Uredništvu: Schillerjeva cesta štev. B, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne ukazujejo. KB^AiK^ 0Iffl H Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K 'j' " mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 147. i: Telefonska številka 65. Ce!|©9 v soboto, tulila 19W. Čekovni račun 48.817. Leto Državnoztoorski volilci okrajev Gornjigrad, Šoštanj, Slovenjgradec, Ma-renberk in Arvež! Dne 4. julija poj-dete na volišče, da izberete naslednika Vašemu kmečkemu posl. Y. Ježovniku. Kandidat kmečkega ljudstva je veleposestnik in župan v Šmartnem pri Slovenjgradeu. Delajte za zmago svojega kmet-skega tovariša! — Vsakdo stori svojo dolžnost! Kmečki volilni odbor Bol slovenskih poslancev v parlamentu. Včerajšnja plenarna seja poslanske zbornice. — Vrste obstrukcijonistov so se pomnožile. — Korajža Nemcev in vlade. — Kaj store Poljaki? — Komunike jugoslov. vseučiliščnega odbora. — Nič kompromisa! — Včerajšnja seja proračunskega odseka. — lz drugih odsekov. — Šuklje odložil mandat. V včerašnji seji poslanske zbornice, katero so Slovenci itak pretekli teden izsilili samo za to, da bi dobili obstrukcijonisti odmor, je bilo na dnevnem redu poročilo dravinjskega odseka. Govorila sta krščanski socijalec Kunschak in minister Bilinjski. — Gre se za gotove rezolucije draginjskega odseka v zadevi preskrbovanja cenejših in zdravejših stanovanj po mestih; vlada bi naj iz nalašč za to določenega sklada podpirala delavska in uradniška stav-binska društva, dajala kredit občinam in korporaci-jam za stavbe ozir. prevzela garancijo za obrestovanje itd. Zakonskega načrta ni — rezolucij pa vlada itak po stari ukoreninjeni navadi ne bode upoštevala. — Nadalje se je razpravljalo o uvedbi drugih deželnih jezikov na tiskovine za izdajo rente. Govoril je k temu predlagatelj Čeh Smrček in nemški žid Kuranda, ki je uvedbo priporočal. O interpelaciji posl. Lewickega in dogodkih v Lvovu poročamo na drugem mestu. Nato se je seja prekinila. Prihodnja se vrši 8. t. m. Namesto češkega agrarca bar. Rolsberga je bil včeraj izvoljen v proračunski odsek slov. posl. dr. Hočevar. S .tem so se vrste obstrukc. govornikov pomnožile; nemški listi že vedo povedati o dr. Hočevarju, da je pripravljen, če treba, govoriti tudi 24 vir. — Ko sta odložila svoja mandata v proračunskem odseku tudi dr. Adler in dr. Renner, sta bila izvoljena mesto nju tržaška socijalista Oliva in Sca- L 5 STE KC® Oče fioncielik in ženin bar. Sedaj so vsi tržaški soc. poslanci člani prorač. odseka. Dočim so predvčeraj nekateri Nemci že omahovali v boju proti obstrukciji in so se slišali glasovi po sklepu zasedanja, se je včeraj položaj po seji nem. nac. zveze zdatno spremenil. V tej seji se je povdarjalo, da v odseku ne gre sedaj v prvi vrsti za boj proti italj. pravni fakulteti, temveč za političen boj med Nemci in Slovani — zato je treba na vsak način vstrajati in na dolge govore obstrukcijonistov odgovarjati z dolgimi sejami. Nasprotniki obstrukcije razpolagajo v odseku z 39 možmi (od 52); za sklepčnost je treba stalne prezence 27 mož. Večina misli sedaj na to, da bi se poleg odseko^e zboroval-ne dvorane uredila spalnica in bi se napeljal tje zvonec, ki bi v slučaju potrebe takoj poklical poslance k seji. Tudi bode v slučaju nočnih sej parlamenta restavracija celo noč odprta. Morda se prične že danes seja, ki bode trajala celo noč in po potrebi še jutri. Za vlado je neizmerno važno, da si ohrani poljsko šlahto v parlamentu pri dobri volji. A ta šlahta kaže sedaj vsled odpora gosposke zbornice proti gradnji donavskoodersk. prekopa, ki bi prinesla šlah-čiškim špekulantom z zemljišči tako lepe dobičke, rogove. Včeraj je imel poljski klub sejo, v kateri se je odločno povdarjalo, da Poljaki vztrajajo pri svoji zahtevi po prekopih — če ne, gre vladna večina narazen. Sklep se baje ni storil nobeden. Grožnje iz Poljskega kola so skoraj gotovo le revolver za vlado, da bode dala bogate kompenzacije. O teh se tudi že sliši — šlo bi se za nekaj miljonov. Jugoslovanski visokošolski odbor je imel včeraj svojo plenarno sejo, katere so se udeležili do malega vsi jugoslovanski poslanci. Razpravljalo se .je o vladni izjavi na jugoslov. vseučiliške zahteve in o govoru ministra Stiirgkha. Izreklo se je obžalovanje nad tem, da vlada odreka vsako resno diskusijo o visokošolskih željah Jugoslovanov — dočim v istem času hoče izpolniti italj. visokošolske zahteve. Odklonitev vlade je bila tem mučnejša, ker ne zadevajo naše visokošolske želje upravičenih interesov nobenega drugega naroda in ker so se iste formulirale na izrecno zahtevo vlade, ki je obljubila, da jih bo vzela stvarno in nepristransko v pretres. Tudi o sedežu italj. pravne fakultete se je pogajala vlada z vsemi drugimi strankami — samo z Jugoslovani, k' imajo na tem največji interes, prav nič. Visokošolski odbor odobrava torej odločno in požrtvovalno delovanje jugoslov." poslancev v proračunskem odseku. »Slovanska korespondenca« javlja, da ji je sporočil posl. dr. Šusteršič glede vesti o kompromisu med vlado in slov. klerikalci, da so popolnoma neresnične. Včerajšnja seja prorač. odseka se je začela pop. ob 5. Demšar je nadaljeval dve uri svoj obstrukcij-ski govor; za njim je govoril Rusin Lewicki obširno o kravalih na lvovskem vseučilišču. Konečno je začel obstrukcijski govor mladočeh Hrasky; ta govor se bode danes nadaljeval. Po zadnjih vesteh ni go- tovo, ali bodo Poljaki podpirali Nemce pri dolgih odsekovih sejah ali ne. * Pododbor finančnega odseka se je bavil včeraj z novelo osebnodohodninskega davka. Soc. Winar-sky je stavil več spreminjevalnih predlogov v tem smislu, da bi se pričelo zdatnejše obdačenje samcev šele pri dohodkih nad 2.400 K in spremembe obda-čenja pri pokojninah. — Tudi odsek za reformo soc. zavarovanja je imel svojo sejo in je sprejel §§ 21—38 v smislu pododsekovih predlogov. Posl. Šuklje je odložil svoj belokranjski mandat. — Soc. posl. Resel je že toliko ozdravel, da je prišel iz bolnišnice. Sedaj nastopi daljši dopust. Naše ženitno pravo. Početkom junija je došlo v proračunskem odseku glede reforme avstrijskega ženitnega prava do interesantnega dogodka. Nemški liberalec, justični minister dr. Hochenburger, »uvideva baje popolnoma potrebo reforme našega zakonskega prava; ali to vprašanje je precej težko, kajti v katoliški državi se morejo respektirati tudi verski čuti njenih prebivalcev, slednji da bi bili radi reforme užaljeni in čutili bi se radi nje prizadete«. Ko je moravski klerikalec p. Sramek izrekel obžalovanje nad besedami ministrovimi, češ justični minister čuti potrebo po reformi našega ženitnega prava, se je začel dr. Hochenburger takoj — opravičevati, »saj razmere v poslanski zbornici itak ne dajejo upanja na skorajšnjo izpolnitev te zahteve.« — Češka in nemška sekcija »Svobodne misli« sta priredili v pražki produkt-ni burzi v prilog reformi shod, kjer so prof. Masaryk, dr. Soukup, dr. Hirsch, posl. Ofner in pisatelj Zen-ker razlagali potrebo, na tem v socijalnem oziru toli važnem polju urediti zakonsko pravo tako, da bode odgovarjalo zahtevam kulturne države, kot to hoče biti Avstrija. Bivši katoliški duhovnik, sedanji sino-dalni svetnik starokatoliške cerkve prof. Mach piše prirediteljem omenjenega shoda sledeče: »Nič ne ovira katoličana, da bi ostal veren nazorom svoje cerkve; kdo ga sili, da raztrga vezi že obstoječega zakona in najsi bi bil isti najnesrpčnejši in najnenrav-nejši. Zares, pravi katoličan ne bode in ne more biti užaljen, ako kdo drugi na podlagi sodnijsko ločenega zakona stopi v nov zakon in na ta način izpremeni nenravno življenje svoje v nravno. Goljufija, s katero poneumnjujejo nekateri »voditelji« katoliško ljudstvo, ni zares nikjer tako evidentna, kakor če nam tak voditelj očrta reformo na način, da bi bila ista atentat na učenje katoliške cerkve. Nikdo ne zahteva od katoliške cerkve, da ovrže dogmo o neraz-družljivosti zakona, nikdo ne sili katoličanov, da prenehajo verovati v isto. Po reformi našega zakonskega prava se gre za civilno, za državno zakono-dajstvo, za osvoboditev od cerkvene nadvlade. Sramota za državo in za suvereno avstrijsko državo, da se ne more pri zakonodaji otresti cerkvenega vpliva! Od države, ki jamči v državnih zakonih ob- 62 Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Pri Kondelikovih so poobedvali, Pepica je kuhala črno kavo. To je bilo za Vejvaro kakor slaščica: čašica črne kave, ki jo je prinesla Pepica, in smodka, ki mu jo je ponudil gospod Kondelik. Danes ni bilo Veivare dalj časa. In gospej Kon-delikovi je bilo to povšeči, zakaj soprog je še prespa-val v spalnici včerajšnji venček. Čeprav je bila radovedna, v kakem razpoloženju bo danes Vejvara. Kaj poreče srajcam, kaj oni v e z e n i, ki jo je šivala in vezla Pepica cele tri nedelje. Ob treh je vendarle zazvenel zvonček in Vejvara je boječe vstopil. Ah, boječe! V strašni zadregi, kar je potrdil njegov obraz, kakor s krvjo polit. Zakaj ni mu ušlo, da je obvisel prvi pogled Pepičin na njegovih — hlačah. Gotovo ve, kaj se je včeraj zgodilo in sedaj se je na to spomnila. Pozdravil je, poljubil roko materi in hčeri — in molčal. »No, kako ste se naspali, Fran?« je vprašala gospa. In takoj je sama odgovorila: »Dobro seveda. In poglejte, kako lep dan se je napravil. Pojdemo na sprehod. Oče bo takoj vstal — malo je zadremal. — Tako, in ti, Pepica, prinesi kavo — in takoj pojdi nad očeta — zbudimo ga.« Toda mojstra ni bilo treba buditi. Morda ga je zdramil zvonček ali govor v obednici — mojster je vstopil v sobo, še predno je prinesla Pepica čašice s kavo. »Pojdi, pojdi, stari«, je klicala gospa Kondelikova. »in spij kavo. Potem pa pojdemo, da bomo še užili lepega dneva.« Moža sta srkala kavo, dami sta se oblačili za sprehod. Ko je Kondelik podal Vejvari smodko in si jo je tudi sam prižgal, ga je pogledala soproga. »Toda, stari, v tej srajci ne smeš iti. V spanju si jo spredaj vso pomečkal — in tu imaš omako od obeda — ti zamazanec. Moraš vzeti drugo.« »No, bom pa drugo vzel«, je odgovoril mojster enostavno, popil je kavo in je zginil v spalnico. Pepica je odnašala čašice, mati je šla za njo v kuhinjo. »Kaj je rekel Vejvara srajcam?« je željno vprašala hčer. »Nič, mamica, niti besedice ...« »Morda ga postrešček ni dobil več doma ...« je prišlo materi na misel. »Toda saj hodi domov tudi po obedu«, je ugovarjala Pepica. »To je res«, je rekla gospa kakor sama zase. »On je sploh ves zmešan«, je pripomnila Pepica. »Zaradi včerajšnjega dneva«, je pristavila mati. »Veš kaj, vprašaj ga.« Pepica se je vrnila v sobo. Vejvara je listal po albumu. Poznal je sicer vse te obraze že na pamet, toda kadar ni vedel, ne kod ne kam, se je povrnil zopet k tej rodbinski galeriji. »To bi bili zopet lepo napravili, ako ne bi prišli«, ga je nagovorila Pepica, toda takoj se ji je zdelo, da je napak začela, ker ga je spomnila na vzrok njegove zadrege in je hitro nadaljevala: »Ali vas je še našel postrešček doma?« »Da, Pepica.« »Ali je prinesel odgovor?« »Da, Pepica.« »Ali vam je — tudi dal — kar smo — poslali?« je nadaljevala Pepica dvomeče. »Da, Pepica«, je odgovoril Vejvara in moral se je odkašljati, tako ga je tiščalo v grlu. »Ali niste bili jezni?« »Čemu bi se jezil, Pepica?« »Veste, mamica pravi, da je to star, rodbinski običaj...« »Jaz sem tudi mislil, da je to kak star, rodbinski običaj...« »Da bi dolgo živeli.« »Da, Pepica.« »In ono najlepšo vzamete za poroko...« Vejvara ni takoj odgovoril. Toda odkašljal se ie in je rekel: »To se pravi, Pepica draga, ako mora to biti, vzamem, vendar mislim, da mi bodo — preveč — — velike — posebno pri vratu--« Gospa Kondelikova je vstopila v sobo in je slišala poslednja stavka. čanom svojim za svobodo veroizpovedovanja, je mogoče tudi zahtevati, da ne brani državljanom svojim nravnega življenja. Tisti pa, ki se čuti s to zahtevo prizadetega, je ali sam nenraven ali pa podkupljen. « To so besede bivšega duhovnika!. . ,, Kar se avstrijskega ženitnega prava tiče, je isto zares unikum med vsemi civiliziranithi državami Evrope; ono je v nesoglasju s temeljnimi; potom ti-stave nam zajamčenimi državljanskimi pravicami in nam zabranjuje nekaj, kar zahteva zdravi razum, nravnost in človekoljubje. Ženitno pravo,, katero je v modernih socijalnih državah kar najpopolnejše — saj tvori temelj državnemu razvoju — to pravo datira pri naš izza časa, ko je imela cerkev še velikanski vpliv na državo in je slednji predpisovala norme m vseh javnih in privatnih zadevah. Zakon države, temeljujoč pa cerkvenem pravu, ker nima »suverena« država, dovolj moči, samostojno in neodvisno od lujefa vrniva urediti, pravice državljanov svojih, ^frH^ne^spada ^v socijalno XX. stoletje! Zakon z dne 25.■ 5.1868 pravi: »Zakoni med katoličani naj bodo p^d^fženi civilnemu in ne cerkvenemu pravu. (Mimogrede omenjeno, ud 1. 1856—1868 se je Avstri-jft,pfdrjkla pravici jurisdikcije glede katoliških zakonov in ženitno pravo je bilo v tedanjih čaših popolnoma podvrženo cerkveni autoriteti.) To civilno pravo naše pa je'z,:malimi izjemami popolno^ pod vplivom cerkvenega. Da navedemo samo dva zgleda: Po cerkvenih zakonih je zakon nerazdružli(v. j Isto po avstrijskih, iri najsi bi bil tudi od države ločen! § 63 zakonskega prava našega določa: »Duhovnikom, ki so prejeli višje rede, redovnikom in .redovnicam, ki so zaobljubili vedno čistost, se zabranjuje, stopiti v zakon«; dodatno k temu § 63 zakon od dne 25. 5. 1868: »Ta zakonski zadržek velja tudi po izstopu klerika iz cerkve«. Pred zakonom smo baje vsi enaki, državno-osnovni zakoni nam jamčijo za svobodo veroizpovedovanja. Kako pride klerik, ki je izstopil radi svojega prepričanja iz cerkve, do tega, da se mu po izstopu zabranjuje stopiti v zakonski vez. To sta samo dva zgleda in tako bi jih navedli še celo vrsto drugih! Reforma našega zakonskega prava stremi za tem, omogočiti onim nesrečnim bitjem, katerim zabranjuje dosedaj postava zakonsko vez, da stopijo znova v kak zakon, ki bi veljal za družbo za nraven in neomadeževan. Da ne bi bila potom te reforme sreča naše države ogrožena, o tem naS najbolje pouče one kulturne države, ki so ugodile tej ljudski in človeški zahtevi. jg f , K. Politična Kronika. SPOPADI NA LVOVSKEM VSEUČILIŠČU. Uradnih poročil o včerajšnjih krvavih spopadih na lvovskem vseučilišču še ni; kolikor se da razbrati iz mnogih, nasprotujočih si vesti, se je stvar vršila sledeče: Rusinski dijaki so imeli v neki dvorani na vseučilišču zborovanje, katerega se je udeležilo kakih 300 visokošolcev. Po zborovanju je došlo pred vhodom v vseučiliško pisarno do silnega pretepa med poljskimi in rusinskimi .yisokošolci. — Prorektor je baje pozval poljske dijake, naj' zasedejo vhod, da bi Rusini ne vdrli v pisarno; Pdljaki'so napravili na to pred pisarno barikado iz kldpi. V pre^ tepu se je začelo naenkrat streljati—od katere strani, to se še ni dognalo. Poljaki in Rusini dolže drug drugega. Pri tem je bil rusinski slušatelj bogoslovja fjCocko smrtno nevarno ranjen. Policija je vedela za rusinsko zborovanje in je zasedla ulice pred vseučiliščem. Ko jč'došla včst o pretepih ,je vdrla v poslopje in došlo je do pretepa z Rusini, pri čemur je bilo več policajev ranjenih. Konečno so zrinili 200 rusinskih visokošolcev v dvorano št. 3. in jih tam zaprli, zasliševali in popoldne od tam v policijskih vozovih spravili v policijske zapore. Pri streljanju je bilo ranjenih 6 dijakov, med njimi dva Rusina težko;: ranjeni so tudi trije vseučili-ški sluge. Čudno je, da niso po dosedanjih poročilih zaprli nobenega poljskega visokošolca. — Po Lvovu »Kako pravite, Fran, velike? Toda to ni mogoče — saj sva jih šivali po vašem ovratniku — vi imate vendar osemintrideset centimetrov ...« ?? »Da, mamica, toda to so najmanj šestinštiride-set----« »Ampak za božjo voljo — kako se je moglo to zgoditi?« »No, za nočne bodo dobre, mamica«, je rekel Vejvara v zadregi, »pravzaprav sem tudi mislil, da so to nočne srajce, toda ako želi Pepica, da vza-n mem eno za poroko, tedaj napravim to...« V tem trenotku je stopil iz spalnice mojster Kondelik in je klical že na pragu: »Kaj pa si mi vtaknila tja to prokleto srajco, Beti — saj je še zapeti ne morem ...« Gospa Kondelikova je pogledala soproga in je vsa osupla zaklicala: »Kondelik — Jezus, Marija — kje pa si jo vzel?« Mojster je imel na sebi belo, nabrano srajco, spredaj bogato vezeno s klaski in je jezno vlekel okraje pri vratu, katerih ni mogel spraviti vkup. »Kje pa si jo vzel?« »No, kje! V škrinji! Kjer so srajce!« Gospa Kondelikova je hitela v spalnico, pokrov škrinje je zaškripal, zaprl se je — in gospa se je vračala, v naročju pet novih srajc, in je vzkliknila skoro jokaje: »Sedaj razumem to! Pepica! Te-le srajce so Vejvarove — za božjo voljo — jaz sem dajala v škatljo zvečer, ko je bila že tema — zmotila sem se je velikanmoH razburjenje. Dogodki na vseučilišču pa bodo imffi&jsv,0je i posledice tudi na Dunaju, ker je skoro netrjo#oče, da bi še Rusini in Poljaki študiraliskupno, na, Ivovskem vseučilišču. ' ( i,* FINANČNE STISKE NA ČEŠKEM. Koriesp..»CentruiT}s poroča iz Prage: V informiranih krogih se zagotavljala se bližajo češke finance naravnost katastrofi. Deželni glavar in dež. odborniki hočejo odložiti svoje mandate, ker nočejo še dalje nositi odgovornosti. V takem slučaju bi morala vkfda nastajati posebnega komisarja za upravo dežele in s tem seveda tudi prevzeti odgovornost za deželni budget, — Deželni odbor je sklenil, da za sedaj še ne .prikrajša učiteljskih plač, pač pa se bo tb zgodilo v feen, akb se ne bodo deželne finance do istega ča$ia'«ariirale. KAKO SIRI AVSTRIJA V BOSNI PROSVETO. V sobotni seji bosansko-hercegov. dež. odbora je bila enoglasno sprejeta resolucija posl. Ljuba Ši-rniča* katera zahteva, naj se prekliče odredba bosanske vlade, da je prepovedano poučevati ljudi, ki ne znajo ne čitati ne pisati, branja in pisanja. Uradni koresp. biro je to rezblučijo čisto zamolčal, ker se sramuje Bosna je namreč glede šolstva na slab-šeMcko Rusija v svffljh najbolj zapuščenih guberni-jahjin se more v tem oziru meriti le še s Portugalsko. Dnevna kronika. Ivan vitez Tonski. Dne, l. jnaja 1819^se ie oo-rodfl v Rači v županiji belovarski Ivan Trnski. Njegov oče je bil kr. ljudski učitelj, Podravec iz Novega Grada, mati pa je bila hči poznejšega št&bnega ; zdravnika iz Gline. Oče je umrl že 1. 1830, mati pa 1. 1834. Po Očetovi smrti ga je vzel zagrebški škof Alagovič v zagrebško sirotišče, kjer je, v uku sijajno napredoval. Kot dijak je prihajal v Gajevo »no-vinarnico« po Časnike; spoznal se je z Dragotihom Rakovcem in Gajem, ki sta ga s svojo prijaznostjo navdušila; in že v'14. št. »Danice« 11. aprila 1835 je prvi spis Trnskega pod naslovom »Konj Konsciu-škov« zagledal (beli dan, Trnski je zvršil gimnazijo m bi bil po -Želji, svojih roditeljev moral postati duhovnik. A njemu "ta stan ni ugajal, in sprejel je mesto vzgojitelja" najprej v Jankovičevi, potem v Rup-čičevi, končno v Daubachyjevi hiši. Leta 1837 je dobil od vlade podporo, da se je izobrazil za upravnega, uradnika v Krajini, Ko je prišel v Gradec, se je znašel takoj v krogu navdušenih Ilircev (Muršec, Trštenjak, Lovrič). Marljivo je študiral. Leta 1841 je študije dokončal in šel v Zagreb, kjer mil je Gaj ponudil uredništvo »Danice«. A pogajanja so se razbila, in Trnski je šel upravnega uradnika pri ban-ski upravi v, Petrinjh , JL 1842 je izdal svojo prvo knjigo »Pjesme«. Istega leta še je prišel kot uradnik v Glino. Tam fe mt«}go občeval v hiši polkovnika Jelačiča, poznejšega bana. Ves čas je neumorno deloval na literarnem polju ter osobito mnogo prevedel iz češkega, in ruskega. Kot upravni uradnik je služboval še iia mnogih mestih. L. 1865 je bil izbran od Slunjanov v hrv.: sabor. L. 1868 je s pomočjo dritgiifrodoljubov ustanovil »Vienac«. L. 1869, ko je cesar potoval skozi Zagreb v Krajino, je bil Trnski pideljen njegovemu spremstvu ter se je cesarju tako dopadel, da ga je imenoval polkovnikom. Kot tak si je pridobil zaupanje naroda, osobito v belovarski županiji. T/. Belovara se je preselil v Zagreb, kjer je potem Stalno ostat. L. 1885. je stopil v pokoj. Ze 1. 1850 se jis poročil v Jelšanih v Istri z Viljemino Lavričevo, sestro znanega goriškega prvoboritelja dr. Lavriča. Iz zakona je izšlo 9. otrok, 8 sinov in 1 hčer. L. 1886. mil je hnlrla žena. Največje zasluge ima Trnski za hrvatski jezik in metriko. Ustvaril je nešteto umetniških, del klasične literarne vrednosti, pa tudi v filološkem oziru ima za hrvaški jezik Velike zasluge. Do zadnjega diha si je ohranit mladeniškb navdušenje ilirske dobe, in še iz zadnjih njegovih del odseva žarka ljubezen njegova do naroda in domovine, žarki ogenj plemenitih misli in načrtov. Slava spominu velikega pokojnika! . 'i --- te so tu ostale — in Franu smo poslali stare očetove srajce — ki sem jih dala nastran. da se popravijo. Oh, ža boga — najrajši bi se skrila!« In naenkrat je zaklicala na soproga: »Ali jo boš dal doli, Kondelik! Ali jo boš slekel takoj! To je Vejvarova poročna srajca — te ne sme obleči nihče drug kot ženin — za boga — in ti tudi, kakor da ne bi imel oči...!« Kondelik je gledal ženo, hčer. slednjič mu je ob-visel pogled na Vejvari in obraz se mu je že začel širiti: »Vi ste dobili za prezent moje stare srajce? To ste bili veseli, kaj, Fran! Veste, temu se pravi: žensko presenečenje! No, stara, nič ne maraj, iz perila so bile. Toda sedaj, Vejvara, sedaj ste na konju, to je odmena za one vaše včerajšnje hlače — nihče vam ne sme ničesar očitati!« »Pojdi, pojdi, gobezdalo!« je zaklicala gospa vsa nejevoljna, osramočena. In ko je mojster zginil, je pristopila k Vejvari: »I, no, sedaj razumem — toda saj se ne jezite, Fran, kaj? Moj Bog — človek bi ne verjel — revež, dobi stare cunje ...« »Meni ni prišlo niti na um, da je to kaka pomota«, je odgovoril Vejvara odkritosrčno boječe. »Samo premišljeval sem, kak pomen ima to ...« »Raztrgane srajce imajo samo ta pomen, Vejvara,« se je muzal Kondelik na pragu spalnice, že preoblečen, »da se morajo popraviti. Toda veste, mene sta pustili sedaj popolnoma na strani, ker se Od ljudožercev do parlamentarcev. Pri našiti »protinožcih« v Avstraliji in na Novi Zelandiji je parlamentarizem tako visoko razvit, da bi si. ga lahko marsikatera moderno urejena evropska držaya vzela za vzgled. V Evropi še vedno teoretiziramo, je-li kolektivizem v narodnem gospodarstvu mogoč ali ne. Drugače so razmere na Novi Zelandiji, kjer; tvorijo že od 1. 1893. sem socijalni demokrati vladno večino. Vsak 211etni mož, vsaka 211etna žena ima tamkaj splošno, enako in tajno volilno pravico, uvedel se je kolektivizem, starostno in delavsko zavarovanje je najpopolnejše. Veliko je število Angle-i žev, katero si išče v Avstraliji in na otokih njenih novo domovino in za vedno zapusti z meglami pre^ nasičene otoke za kanalom La-Manche. — V Avstraliji je prišla do politične moči socijalno-demokra* tična stranka in to s tako večino, da se brezdvomno ista že dolgo leta obdrži na krmilu. Pri teritcvrijalni razširjenosti svoji in pri malem številu prebivalstva si dovoljuje Avstralija kaj drzne eksperimente. In vendar se slednji vkljub vsem neugodnostim.povsodi uveljavljajo. Da je parlamentarizem v Avstraliji in na njenih otokih tako visoko razvit, gre. zasluga v prvi vrsti britski rasi, Angležem torej, ki so pri vsej konservativnosti svoji morda najbolj pristopni vsem novotarijam. Program^socijalistov v Avstraliji zahteva od države, da prevzame ista farme, nadalje zahteva delavske kolonije, podržavljenje zemlje in podržavljenje premogo- in rudokopov. Osemurno dnevno delo, različni zakoni za ohranitev zdravja, higijena v tovarnah, vse to je že vpeljano v Avstraliji. Človek se mora direktno čuditi civilizatorične-mu talentu Angličana, ki se morda najlepše kaže na Novi Zelandiji pri Maorih. Maori, pred 60 1. še Iju-dožrci, tvorijo danes v moderno-ustrojnem parlamentarnem življenju tamkajšnjem z Angleži iu drugimi narodnostmi enakopravno skupino; izmed 48 novozelandskih poslancev so 4 Maori, na miiiister-ski klopi sedi njihov polnokrvni »minister krajan« Ngatha in polukrvni (mešana rasa) ministerski predsednik Carole. To je zasluga britske rase, posebno pa gre zasluga siru J. G r e y u , ki je bil v 40 in 60. letih minolega stoletja vladar NoVe Zelandije; potom šol in potom kurzov, ki bi tedanje ljudožerce naj učili kulture in politike, je začel ta veliki angleški kolonijalni politik med Mavri z civilizacijo. In sinovi ljudožercev so danes ministri! Tu si naj naša civilizirana država vzame vzgled, država, ki vkljub vsem §§ o enakopravnosti, ne pripušča in ne pripozna dostikrat niti pravice do elementarnih šol narodom, ki imajo življenjsko silo v sebi. Kak velik razloček pač med kolonijalno angleško in domačo našo politiko! 'i ■ ■ Dopisi. Iz Ljutomera. V štev. »Slov. Gosp.« od 16: iri m. nahajamo dopis iz Ljutomera. Podpisan je Jos-. Rajh, veleposestnik. Služil bi naj v odgovor članku v N. D. in N. L. tikajočemu se okrajnih volitev v Ljutomeru. »Dopisnik« g. J. R. se huduje nad nekim izobraženim narodnjakom, ki je baje ljudstvu več. škodoval kot koristil, a pozabil nas je podučiti o svojih lastnih zaslugah. Da popolnimo to, konštatiramo, da je za okrajnega načelovanja vedno iskal in tudi našel svoje osebne koristi, a za občno korist pa. ni storil ničesar, narobe, marsikaj opustil, kar bi kot okr. nač. moral storiti. Vkljub temu se v svojem dopisu računi med »delavne može«. Nadalje se huduje, da se mu baje krati dobro ime. — Ali ga je kedaj imel? Ne dvomimo, a zdaj že dolgo ne. Ne poznamo zlahka moža, ki bi zasedel enako častno mesto, o katerem bi se pisale take gorosfasne obdolži t ve,; kot o g. J. R. v N. Listu od 31. maja 1. 1907, na katerega g. R. ni vposlal niti popravka. Le v »S1>..G,« se je skusil iprati. Škandal je vobče, da tak mož zaseda okr. načelniško mesto. Nam bi bilo lahko že prvotno - preprečiti njega potrjenje, a iz taktičnih ozirov tega nismo hoteli, ker privoščimo ljubi klerikalni stranki take vzor-značaje na čelu njenih korporacij; s je vedno šivalo za Pepico in za vas. Meni se je zdelo malo čudno, da imam čisto novo srajco ...« »Menda vendar, stara prismoda«, se je namrdnila gospa, »na stara leta te bom oblačila v vezene srajce! Tebi ne pride ničesar na misel!« »Slišiš, Beti: da ženin in nevesta pred poroko sedemkrat znorita, to je stara stvar, že tule na Pepici in Vejvari vidim to. Toda da znorijo tudi bodoče tašče, tega še nisem slišal. Kam na si dala oči?« »Samo da se je vse takoj pojasnilo«, je hitela Pepica, da bi spravila zopet vse v pravi tir in da bi umirila stariše. Mojster Kondelik je bil neizrečeno vesel te nezgode. Ko je bil že gotov in je ravno natikal četrti prstan, se je sklonil k Vejvari in mu je smeje dejal: »Da bodete vedeli, Vejvara: ne obdari vas samo tašča, ampak tudi tast: obdržite t u d i o n e m o-j e, veste? Jaz si kupim pol ducata novih ...« »Ti si čenča, Kondelik«, se je jezila gospa. In obrnila se je k Vejvari: »Katinka pride takoj jutri zjutraj k vam, Fran, te-le vam prinese in one odnese. Samo to vezeno znova operemo. Tako in sedaj pojdimo.« In družba se je napotila proti Karlovemu mostu in na Malo Stran, da se je sprehodila; potem pa so Šli _ na Vikarko. Gospod Kondelik je tupatam rad zašel tja gori. Dalje prihodnji«. tem se ta stranka sama kompromitira. Prepričani smo. da se bo naše ljudstvo, ko se mu oči glede njega voditeljev odpro, s studom od njih obrnilo. r G. Rajh se še spravi na naše narodno učiteljstvo, in grozi, češ, da »pazno zasleduje vse nedo-statke v učiteljskih krogih — in če ne bo kmalu boljše — potem —«. To si upa reči to revše našemu učiteljstvu, ki je, v kolikor ni itak zvezarsko, vkljub vsem neopravičenim napadom nanj, toliko tolerantno. No, gospodje učitelji, zdaj pa veste — najmanj pol kilometra pred g. R. globok poklon, — če ne —. Duhovito je rešil g. R. tudi vprašanje, zakaj v dobrem stanu vzdržuje(!) okrajne ceste; veste li — zato: da na njegovo povelje ložje odkurijo s svojo prtljago iz okraja oni, ki g. R. niso po volji —. Tako breztaktnost in neumnost obenem more napisati le kak neotesan štajecijanec v ptujsko kroto — ali pa kak hudoben zagrizen kaplan. — Liki šolarčku priporočamo g. R. upoštevati naslednja reka: »Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce« in »Ko se je oslu predobro godilo, je šel na led plesat«, in še enega: »Ne podpiši vsega, kar ti kak neumen kaplan v podpis pomoli«. — Končamo dosledno z besedami od vas podpisanega članka: »Če vam je drag mir, in če si hočete ohraniti še zadnjo iskrico dobrega — pardon — slabega imena, opustite v prihodnje laži in hujskarije po časopisju«. Iz Maribora. Izvanredni občni zbor trgovskega in obrtnega društva v Mariboru se je vršil 29. junija t. 1. popoldne pri neznatnem številu udeležencev. — Ta velevažna stanovska organizacija bi pač zaslužila med trgovci in obrtniki vsaj nekoliko več zanimanja, kakor ga kažejo. V slogi je moč, v skupnosti napredek. A če bomo slovenski trgovci in obrtniki tavali sami med raznovrstnimi organizacijami, veruje le na svojo lastno osebo, tedaj se ne bomo nikdar dvignili do boljših razmer. Predsednik g. dr. Pipuš je otvoril zborovanje in razpravljal zelo poljudno o novem trgovskem in obrtnem zakonu, ki stopi v veljavo s 1 julijem. S tem je zelo ustregel udeležencem, ki so ga poslušali z velikim zanimanjem. Ako bi se tega predavanja udeležili vsi mariborski slovenski trgovci in obrtniki ter pomočniki, bi priborili zelo veliko. Tajnik g. Weixl poroča o dosedanjem delovanju društva in blagajnik g. Berdajs o stanju blagajne in društvenem premoženju, ki je doseglo že lep znesek, 1248 K 63 v. ■ Ker je društvo svoja pravila prenaredilo na širši. delokrog, se je vršila nato dopolnilna volitev. — Med letom je izstopil iz odbora g. Cerlini in mesto njega je bil izvoljen g. Sagadin. Kot nova odbornika pa gg. Šumenjak in Ilich. Nato so kot slučajnosti sledili živahni in navdušeni govori in debate. Sklenilo se je prirejati v okolici shode in se je prvi shod določil na 10. julija t. 1. v Framu, drugi pa 24. julija t. 1. pri Št. Ilju. Občni abor je sklenil velevažen sklep, da izda.cirkular na vse slovenske trgovce in obrtnike glede reklame in da se bodo smatrali le tisti trgovci in obrtniki priporočeni od Slovencev, katere bo priporočalo trgovsko in obrtno društvo. S tem se pride v okom umazani reklami nekega Klinca, kateri pod pretvezo slo-venskh koledarjev in voznih redov sprejema v svoje izdaje pretežno nemške trgovce in obrtnike, samo da zadovolji svojemu žepu. Po triurnem zborovanju zaključi predsednik občni zbor. Štajerske novice. Prosimo v pondeljek brzojavnih poročil o izida votttev v posameznih občinah na naslov »Narodni Dnevnik«, Celje. Zadnji napori klerikalcev. V zadnjih številkah »Straže« in »Slov. Gosp.« so nagromadili klerikalci cele gromade neresnice in obrekovanja o naši stranki in pa kandidatu Iv. Kacu. Bi bilo škoda za čas in prostor v »Nar. Dnevniku«, da bi se bavili z njimi. Vprašanje je samo, ali se brani in zagovarja na ta način poštena politika in »neomadeževan ter čist prapor« Kmečke zveze? Silovito klerikalno psova-nje in pa obupni klici, da mora slednji njihov človek na volišče, kažejo, da jim ne gre tako sijajno kakor se hvalijo v svojem volilnem oklicu. Treba je, da poj-dete, naši možje, jutri in v pondeljek od hiše do hiše, od moža do moža; treba je, da pazite pri volitvah na sleparije klerikalcev, katerih bo po došlih nam poro-čilih zelo veliko. Torej na delo! Pred odločitvijo. V pondeljek, dne 4. julija se bode bila odločilna bitka za mandat neodvisnih, naprednih kmetov v slovenjgraškem okraju, katerega je imel do sedaj nepozaben naš Vinko Ježovnik. Ne moremo danes reči, ali bode zmaga na strani na-prednjakov ali na strani duhovnikov. Kolikor smo videli na več kot 30 naših shodih minule tedne, kolikor smo slišali na zaupnih sestankih naše stranke in kolikor so nam poročali naši zaupniki, ni razpoloženje v okraju za kmečkega kandidata Kaca nikakor neugodno -— in moremo celo opravičeno upati na zmago, ako bodo storili naši somišljeniki, vsi naši agitatorji in vsi neodvisni kmetje svojo narodno, strankarsko in stanovsko dolžnost in šli ne le sami volit temveč bodo skrbeli tudi na udeležbo drugih. Treba se bode jutri in v pondeljek potruditi zlasti za udeležbo, ker je sedanji letni čas za volitve skrajno neugoden. Naj stori vsakdo, kar največ more in — uspeh bode na naši strani. v Nemški narodni svet za Sp. Štajer je imel zadnji praznik v mariborskem kazinu svoj občni zbor. Kakor imajo oni možje, ki sede v tej kor- poraciji precej Široko vest glede »pravic" in »po-sestnega stanja" nemškutarjev na Sp. Štajerjn — tako tndi govore in delajo. Ptujski nemški odvetnik dr. Plachki je imel »podnčni^lgoVor o trija-lizmn. Citali smo poročila o tem govorn in čudili smo se naravnost veliki ienoranoi, katero si je upal mož prodajati o naši politični zgodovini. — Kakor rdeča nit se je vlekla skozi vsa izvajanja želja po denuncijanstvu in obrekovanju.. No — glede naših dozdevnih teženj po rnski vladi in pravoslavjn mož ni povedal kaj novega; ponavljal je to dandanes že smešno historijo —' ker ni našel ničesar boljšega. Novo pa je, da je dobil lastnik ljnblj. dnevnika »Jutra" Plut bojda toliko novcev od srbske vlade, da si je knpil v Ljubljani hišo in tiskarno.. O tem se morda g. Plut lahko s poštenjakom Placbkim zmeni pred sodiščem. Plachki je priporočal »Štajerca" — Nemcem in renegatom kot najboljše sredstvo za ponemčevanje in uničevanje slovenskega naroda. Veliko razburjenje je bojda nastalo med zborovalci zaradi tega, da je Poigher prepovedal slovenjgraškim tnrnarjem peti neko vsenemško pesem.. Čudež, da se je kakšen avstrijski nemški okrajni glavar vendarle spomnil, da smo še na Avstrijskem in ne morda že v Prnsiji! " -*> '"-■ v Občinske volitve v Škofjivasi so se včeraj zavrŠile. Narodna stranka je dosegla v tej, še pred nekaj leti od celjskih Nemcev, zvezanih s ta-mošnjimi nemškutarji, ogroženi občini pri teh volitvah sijajen nspeh. Od 24 novoizvoljenih odbornikov je 14 odločno narodnih in naprednih mož. Ostali so deloma nemškutarji deloma klerikalci, ki so pri teh volitvah pridno hodili roko v roki. Izvoljeni so v III. razredu: Jakob Dokler (Raz-gorje), Janež Gajšek (Ljnbečno), Anton Mahne (Trnovije), Janez Bincl (Trnovije), Ignac Gorišek (okolica Vojnik), Anton Novačan (Trbovlje), Fr. Roje (Prekorje) in Stepišnik Anton l[Trnovlje). V II. razredu: Janez Ropan, Alojz Bincl, Jože Jošt, Valentin in Ignac Samec, Anton Majcen, F. Brance, Anton Okom; v I. razredu: Juri Dobratinšek, Fr. Okorn, Lenart Cank, Franc Čepi, Mart. prečko, Jože Pilih, Florijan Vrečko in Janez Košjbomaj. Imena večine novoizvoljenihodbornikov nam .'jamčijo. da bo občina Škofjavas tako vnarodnem kakor gospodarskem oziru imela izvrstno zastopstvo. Da so volitve tako častno izpadle, je v prvi vrsti zasluga vrlih Trnovcev, ki so vedno prišli do zadnjega na volišče ter so pokazali vzorno disciplino, pa tudi izvrstno spoznanje občinskih interesov. — Želimo, da si izvoli novi odbor zopet vestnega in vzornonarodnega župan?, ki bo vodil obsežno občino brez vseh malenkostnih ozirov v interesu vseh občanov in v njih napredek in blagor. Narodna stranka pa je na doseženi uspeh ponosna in na njenem programu izvoljeni odborniki bodo znali zaupanje ljudstva z resnim iniltreznim delom za gospodarski procvit občine v polni meri uva-ževati. Koncert celjske narodne godbe se vrši danes zvečer na vrtn hotela pri „Belem volu". Vstopnina prosta. Dr. Benkovič „vzgaja" dijake. Sinoči so imeli pri „črnem volu" v Celju nekak poslovilen večer klerikalnih dijakov na tukajšnjih srednjih šolah. Kakor se nam poroča, je govoril na tem sestanku tudi dr. Benkovič. Kako — o tem ni treba govoriti. Vprašamo samo, ali je pametno vcepljati že mladim fantom iz prime in sekunde v srca politično sovraštvo? »Freibier" in katoliške hujskarije menda niso najprimernejša vzgo-jevalna sredstva. m : v Pešizlet v kroju priredi korporativno »Žal-ski Sokul" v nedeljo popoldne dne 3. tm. čez Zg. Ponikvo in Št. Ilj na Velenje in Šoštanj. Odhod iz Žalca točno ob pol 1. uri pop. Med potjo mudi se „Sokol" v Št. Ilju, a dalje časa v Velenju. — Opozarjamo si. občinstvo v Velenju in Šoštanju ter brate Šoštanjčane na ta izlet, ter jim kličemo, na svidenje v nedeljo! Na zdar! rr;,{ v Pri kopanju studenca ponesrečil. V Tržiču so pri kopanjn studenca na skalnatih tleh razstreljevali kamenje. Ko je delavec Valentin Predolin šel v globočino, je padel vsled tam nabranih razstrelnih plinov v nezavest. Neki tovariš mu je šel na pomoč in ga je na rokah skušal uesti po lestvi navzgor. Že je priplezal nekoliko kvišku, kar je tudi njemu postalo slabo. Moral je nezavestnega spustiti iz rok. Ta je pri padcu dobil težke rane na glavi; polomile so se mu tudi noge in rebra. Prenesli so ga utiiirijočega v bolnišnico. Veselico in gledališko predstavo „1. April" priredi Ciril - Metodova podmžnica za Gaberje in okolico v nedeljo, dne 10. julija v »Skalni kleti". Začetek predstave ob 6. uri. Po predstavi godba, ples, šaljiva pošta itd. Pri veselici igra slavni tamburaški zbor „Slov. del. podp. društva". Vstopnina 50 vm. za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen za jubilejni dar Ciril - Metodovi družbi v Ljubljani, se preplačila hvaležno sprejemajo ter se prosi obilnega obiska. Odbor. Šolski sklep na e- k. samostojnih nemško-slov. gimnazijskih razredih se je vršil danes na običajen način. Iz letnega (nemškega) poročila posnemamo, da je bilo vpisanih na tem zavoda začetkom letošnjega šolskega leta 162, koncem 145 učencev; prvi razred je imel eno paralelko. Z odliko je izdelalo 21 učencev, padlo pa 12; ostali so izdelali z dobrim uspehom. Na zavodn je delovalo 9 rednih in 3 pomožne učne moči.r— V letošnjem izvestju je zanimiva razprava g. prof. Jos. Kožuha o „Času in njegovi določitvi". Razprava zasluži gotbvo pozornost strokovnih krogov. — H koncu bi še dostavili opomin, naj bi poklicani činitelji vzpodbujali stariše, da bi poslali čirh več svojih sinov študirat na ta zavod, da se število učencev zopet povzdigne na prejšnjo višino in jo še prekorači. Na eeljski ljudski šoli za Celjsko okolico bo šolski sklep še le v pondeljek, dne 4. julija. v Vozni red Zvezne trgovine v Celju je priložen celi današnji izdaji „Nar. Dnev." v ,.Rekli so pravzaprav preveč.Zadnja „Straža" piše: „Pred odločitvijo. Še par dni in odločilo se bo, ali bo izpraznjeni mandat pokojnega Ježovnika zastopal kandidat Kac Malobesedni ali pa »delavni in odločni" (!) kandidat SKZ dr. Kari Verstovšek, profesor v Maribora. Rekli smo pravzaprav malo preveč .." Če piše na ta način že Karlova tetka ,,Straža", da je to preveč rečeno, kaj vraga, da se ne bi majal poslanski stol dr. Verstovška, ki ima itak že samo tri noge. Kdor trdno ne sedi, naj pazi, da ne zleti! v Iz St. Petra na Kronski gori priobčnje sedaj »Straža" po vrsti dopise o zadnjem »liberalnem" shodu na cerkvenem posestvu. Očividno se g. žnpnik Lom nikakor ne more potolažiti zaradi dobro uspelega shoda za kandidata Kaca. — Habeat sibi! Samo glede naše agitacije z vinom bi „Str." poročilo v toliko popravili, da nismo mi zapajali nikogar, pač pa je lazil okoli neki župnik in nalival fantom iz Štefana vino, da so potem pri znanem kravaln seknndirali božjim namestnikom pri psovanju in obrekovanju. O črnskem župniku Kirchmeierju pa bi lahko zelo nspešno pripovedovali že v Št. Petru kmetom — kako se v posojilnicah aspešno gospodari. Za take poštenjake je zatorej molk zlata vredna stvar. V Ormožu se vrši v nedeljo, dne 10. jnlija v čitalničnih prostorih koncert z ljudsko veselico. Več priobčimo pravočasno. ' Divjak. 30-letni Matjaž Hobot iz Grabo-noškega vrha pri Št. Jurjn oh Ščavnici je sedel že skoro dve leti zaradi pretepov, težkih telesnih poškodb, javnega nasilstva itd. Dne 11. aprila 1.1. se je spri s svojim svakom Ignacom Slekovcem, ki stanuje v isti hiši. Šel je nad njega z garami, pozneje z revolverjem, kolom itd. Slekovec se ima zahvaliti le materi in sestri, da še živi. Pri porotni obravnavi dne 1. t m. v Mariboru je Hobot tajil vsako krivdo, in ker so se vsi sorodniki iz strahu odrekli izpovedbi ter mu je tudi župan dal lepo spričevalo o »dobrem vedenju", se mu ni moglo ničesar dokazati in je bil oproščen. v Važnost drngega deželnega jezika (slovenščine) je povdarjal župan Ornig pri skušnji iz slovenščine, katera se je nedavno tega vršila za gojence v ptujskem »Studentenheimu". Običajno pišejo glasila političnih pomagačev g. Orniga o slovenskem »idijama", o »hripavih naravuih .glasovih" itd. Ornigovo izjavo si bodemo zapomnili za vse tiste uradnike in renegate na Šp. Štajerju, ki »važnega drngega dež. jezika" niso zmožni ne v govoru ne v pisavi. »Mariborski Sokol" priredi v pondeljek, dne 4. t. m. ob 7. uri zvečer iž »Narodnega doma" izlet k Sv. Urbanu. Obenem zakuri kres na čast slov. apostoloma. Vsak mariborski Slovenec se naj udeleži tega zleta. Iz Maribora. Vrtni koncert »Glasbenega društva" v Mariboru 29. junija t. 1. je bil vrlo dobro obiskan. S tem se vidi jasno, kako se zanima občinstvo za narodno godbo v Mariboru. Ta pa je udeležence tudi zadovoljila v vseh ozirih. Na vsporedu so bile mnogobrojne in mične skladbe. Živijoklici in navdušeno ploskanje je pričalo, da se občinstvo izborno zabava in morali so še pridati nekatere za nameček. Med odmorom je zapel pevski zbor pod vodstvom g. Ašiča veličastno „Buči morje Adrijansko" in „Slovenac i Hrvat"1. „G!asbenemu društvu" posebno pa kapelniku g. Kondelki iskreno častitamo na tem lepem uspelin. Za izreden užitek, ki nam ga je nudilo, mu bomo tudi hvaležni in ga podpirali v vseh podjetjih. Želeli bi, da bi se priredil večkrat kak tak vrtni koncert, mogoče na kak delavnik. Jaz, klub „Narodni Pipec" naznanjam, da je moj kegljavski večer vsaki petek in ne vsak torek, kakor sem javil. Dolžnost vseh članov je, da posečajo v prvi vrsti kegljišče, ko je moj dan in da vabijo goste kateri mi bodo dobro došli. Opozarjam pa na.l§ 16. mojega zakonika, da bom zoper one, ki kršijo svetost tega odloka, postopal z vso strogostjo. Gre se namreč za drugi obrambni kamen Ciril - Metodovi družbi. Mladina je v nevarnosti potujčevanja in za to stvar sem izredno strog v obsodbah in n?radodaren v po-miloščenju. Narod! v Zatajen umor? Mariborski listi poročajo: V okolici se govori očitno, da je neki posestnik iz Pobrežja pred kratkim ustrelil v pobreškem gozdu neko vdovo, ki je nabirala hosto. Govori se nadalje, da je dotična žena vsled ran, ki jih je dobila v zadnji del telesa, v neki bolnišnici umrla, in da se je brezobzirni strelec z jerobom ženinih otrok za nekaj tisoč kron pobotal. Z ozirom na to, da se ta skrivnostna zadeva razjasni, ;si uso-jamo si. ckr. državno pravdništvo v Mariboru vprašati, ali mu je kaj znano o tem.? Ivanjkovci. Ljudska veselica, ki jo je priredila prostovoljna požarna bramba Ivanjkovska na Petrovo pri g. Zavratniku pri Svetinjah, je uspela nad vse pričakovanje ugodno. Najbližje bratsko društvo iz Hardeka se je udeležilo z lastno godbo polnoštevilno. Vsa čast! Zastopana pa je bila tudi požarna bramba trgoviška, kar je vredno tembolj priznanja, ker je precej oddaljena. Sve-tinjsko veteransko društvo je bilo zastopano po članih v civilni obleki, ker pa to pri tem društvu ni v navadi, se je to opazilo. Domačini, kakor tudi bližnji okoličani so se zbrali skoro polnoštevilno, omeniti pa se še mora vrle Ormožane, kateri so brez malih izjem vsi prišli. Kakor se sliši, bil je gmotni uspeh povoljen, torej glavni namen prireditve dosežen. Zveza nemškutarsklh obrtnikov za Spod Štajersko in Koroško nameravajo ustanoviti v prihodnjih mesecih. Tudi za sistematično ponem-čevanje slov. obrtniških vajencev se Nemci zadnji čas intenzivno zanimajo. Koliko smo že pisali mi o tem, koliko nagovarjali in prigovarjali — pa vse zastonj! Mi znamo le javkati — dela se nam ne ljubi in zato je tudi po tem naš narodni napredek na Spod. Štajerju. Sejmi. V pondeljek, dne 4. julija so v sledečih spodnještaj. krajih sejmi: v Ormožu (ž.), Podplatu (ž. in k.), Vojniku (ž. in k.). Vidmu ob Savi (ž.), Celju (ž.), Vuzenici (ž. in k ). v Cena sladkorju ostane v juliju nespremenjena. Ker ni bilo nobene odpovedi, ostane sladkorni kartel do 30. sep. 1911 v veljavi. v Žitne cene v Gradcu dne 30. junija so bile sledeče: Pšenica 76—77 kg K 11'60, 78—79 kg K 11'85, 79 kg K 12'25, rž 72 kg K 8—, 74 kg K 8'30, koruza K 6 65 do 725, oves K 7'90 neobdačeno. v Živinske cene v Gradcu dne 30. junija. (Uradno poročilo). Prignanih je bilo 1042 glav (369 volov, 148 bikov, 408 krav in 117 telet). — Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli K 42—48 (izjemoma 51), napol pitani 38—41, suhi 36—37, za rejo 36—40, pitane krave 34—38, 1 napol pitane 26—32, suhe 19—25, biki 37—44. mlade molzne krave 33—40, starejše 28—32, breje 30—35 kron. — Izven mesta se ]e prodalo 436 glav. največ na Zg. Štajer. Druge slov. dežele. Obrambni tečaj v Ljubljani, katerega je priredil manjšinski odsek akad. dr. »Adrije« v Pragi, da se poskusi enkrat podati našemu obrambnemu delu sistematično podlago, obeta izvrstno uspeti. Udeležba je zelo lepa. Včeraj je imel med drgimi znamenit referat o gospodarskem obrambnem delu dr. Žerjav, o manjšinskem šolstvu je pa poročal cand. iur. Leo Brunčko. Obširnejše poročilo sledi. v Razstava čeških umetnikov v Ljubljani začne pridobivati v občinstvu že nekoliko več zanimanja, kakor na dan otvoritve. Upati pa je, da bodo vnanji udeleženci nedeljske vseslovenske slavnosti Ljubljančanom pokazali, da vedo bolje ceniti umetnost bratskega češkega naroda, kakor tudi slovansko umetnost sploh, nego domačini. Pot k slavnosti v Tivoli jih vodi mimo Jakopičevega paviljona, kjer se, kakor znano, nahaja razstava-Obračala se bo pozornost na obiskovalce; kdor bo zaslužil pohvalo, bo tudi pohvaljen. v Ne pozabite n;', . v >>•<< . V V- >iiv- >iiv- iz dobre hiše in z dobro šolsko naobrazbo se takoj sprejme v manufakturni trgovini 33 R. Stermecki, Celje. * f. v volnenem blagu, v vseh barvah in kakovostih ter ' vdiha zaloga francoskih batistov za letne obleke de laine Liberty Levantin v najnovejših vzorcih priporoča Karol Vonič, ceije Narodni dom. 52 26 ISS",£ ■ -m. Pozor! K;ilne pase in druge strojne pripravo za telesne poškodbe kupnjte le pri izvežbanem obrtniku, kjer se po zdravniškem predpisu po najnižji ceni izdeluje. 368 10-3 Z spoštovanjem Franc Podgor&ek, bandažist Maribor, Gr»j.ska ulica 7 (Burggasse 7). r, i__ 88 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 R 10 b; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 jf. .. najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor vzame o kg. dobi franko. « Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 /.glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen i novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K, 14. K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti na? a j ali zamenjati franko. Za neugajoCe se povrne denar. --Cenovnik zastonj in franko. 59 25-24 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. Edina štaj. narodna steklarska trgovina franc Strupi Celje, Graška cesta. (O « J* ® 00 09 «0 » CD N 1 CO a "3K; p> e* ft P !&» CO i>i =? !?S ® a> i m t) ■ priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. | Na debelo! tfh Na drobno! pi B^i t msnmEssssm ■u. & Sin, Ljubljana 336 52-«" Dunajska cesta štev. 17 , Priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. Nagrobne vence 1 v£raznih„ velikostih in cenah s g trakovi^in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. ====uJ niš žganjama, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. flaroditi Mar te ptoHar V (cljo. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem vsa v svojo stroko spadajoCa dela, kakor tudi cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, črkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Sprejmem takoj več zanesljivih pomočnikov. Mihael Dobrave, Celje, Gosposka ulica štev. 5. ŽSŽ g§8 Lekarnarja A.Thierryja balzam (obl. varovano.) Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. * Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motejnu prebave, kašlju, prsnim in pljačnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojuatih ali ena velika špecijalna 4 j. n-. ; steklenica K 5'—. Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane. ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici K 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu >a A. Thierry v Pregradi pri * a|j yarovance in zahtevajte pri sodiščih, li«attflflfrA da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JOZuCJIaJuJIJO RTaniinKv. 43 52—26 POSOJILNICA u POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 V lastni hiši ,Haroiiiii domfi Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema ori vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4V27o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov Kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne tla bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti ©%< Sy2°/o in 5°/0 obrestovanju. Mad 6 milijonov kron hranilnih vlog lat! 332.000 kron rezervn. zaklada 13 52-25 t