i mv
NOVO MESTO 1.junij 1983 leto XII *1?
KURIR
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Bitka, ki jo moramo dobiti!
26. maj 1983, 10. redna seja delavskega sveta delovne organizacije Industrije motornih vozil Novo mesto
V uvodu je prisotnim delegatom predsednik kolektivnega poslovodnega organa Janez Rošker podal informacijo, s katero jim je predstavil potek obravnave naših sanacijskih programov na seji skupščine SR Slovenije 11. maja 1983.
Sejo obeh zborov skupščine je označil kot finale predhodnih razprav, vezanih na obravnavo sanacijskih programov slovenskih izgubašev. Poudaril je, da se je v času obravnav nakopičilo mnogo pripomb, ki so jih sproti obravnavali in usklajevali, da bi čimhitreje prišli do rezultatov.
Pričakovali smo, da bo ta naš najvišji forum sanacijski program tudi potrdil, vendar gre razumeti razpoloženje in odgovornost delegatov, ki so vprašanje označili kot delikatno stvar, ne glede za katerega izgubaša gre. Razprava v skupščini je zajela celoten kompleks izgubašev, na osnovi te pa seje izoblikovala deferenciacija med izgubaši. Tako skupščina sanacijskega programa ne bo več obravnavala, pač ga bodo njeni organi.
Naš sanacijski kompleks je bil deležen pozitivne ocene pri republiških upravnih organih, ki so ves čas tudi sami tvorno sodelovali pri njegovem oblikovanju.
Vsekakor je bila pomembna ocena Skupnosti avtomobilske industrije Slovenije, ki je prav gotovo najbolj kvalificirana za dajanje ocene našim sanacijskim programom. Prav zato je bila obravnava tu kritična in nekje celo skeptična, upravičeno ali ne.
Tovariš Rošker je navedel področja sanacijskih programov, ki so bila najbolj kritično obravnavana. Tako ocenjujejo, da je devizna bilanca neugodna, ker zagotavlja prenizek devizni efekt, takšen kot ga vozilo pač daje, očitana je bila prodaja za dinarje deviz-
nega porekla in planirana izguba.
Ob vsem tem pa naj poudarimo, da sanacijski program, vezan na proizvodnjo prikolic, ni bil deležen nikakršnih dv-mov v zvezi z opredelitvijo programa in je bil ocenjen kot dober.
Vemo, da čas dela proti nam; s sendvič tehnologijo moramo pričeti spomladi, obvezujejo nas roki, vezani na podpis pogodb s francoskim
Renaultom, za kar je potrebno ustvariti določene predpgoje tako v programu IMV II., ki zajema vitalne dele vozila, kot IMV I., ki je omenjen na avtomobilsko proizvodnjo. Re-ima zastavljen svoj terminski plan, ki ga mi nikakor ne smemo izigrati, saj bi to pomenilo ogromno škodo za nas vse.
Bitka za sanacijo se začenja, prav gotovo, da ne bo lahka, vendar, dobiti jo moramo!
V nadaljevanju seje so delegati s sprejemom poslovnega poročila o poslovanju delovne organizacije za obdobje januar — marec 1983, ki so ga predhodno obravnavali tudi vsi delavski sveti vseh temeljnih organizacij in delovne
skupnosti, tudi formalno zaključili javno razpravo.
Spremembe v izplačilih
Na seji so bili potrjeni in sprejeti tudi vsi predlogi sprememb dnevnic, stroškov za prenočitve, za ločeno življenje in kilometrino. Tako se dnevnice za službena potovanja po državi in stroški prenočevanja, s sklepom 10. seje DS DO obračunavajo in izplačujejo od 1. januarja 1983 dalje in s tem dnem preneha veljati sklep 18. redne seje DS DO IMV 30. julija 1982:
a)	cele dnevnice — po 3.
odst. 62. čl.sporazuma — v višini	695,00 din
b)	dnevnice za službena potovanja, ki trajajo več kot 12 in manj kot 24 ur,
kadar se večji del potovanja opravi v dnevnem času — po 5. odst. 62. člena sporazuma — v višini 695,00 din
c)	dnevnice za službena po-
tovanja, ki trajajo več kot 8 ur in do 12 ur po 6. odst. 62. čl. sporazuma —	380,00din
č) stroški prenočevanja do	525,00 din
din
razen v primerih iz 2. stavka 4. odstavka 62. člena, ki se uporablja tudi v naprej
d)	dnevnice za službena
potovanja po 63. členu znašajo	200,00	din
din
e)	nadomestila za uporabo osebnih vozil
v službene namene po 80. členu sporazuma
—	za avtomobile do 1250
cm'	8,50	din
—	za avtomobile nad 1250
cm'	9,00	din
f)	stroški za ločeno življenje po 82.
členu sporazuma znašajo največ	10.975,00 din
od tega:
—	stroški za stanovanje po dejanskih
stroških največ do
4.725.00 din din
—	stroški za prehrano največ do	6.250,00 din
Prav tako so spremenjene nagrade učencem na poči-
(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1. str.)
tniški praksi oziroma na počitniškem delu, kar je v skladu z drugim odstavkom 93. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Odslej študentje in dijaki prejemajo za čas prakse mesečno nagrado: srednje šole
po 1. letniku, 2.700,00 din; po 2. letniku, 3.400,00 din; po 3. letniku, 4.100.00 din; višje in visoke šole po 1. letniku, 4.700,00 din; po 2. letniku, 5.400,00 din; po 3. letniku, 6.100,00 din;
Osebe, ki jih sprejmejo na počitniško delo po 59. členu prejmejo za enomesečno delo glede na dosežen uspeh na delu naslednje nagrade: ocena dobro— 5.400,00 din; pr. dobro — 6.100,00 din; odlično — 7.400.00 din;
Sprejet je bil tudi predlog povišanja akontacije osebnih dohodkov pripravnikov, ki je izračunan na osnovi povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Ta je znašal 14.365,00 din.
Pripravniki s srednješolsko izobrazbo prejmejo 10.060,00 din. z višjo strokovno izobrazbo 12.930.00 din in z visoko strokovno izobrazbo 15.180.00 din. Povišanje osebnih dohodkov pripravnikov prične veljati s 1.3. 1983.
Odpis našim podjetjem v tujini zaradi transportnih škod
Prikolice pri izvozu zavarujemo pred nevarnostmi v času transporta pri zavarovalni skupnosti „Triglav” s plačilom 0,15% premije od vrednosti izvoza. Premijo nakazujemo v dinarski protivrednosti, zato nam zavarovalna skupnost poravnava zahtevano odškodnino v domači valuti preračunano po srednjem tečaju na dan zavarovanja prikolic.
Naša podjetja v tujini so v tem letu ugotovila škodo nastalo med transportom in nam v nacionalni valuti izstavila naslednje odškodninske zahteve:
Grčija U$ 1.433,—
Italija Lit 8.206.500,— Francija FF 3.626.56 Zavarovalnica „Triglav" je ugotovila upravičenost zahtevkov in nam na žiro račun IM V tozd Commerce nakazala
574.634 din za celotne zneske odškodnine, preračunano v dinarjih po osrednjem tečaju za dan zavarovanja.
Delegati DS DO IM V so soglašali z odpisom v zgoraj navedenih zneskih in s tem v zvezi sprejeli ustrezen sklep.
Odobritev kreditnega posla
V okviru maloobmejnega sporazuma je predviden izvoz približno 2.000 stanovanjskih prikolic v Italijo v planirani vrednosti 5,5 milijona Lit TS.
Izvozni posel bi opravilo zunanjetrgovinsko podjetje Primorje Export iz Nove Gorice.
Delegati so na 10. redni seji sprejeli sklep, da DO IMV Novo mesto pooblašča zunanjetrgovinsko podjetje Primorje — Export, Nova Gorica, da izvrši v svojem imenu in za račun IMV izvoz stanovanjskih prikolic v Italijo, po maloomejnih sporazumih v letu 1983.
Predviden obseg izvoza preko Primorje—Exporta za leto 1983 je cca 2.000 prikolic v planirani vrednosti kakih 5,5 milijard Lit.
DS DO IMV hkrati potrjuje, da se predvideni izvozni posel izvrši v kreditnem aranžmaju z dobo kreditiranja devetih mesecev.
Poslovanje podjetij v tujini
Delegati so sprejeli sklepe o poslovanju naših devetih podjetij v tujini. Tej tematiki bomo namenili več pozornosti v naslednji št. Kurirja.
Pojasnilo
Na zahtevo OOS Materialnega oddelka tozda Tovarna avtomobilov, objavljamo obrazložitev odtegovanja 2—4 dni letnega dopusta za proste sobote.
Letni dopust se obračunava po 8 ur. Kadrovska služba v tozdih in DSSS določi skupaj z vodji oddelkov in služb za vsakega delavca število dni letnega dopusta, ki mu pripada po 79. do 85. členu pravilnika o delovnih razmerjih tozdov oziroma DSSS. To določeno število letnega dopusta se zmanjša po naslednji tabeli: pripadajoči letni dopust	se odšteje dni letnega
po	79. — 85. členu	dopusta
18	— 23 dni	2	dni
24	— 29 dni	3	dni
30	in več dni	4	dni
Tako dobljeni dopust se izrablja samo na delovni dan po delovnem koledarju (brez prostih sobot) in se obračunava po 8 ur dnevno.
Pripominjamo, da je to navodilo posredovala koordinacijska služba obračuna OD vsem tozdom in vodjem, vodjem kadrovskih služb, obračunu OD in vodstvom oddelkov že 5. januarja 1981.
Samorastnik, ki vztraja
Morda niso tako redki posamezniki, ki kljub množici obvestil ne vedo, da v naši delovni organizaciji ob športnem društvu, ki v svoje vrste vključuje kar precejšnje število članov kolektiva, obstoja tudi kulturno-umetniško društvo.
Žal še vedno bolj životari. Vrsta težav spremlja njegove člane v njihovi aktivnosti. 23. maja 1983 je bil v Osnovni šoli Grm občni zbor Kulturno umetniškega društva IMV. In ponovno lahko ugotavljamo, da nam, če ta odnos ocenjujemo po udeležbi na zboru, kultura pomeni zelo malo. Spet so bili tu pevci in njihov zborovodja in le likovniki so naredili srečanje drugačno od lanskoletnega. Posebej povabljenih predstavnikov ni bilo, niti opravičili se niso.
Kulturno delovanje v delovni organizaciji se odvija predvsem preko komisije za kulturo. Program zajema ljubiteljsko pevsko, likovno in literarno dejavnost. Svoj program so v zadnjem času popestrili predvsem z razstavami likovnikov in z aktivnostmi zbora, ki je še vedno glavni nosilec dejavnosti. Korak naprej vsekakor predstavlja mesečni obisk potujoče knjižnice v delovni organizaciji, ki je dobro obiskana. Vendar pa so vse to le drobtinice za kolektiv, ki zaposluje preko pettisoč delavcev.
In kako naprej? Kako spodbuditi ljudi k sodelovanju, kako pripraviti sodelavce, da bo njihov odnos do kulturnih prireditev postal aktivnejši, kako doseči, da dvorana ob prepevanju zbora ne bo prazna, kako pripraviti ljudi k obisku likovnih razstav?
To so vprašanja, ki postajajo v našem kulturnem društvu že pravi refren in nanje sami ne znajo in ne morejo najti odgovora. Prav tu jim manjka pomoč, akcija, sugestija s strani sindikata, ki vse preveč pozablja, da bi moral tudi temu posvetiti več pozornosti, da bi moral, če delavci sami ne zahtevajo, ker pač ne čutijo te potrebe, z ustreznimi akcijami, skupaj s KUD IMV, v njih vzbuditi interes in željo po pestrem kulturnem dogajanju. Ta naloga pa je izredno zahtevna in težko ji bomo kos, saj je vedno začetek najtežji.
Tudi razmišljanje o zaposlitvi kulturnega animatorja, ki bi se profesionalno ukvarjal izključno z aktivnostjo na področju kulturnih dogajanj znotraj delovne organizacije, je sicer spodbudno, a kaj ko ob vseh večjih problemih, s katerimi se srečujemo v delovni organizaciji, postane ta neznaten in zanemarljiv. Ne zavedamo se, vsaj vsi ne, niti tisti, ki so za to najbolj poklicani in odgovorni, da s tem kratimo tudi pravice delavcev, pa čeprav se tega sploh ne zavedajo. Morda je ilustrativen prikaz športna aktivnost in spodbudni premiki na tem področju sedaj ko se s tem en delavec profesionalno ukvarja. In zakaj smo potem mačehovski do kulture?
Morda je zaman pričakovati odgovor na to vprašanje, saj je bilo v Kurirju že dostikrat postavljeno, a strokovne službe ostajajo neme in neprizadete, kot da se jih to ne tiče. Je to odgovornost!?
In prav zato, ker je edina svetla točka naš pevski zbor, ki je v petih letih z veliko dela, samoodpove-dovanja in žrtvovanja dosegel lepe uspehe i.n naredil velik korak naprej, ne moremo ob tem „obračunu” mimo dejstva, da ob praznovanju 5-letnice zbora ni nihče iz kolektiva zmogel nekaj besed spodbude in zahvale, ki bi pevcem vlile novih moči. Puščamo jih vnemar in to ni pošteno.
Naj to razmišljanje o našem odnosu do kulture dopolnimo še s poročilom o aktivnosti pevskega zbora.
Ni potrebno navajati kako potekajo njihove vaje, lahko samo navedemo, da so bile v tem času samo trikrat odložene in to iz opravičenih razlogov, drugače pa so vadili redno dvakrat tedensko, seveda ne vedno s polnim obiskom. Za to je nedvomno več vzrokov. Glavni je ta, da so naši pevci oddaljeni iz Novega mesta, vsi pa vemo, kako nas vse pesti kriza z gorivom. Ravno zaradi tega je odšlo nekaj dobrih pevcev. Kaj to pomeni za naš že tako maloštevilni zbor pa vsi prav dobro vemo. Okrog pridobivanja novih pevcev je bilo res zelo veliko rečenega in tudi storjenega, vendar do sedaj brez pravega učinka.
V tem obdobju so peli na tekmovanju pred revijo 82 v Šentjerneju na reviji 82 v Novem mestu, na proslavi ob dnevu mladosti v JNA, na XIII. taboru v Šentvidu, ob zaključku kongresa ZKJ
v kasarni Milana Majcna, na srečanju naših delavcev na Gorjancih, sedaj pa že nekaj let redno pojejo tudi za krvodajalce naše DO in krajevne skupnosti Grm. V posebno čast so si šteli, ko so peli na akademiji v počastitev kongresa ZSS in ravno tako na akademiji pred začetkom kongresa ZSMS, obakrat v Novem mestu.
Vadili so pesmi za revijo 83, ki je že za njimi in lahko rečemo, da so tudi tukaj dosegli napredek, saj so se uvrstili med osem najboljših zborov. Prav to jim daje novih moči in volje za njihovo nadaljnje delo, saj je pred njimi nastop za XIV. tabor v Šentvidu in nato še srečanje naših delavcev na Gorjancih. Torej, dela jim ne manjka, manjka samo novih članov — pevcev in finančnih sredstev.
( --------------------------------------------------\
Da bi takšni rezultati tudi ostali
v___________________________________________________/
Ko pišemo o vsestranskih stabilizacijskih prizadevanjih, ne moremo mimoiti naše največje temeljne organizacije, Tovarne avtomobilov.
O tem, kako uspešno so poslovali v prvem četrtletju tega leta, smo v Kurirju že pisali. Vendar naj ponovno poudarimo in pohvalimo prizadevanja vseh zaposlenih v tej temeljni organizaciji. Ti so kljub stalnim težavam s preskrbo z materiali in kljub manjšemu številu zaposlenih proizvedli v prvem četrtletju tega leta še enkrat toliko kot v enakem obdobju lani. To vsekakor ni zanemarljiv podatek, hkrati pa dejstvo, ki dokazuje, da so vsi napori usmerjeni k čimhitrejšemu izboljšanju položaja celotne delovne organizacije in da smo z načrtnim organiziranim delom zmožni črpati iz notranjih rezerv še veliko.
V tovarni avtomobilov pravijo, da so v januarju tega leta delali dobro, saj je bil večji del vozil predan s proizvodnih trakov v roke kupcem. V februarju in marcu so se ponovno pojavili nedovršeni proizvodi, kar povzroča dodatne stroške in težave pri organiziranju proizvodnje. Naj navedemo materiale, ki so povzročali te nevšečnosti: težave so bile z nabavo tepihov za prtljažnike, ni bilo moč dobiti žične mreže za sedeže, ki jih potrebujejo za redno proizvodnjo v tozdu TSO Beli Manastir, manjkalo je okrasnih profilov za masko avtomobilov, ni bilo hladilnikov, oblog stropov, zamujale so dobave tekstila iz Renaulta za sedeže vozil.
Trenutno se je preskrba z materiali v tovarni avtomobilov izboljšala in vozila se ne vračajo iz parkirnih prostorov ponovno v proizvodnjo. Pohvalijo se lahko, da uspešno izvršujejo obveznosti do francoskega partnerja. Kot vemo, so v začetku tega leta prevzeli izdelavo dodatnih 3000 vozil R—4,kar pomeni, da bo izdelanih 22500 vozil tega modela v letu 83. Rok za izvršitev te obveznosti je 4. junij 83, ko mora biti odpremljeno zadnje vozilo iz Novega mesta.
Ob tem so ponovno „ zagnali” v pogon linijo za proizvodnjo dostavnih vozil, kar je povzročilo nekaj dodatnih težav, vezanih predvsem na ustrezno zasedbo delovnih
mest v tem proizvodnem procesu. Srečujejo se s težavami pri doseganju plana, ki ga v maju dosegajo z sedemdesetimi odstotki. Razveseljivo pa je dejstvo, da so s tem začeli poravnavati obveznosti do kupcev, ki ta vozila čakajo že dolgo.
Prav tako so spodbudni tudi podatki, ki pričajo o vsestranskih prizadevanjih na vseh področjih, vezanih na prihranek v proizvodnji in ki prav tako vodijo k postopnemu vpeljevanju sanacijskih programov iz papirja v življenje.
Tako so v lakirnici karoserij s svojimi prizadevanji dosegli prihranek časa in materiala, v presernici so znižali porabo materiala po enoti proizvoda, predvsem zaradi tega, ker že obratuje linija za razrez pločevine v kolutih, kjer je moč dosegati večjo izkoriščenost materiala. Prihranke zasled-nimo tudi v drugih proizvodnjah, v proizvodnji 111. so prihranki v porabi energetskih medijev, v proizvodnji V. pa je opažen zboljšan odnos do materiala, saj so se stroški materiala občutno zmanjšali, ker so odpravili poškodbe.
Vse te nedokončane prikolice pa čakajo na ponovni prevoz v proizvodne hale, predvsem zaradi pomanjkanja domačih materialov. Tako je pereče pomanjkanje vseh kemičnih materialov, puhin, PVC, gume, pleksi stekla. Tudi materialov iz barvne metalurgije ni moč nabaviti (bakra, kablov, aluminijaste pločevine). Ob tem pa so nam v vodstvu tozda dejali, da z. domačimi dobavitelji neprestano bijejo bitko glede cen posameznih materialov, saj nekateri proizvajalci izsiljujejo tudi za tristo odstotkov višje cene. Vsekakor pa je ob tem spodbudna nabava vezane plošče, ki jo odslej nabavljajo neposredno iz Taivvana. Na ta način so prikoličarji dosegli 25 do 30 odstotkov nižjo ceno. Novost, ki sploh ne bi smela to biti, je tudi nabava materialov
Posebej spodbudno pa je dejstvo, da jim je v tovarni avtomobilov uspelo premakniti „človeški faktor” iz osebne neprizadetosti v aktiven odnos — v vključevanje izvrševanja planskih nalog, ko režijski delavci opravljajo, ob porajanju potreb, tudi proizvoda dela in naloge.
Usposobljene so strokovne službe, ki intenzivno delajo na izboljševanju delovnega procesa, vključujoč organizacijo dela in večjo storilnost. Določene pozitivne premike pričakujejo v avgustu, ko bodo izdelovali popolnoma enaki izvedbi vozila R—4, tako za izvozno kot za domače tržišče, kar bo omogočilo ob lažjem planiranju nabave materiala in proizvodnega procesa tudi domačemu kupcu nakup še kvalitetnejšega tehnično in estetsko izpopolnjenega vozila.
Ob koncu morda le še to, da vsi našteti faktorji zagotavljajo tudi ustrezno in željeno kvaliteto vozil, saj kontrola kvalitete vozil iz Renaulta ugotavlja, da so naša vozila kvalitetnejša kot enaka vozila iz njihovih tovarn.
Spodbudno, ni kaj! Želimo si lahko le, da takšni rezultati tudi v bodoče ne bodo izostali.
pri najmanj dveh dobaviteljih. Tako je preskrba z materiali sigurnejša in možnost vpliva na ceno večja.
Ob posodobitvi samega poslovanja, ki ga prikoličarji uvajajo po Zahodnonemškem georg sistemu, ki omogoča sodobnejše poslovanje v planiranju, nabavi, organiziranju in vodenju proizvodnje, še vedno ne morejo, glede na zgoraj navedene vzroke, odpremljati prikolice po dinamiki in tipiki, dogovorjeni z zunanjetrgovinskim sektorjem, kar povzroča določene zaloge.
Še nekaj o poslovanju po novem georg sistemu. Sami prikoličarji pravijo, da je to sistem, ki vodi k redu in zahteva disciplino in odgovornost slehernega posameznika. Samokritično moramo priznati, da nam je to do sedaj primanjkovalo. Ta sistem je sicer
Prizadevanja, ki vodijo k sanaciji
V temeljni organizaciji Tovarna prikolic je delo v polnem razmahu, čeprav jih neprestano tarejo težave z nabavo repromateria-la. Zato imajo tudi precejšnje število nekompletnih prikolic, ki so shranjene na bližnjih travnikih in čakajo trenutek, ko bodo ustvarjeni vsi pogoji, da preidejo v roke kupcev.
predviden za velikoserijsko proizvodnjo, kar prikoliška dejavnost ni, zato ga prikoličarji prilagajajo svojim razmeram. Do sedaj seje izkazal za uspešnega v planiranju in naročanju materialov, teže pa je ta sistem vzpostaviti v finem planiranju in interveniranju, predvsem zaradi majhnih serij in še nekaterih specifičnosti proizvodnje.
Značilnost te dejavnosti v zadnjem času je večji poudarek na posameznih temeljnih organizacijah, tako skozi tehnološko pripravo dela, kar so uvedli že v vsakem tozdu in kjer te službe že samostojno in uspešno delujejo, ter z decentralizacijo, planiranjem in operativno in tehnološko pripravo dela. V okviru sanacijskega programa je izdelana tudi delitev programa med posameznimi tozdi, da bi tako dosegli čimvečjo specializacijo.
Tudi hibe prikoliške dejavnosti, ki so bile najbolj pereče, (slaba opremljenost, zaostalost proizvodnih sredstev) opravljajo, saj so tudi na to področje usmerili svoja prizadevanja in nabavili nove stroje, prostorske rešitve, ki so prav tako navedene v sanacijskem programu, pa predstavljajo dolgoročno nalogo sanacije.
In ne nazadnje je tu še težava, značilna za celotno delovno organizacijo. Ta ni prizanesla tudi prikoličarjem, pomanjkanju kadrov, kar se odraža v najtežjih oblikah. Zavedajo se, da teh težav ne bodo rešili čez noč, na vso moč pa se trudijo kadre, ki jih imajo, usposobiti, uporabljati svojo strokovnost, izzvati samoiniciativnost in disciplino. Ob tem opudarjajo, da ne rešujejo teh težav z masovnim zaposlovanjem, pač pa vidijo v že obstoječih kadrih ogromne notranje rezerve, potrebno jih je le spodbuditi z ustreznim nagrajevanjem in dobro organizacijo dela.
Proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev v Novem mestu
Proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev ima v Sloveniji že večletno tradicijo, saj so se neuradna tekmovanja začela že pred 27 leti, uradna pa leta 1977 na pobudo Društva za varilno tehniko SRS zveze organizacij za tehnično kulturo in republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije. Tako občinsko kot tudi republiško tekmovanje, ki bo letos konec maja organizirano na Jesenicah, sodijo v okvir prireditev kovinarjev, ki sicer praznujejo 20. oktober kot spomin na dan pred 73. leti, koje bil leta 1910 v sindikat kovinarjev Hrvaške in Slovenije sprejet Josip Broz — Tito.
Letošnje takšno tekmovanje je v naši občini organizirano šele drugič, zato moramo razumeti tudi določene težave, ki so nastale zato, ker tekmovanje v občini še ni dovolj popularizirano.
Proizvodno-delovna tekmovanja se razvijajo v vseh vejah industrije in na njih sodeluje vsako leto več tekmovalcev. V tozdih, samoupravnih in drugih skupnostih v naši družbi vse bolj prodira spoznanje o pomembnosti uveljavitve delavskega razreda za utrjevanje družbeno ekonomske osnove združenega dela, še posebno za povečanje produktivnosti in za razvoj tehnične kulture v naši družbi. Proizvodno-delovna tekmovanja kovinarjev so že dala pomemben doprinos k izboljšanju proizvodnje, k povečanju produktivnosti in kvalitete dela ter k izvajanju stabilizacijskih ukrepov v gospodarstvu. Pomemben pa je tudi njihov doprinos k razvijanju samoupravnih odnosov.
Na letošnjem tekmovanju kovinarjev v naši občini je tekmovalo 29 tekmovalcev.
Največ jih je bilo, kar je razveseljivo, iz DO IM V, iz Kovinarja, iz Iskre Šentjernej in SGP Pionir. Tudi kar se tiče samih priprav in izvedbe tekmovanja damo organizatorju lahko vso pohvalo.
Ob vsakem tekmovanju so seveda najbolj zanimivi rezultati.
Poglejmo, kdo se je uvrstil na prva tri mesta.
VARILCI — ročno elektro-obločno varjenje:
1.	Franc Progar (Kovinar)
2.	Martin Medle (IMV)
3.	Vlado Pavlič (IMV)
VARILCI — plamensko varjenje:
L Anton Hočevar (IMV)
2.	Jože Klemenčič (IMV)
3.	Brane Gazvoda (IMV)
VARILCI — MAG varjenje:
1.	Pavel Čerček (IMV)
2.	Franc Kekič (IMV)
3.	Vlado Pavlič (IMV)
KOVINOSTRUGARJI:
1.	Franc Pisek (IMV)
2.	Stane Goltes (IMV)
3.	Stane Pugelj (IMV)
ORODJARJI:
L Jože Lešnjak (Iskra Hi-pot)
2.	Jože Luzar (Iskra Hipot)
3.	Stane Rajnar (Iskra Hi-pot)
KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČARJI:
L Julijan Zoran (SGP Pio-nir)
2. Štefan Slak (Iskra Napajanje)
AVTOMEHANIKI — DIE-SSEL
L Marjan Kralj (SGP Pionir)
AVTOMEHANIKI — OTTO
L Janez Kranjc (SGP Pionir)
2. Ferdinand Fink (SGP Pionir)
Vsem čestitamo in jim želimo veliko uspeha na Jesenicah!
In ob koncu naj povzamemo le še nekaj misli predsednika občinskega odbora kovinarjev tov. Stanislava Lukšiča:
„Pri nadaljnjem razvoju pro-tekmovanj in srečanjih delavcev kovinarske industrije moramo skrbeti za masovno vključevanje vseh delavcev, tako da bodo tekmovanja dejansko postala sestavni del dela in življenja delavcev v združenem delu. S konkretnimi programi in organizacijo bo potrebno neposredno povezati tekmovanja z napori za povečanje produktivnosti, ekonomičnosti in racionalizacije dela ter z ostalimi kriteriji za zagotovitev stabilizacije našega gospodarstva. Izhajajoč iz temeljnih organizacij bo potrebno ustvariti celovit sistem tekmovanj v posameznih poklicih, odvisno od specifičnosti tehnološkega procesa...”
Predvsem pa si vsi, tako organizatorji, kot udeleženci, želijo, da bi tekmovanja post-jala vse bolj množična in kvalitetna.
IZ AKTIVNOSTI SINDIKATA
12 seja izvršnega odbora konference OOS DO 1MV in predsednikov osnovnih organizacij sindikata 10. maja 1983.
Letovanje
Na seji so se prisotni najprej seznanili z aktivnostmi in pripravami na letni oddih. Zbiranje prijav, obveščenost in samo delo komisije za počitniško dejavnost je bilo ocenjeno dobro. Več ali manj je bilo moč ustreči vsem delavcem, ki želijo letovati v našem kampu v Pakoštanih, ostalo pa je še nekaj prostih mest, ki smo jih ponudili raznim interesentom za 30 odst. višjo ceno kot za naše delavce, predvsem šolam, občini, vzgojno varstvenemu zavodu itd. Tudi letos bo potrebno opraviti nujna vzdrževalna dela na prikolicah, za kar bo vsaka temeljna organizacija zagotovila 5 — 6 delavcev — specialistov, ki bodo še pred sezono odpravili vse nepravilnosti. V zvezi s počitnikovanjem je beseda nanesla tudi na ureditev doma na Gorjancih, kjer je potrebno postaviti električni kabel, urediti sanitarni blok in proučiti možnost postavitve mini kampa z nekaj prikolicami.
Prehrana
O prehrani so mnenja vedno deljena. Vselej in povsod zlivamo žolč nad hrano, ki ni vedno in niti ne mo're biti vsem po godu. Prav v ta namen je bila organizirana okrogla miza z osrednjo temo o prehrani. Tu so bila izoblikovana stališča, na osnovi katerih je izvršilni odbor sprejel naslednje sklepe, ki jih povzemamo po zapisniku:
—	oddelek za družbeni standard (DSSS) mora v najkrajšem času usposobiti za uporabo jedilnico 11. v tozdu TA;
—	delilna mesta vjedilnici 1 in 11 je treba urediti tako, da ne bo prihajalo do zastojev in neredov (urediti vrste, ograje, dokupiti potreben inventar);
—	posodobiti je potrebno pripravljalnico hrane v tozdu Tovarna prikolic;
—	potrebno je preiti na sodobnejši način poslovanja z bloki za malico;
—	samoupravna delavska kontrola naj pregleda celoten potek in izdela analizo poslovanja z bloki (od tiska do razdeljevanja po tozdih ter
poročila o dnevni porabi in ostankih hrane);
— pregleda naj tudi naba-
vo, transport, prevzem, skladiščenje (je neprimerno) tehtanje in predajo v pripravljalnico hrane za vse artikle;
— prepovedati je treba odnašanje suhomesnih in drugih artiklov domov;
Finančni program „Pakoštanov”
Oddelek za družbeni standard je predložil finančni program centra za prosti čas v Pakoštanih za leto 1983:
Prihodki 1983
—	prikolice —v letovanja
—	pogodbe (SŠTU SOb Novo mesto)
—	najemnina plovil
—	najemnina drobnih športnih rekvizitov
—	prevozi (avtobusni)
—	takse
—	prijava
—	parkiranje avtomobilov SKUPAJ
Odhodki 1983
—	najemnina prostora
—	taksa
—	prijava
—	elektrika
—	servisiranje (prehrana)
—	(material in prevozi)
—	dezinfekcija in dezinsekcija
—	prevozi
—	servisiranje plovil
—	najemnina čolna za smučanje SKUPAJ
950.000.	00 din
51.000.	00 din
105.000.	00 din
4.000,00 din
140.000.	00 din
180.000.	00 din 13.500,00 din
50.000.	00 din 1.493.500,00 din
1.250.000,00 din
180.000.	00 din 13.500,00din
38.000.	00 din
50.000.	00 din
420.000.	00 din
35.000.	00 din
140.000.	00 din
32.000.	00 din
50.000.	00 din 2.208.500,00 din
Razlika med prihodki in odhodki naj bi se krila iz namenskih sredstev za vzdrževanje in razširitev počitniških zmogljivosti, kijih združujejo delavci IM V iz regresa za letni oddih (za leto 1982 in 1983).
Za izboljšanje ponudbe na letovanju v Pakoštanih, je bilo predlagano, da se iz namenskih sredstev planira nabava sledečih artiklov:
Osnovna sredstva
—	jadralna deska 1 kom
—	čoln gumijast Maestral 1 kom
—	motor Tomos 4,5 KS 1 kom
—	sanitarni vozel (v dogovoru z RO Pakoštane)
—	Aparatura z zvočniki SKUPAJ
Drobni inventar
—	drobni športni rekviziti (žogice, loparji, pikado, mrežice, miza za namizni tenis, žoge)
—	kolesa (PONNY) 4 kom
—	viharno jadro 2 kom
—	jambor 1 kom SKUPAJ
Skupaj
34.800.00	din
37.000.	00 din
22.500.00	din
400.000,00 din
80.000.	00 din 574.300,00 din
55.000.	00 din
21.000.	00 din
24.000.	00 din 5.800,00 din
105.800.00	din
680.100.00	din
V finančnem programu niso opredeljeni stroški delavcev, ki vodijo delo v Pakoštanih (osebni dohodki, prevozi, dnevnice itd), in bremenijo DSSS.
Finančni program za dejavnosti na Gorjancih bo pripravljen po predhodnem dogovoru na ustreznih organih.
J
—	potrebno je urediti vse okrog nabave in plačevanja hrane.
—	nekatere izdelke bi bilo treba naročati neposredno (po nižjih cenah — mlečne).
Sindikat bo organiziral razpravo in sicer o naslednjem predlogu:
—	vsak delavec naj bi dobil topli obrok,
—	na izbiro bi bila dva različna topla obroka dnevno,
—	pripravljen mora biti tudi dietni obrok,
—	hladni obrok se opusti ali naj ne bi bil regresiran,
—	pri sestavi jedilnih listov naj bi sodelovali predstavniki sindikalnih organizacij.
Politični aktiv v EDO Razvojni inštitut
S preselitvijo so delavci EDO Razvojni inštitut, ki so prej delali v okviru DSSS DO IMV, dobili še večjo možnost za ustvarjalno delo in samoupravne ter politične aktivnosti. Na seji izvršnega odbora je bilo ocenjeno, da je zato nujno, da v EDO Razvojni inštitut te aktivnosti zažive. Tako je potrebno formirati OO ZS, OO ZK, OO ZSMS in samoupravne organe z vsemi telesi. Sprejet je bil sklep, da se v EDO Razvojni inštitut, kije trenutno v ustanavljanju, za delo družbenopolitičnih organizacij v ustanovitev osnovnih organizacij posameznih DPO in samoupravnih organov imenuje politični aktiv, ki je zadolžen za izvedbo vseh formalnosti v zvezi z ustanovitvijo omenjenih organov.
V aktiv so bili imenovani. Slavko Drab — predsednik, Milan Burger — namestnik in člani: Zagorka Hlavaty, Silvo Kastelic in Valentin Pirh.
Poslovanje proizvodnje servisne opreme u 1982g.
U protekloj godini ova proizvodnja je sa manjim izuzetcima radila normalnim tempom. Poremećaji u nestašici materijala na tržištu, odrazili se u manjoj meri i na proizvodnju. U toku 1982 godine dovršena je nedovršena proizvodnja iz 1981 godine i plan za 1982. godinu. Ukupno je dovršeno ili izrađeno 380 kom dizalica 2 tone, 1550 mazalica, 650 kanti za dole-vanje ulja, 50 kom dizalica snage 10 tona, 50 kom dizalica za ugradnju. Nedovršeno je ostalo 80 kranskih dizalica 1,5 tone, 100 kom kranskih diza-ljca 800 kg, zatim dizalice za ZTP sa dodacima, a započeto je deo plana iz 1983 god. Gotova proizvodnja u dinarima, stvarni troškovi iznose 20.327.085,34 din, a to je manje nego u 1981 god. koja je iznosila 27.375.747,86 din. Ovo smanjenje uzrokovalo je potpuno obustavljanje proizvodnje opreme za dostavna vozila, smanjenje broja radnika u ovoj proizvodnji, zbog odlaska iz preduzeća ili premještaja na drugu proizvodnju, zatim jednim delom u većoj nedovršenoj proizvodnji za 1982. god. u odnosu na 1981 god.
Plan proizvodnje za 1983. g. ne zadovoljava kapacitete ove proizvodnje koji iznose oko
150.000	radndih sati. Za proizvodnju servisne opreme, koja je znatno smanjena u odnosu na prvi plan, sada imamo angažovano 56.000 radnih sati. U dodatnom planu izrada paleta angažovano je 15.500 radnih sati. Predviđa se proizvodnja opreme za dostavna vozila što će angažirati 13.500 sati, rezervni delovi oko 5.000 radnih sati, ili ukupno oko
90.000	sati, a to znači da nedostaje posla oko 60.000 radnih sati da se zaposli sva raspoloživa radna snaga.
Uvjeti rada u ovoj proizvodnji su osrednji. Strojni park je zastario i ne može se očekivati veća produktivnost i preciznost. Po tom pitanju se poduzimaju ozbiljniji poduhvati za obnovu i proširenje proizvodnje, o čemu će vero-vatno direktor detaljnije infor-misati. Osobni dohodci su u osnovi niski. Nešto su u proizvodnji viši za prebačaje koji se kreću od 20% do 30%, ali i to ne može zadovoljiti
današnje visoke cijene svakodnevnih potreba. Nova analitička procena radnih mesta će delomično ublažiti ovaj neso-razmer zarada i standard. Poduzete su mjere za reša-vanje tehničkog kadra kao i pitanje šireg asortimana proizvoda servisne opreme. Reše-njem ovih dva pitanja rešava se i nedostatak radnih sati slobodnih kapaciteta.
Disciplina u ovoj proizvodnji je na zadovoljavajućem nivou, nekoliko ispada su učinili samo neki radnici. Bolovanja nisu tako kritična i ako pojedini radnici izjavljaju da oni mogu na bolovanje kada i koliko hoće. O takvim radnicima bi trebala komisija razmisliti i porazgovarati sa lekarom.
Neodgovarajući uvjeti su u bravariji, pripremi delova, gde je dosta oštećena podloga koju
treba prevući slojem betona i dovest u nivo ostalih odelenja, kako bi se ujedno i rešio unutarnji transport od reznog odelenja do završene montaže.
Jedan od uvjeta rada je i nerešeni sanitarni čvor, koji u skoroj budućnosti treba rešiti kako je već odavno pre-
dviđeno. O tim pitanjima uvjeta zaštite i bolovanja će verovatno referent HTZ više izneti.
OOUR Beli Manastir FRANJO TAKAČ
O radu avtomobilske proizvodne u 1982 g.
Planom proizvodnje u 1982. godini predvideno je da se proizvede 35.500 garnitura sedala za osobne automobile R—4 i 2.500 garnitura sedala za osobne automobile R—18.
Ostvarenje plana proizvodnje sedala R—4 sa 29.900 proizvedenih garnitura iznosi 84%, a sedala'R—18 130% sa proizvedenih 3.000 garnitura sedala.
U ovoj godini osim pome-nutom plana proizvodnje pristupilo se osvajanju novih proizvoda, a proizvedeno ih je:
—	ručica menjača R—4 (M—83) za 16.000 automobila,
—	ručica menjača R—4 (M—82) za 5.850 automobila,
—	nosilna traverza R—4 za
16.000	automobila,
—	spodnji preč. nosilec R—4 GTL za 6.500 automobila,
—	spodnji preč. nosilec R—4 TL za 5.000 automobila, a proizvedeno je još 700 kom paleta za transport sitnog materijala. Poteškoće s kojima smo se susretali u proizvodnji, a bile su prouzrokovane nestašicom materiala, manifesto-vale su se prinudnim odsus-tvov anjem radnih ljudi sa posla, tako da je u prvom polugodištu bilo potrebno odraditi cca 25.000 radnih sati. U drugom polugodištu ovaj fond izgubljenih radnih sati nije se bitno povećavao i do kraja godine dostigao je cifru od 26.100.
Krajem godine snabdeve-nost materijala se prilično
poboljšala, pa smo pristupili i odrađivanju ovih izgubljenih radnih sati, što je išlo veoma teško.
Najteže je ovo padalo radnicima da odrade, kako je bilo dogovoreno na početku godine, a na osnovu Odluke radničkog saveta i DPO. Navodim primer da je krajem januara 1983. godine ostalo da se odradi još 21.800 radnih sati, a nekoliko radnika duguje i po 500 sati svaki. Ove godine ceo broj sati treba odraditi da bi se plan proizvodnje u potpunosti ostvario, te je potrebno pronaći i način da se pojedini radnici privole na odradu pa makar tražili pomoć od sindikata i DPO.
U 1983. godini planira se proizvesti: sedala za automobile R—4, ručica menjača R—4 GTL i TL, prednjih prečki TL i GTL, nosilnih traverzi (sve za 42.000 vozila), sedala za automobile R—18 za
4.000	vozila, ručnih kočnica i sedala za dostavna vozila za 2.250 vozila, a osim toga planira se pristupiti osvajanju novih proizvoda kao što su dve vrste ručnih kočnica i stola za prikolicu, te nosača volana i pedala za automobile R—4.
MILOŠ DMITROVIĆ OOUR TSO Beli Manastir
GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH
Akcijske usmeritve KS ZSM
Osnovna naloga KS je usklajevanje vseh interesov mladih in organizacije akcij. KS tudi sprejema stališča in sklepe, ki so skupnega pomena za večino mladih v IMV, ti pa morajo biti izraz skupnih in enotno sprejetih stališč vseh OO. Ravno tako KS sprejema iniciative iz OO ZSM ter na podlagi predhodnega dogovora organizirati skupne akcije.
Aktivnost KS bo zajemala naslednje naloge:
Organiziranost mladih
Z reorganizacijo DO v SOZD mora KS izpeljati akcijo reorganizacije nekaterih OO in ustanavljanje aktivov ZSM. Bolj kot do sedaj mora biti povezava med KS in OO ZSM SMPDB, klubom štipendistov in iskanje še drugih načinov interesnega združevanja mladih (ferialna družina...)
Družbeno—ekonomski odnosi
Z ozirom na sanacijski program, ki je pred nami, bomo morali mobilizirati vse mlade za uresničevanje zastavljenih nalog. Ravno tako moramo dosledno nadzorovati izpeljavo nalog, ki nas vodijo v boljši družbenoekonomski položaj. Za vsako neizvrševanje nalog moramo izpostaviti odgovornost posameznikov. Zato mora ZSM s svojimi stališči in sklepi vršiti politični pritisk za boljše gospodarjenje, racionalizacijo proizvodnje, boljšo organizacijo dela, varčen odnos do sredstev in čim hitrejšo izpeljavo zastavljenega nagrajevanja po delu. Tako bo delavec dobil plačilo po del, ki gaje vložil in se s tem zavzemal za še boljšo storilnost. Ravno tako se bomo zavzemali za čim hitrejšo samoupravno urejanje nagrajevanja inventivne dejavnosti. Na področju stanovanjskega gospodarstva se bomo zavzemali za pravilno reševanje stanovanjskih vprašanj, ki mora biti v skladu s pravilniki in onemogočali vsako reševanje mimo pravilnikov (kadrovski krediti, neplačevanje soudeležbe...).
Razvoj samoupravnih odnosov
Boriti se bomo morali za čim hitrejši prehod na novo organiziranost tudi v okviru samoupravnih odnosov (sprejemanje samoupravnih aktov,
konstituiranje novih samoupravnih organov), bolj dosledno, stalno in razumljivo informiranje delavcev ter pravočasno prihajanje vabil in gradiv za seje samoupravnih organov.
Izpostavljanje odgovornosti strokovnih služb in poslovodnih delavcev, za predloge odločitev, ki jih predlagajo samoupravnim organom.
Odpravljanje formalizma pri odločanju o pomembnih rečeh na zborih delavcev ali sejah samoupravnih organov.
Kadrovska in štipendijska politika
Razprava o kadrovskih planih.
Zavzemanje za izboljšavo pripravniške prakse in za ustrezno razporeditev po končanem pripravništvu.
Pospeševanje izobraževanja delavcev na delovnih mestih
ob delu in kadrovanje mladih delavcev za štipendijo Titovega sklada.
S pomočjo Kluba štipendistov bomo držali povezavo med mladimi, ki se šolajo in mladimi, ki delajo.
Idejno politično izobraževanje mladih
Udeležba mladih na seminarjih, MPŠ in na raznih izob-raževajih, ki jih organizira OK ali pa KS.
Naloge na področjih SLO in DS
Spodbujanje mladih za vključevanje v T. O.
Aktivno sodelovanje z vojaki kasarne „Milan Majcen”.
Negovanje revolucionarnih tradicij (SMPDB).
Kulturna dejavnost
Večja povezava s kulturnim društvom pri organiziranju raznih proslav (odhod lokalne štafete, državni prazniki...) in pri vključevanju mladih vdelo kulturnega društva (pevski zbor, likovna sekcija...).
Šport in rekreacija
Spodbujanje množične rekreacije delavcev in organizi-
ranje raznih športnih srečanj).
Udeleževanje na srečanju mladih iz TOZD.
MPD
Ponovno aktiviranje SMPDB in močnejša kadrovska zasedba z mladinci, štipendisti ter udeleženci republišikih in zveznih akcij.
Zagotavljanje udeležbe na MDA 83.
/N
Občinska
lokalna
štafeta
10. maja 1983, dan pred obiskom zvezne štafete, smo delček poti lokalne občinske štafete pospremili tudi člani OO ZSMS IMV Tozda Tovarna opreme Črnomelj.
Občinsko štafeto mladosti smo sprejeli od mladih DO Integral na dvorišču mizarskega oddelka, kjer smo priredili kratek kulturni program. Nato so štafeto ponesli naši mladinci do drugih delovnih organizacij v Črnomlju.
S štafeto mladosti tudi po smrti našega velikega prijatelja in mentorja tovariša Tita mladi dokazujemo, da Tito ostaja med nami in da nadaljujemo njegovo pot.
lliUfifl
DANICA IVANUŠIČ TOZD Tovarna opreme Črnomelj
v______________/
Novo
vodstvo
V osnovni organizaciji ZSMS tozd Podgorje Šentjernej so mladi izvolili novo vodstvo svoje osnovne organizacije: Jože Grubar — predsednik, Miran Črtalič — namestnik predsednika in Pavel škoda — blagajnik.
GLAS MLADIH - GLAS MLADIH-GLAS MLADIH - GLAS MLADIH-GLAS MLADIH
Volilno-programska konferenca
KS ZSMS IMV
V četrtek, 19. maja 1983.je bila v domu JLA volilno-programska konferenca KS ZSMS.
Na konferenci smo ocenili delo v obdobju april 82 — maj 83, izvolili novo predsedstvo in sprejeli akcijske usmeritve za naslednje obdobje.
Pri pregledu enoletnega dela, smo ugotovili, da je delo mladine, odkar smo ustanovili koordinacijski svet ZSMS DO IMV, ponovno zaživelo. Aktiv-nekaterili OO se je povečala, vendar pa še vedno pogrešamo samoiniciativo osnovnih organizacij. Pobude za akcije morajo prihajati iz osnovnih organizacij, na koordinaciji pa se le-te samo uskladijo. Ravno tako še ne izkoriščamo dobro voljo delegatov in preko njih ne prenašamo stališča mladine na seje samoupravnih organov, SIS itd. Tak primer je okrogla miza: „Položaj mladih strokovnih kadrov v IMV”, katero smo izvedli v začetku leta 1983. Prisotni so bili še predstavniki kadrovskega oddelka in predstavniki KZO.
Sprejeli smo stališča, jih objavili v Kurirju, vendar do kakšnih večjih kakovostnih premikov ni prišlo. Naredili smo napako, ko preko delegatov nismo prenesli stališča naprej. Lansko leto smo ustanovili stalno mladinsko delovno pohodno brigado in klub štipendistov.
Brigada je lansko leto uspešno delala pri urejanju tovarniškega okolja, vendar so bili programi preveč natrpani z delom, premalo pa smo propagirali brigadirsko življenje. Tako so bili na letošnji akciji samo štirje mladinci iz IMV. Kadrovsko moramo okrepiti brigado (štipendisti, udeleženci MDA 83) in v programih poudariti brigadirsko življenje.
Klub štipendistov je jeseni izpeljal letno skupščino, organiziral spoznavni večer in sodeloval na okrogli mizi. Ima tudi mesečne sestanke predsedstva. Pogrešamo predlagani sestanek med štipendisti (maturanti, diplomanti), kadrovskim oddelkom in vodstvom tovarne glede možnosti zaposlitve in možnosti za nadaljevanje šolanja. Ta sestanek je vodstvo kluba predlagalo, vendar ga ni izpeljalo. Pohvalimo lahko sodelovanje z vojaki kasarne Milan Majcen, ESS, Zdravstvenim domom pri skupni udeležbi na akcijah ter ogledom naših proizvodnih prostorov. Poudariti moram še, da sodelovanje med mladimi in člani ZK in sindikata poteka dobro in želeli bi, da bi se še tako naprej nadaljevalo.
Priprave na programsko volilno konferenco so potekale od začetka aprila. Osnovne organizacije so se vse premalo vključevale v posto-
O pripravah na mladinske delovne akcije smo letos že precej pisali in govorili na mladinskih sestankih; tudi o tem,
pek evidentiranja novih članov predsedstva KS ZSMS DO IMV. Tako je bilo precej težav glede zasedbe novega predsedstva. Na konferenci je bilo izvoljeno naslednje predsedstvo in nadzorni odbor.
Predsedstvo:
Janez Lobe (TA) — predsednik, Oto Hegediš (TA) — podpredsednik, Sonja Jenič (DSSS) — sekretar, Jože Derganc (DSSS) — član, Branko Vukobrat (TP) — član, Darinka Medved (Adria Cara-van) — član, Boris Padovan (TA) — član.
kdo naj bi se udeležil akcij, ki so organizirane letos.
Zanimanje med mladimi za delo na trasi, za mesec drugače
Nadzorni odbor:
Zdravko Dukič (TA) — predsednik, Ivan Lakner (TO Črnomelj) — član, Ostoja Kuđelič (TP) — član.
Posamezni člani predsedstva bodo zadolženi za posamezna področja, da ne bo prihajalo do preobremenjenosti.
Na koncu moram še dodati, da bosta predsedstvo in KS upešno delala le, če bodo osnovne organizacije aktivne.
preživetih dni, je kar precejšnje.
Ob zaključku akcije evidentiranja mladih za MDA pa je bilo izbranih v OO ZSMS v delovni organizaciji IMV dva-
Janez Lobe, Drago Glavič, Milorad Črmrlec, Stane Krevs, Boris Bukovec, Ivan Žlogar. Radmila Marjanovič, Marjan Jesih, Vida Rifelj, Zdenka Hribar in Sonja Jenič.
Žal pa ugotavljamo, da je aktivnost naše „domače" brigade v primerjavi z lanskim letom kar nekoliko upadla. A prav gotovo očitki ne gredo samo mladim, saj smo že dokazali, da radi primemo za krampe in lopate. Morda bi nam morale stopiti ob bok ustrezne strokovne službe (sektor kapitalne izgradnje), s katerimi bi lahko delo skupno načrtovali in rezultati gotovo ne bi izostali. Pobuda z naše strani je bila dana že večkrat.
Morda (če bo prebran) bo ta prispevek spodbudil odgovorne, da bodo tudi oni znali poiskati pot do nas.
F. N.
Razvojni inštitut
Občinsko priznanje
Ob dnevu mladosti je OK ZSMS Novo mesto tudi letos podeljevala občinska priznanja za aktivno delo v mladinski organizaciji posameznikom in osnovnim organizacijam.
Iz naše delovne organizacije sta takšno priznanje prejela FRANC NEMANIČ in
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS — PROIZVODNJA V (TOZD TA)
Čestitamo!
Pred pričetkom mladinskih delovnih akcij
(---------------------------------------------------->
Cenejša in enostavnejša odprema prikofic
č.______________________________________... J
Ob vsestranskih naporih, da bi se povsod, kjer je možno (a kje sploh ni?), skušali obnašati čimbolj varčno, ali kot danes radi pravimo, stabilizacijsko, naj za primer navedemo takšen varčevalni ukrep pri transportu naših prikolic.
Tako je bilo ugotovljeno, da je star način odpreme, oziroma pritrjevanja prikolic na vagone sicer zanesljiv, vendar potraten, zagozde so bile predimenzionirane, izdelava le-teh neracionalna, način dela pri samem pritrjevanju prikolic pa dolgotrajen, težavan in, ne nazadnje, nevaren.
Z namenom poenostavitve, varčnosti sta Zdravko Krpan in Andrej Dular izdelala predlog spremembe pritrjevanja prikolic, ki ga je potrdila pristojna služba za tehnični prevzem blaga za transport po železnici.
Naj navedemo še prednosti
spremenjenega načina transporta prikolic: je zanesljivejši in varčnejši, zagozde so zadostne poraba lesa je zmanjšana za štirideset odstotkov. Ob poenostavitvi zagozde se je zmanjšal za petdeset odstotkov tudi čas za izdelavo le-te. Sam način pritrjevanja prikolic pa je enostavnejši, hitrejši in humanejši. Spremenjen način pritrjevanja zagotavlja enovrsten material, letni prihranek pa je ocenjen na 300 m3 lesa (po 15.000 din).
Se en dokaz nejevernim Tomažem, da je povsod, pri vsakem delu (seveda, če človek ob njem razmišlja) moč delo poenostaviti, poceniti sam proces, kar pa seveda takoj sproži želeno verižno reakcijo.
Naj gre enim pohvala, drugim pa spodbuda k ustvarjalnosti in še večji prizadevnosti v smislu vsestranskih stabilizacijskih prizadevanj.
Prijetni smučarski izleti in pohvala Športnemu društvu IMV
Čeprav smo to zimo dolgo in nestrpno čakali na sneg, se od smučarske sezone vendarle poslavljamo zadovoljni. Smučali smo na bližnjih smučiščih Gorjancev, v Črmošnjicah in celo v Novem mestu. Dokaz za to je tudi dobro organizirano tekmovanje IMV v veleslalomu na hribu nad Ragovim logom.
Ko pa je sneg v nižjih predelih skopnel, smo krenili na Gorenjsko4 zahvaljujoč prizadevnosti Športnega društva IMV, ki je organiziral tri zelo prijetne smučarske izlete. V času današnje bencinske krize in bonov je prevoz z avtobusom za samo 100 din zares enkratna ugodnost za vsakega ljubitelja smučanja. Tretji izlet pa je bil celo brezplačen.
V začetku marca smo bili v Kranjski gori. Smuka je bila odlična, vse naprave so obratovale, čakanja pred vlečnicami ni bilo. Mnogi so mislili, da v Kranjski gori ni več možno smučati, zato je bil dan toliko lepši za vse, ki so smučali brez nervoze, ki jo v tem lepem smučarskem centru povzročajo dolge vrste. Teden dni kasneje smo bili na Zelenici. Proge so bile poledenele, imeli pa smo prekrasno son-
čno vreme. Tretji izlet je bil organiziran ob zaključku tekmovanja v veleslalomu pod pokroviteljstvom IMV in Renaulta na Soriški planini. Spet smo preživeli lep dan na zasneženih poljanah. In ker smo smučarji veseli ljudje, na nobenem izletu ni manjkalo pesmi in glasbe, a najvzdr-žljivejši so zbrali moči tudi za polko, „beksel” ...
Želeli bi, da s takšno aktivnostjo športno društvo nadaljuje naslednjo zimo, morda celo prej, če bodo to dopuščale snežne razmere. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo organizatorjem in pobudnikom.
Udeleženci izletov
fr
ogledalo
TOZD
TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV
prisp.
Proizvodnja 1		
Proizvodnja II		
Proizvodnja lil		
Proizvodnja IV		
Proizvodnja V		
Obrat Suhor		
Kov. obrat Brežice		
TOZD	TOVARNA PRIKOLIC	
TOZD	TEHNOSERVIS	
TOZD	COMMERCE	
DSSS		
TOZD	TA P	Brežice
TOZD	TO OKEN IN KOV G	Šmarjeta
TOZD	TOVARNA »PODGORJE1f Šentjernej	
TOZD	TOVARNA OPREME	Črnomelj
TOZD	TOVARNA OPREME ■	Mirna
TOZD	ZIF	Ljubljana
TOZD	TOVARNA S OPR Beli	Manastir
		
Napori za uresničitev plana R 4 v proizvodnji I
Na 15. redni seji DS tozda TA je bilo 1. februarja 1982 sklenjeno, da se v vseli proizvodnjah in oddelkih organizira delo v podaljšanem delovnem času in to zaradi obveznosti do francoskega partnerja pri dobavi vozil R 4 ter zagona in realizacije plana
dostavnih vozil. Zaradi oživitve proizvodnje dostavnih vozil je moralo preiti 13 delavcev v Proizvodnjo III ter v obrat Suhor, kar nam je povzročilo dodatne težave pri delu. Zaradi tega smo bili v Proizvodnji I primorani, da organiziramo nadurno delo v
tretji izmeni in ob prostih sobotah. V delo na stiskalnicah so se vključili tudi delavci iz režijskih služb. Delali smo predvsem na kritičnih pozicijah, da ne bi prišlo do zastojev v oddelkih drugih proizvodenj. Nekaj režijskih delavcev pa je delalo tudi na kompleti-
ranju sedežev v Proizvodnji V ter v materialnem oddelku.
Da ne bi prihajalo do prekinitve proizvodnje v preserni-cah. predvsem v lahki preser-nici, smo morali vse preizkuse orodij, ki jih je približno 40 organizirati v nočni izmeni.
Da bi uspešno realizirali plan proizvodnje vozil R 4 in dostavnih vozil, bomo morali v Proizvodnji I v mesecu maju organizirati delo ob prostih sobotah in v to delo vključiti vse režijske delavce.
M. V.
Uspeh na mednarodnem rallyu
Še en uspeh Renaultovih vozil, ki razveseljuje. Posadka na Renault—5 turbo, Branislav Kuzmič in Rudi Šali, je 15. maja kar petkrat stopila na zmagoslavno stopnico v Postojni, ko so razglasili najboljše rallyjiste na 6. mednarodnem rallyu Saturnusa. Rallva Saturnus 83, kije štel za pokal Alpe—Adrija in prvenstvo Jugoslavije, seje udeležilo okrog osemdeset voznikov iz štirih evropskih držav. Petinštirideset jih je uspešno prevozilo 496 km dolgo pot. Glavna zvezda 6. mednarodnega Saturnusovega rallva sta bila Brane Kiizmič in njegov sovoznik, član našega kolektiva, Rudi Šali, ki sta na novem Renaultovem vozilu pred domačim občinstvom dosegla velik uspeh.
Obema iskrene čestitke in še obilo športne sreče.
Ali smo otročji ali kaj več?
Pred dnevi, ko smo bili na rednem obhodu, smo v proizvodnji prikolic v Novem mestu našli tudi to „orožje”, ki ga je „strokovno" izdelal naš delavec. Očitno mu je na delovnem mestu dolgčas, pa je izdelal takšno igračo zase ali morda za svojega otroka.
Vendar stvar ni tako nedolžna, kot se morda komu zdi na prvi pogled.
Požarna varnost je neločljivi in sestavni del družbene sasmozaščite, požarno-varnost na oprema pa mora biti vedno neoporečna in dostopna. Da bi lahko rešili našo, oziroma družbeno lastnino, morebiti celo zdravje in življenje delavcev, očetov, mater.
En ročnik prevoznega gasilskega aparata S—100 kg stane po sedanjih cenah več kot
2.000	din.
Pri montaži tega „orožja” je ročnik popolnoma uničen, gasilni aparat pa v primeru požara neuporaben.
Na koncu si lahko zastavimo vprašanje:
!!	ji
:: Dopisujte v vaše in naše :: glasilo!
Kakšne bi bile posledice in kakšna škoda lahko nastane, če bi se v tem delu proizvodnje prikolic slučajno tedaj pripetil požar?
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto - Izhaja vsakih 14 dni v 5000 izvodih - Ureja uredniški odbor:Zvonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel - Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20 - Grafična priprava:	DITC Novo mesto,
TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.