C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 29 dicembre 1926. Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako »redo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. j> pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do* poslane naročnine se ne moremo ozirati. Qdßovorni urednik: Polde Kemperle. foemmžf st. 78 V Gorici, v sredo 2,9. decembm 1926. Leto IX. Nefrankiruna pisma se ne sprejemajo. Oglasi se ručunajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij »Gor. Stra^ že«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta št. IS. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Stev. 308. t Josip Fort. Zopet je zavihtela neizprosna bteda žena svojo mrzlo koso in po; koslla enega najboljših goriških sinov: v Muriboru je wnrl zadnji četrtek 23. t. m. po daljšem bold hunju podpredsednik tamošnjega višjega sndisča dvorni svetnik Jo* sip Fen, doma iz Vole na Tolmin; skem. Dočakal je sestdeset let. S pokojnikom leže v grob izrazita osebnost iz natiega predvojnega političnega življenja in vest o nje; govi pre-rani smrti bo vzbudila med našim ljudstvom, med k ate rim je požrtvovalno deloval dolga, težka leta, bridek občutek. S svojim tU him, toda vztrajnim delom je glo; boko vklesal svoje ime r politične boje naše takratne dobe lev si je postavil spemenik, ki ga nobena rja ne bo spodjedla. ' m'cesar i/.vedela o plodnih uspehih, ki jih je dosegel. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil pokojnik kot rezervni častnik pozvan v vojake in je moral kljub temu, da je bil državni poslanec obleči vojaško suknjo. Bil je do leta 1917, ko je bil zopet sklican dunajski drzavni zbor, sodnik pri vojaškem sodišču in je služboval sem ter tja po bivši monarhiji. Ko je stopil zopet na parlamentarna tla, je bilo politično življenje zelo razburkano in viharno. Bili so časi, ko so na obzorju že grozili črni oblaki sedanji avstro ; ogrski drza; vi. Poprej zatirani in teptani av; strijski narodi so zasiutili zarjo boljših, lepših dni in so se začell otresati verig, v katere jih je vkle; nil a grozna vojna. Bili so zgodovin; ski časi, ko so a\'sirijski Jugoslova; ni proglasili svojo zahtevo po sa; mostojni, neodvisni državni tvorbi, ko so v dunajski zbornici pod vod; stvom drja Kreka podali svojo majnisko deklaracijo, ki je zahlet vala zdruzenje vseh Jugoslovanov. Sopodpisal je to zgodovinsko lu stino, ki je razgibala in vazvnela celokupni jugoslovanski svet ter ga dovedla do zmage, tudi pokojni po; si ane c Fon. Ko je iz razvalin avstrijske dr-- žave vstala mlada, ž.ivljenja polna, toda kot dete nebogljena Jugoslav vija, ji je rajnki z \'semi svojimi močmi pomagat polagati neporušne temelje. Bil je nekaj easa tudi po; verjenik za pravosodje v pokrajin; ski vladi za Slovenijo. Pozneje se je umaknil iz političnega vrveza. Postal je dvorni svetnik in pod; predsednik mariborskega sodisea. Sedaj ga ni več med nami. On >:e mirno sivva htm gori v ponosnem Mariboru, cčuvan od zelenega Po horja in blagoslovljenih Sloven; skih Goric. Ni mu bilo dano, da hi počival v goriški domačiji, katero je iako iskreno ljubil. liverjeni smo pa, da mu bo tudi bratska :'zemlja stajerska, katcri je s svojim vztrajnim in ljubecim delom poma; [gal do svobodnega razmaha, nudilo hon/ sveti, t(spli mir, ki gi. zasluži po '' težkih dnevih bojev. Slava njegovemu spom'nu! V pnbozni molitvi sklonimo. gla; n se spomnimo moža, ki je za mis pošteno delal in se žrtvoval. Kaj se godi po svetu? Danes pa spct obinimo oči k n;t .vim sosedom v JiiLjoskivijo. Kadji. b:. 1""! r,-.\ w;| nrj-; hodnji božič učalkal Prž xa tcm pa moramo povcdaii, da ta politična zmeda, ki vlada v Ju.^oslaviji, Ljre vendar k svojeini: koncu. Baš ta zadnja vladna kri/:; vse to le]:o poka/c. Kdor here kakšnc inuzemskc Hstc bo m'otovil, da posebno o krizah pi.šcjo z ncko škodožcl.jno naslado, čcš, ,i sc uprlo oči v stare.^a Pašica pri* : eakujoe, da bo on kot star in vo* dilen politik potei'nil krepko za va* jeti in spcljal politieni voz naprej. ^si sn bili preprieani, da bo Pasie scstavil vlado, ki bo dalj easa tra* ¦ala. Pa kot smo že zapisali, vmes e stopil a veena Usoda, ki je zapi* ala Pašiču osmrtnieo namesto sla* •t*vt?s\tOvu' :>u scscavi nave \lade.*Pa* siceva smrt je moeno zavlekla poli* tiena po^ajanja med strankami. l\a* dikali so pa kar naenkrat iz.uubili svojo .ulavo. Niso vedeli, kdo naj hi sestavil vlado, ko pa je bil Pa* šič moeno proti Uzunovicu. Razkol med radikalnimi vrstami je posta* jal zmeraj bolj oeiten. Da bi se pa vcndarlc malec zabrisal, so radikali poslali Uzunoviea na d.vor kot svo* je.L'a predstavnika. In res je kralj poveril njemu nalo^o za sestavo vlade. Izunovie se je zaeel po.^ajati s strankami. Pa je šlo nekam eudno. Radie sam je silil vlado, ker sc; boji volitcv, obenem pa je na svojih shodih napadel po stari navadi U* zunoviea in Davidoviea. Vodja slo* \enske ljudske stranke Korošcc je povedal Uzunovicu, da je priprav* ljen z njim vred sedeti pri vladni mizi, ee se bo vlada vr^la z vso silo na Uospodarsko vprašanje. Nove oblastne skupšeine, sedaj v ja* nuarju se bodo vršile volitve za nje. lnorajo po Koroščevem innen ju hotel nieesar slišati. proste roke. Da bi pa slovenska ljudska stranka le za pieico popu* stila od svojih starih'in preizkuše* nih naeel, o tern pa dr. Korošee ni imcti posebno v «*ospodarskih vpra* šan jih domaee pokrajine precej Ko je Uzunovie naletel na težave še pri dru.Ljih strankah, je sei h kra* lju in mu povedal, da ne more ni* kamor. Dvojna zamisel. Ko je Uzunovie vrnil svoj man- dat, so se po easopisih znova po? javila državnopravna razmotriva* nja. Posebno Radieevi listi so pou* darjali, da je en del radikalov pre* vzel Pašieevo državno zamisel kot ded.šeino, namree, da je nova JulJo* slavija le poveeana Srbija in da ima radikalna stranka kot najmoenejša srbska stranka prvo besedo v drža* vi. V koliko jc rajni Pasie tako mi* slil, se pae s težka dožene. Vendar drži ona dru^a zamisel, da je Ju^o* slavija zedinjena Srbija, Hrvatska in Slovenija. Tako državno zamisel zastopa i Radie i slovenska ljudska stranka, Davidovieevci in celo del radii:>1mv Tn je tudi zdrava zami* sc) r;j bolj osvaja duho* vc. in l;o nidi zma.^ala. Kb ni uspcla Uzunovieeva nalo* gü, ko se brale tudi Radieeve želje, da %\ se vse neradikalne stranke zdruz'le v en blok in prevzele via* do. Ta blok bi pa imel le kakih 10 poslanccv vee kot radikali. Yendar je kralj dal mandat za sestavo via* de Ljubi Davidovicu, vodji srbskih demokratov. Komaj pa jc ta zaeel po^ajanja, so mu prerokovali smo* lo. Radikali niso sprejeli nje.üovih po;U)iev. zlasti nc, da bi se notranji minister Boža Maksimovie umak* nil, in Oavidoviecva rwlotja ;c bila konean .. Vse s«j jc jclo sprasevati, kaj pa zdajV \ si, ki jim je bla^or ;'^^ve pri sreu, so želcli, naj bi bilo kiize kmalu koncc, posebno v tern tc/kem zunanic političncm položaju. t Obrača se iia'dobro. Iz dvora so tudi pr>hajala poro* eila, di želi kralj sairf^n^ bi se za* stopniki Srbov, Hrvatov ir>;.Sloven* cev sporazumeli in se zedifiiltza ši* roko sporazumno vlado vst)h treh plcmcVi. Taka vlada bi izvedla tudi 1 k.rt» 1K v(\ Vron-injo, nr; l-Mt^.rt^r» p^e morajo sodelovati v enaki'meri vsi trije. V poštev bi tqrej prišle tri stranke: radikalna, hrvatska radi* čeva in slovenska ljudska stranka. Te tri bi imele v parlamentu veei* no in bi tudi dejansko predstav* ljale Hrvate, Srbe in Slovejice. To? da kdo bi to izvcdel? Kar so najmanj pričakovali zlasti easnikarji zmrzujoei po ministrskih hodnikih in čakajoči novih poli* tienih novic, to se je z^odilo. Uzu* novie je zopet bil poverjen s sesta* vo vlade. Po^ajanja so šla to pot hitreje. In že na sveti večer so bila politiena po<4ajanja v glavnem kon* eana. Izmed 18 ministrstev so od* padla 4 na radieevce in dve, za so* cialno politiko in kmetijstvo, sta bili doloeeni za slovcnsko ljudsko stranko. Zunanji minister je pa po* stal dr. Ninko Perie. V zadnjem trenutku je pa spet bilo preseneeenje. Uzunovie, ki se je že domcnil z drjem Korošcem, mu je naenkrat stavil take poL|oje, da jih slednji ni mo.uel sprejeti. Slovenska kandidata za ministra dr. Gosar in dr. Kulovec, odliena naša prijatelja, nista še vstopila v vlado. Toda Uzunovie upa, da se bo tudi ta nesporazum rešil in da bodo kraljevino SHS v resnici vo* dili tudi Srbi. Hrvatje in Slovcnci. Dal Bo.u, da sc to tudi brž z.^odi! Novo leto je pred durmi. Ne pozabite na naročnino za Goriško Stražo! Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« DNEVNE VESTI. Sožalje. Sporočajo nam: Pri svoji zadnji seji je odbor goriškega političnega društva »Edinost« odposlal sožalnc izjave družini pokojnega bivšega .državncga in dcželnega poslanca Josipa Fona. Pokojnik jc namrcč pred vojno deloval pri nas v prvih vrstah slovcnskc ljudskc stranke in zasluži, da se ga spominja poli? tična organizacija, ki njegovo dclo nadaljujc. Monsignor dr. Ličan bolan. Mcnsignorja drja Ličana jc prcd par tedni opasno napadla njegova stara b(;lczcn. Bil jc v skrajni ne? varnosti. Sedaj sc mu je bolezen obrnila na boljšc in gojimo vesclo upanjc, da bo kmalu okreval. Tre* nutno je mons'ignor vslcd težkega napada bolczni še tako slab, da ne more zapustiti bolniške sobc. Pri? poročamo ga sobratom v molitev. Zaroka. Na svcti večer sta sc zaročila gdč. Kscnija Fcrjančičcva in g. Ma* rino Zoppetti pl. von Hohenmecr, oba iz Gorice. Božič je minil. Mi nizki ljudje smo praznovali svete božične praznikc kakor ko* mu nesc. Ta ali oni si je privoščil v kuhinji kaj boljšcga, čc jc imcl s čim. Dosti jih jc pa bilo, ki so prav za božič lomili star kruh, ker so pcki imcli ravno na praznik zapr? to. Pravi praznik jc bil za kavarne in krčme. Mrzlo vreme je za božič* ni dan ljudi kar sililo vanje. No, in zdaj so božiei 1926 že za nami, ne vrnejo se več . .. Malčki so že potrli svoje igračke, drcvesce je že napol obrano, pri jaslicah so sveč? ke že napol do-gorele. Časopisni? karji pa že pripravljajo članke in uvodnike za novo lcto. Vse se tako lepo po redu ponavlja, ko cia je od vekomai do vekomaj. Nekateri pa trde, da je za vsakc praznikc mi* zerija večja .. . Neki dušni pastir pa jc potožil, da so cerkvc za vsa* ke praznike bolj praznc. V Gorici še polnočnic ni več, kcr so jih pi? jane barabe uporabljalc za svoje namcne. Nckateri pijanci sc zdaj spravljajo k polnočnici v bližnje vasi tako, da so dušni pastirji pri? morani še tam opustiti slovcsno polnočnico. Farani so še ob tisto bore slovesno božičcvanje, ki so je imcli v svojih cerkvah na ta večer njim še posebno ljubih. Prazniki niso več v srcih, so po* stali lc delopust in nič več. No, ncmara bo pa h letu boljc, saj pra* vijo, da bo leto 1927. srečnejše od zahajajočega. Boß daj! Mladike. V državni drevesnici v Gorici (via Drcossi, pod malim semeni? ščem) imajo na prodaj več sadik jablan, črešenj, hrušk itd. So moč? ne in dobro ohranjene. Cene prve izbire so po 2.50 L, druge pa po 1.50. Vcč sc poizvc v drevesnici sa? mi v baraki. Društveno gibanje na Koroškem. Koroški Slovcnci so imcli na šte? fanovo popoldnc prcccj društvenih scstankov in javnih iger po raznih vaseh. Zagrizeni Nemci so to ko? roškim Slovenccm dovolili. Prcj? šnja lcta smo imeli tudi pri nas na praznik sv. Štefana lepe prireditve in igre. Letos pa nič. Koroški Slo* vcnci pod hudimi Nemci nas torej prekašajo »Temeljni kamni«. V uradncm listu fašistovske strankc sc prepovedu.jcjo slovesno? sti o priliki polaganj raznih temelj? nih kamnov kot je bilo dozdaj v navadi. V ukazu se bere, da mora vsak fašist slaviti le polaganje »zadnjega« kamna. Relikvije sv. Alojzija. V pondcljck so v posebnem va? gonu spremenjencm v kapclico pre? nesli ostanke mladinskcga vzornika sv. Alojzija v Rim. V zlati skrinji? ci je svctnikova lobanja, nad njo drže angelji z- biscri posuto krono. Ko so prispclc relikvije po trium? falni vožnji v Rim, so jih najprej, spravili v »Istituto Massimo«, od ondi pa popoldne v slovesni pro? cesiji v cerkcv sv. Ignacija. Tu bo? do relikvijc izpostavljene do silve? strovega. Počastil jih bo tudi naš prevzvišeni nadpastir, ki se prav te dni mudi v Rimu po cerkvenih po* slih. Nemška kriza. Na Nemškem niso še prišli do nove vlade. Dr. Marxovo vlado so vrgli socijalni dcmokrati in vele? nemci. Prvi, ker se jim je zdela pre? malo republikanska, drugim se je pa vidcla prcvee republikanska. Za enkrat vodijo ministri svojc poslc še naprej. Novo vlado bo sestavil bržkonc dr. Wirth, vodja katoli? škega centrum a. Kakor kaže si sc niso edini v Nemeiji ali za cesarja ali za republiko. Avtomobilno podjetje Sokol & Kebat nam sporoča, da bo odsedaj naprej sprejcmalo vse blago za prevoz v lastncm skladišču na Tržaški cesti (via Trieste) 4, in sicer od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Za nuj? na naročila ali prevzetja blaga tudi od sedmih zvečer do sedmih zju? traj, toda ne na Tržaški cesti, tern? več na sedežu firme, ulica Codelli štev. 14. Smrt japonskega cesarja. Na dan prcd božičem je umrl ja* ponski cesar YosisHito. Njegov na? slcdnik bo princ Hiro?Hito, ki je študiral v Evropi. Pa tudi rajni via? dar dežele vzhajajočega sonca je bil prav moderen človek. Iz stare Japonske jc napravil modcrno voj? no vclesilo, ki tekmuje z Amcriko za prvcnstvo na Tihem oceanu. Hiro?Hito se je pa še bolj spoznal s pridobitvami, pa tudi z ^niloba? mi Zapada. Bo pač bolj vedel, kje so zapadne države bolj ranljive. Po Italiji so na vladnih poslopjih v znak žalosti tudi visele zastave na pol dro^a. To je bil tudi vzrok povprašcvanju, čemu za praznike zastave na pol droga. Slovenska sola v Nemčiji! Prva slovenska sola sc jc otvo? rila v Ncmciji v Gladbecku. Tam je dosti slovenskih delavskih dru* žin. Kot pravi oče in misijonar de? luje med njimi znani duhovni svet? nik iz Ljubljane Janez Kalan. On izdaja za westfalske Slovence tu? di list »Naš zvoni. Usoda diktatorja. Usoda bivšega ^rške^a dikta? torja gcnerala Pangalosa se nagib? lje h koncu. Pangalosa bodo posta* vili te dni pred parlamcntarno so? dišče. Še o davku na samce. ('Xije sc L»ovorica, da bo samski davek do 45. leta rasel, ud 45. do 65. pa bo vsako lcto manjši. Zgo? dilo sc bo pa tudi to, da žcnitcv še ne bo oprostila od davka. Šele po rojstvu prvega otroka se bo samec in potcm oženjcni samec davka od? kri/al. Novo štetje. Prosvetni minister Fcdelc je zau? kazal, naj se na vseh uradnih spi? sih pristavlja poleg običajncga du? tuma šc lcto po fašistovski revolu? ciji. Leta 1927. torej šc V. — Poleg tci.Ja sc je odredilo tudi, da grc od? slcj naprej nat^ovarjati glavn.ega fašistovskega tajnika z naslovom »ckscelenca« kot ga imajo ministri. Čudna zaplemba. Iz Viccnze pišejo, da je policija zaplenila lista »La vedetta fascista« in »Provincia di Vicenza«. Kot raz? log za to se navaja, da sta oba lista princsla po listu »Lavoro d' Italia« ncki članek »II Dopolavoro« pod? pisan od Edmonda Rossonija, ki je cden izmed voditeljev fašistov? skega sindikalncga gibanja. Kraljev vzgled. Pred božičnimi prazniki je itali? janski kralj Viktor Emanuel pod? pisal en miljon lir za liktorsko po? sojilo. 25 lir! Pazite, da ne bo prekasno. Ban* kovci po 25 lir veljajo le do novega leta. Nič vee! Policija v zraku. Po zadnjih odredbah iz Rima so sklenili, da se ustanovi še posebna milična policija v zraku. Ta poli? cija bo vršila torcj službo v aero? planih. Španski diktator se umakne? Amcriški vcčji listi pišejo, da se bo španski ministrski predscdnik general Primo dc Rivera umaknil iz političnega življcnja. Baje sta se s kraljcm Alfonzom XIII. za to do* mcnila. Novi načclnik vladc bi po? stal general Bcrcngucr, Primo de Rivera bi pa spet šcl za general? nega kapitana Katalonije kar je bil žc prej. Pariški božič. Parižani so imeli lctos mrzel bo? žič. Živo srebro je zlezlo pod ničlo. Vendar se Parižan ni za to zmenil. Vsi clegantni bari pa tudi apaške zakotne kreme so bile cclo noč pol? ne gostov, zlasti tujcev, ki običaj* no prihajajo ccz praznike v fran* cosko prestolico. Pod seinskimi mostovi je pa policija pobrala ta večcr 200 revežev, ki so tam pre? nočevali. Štirinajst od njih jih je vsled mraza zmrznilo. Boj brezuEstncžem. Naš list je že poročal, da bodo morali posestniki žag, mlinov in drugih naprav na javnih vodah pro? sifi za priznanje vodnc pravice, ki so jo do sedaj izvršcvali, minister? stvo javnih del potom Genio civile v Gorici. Poroeali smo, da bo tre? ba prošnji prilo/iti tudi načrte vod? nc napravc, ki jih morajo prircditi inženirji ali pa gcometri. Izrazili I smo tudi že takrat bojazen, da bo* j do nekateri brezvestni inženirji iz? rabili to priliko in da bodo posest* nikom skromnih vodnih naprav mastno zaračunali. In do danes JSnvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, poslovenil F. Š. Cvetkov. (Dalje). »Od menihov, kapitan! Vi ste da? nes sklenili mir z Beneeani, a za? stopal jih je škof. Kapitan, kapi? tan! Čuvajte se tcga pajka. Mrcža se zapleta. Lahko noč!« III. Po modrem nebu so se krdeloma gonili beli, srebroliki oblaki, sedaj zakrivaje, sedaj odkrivaje mesec in zvezde. Teška soparica je pritis? kala na zemljo. Silni jug jc objest? no metal morske valove pod obla? ke, vrh katerih je plamtela zlata mesečina; metal jih je v zrak, ka? kor meče ncumno dete drago ka* menje; zamolklo sumc so butalc silovite pene v orjaškc zidine, umi? kale se zopet, da potem tern silneje n a vale. Visoki zvonik sv. Marka je mo? lei kakor vclikan iz množicc poslo? pij, stolpov, krovov, belih kakor sneg od svetle mesečine, ki je sa? mo tu in tam prodirala v ozke ka? nale, v ožje ulicc beneške; od Gui? deka so blestele skozi žarke iskrice, male svetilkc mornarjev, samo vča? sih se jc oglasila i-kozi nočni mir kaka vesela pesmica; da brzo spet umolkne in da zavlada tajinstven, veličasten mir nad »morsko kra* ljico«, katcri je vladal Marino Gri? mani. Hkratu sc jc oglasil v zraku čuden zvon; kladiva medenih mož nad Marcerijo so javila Benctkam polnoč. Tedaj jc hitela majhna, črna gondola kakor hitra ribica po plitvini od Piacete k velikemu ka? nalu. V gondoli je sedel človek pod širokim klobukom, ogrnjen z nabranim plaščem; kcr jc bil na? vlekel na čelo krajee klobuka in se je bil tesno zavil v plašč, mu nisi mogel spoznati lica. Gotovo se mu je mudilo, ker jc dva?trikrat polu? glasno rekel gondoljcru: »Hitreje, Nikoleto!« Komaj se je bila ta črna ladjica odtisnila od Piacete, se je izpod stolpov doževe palače prikazal člo? vek, visok, bled, suh; sodeč po opravi: redovnik svetega Domini? ka. V mesecini sc je dozdevalo to lice, da je mrtvaško, ali žarko oko je kazalo, da je živo. Redovnik jc pohitel k pristanišču in plosknil z dlanjo. »O!« jc pogledal iz privezanc gondolc zaspan gondoljer, »kam /elite?« »Vidiš?li, mladenič, ono ladjico, hitcčo proti velikemu kanalu?« »Kako da je nc bi videl?« Saj jc mcsečina.« »Za njo, za njo! Ali ob kraju v senci, da naju nice nc opazi,« jc dvignil redovnik suhi kazalec. Čez trenutek se je spustila druga ladjica za prvo v lov, lahko, tiho hiteča v senci visokih kamenitih palae. Slednjič jc pristala prva gondola ob stopnicah gosposke palace; ka? teri so belo, kamenito pročclje, umetno izrezana gotska okna in s tankimi stolpi okrašena veža, čud? no odsevala v mesečini. Ogrnjcni gospod jc stopil na kopno in šcpnil gondoljeru: »Bene, Nikoleto! Ča? kaj me tukaj!« in brzo odšel v hišo. Na to je prihitela druga ladjica. Dominikanec je nagnil glavo in nje? gov gondoljer jc zavil v mal kanal pol eg palace. Ncznancc je pohitel po kameni? tih stopnicah in otvoril naglo vrata na levi strani. Tu je sedel za mizo in pisal vi? sok, črno oblečen človek polncga lica, živega izraza, modrih jasnih oči, malo osivele brade. Čim so za« škripala vratca, je dvignil glavo. Prišlec je odložil plašč in klobuk — in škof Marko de Dominis je stal pred svojim sorodnikom, Sabie? nom Velutom, beneškim senator? jem. »Glcj ga no, sorodnika!« je vik* nil Sabicno in skoeil na noge,« mi* slil sem, da se ti je pripetila kaka nesrcča in da niti ne prides; a od Antonija ni glasu!« »Ne boj se, dragi Sabiene, zdrav in ziv sem,« je odvrnil škof z lah? kim smehom.« ne vem kakšna ne* sreča bi se mi mogla pripetiti v sreu prejasne republike, kateri sem pre? zvest sin: tam, na drugem bregu, na hrvatski zemlji, da! — Zakasnil sem se nekaj, ker se mi je sreca iz* redno nasmchnila, kakor spoznaš pozneje. Si?li pripravil, kar treba?« »Sem. Zelo sem se začudil tvoji zapovedi. Pri moji Angelini sede signora Marieta Quirini, cesarski poslanec Rossi et cetera. Marieta je sicer izbegavala sladkim bese* dam Avstrijca, ker je zvesta svoje* mu možu, a danes se tako sladko smeje, tako milo govori s poslan* ccm, — da sem zaeuden izbulil oči — a mož — naš mili Marin, naš ljubosumni prijatelj, naš bistrooki »savio di terra ferma«, mirno gleda to šepetanje in ljubkovanje Av* strijea, bobna smchlljaje sc s prsti po mizi in pije malvazijo, kakor da* se ga Marieta niti ne tice.« >GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. smo res prejeli že veliko pritožb od prizadetih posestnikov. Tako je n. pr. zaračunal neki inženir, sodni cenlilec nekcmu posestniku iz Tol? minskega za načrt mlina s štirimi kolesi, s tremi kamni eno stopo lir 810. Vsi poznamo mlinc in žage po naši deželi. Skromnc in majhne naprave so. Naj si inžcnir zaraču? na primcrno ccno za svoje delo, te pravicc mu nihče ne krati. Vsak delavec jc vreden svojega plačila. Vcndar delo inžcnirja v večini teh slučajcv je vrcdno največ 200 do 300 lir. Naš list se je vedno boril proti izrabljanju našega Ijudstva po najrazličnejših posredovalcih. In tudi v tcm slučaju nc bo molčal, če bodo inženirji računali pretira* no in preveč mastno. Če ne bo za? dostoval ta resen opomin, bomo brezvcstneže imenoma okrcali v našem listu. Naše ljudstvo je itak že gospodarsko močno prizadcto. Kako naj bi naš ljudski list mirno gledal in prenašal, čc ga še brcz* vcstne človcške pijavkc izkorišča* jo in izmozgujejo!? Brezvestnežem ne bo »Goriška Straža« nikdar da?, la miru. Prosvetnim društvom! (Piše poslanec Besednjak.) Ko je izšel zakon o javnih mani* festacijah, je nastala bojazen, da bo veljal tudi za naše društvcne prire? ditvc. Obrnil sem se zato na mini* strskega prcdsednika Mussolinija in on mi je rekel, da se zakon ne bo uporabljal za naša društva. Kljub temu pa je videmska pre? fektura izvrševala v polni meri za* kon in zahtevala od naših prosvet* nih organizacij, da morajo vložiti za vsako vaško vesclico en mesec prej prošnjo na prcfekturo, kjer se je zbiral enkrat na mesec k seji po? seben odbor in odloeil, ali se ima prireditev dovoliti. Ta vladni od* bor, v katerem sede prefekt, tajnik fašistovske stranke, zastopnik vo* jaštva, šolski skrbnik itd., je zelo počasna in nerodna mašina, ki nam je na mah ubila društveno življcnje na deželi. Odkar je izšel zakon, so v naših vaseh in trgih društvene prireditve domala prenehale. Tik pred božienimi prazniki sem se obrnil zato na podministra v no* tranjem ministrstvu grofa Suarda, ki je zakon o javnih manifestacijah sam sestavil, in ga opozoril, da se zakon pri nas po krivem uporablja za naše društvene prireditve. Stri? njal se je, da taka praksa ne odgo? varja ne črki, ne duhu in ne name* nu zakona ter mi obljubil, da po* šlje prefektom naših pokrajin v kratkem okrožnico, kjer jim bo iz= recno naročil, naj ne uporabljajo zakona o javnih manifestacijah za prireditve naših prosvetnih dru= štev. Nase prireditve padajo torej izkljucno pod doloeila zakona o javni varnosti. (Legge di Pubbliea Sicurezza). Danes sem bil pri novem pre? fektu v Gorici in mi je rekel, da ni še dobil nobenc okrožnice iz Kima. Upam pa, da jo v kratkem dobi. Vojnim ošhodouancen opfontom! (Piše posl. Besednjak.) Optanti se že leta in leta bore zaman za vojno odškodnino, ki jim je država ne mara priznati. Nedav? no je pa izšel odlok, s katerim je -zaeela vlada nekoliko popuščati. Tisti optanti, ki lahko dokažejo, da so se borili v svetovni vojni v iim lijanski vojski, dobe vojno odškod? nino, ako naredc prošnjo na mi? nisterstvo financ in ta njihovi za* htevi ugodi. Pravica do odškodnine se doloea torej po tem odloku od slučaja do slueaja. Toda koliko je optantov, ki so služili kot avstrijski državljani v italijanski vojski? Našteješ jih lahko na prste. Kaj naj se zgodi z ostalimi optanti, ki tvorijo ogrom? no veeino? Ko sem bil pred božičem v Rimu, sem se podal k podministru v fi* nanenem ministrstvu gospodu Su* vichu in poprašal, kakšne načrte ima vlada s temi optanti. Zatrdil mi je, da z gornjim odlokom od* škodnina optantov ni še koneno re? Sena. »Imam pri scbi« — mi jc rc* kel — »celo skladovnico spomenic in ne boj se, da zabim na to važno prašanje.« Jaz sem mnenja, da je imenova? njc gospoda Suvicha za podmini* stra zelo ugodno za optante. Gos* pod Suvich se je za optante vselej živo zanimal in večkrat sem ž njim, ko je bil le poslanec, o tcj stvari razpravljal. On je o vsem poučen in upam, da je prišel čas, ko se bo vprašanje končno rešilo. Ako se sedaj ne reši, se najbrž nikoli več ne bo. O poteku stvari born optante obveščal. Prporočilno besedo našin cerktvnikom. Menda je znano, da so cerkv. zvonovi prištcti k svetim posodam, da spadajo torej k najimenitnejšim prcdmetom v naših cerkvah. Odli* kujejo se zlasti s tem, da jih po* svečujejo in mazilijo sami škofje, da dobi vsak zvon pri posvetitvi ime svetnika in da pravimo zato, da so zvonovi »krščeni«. Če tem vrlinam zvonov nad drugimi cerkv. predmeti prištejemo še njih visoko denarno vrednost, potcm jim ne more nihee odrekati praviee do naše posebne pozornosti, do našega posebnega spoštovanja in skrbnega varstva. In čc na to stran izpra* šamo svojo vest, moramo v svojo veliko sramoto priznati, da ni v cerkvi predmeta, ki bi bil tako pre* ziran zapuščcn in zanemarjen kot so naši cerkvcni zvonovi. Za zdaj opozorim le na veliko nesnago, v kateri tičijo naši ubogi zvonovi. Seveda govorim le o zvo* novih, ki sem jih sam videl v nad* polstoletnem posečanju naših zvo* nikov. Odkod ta nesnaga? Veter prinaša na zvonove s cest in s tal prah, ki ga mokrotno vreme prilepi na zvon, suho vreme pa strdi in ta'ko dobiva zvon odejo iz strjenega prahu, ki se v lctih in desetletjih vedno bolj debeli. V to odejo se pomcšajo še tieji otrckbi in zlasti izpljuskano mazilo iz ležišč jarmovih osi. Tat ko nastane na zvonu pravi nasilni jopič, ki postaja vedno debelejši. Kdor ve, da slabi že narahlo na zvon zapadli sneg moč njcgovega glasu,, ta si lahko misli, kako zavira še le ta nesnaga slišnost naših zvo* nov! Razen tega je zvoneči zvon vedno izpostavljen nevarnosti, da se ubije, ker se s to nesnago nasilno zadržujc njega naravno tresljanje. Ali se da odpraviti? Prav lahko: z brisanjem prahu, z odpoditvijo tiecv iz zvon.ka in z zabranjcnjem pljusikanja mazila iz ležišč osi. Če je snaženje možno na vseh pred* metih v cerkvi, zakaj bi ne bilo tudi na zvonovih? Onesnaženje po tieih se da naj* lažje zaprečti če se napravi nad zvonovi strop iz tenkih desk. Ta strop pomnožuje zvonovom tudi slišnost, ker se glas ne more več izgubljati v visokem vrhu zvonika. Pljuskanje mazila na zvonove pa se odpravi, čc se pritrde pod ležišča osi kositraste posode, v katcrih se nabira izpljuskano mazilo. Nasilni jopič se pa ne smc ostr* gati z zvona s kakim rezilom, am* pak sei mora oprati z gorkim lugom ali s sodo. Ko se to zgodü, se pri* kaže na zvonu zopet njega pristna in naravna površina, ki pa ni svetla kot na novih zvonovih, ampak po* krita z zelo tenko zelenkasto barvo (patino), ki pa glasu zvona prav nie ne škoduje. lv. M—a. GOSPODARSTVO. Važna zadeva za naše gospodarje. Leto, ki smo ga preživeli, ni bilo dobro. Kmetova letina je bila slab* še vrste. Zaslužek v fabrikah in obrti je bil pielo odmerjen, breme* na pa velika. Gospodar mora tri* krat obrniti vsako liro, predno jo izda. Znati mora računati, koliko mu zaleže, kar naroči in kupi. Le varen in dalekoviden gospodar zmore v sedanjih časih držati hišo pokoncu. Tudi takrat, ko naroči časopis, gospodar preračuna, koliko koristi mu nosi. Povedati hočem, ali dober časo* pis koristi gospodarju in koliko mu pomaga pri gospodarjenju. Vzemi* mo za primer »Goriško Stražo«. 1. Med izdatke, ki so za gospo* dar ja važni, računam davke. Ko* liko sem dolžan plačati, ko mi to pove o pravem času, da ne born morda trpel škode za stotak ali še več? Vse to zvem iz »Straže«. »Straža« prinaša stalno in toeno pojasnila za davkoplačevalce, po* ročila o taksah itd. Za vsa ta po* jasnila plačam dve liri na mesec. 2. Moja zadeva z vojno odškod* nino še ni končana. »Straža« mi pove, kako urejujejo nove odredbe to zadevo. Imam z listom spet lep dobiček. 3. Letos bomo morali tisoči po? sestnikov prijaviti svoje juse. »Straža« nam je že lani 'razložila, kaj pravi nova postava o jusih. Le* tos sem jo spet naročil, ker hočem biti o tem natanko poučen, da ne zgubim kaj od svojih pravic. 4. Vsako leto izide ccla vrsta po* stav, ki so važnc za gospodar ja. V »Straži« sem našel raztolmačen od* lok o žganjekuhi, o plačevanju sta* rega vinskega dnvka, odlok o ple^ menskih bikih. V Čepovanu in Idrijl sem slišal, da je več posest* ! nikov vložilo rekurz proti odločbi • davkarije, ki je naložila davek na ! kmeeka poslopja. Dobili so ugodno rešitev. Davka ne bodo placevali. Pr hranili so s tem lepe tisočake. Zakaj? Brali so v »Straži«, da so kmecka poslopja davka prosta. 5. Za kme'ta je važno, da ve, ka* ko stoje cene živine in pridclkov. Od časa do časa poroča o tem »Straža«. Tudi to je za gospodarja dobiček. 6. Danes so taki časi, da mora vsak odrastel človck imeti nekaj izobrazbe. Slovenski gospodar mo* ra vedeti, kako živi domača dežcla, kako se godi slovenskemu ljudstvu, in kako napredujejo narodi po sve* tu. Le tak mož ima glas v domačcm kraju in veljavo, kamor pride. Tak pravi poglcd na življenje domače dezelc in sveta dobi bravec »Stra? žc.« In tudi to je dobieek, ki nckaj velja! Tako sem preračunal, da nosi »Straža« umnemu gospodarju pouka in koristi v enem letu za stotake. Zato rad dam teh pctnajst lir, da born prejemal »Stražo«. Denar, ki ga da gospodar za »Stražo«, je do* bro naložen! Zato odšteje ospodar o novem letu, ko dela račune o go? spodarstvu, pctnajst lir in jih po* šlje »Straži« za naročnino. Tolminec. Vzajemna zavarovalnica goveje živine za Julijsko Krajino. Zadeva. o kateri govori naslov, jc zelo važna in pomembna za naše kmetovalce, zato priobčujemo v naslednjem glavne misli daljšega članka, ki smo ga prejeli o tem vprašanju. Ker pa nam je znano, da se glede zavarovalnic goveje živine mnenja ločijo, — nekateri zago* varjajo veliko centralno zavaroval* nico, drugi zastopajo stališče ma* lih, občinskih zavarovalnic — pri* občujemo naslednja izvajanja samo kot mnenje posameznika in želimo, da bi se oglasili še oni, ki se ne strinjajo s tem predlogom. (O. ur.): Že mnogo se je dosedaj pisalo in govorilo o ustanovitvi splošne za* varovalnice za govejo živino. Mo* ramo pa obžalovati, da je ostala misel neizvršena in je stvar navad* no zaspala, ker ni našla pravega od* meva. Naš živinorejec mesto da bi sc odzval z navdušenjem, kratko* malo zavrže misel in skuša navad* no samega sebe tolažiti rckoč: Kaj hoče meni zavarovalnica ko bi mo* ral tej plačati v desctletni dobi mnogo vcč kot bi stala moja naj = lepša krava. Imam vzorno urejen hiev, ki ga lahko primerjam z graj* sko dvorano in ta mi nudi jamstvo pred bolcznijo. Ako bi pa tudi do tega prišlo, da bi mi katera žival zbolcla, posežem po knjigi »Domači živinozdravnik« ali pomcšam pest grenke soli v otrobe; drugi dan je žival popolnoma zdrava tako, da bi šc jasli požrla. Prijatelj, ne govori tako nespa* metno! Kar se ti do danes še ni pri; petiloi se ti že jutri prav lahko zgo? di. Tvoja knjiga ti pomore lc do gotove meje. Poznam dobrega živi* norejca, kateremu sta v enem letu poginili že dve govedi kljub temu, da je imel lepo urejen hiev. Nekateri se ponašajo, da imajo svojo vaško zavarovalnico, ki do^ bro plaeujc odškodnine in. ima še denar v blagajni. Pravijo: kaj bi se brigali za druge, naj si sami poma? gajo! Ti so kratkovidni ljudje ki ne vedo, da bodo mogoče v zelo krat* kern času potrcbovali tuje pomoči. Na bližnjcm Krasu imajo staro za? varovalnico, ki šteje okoli sto čla* nov. Ta je do predpreteklega leta komaj izhajala. Lani pa je imela kakih petindvajset poginov in več drugih slučajev bolezni, pri katerih se je moralo zaklati živali. Pri prvih slučajih je bila zavarovalnica v sta? nu plačati škode, kasneje so mo* rali vsi člani doplačevati na premie jah precejšnje svote za kritje od? škodnin. Ob koncu leta so pa pri? zadeti iskali podpore z beraeenjem od hiše do hiše. Ako ta zavaroval? nica še obstoji, je pac lahko ceniti njeno financijelno stanje. Dobijo se tudi posestniki, ki ima? jo le po eno živinče v hlevu in je skoro od tega odvisen njih gospo* darski položaj. Celo taki radi pre* slišijo dober nasvet. Izgovarjajo se enostavno, da ne morejo trositi de^ narja v te svrhc, ko ga nimajo niti za nujnejše potrebe. Ako ti žival vendar pogine, kaj potem? Kdo ti da denar ja, da si kupiš drugo in rešiš družino siro? maštva in bede? Če si pa priprav? ljen odtrgati in žrtvovati od bornih dohodkov tedensko kake pol lire, to zadostuje, da plačaš lctne zava* rovalnc obroke in si zagotoviš po^ moč za slučaj ncsrcčc. Po svojem razumevanju izvira? jočem iz petindvajsetletne praksev zavarovalnih poslil;, mislim, da je skrajni čas za ustanovitev take za^ varovalnice tudi v našfi Julijski Krajini. Vsi živinorejci iz Gornje Istre, Notranjske, Tržaške in Go? riške do tohninskih gor, bogati in revni, naj bi se oklenili te zadruge z zaupanjem. To bi ne bila nikaka novost! Take ustanovitve obstoje po vseh državah, kjerkoli se prebi? valc'i pečajo z živinorejo. Pri nas v Italiji imamo po večjih pokrajinah take vzajemne zavarovailnicq, ki štejejo na tisočc in tisoče članov. Zavarovanci so pa grofje in siro- maki. Ako bi te zavarovalnice nc biilc koristne, bi jih drugi narodi gotovo ne ustanavljali. i Obračam sc zato na vse one, ka* j teri se strinjajo z mo jim mnenjem, da mi izvolijo to pismeno potrditi. V skupnem delovanju bi nedvom? no dosegli izpolnitev skupne želje! Trst*Barkovlje (Tricstc?Barcola). Drago Siorec Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Kaj je novega no deželi? Rakovec pri Podmelcu. Ker je dopis iz Rakovca pri Pod? melcu v Gor. Straži št. 74 vzbudil ined člani lnlckarske zadru^e sploš* no radovednost pozivljamo j». do? pisnika naj bla^ovoli pojasniti, kaka ncsrcča se je pripetila v tu? kajšnji mlckarni, ker nam ni nice* sar znan.o. — Kar sc pa tičc zadevc glede mlekarja in vspostavitve mler karnicc, svetujemo dopisniku, naj se v prihodnje, ko pride v Rakovcc o stvarl boljše peuči. — Odbor mle; kurske zndruile. Döbri ljudje so me obvestili, da me Rakovčani spravljajo v zvczo z dopisom iz Rakovca v štcv. 74. »Gor. Stražc« o zadcvi mlckarne. — Kcr se za Rakovško mlekarno prav nič ne zanimam in mi v resnici niso razinere prav nič znane, zato prosim vse one, ki vidijo v mcni pisca omcnjenc^a dopisa, da kar opustijo svoj sum na me; treba bo le drugod dopisnika iskati, če bc^ dele hoteli pravcga izslediti. Urcd* ništvo pa prosim, da to izjavo po? tsd'i: — Sicer ni vredno meni se opravičevati, ali zaradi ljube za? mere ... nc maram nositi krivih obročev, pa mirna Bosna! /.g/i. Pisk, Pečine. Urednišlvo potrjuje zgornjo iz« javo ,<4. Piska. Col nad Vipavo. Skoro bo poteklo leto, kar nisi ljubljena nam »Straža«, prinesla nikakih novic iz naše vasi. Zato pa ponesi daiies med širni svet žalost* no novico: V sredc 22. t. m. se je raznesla po vasi tužna vest, da je v zgodnjih jutranjih urah, previden s svetotajstvi v 68. letu svoje sta* rosti mirno v Gospodu zaspal tu* kajšnji gostilničar, lesni tr^ovec ter bivši župan Andrej Rovan. Ni mi mogoče povedati vsega, kaj je vse bil pokojni tukajšnjemu ljud* stvu, katero ga je ljubilo in spošto* vaio. In kako bi #a tudi ne saj je vsakomur rad pomatjal z nasveti in kot živinozdravnik rad priskočil na pomoč marsikateremu kmetu, kateri se je k njemu zatekel. Krat* ko reeeno bil je mož glava občine, duša, ki je ljubila in delala za svoj narod. Kako nadvse je bil priljubljen je pokazal njegov poj*reb, kateri se je vršil v petek 24. t. m. iz hiše žalosti na domače pokopališee. Od blizu in daleč so prihileli njegovi znanei in prijatelji, da sprejmejo pokojnika na zadnji poti. Doma in v eerkvi se je poslovil od nje^a, z ganljivimi žalostinkami cerkvcni pevski zbor, katerega član je bil pred vcč leti. Občina mu je kupila krasen venec kot neumornemu de* lavcu za njen obstoj. Isto tako se ga je spomnil lovski klub, cigar načel? nik je bil. Dragi Andrej! Bodi Ti lahka zemlja domača, katero si lju* bil. Globoko užaloščeni družini pa naše iskreno sožalje! Pisma naših izseljenceu. Pismo iz Francije. (V drustvu sv. Bnrbure.) Frejming t Merlebuch, trancija. Tudi v tujini, kjer se glovori to- liko jezikov kakor nekdaj v Babi = lonu je Slovencem dana priložnost videti uprizoritev iger v matcrnem jeziku. Na pra/nik zašeitnice ru? darjev sv. Barbare je delo popolno? nia stalo. Vsa tukajšnja društva bodisi francoska slovcnska, nem? ska, Poljska itd. vsc jc praznovalo spomin tega dne, s tem, da se je udeležilo zjutraj službe božje s svojimi zastavami in polnim števi? lom svojih članov in prijateljev. Za posebno proslavo tega dne, od strani našega društva sta skrbela naš vrli predsednik gosp. Sterban Franc, doma iz Trbovlja, kakor tudi navdušeni Primorec gosp. Matko Mlekuš doma iz Koritnice pri Bovcu. Za popoldne je bila pri* pravljena dvorana za veselico in šaljivo igro »Trije tički«. Vsa east in zahvala vsem našim igralcem in režiserju g. Mlekušu za njih trud. Vsak igralec je svojo ulogo izvrstno zastopal. Po koneani igri katcri so vsi navzoei poslušalci nav* dušcno sledili, pa je poeastil igral* ce naš tovariš Ribič Anton s tem, da je dramatic, edseku »Adrija« podaril prekrasno vazo s cvetl'ica? mi. V navdušenem iz srea prihaja? joeem nagovoru je povdarjal, kako nujno je da v tujini posebno mi Slovenci ohranimo ljubezen do na? šega jezika in vere. Tudi v nesreei moramo drug drugemu pomagati, kakor imamo predpisano v naših društvenih pravilah. Po koneanem nagovoru tov. Ribiea je zasvirala tukajšnja nemška godba in iz grl vseh navzočih je zadonelo »Lepa naša domovina«, »Hej Slovani«, »Morje adrijansko« itd. Prav trdno up am, dii v domovini ni pesmi, ki bi tako gonila clovesko sree kot pre? mere v daljni tujini daleč od rojst? nih in znanih krajev. — Za posebno slavnost boz'enega sv. vcčera pa se že tudi trudi naš marljivi g. i^ter* ban Franc, da priredi božienico našim malčkom. V kratkem pa pa? šljemo sliko naših igralcev, ob enem tudi sporočilo, kako se je vr? šilo na sv. večer. — Pozuravljamo. vse naše rojake v domovini in vse nase brate na oni strani Karavank. Vesel božie in novc leto! Pismo iz Južne Amerike. Rosnriu, 28. nov. 1926. Preteklo je že nekaj mesecev ko smo se poslovili iz rojstnih hišic, ter zapustili starše, brate, sestre," prijatelje in prijateljice. Ro smo odhajali ter si segli z roko v roko, so nas prosili naj jim pišemo podrobnosti o amerikan? skem življenju. Ako bi hoteli to tolmaeiti vsa? kemu posamezniku, bi bilo treba pisati vsaki dan. Zato poroeamo raje kar »Goriški Straži«, ki jo ima vsaka hiša. Malo časa smo tukaj, a prehodili smo že precejšne dele mesta predno smo dobili delo. Zato opozarjamo, kdor nima svojeev, prijateljev in ne zna jezika, naj sc ne podaja na tako pot. Kdor bi pa rad vedel kaj več, naj se obrne na nas. Prihodnjie sporočimo v več? jem obsegu. Za sedaj nebrojno po? zdravov staršem, bratom, scstram, prijateljem in prijateljicam, ter jim voščimo vesele božične praz? nike in veselo novo leto. Joško Ga? bršček, Volarje; Anton Koren, Drežnica; Anton Faletič, Smast: Franc Manfreda, Idersko. Božična voščila. Pozdrav iz rudnikov. Slovenska rudarja Doljak Peter in Volk Franc iz Grgarja pošiljata vsem domaeim in Gor. Straži po? zdrave in voščila iz belgijskih prc? mogovnikov v Vinterbyu. Pozdrave in voščila pošiljajo iz Chamberrya na Savojskem (Fran? cija) sledeee primorske družine: Franca Fileja in Mikluža Rudolfa iz Kožbane, Nikolavčiča Leopolda iz Cerovcga, Kovaeiea Antona in Drufovke Rafaela iz Oslavja ter po* samezniki: Gravner Jože, Klanj- ščck Jože, Drufovka Alfonz, Su? šteršič Florijan, ^ušteršič Alojz, j^ušteršič Ivan iz Oslavja, Vreg Franc, Pevma, Manfreda Franc, Tolmin, Ambrožič Andrej, Cerovo, Pavlin Silvester, Vrtojba. Pozdravi iz Brešije. Slovenski fantje vojaki, ki služi? jo pri 77. pešpolku, žclimo vse naj? boljše in srečno novo leto, staršem, bratom, sestram, prijateljem, znan? cem in našim dekletom, ki pozab? ljajo na nas. Posebno pa še letniku 1907, ker ga težko pričakujemo. Fnako žclimo »Goriski Straži«, ki nam prinaša novice iz našega roj? stnega kraja. Čušin Emil, Podbela,; Zornstein Rudolf, St. Peter na Kra? su, Runtič Ivan, St. Peter na Krasu vas Kol; Žižmund Franc, Vogersko, Tuta Mihael, Tolmin, Mozctic Abraham, Bilje; Fajt Ivan Rcnče; Rozman Franc, St. Peter na Krasu. Pozdravi orožnikov iz Istre. Pozdrave in voščila pošiljamo vsem staršem, bratcm, sestram in vsem slovenskim fan torn in dekle* torn, posebno pa cenjeni »Goriški Straži. Težavna je naša služba, a upamo na skorajšnje svidenje: K«? ruza Viktor, Gabrje pri Vipavi; Jožef /^vanut, Podraga pri S. Vidu; Jožef Kačar, Sv. Ludija. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Rustju Jož., Stomuž šiav. 57: Odposlali smo žc prošnjo za Va? šega sina na pristojni urad v Vid? rnr Tajništvo. Listnica uredništva. »Hnim, kateri nidi berejo«: Stra? ža bi že pisala o dotični stvari. Pa niti enega ni bilo, ki hi v pismu ali osebno stvar pojasnil. Raznim go? voricam pa nc moremo kar tako nasesti, zlasti ker je bila stvar koč? Ijiva. Drugič pošljite torcj dopis ali kakoršnokoli pojasnilo! Pozdrav? ljeni! Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. prefekt Leop. Cigoi 20 L; g. Ant. Kompara 5 L; preč. g. Krištof Tom? šič, Trnovo 25 L; č. g. Franton Čr? nigoj 10 L; č. g. Hektor Carlet, pro? vizor na Placuti v Gorici 50 L; p. n. Valentin Rudolf, lesni trgovec na Tržaški cesti v Gorici, 50 L. Tvrdka T. Hribar raznovrstnega blaga v vrednosti 400 L; ljudstvo v $krbini na Krasu nam je darova? lo 3 kvintale krompirja in 20 kg fižola. — Vsem srena hvala! Kuharica išee službe pri kakem g. duhovniku v mestu ali na deželi. Nastopi tudi lahkotakoj. Even? tuelna pojasnila se dobe pri g. de? kanu v Črničah. Dne 12. t. m. se je zgubila na Sveti Gori lovska psica; barve je rudeče in ima nizke noge. Kdor bi vedel za njo, naj naznani upravi »Goriške Straže«, kjer prejme pri? memo nagrado. Ferdinad Skerlj, Vrhovlje St. 66 ima več tisoč cepljenih trt, kakor rizling, ribola, zelen, žlahtnina, kla? renca, ]">inela i. dr. Cepljenke so prvovrstne. Cena po dogovoru. VOJNA ODŠKODNINA. Konzulence, zastopstva, prizivi, konkordati, likvidacije, davene za* deve, posojila vsake vrste, vštevši brezobrestna posojila na starostno obrabo. — Pisarna: A. Trampuž, sod. oficijal, Gorica, Via Gari? i baldi 20, I. nadstr. Dogodilo se je da ste zahtevali PEKATETE, ! prejeli pa drugo blago, ki vam ni j ugajalo. Odslej dobite lahko maka? | rone, spagete, subjote in juline vr? ! ste v zavojih po Vi> in 1 kg. Zahte? vajte jih pri trgovcih. NASA VINA, dobra. po nizkib cenah, tudi v manjših količinah; marsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trgovina v ! uiici Ascoli St. 31 (na vogalu trga Koren j, de Amicis). Domače žganje brinjevec pristni slivovec prodaja na debelo in na drobno Distilleriii Agricola Goriziana Viale XX Settembre štev. 23 Krtove kože kupuje W. Windspach Gorica - Via Carducci 6 Na željo daja pojasnila in posojuje pasti. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - . (hisa Centr. Posoj.) Velika zaloga češhegs platna iz znane toparue Bcgenchsrt I Raytnann, vsaho- vrstno blago za poročence h&hor tudi vslike izbira moškega in ženskega suk^s. Blago solidno! Cene zmerne! Plačam najwisje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, krtov, veveric, jazbecev itd. itd. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje Nihče nima ))ravice kupovati zame WALTER WINDSPACH GORIGA - Via Carducci 6 - GORICA Pozor na izpremenjeni naslov!