84. številka. Ljubljana, v petek 13. aprila XVI. leto, 1883 Ithaja vsak dan iveJ^r, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejcman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., ta joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ».ju bi j an o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaBa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana biSi .Gledališka stolba". D pravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. tis«' administrativne utvari. Čez dvajset let. Kakor ves svet ve, hoteli so pred par leti mariborski bogoslovci poprositi veleč. kn. šk. ordi narijat, da bi se v semenišči vsi predmeti, dosihdob razkladani v nemškem jeziku, prednašali v slovenščini; kakor naj bi bile tudi „meditacije" slovenske. To povsem pravično, času primerno prošnjo, ki se bogoslovcem z ozirom na Ljubljano ni bila dovolila, ponovilo je lani več dekanijskih konferenc iz živega prepričanja, da je slovenski jezik, ki la-vantinskemu duhovniku v njegovem praktičnem življenji skoro izključljivo rabi, ker lavantinska škofija nema niti jednega nemškega svečenika, — da je torej ta domači jezik gotovo bolj na mestu kot učni jezik, nego li nemški. Ali tudi to prošnjo odbilo je kn. šk. redništvo in sicer zdaj ne z ozirom na Ljubljano, ampak kot razlog račilo je navesti sledeče: „S e d a n j i u č n i red v bogosl. semeniščih — avstrijskih — je utrjeu na dogovore škofovskega shoda v Beči I. 18 56. Dogovorilo se je tudi to, da se zaniorejo spremembe sedanjega načrta delati le tudi v mej-sebojnem porazumljenji škofov." Ti ukrepi škofovskega shoda (bere se v Aichner-jevem „compendium juris eccl.tt pag. 523.) postali so I. 18 5 8 nekako juriš publici za (avstrijsko)cerkev. — Dasi mi spoštujemo cerkvene določbe in zakone, vender si glede na odgovor veleč. kn. šk. ordinarijata ne moremo kaj, da ne bi opomnili sledeče: Pred vsem moramo omeniti, da dr. Aichner, navajajoč posamne točke rečenega dunajskega škofovskega shoda iz 1. 1 85 6. nikjer ne govori o nemškem učnem jeziku, temveč pravi lit. b. tako-le: „Praelectiones theologicae exceptis iis, quao doctrinam pastoralem catecheticam et eloquentiam sacram attinent, s e r-mone latino habeudae sunt." Pastiroslovje, katehetika in govorništvo je v Mariboru itak slo- vensko — drugi predmeti morali bi torej razlagati se latinski*); nikjer ni govora o nemškem je/.iku. Će se torej v mariborskem semenišči v mnogih predmetih namestu „oficijelne" latinščine, predpisane učuim jezikom 1. 1856, rabi nemščina, mislimo, da je eo ipso že spremenjen nuČni red". Pa — recimo, da je nemški učni jezik bil proglašen 1. 1856 v Beči veljavnim na bogosl. učiiiSčih — kar po Aichnerji ni istina — usojamo si potem povprašati: kako je to, da je vender runjki naš slavni S1 omšek upal si spremeniti učni red, (zadevajoč bodi-si latinski, bodi-si nemški jezik) s tem, da je uvedel slovenski u č u i jezik?! — Da Slomšek dotičnih določeb ne bi bil poznal ali da bi bil vedoma cerkvene zakone z nogami teptal, menda nihče ns bo trdil; vedeti je moral, kar so sklenili avstrijski škofje na Dunaji 1. 185 G. — Letos je namreč uprav dvajset let, kar je g. kanonik Fr. Kosar dal na svetlo nemški Slotn-šekov životopis, in v tej knjigi iz 1. 1 86 3. čitamo na str. 259. opazko pisateljevo: „Ge genwiirtig werden folgende Gegenstiinde — v marib. bogosl. semenišči — in slovenischer Sprache vorge-tragen: Im 1. Jahrg»nge die Erkltirung der Vulgata des alten Testumentes uud die hebiiiische Sprach-lehre. — lili 2. Jahrgange die Krkliirung der Vulgata des neuen Testamentes. — Im 4. Jahrgange die Pastoral, Katechetik und Liturgik (kar je še sedaj slovenski).....nicht minder vverden die tiiglichen Meditatiooen und jilhr-licben Exercitien in slovenischer Sprache abgehalten." — Torej že pred dvajsetimi leti bila je slovenščina v mariborskem semenišči poleg latinščine (in nemščine v jedinej *) Mi smo za to, da ho kolikor mogočo v predavanjih rabi bolj materui jezik nego latinski. Latinščina so dandanes na gimnazijah no uoi z ozirom mi praktično življenje, nego, da so morejo klasiki tolmačiti. cerkvenej zgodovini v tretjem letu) učni jezik; že pred 20 leti je bil naš jezik sposoben spoznan za predavanje bogoslovskih abstraktnih ved. Ad hoc piše č. g. kanonik Kosar v imenovanej knjigi na citiranoj struni tako: „. . . am mehrere Professoren ihre Fiicher in der Muttersprache vorzutragen vviinschten, und er im Prinzipe wol selbst dafiir war, besorgte er gleichvvol, dasz durch eine voreiliRe An-vrendung der Muttersprache auf so transcendentale Gegenstiinde der Hauptzvveck der theologischen Studien leiden kiinnte. . . . Und erst als er sieh auch hier auf evidente Weise iiberzeugt ha t te, \vie leer und nichtig alle Declnmationen der Gegner iiber die noch nicht geniigende Bildung unserer Muttersprache zu Schulzvvecken seien, gab er sich zufrieden." — — Kako se t o rej s tri n j a o m en j e n i sk le p iz leta 1856. z ravnanjem S 1 o m še k o v i in in obojo z dandanes obstoječimi razmerami v mariborskem semenišči g I e d o učnega jezika — o tem bi radi videli uganko rešeno. Ker se bode letos obhajala diecezna sinoda, upamo, da merodajni in pogumni možje o tej pre-imenitnej stvari ne bodo molčali. Sicer pa treba, da v tem oziru tudi druge slovenske škofije povzdignejo svoj glas, posebno bi bilo želeti, da Ljubljana, središče Slovenije, pripomore, da naš materni jezik dohode tudi na bogoslovskih licejih skoro svojo veljavo — v prid učečim se gojencem-svečenikom ter v čast naši slovenski domovini ! Politični razgle< 1. Notranje rivžcle. V L j u b I j a n i 13 aprila. V sredo dognala se je v državnem zboru specijalna debata o česko-moravskej trans- LISTEK. Stotnikova hči. (Roman A. S. Puškina, poslovenil —r.) I. Poglavje. Gardin naildesetnik. Moj oče, Andrej Petrovič Grinev, bil je v mladih letih častnik pod generalom Minihom, ter zapustil je službo 17. leta v Činu podpolkovnika. Od-sihdob živel je v svojej Simbirskej vasi, kjer se je oženil z Avdotijo Vasiljevno Ju., hčerjo obozanega plemenitaša. Nas je bilo devet otrok. Vsi moji bratje in sestre pomrli so v otročjih letih. Jaz sem bil zapisan naddesetnikom (seržantom) v seraenovski polk po milosti gardinega majorja, našega sorodnika, kneza B. Šteli so me na odpustu, dokler ne končam svojega učenja. Ta čas bila je odgoja dru gačna, nego je dandanes. Od petega leta izročili so me v varstvo našemu lovskemu pomočniku Save-Ijiču, katerega so mi izbrali radi njegovega lepega obnašanja meni za domaČega učitelja. Pod njegovim nadzorstvom naučil sem se do dvanajstega leta brati in pisati po ruski, ter poznati lastnosti dobrih lovskih psov. Takrat dobil sem za učitelju francoza Beaupre, katerega je naročil moj oče iz Moskve s potrebno letno zalogo vina in provanskega olja vred, Njegov prihod Saveljiču nikakor ni bil po godu. „Slava Bogu," mrmral je sam seboj, „dete je lepo umito, počesano in rojeno. Kaj je treba tratiti denar za tega prokletoga musje, kakor bi domačih ljudi j ne bilo". Beaupre bil je v svojej domovini lamičar, potem je služil pri vojakih v Prusiji, potem prišel je v Rusijo pour etre outehitel, dasi sam ni dobro vedel, kaj pomenja ta beseda. Bil je dober človek, a jako vetren in krajno zanikrn. Naj veča nje gova slabost bila je strast k prekrasnemu spolu, v svojej nežnosti dobival je večkrat take bunke, da je zdihoval po cele dneve. Vina, kakor je sam rekel ni mogel gledati, to je po domače rečeno, bil je pravi vinski brat. Ker so pri nas vino dajali samo pri kosilu, in še takrat radi prezrli učitelja, navadil se je kmalu ruskih lik&rov tako, da jih je le bolj Čislal kakor vina svoje domovine, ker so baje bolje deli njegovemu želodcu. Midva sva se hitro sprijaznila. Po pogodbi moral bi me bil učiti nemščine, francoščine in družiti znanosti j, a on se je rajši naučil hitro od mene malo blebetati po ruski, potem sva pa delala, kar se je vsakemu poljubilo, živela Bva v najiskrenejšem prijateljstvu. Druzega učitelja si neseni želel. A kmalu ločila je naju osoda, to je bilo tako-le: Perica Palaška, debelo in kozavo dekle, in brlava kravarica Akulka pali sti h krati, kakor bi se bili Igovorili, k nogam mojej materi tožeč Beaupre-ja, da je zlorabil njino neizkušenost. Materi tako obnašanje mojega učitelja ni bilo nikakor po godu, in pritožila se je očetu. Ta ni dolgo premišljeval, velel je poklicati k sebi tega prokletega Francoza. Ko so povedali, da me ravno poučuje ta gospod, tekel je v mojo sobo. Beaupre' je ravno v postelji trdno spal. Jaz sem pa imel svoje delo. Za me bili so naročili namreč iz Moskve zemljevid. Visel jo na steni, ne da bi ga jaz kdaj potreboval. Ta široki in trdi papir bodel me je že večkrat v oči. Zmislit sem se iz njega narediti zmaja, in ko je Beaupre spal, lotil sem se tega dela. Oče je stopd v sobo, ko sem ravno privezaval vrvico za nos Dobrega Upanja. Zagledavši me, kako se pečam z zemljepisom, priložil mi je gorko zaušnico, potem pa je skočil k Beaupro-ju, zbudil ver zal k i. Pri Členu 8., kateri določuje, da se ima oddajanje stavbe prepustiti vladi, unela se je bila živahna debata, katero so levičarji s posebno slastjo netili, kazoč na afero Kaminskijevo ter so hoteli iz te prilike kovati nezaupnico vladi. A dasi je bila levica združena, ter jo je podpiral tudi klub Coroninijev in poslanec dr. Tilšer, vzprejel se je ipak pri poimenskem glasovanji člen 8. v vladi ugodoej obliki s 156 proti 145 glasom; in tako se je dogodilo s tem glasovanjem ravno nasprotno, kar bo želeli in nameravali levičarji: izjavilo se je namreč vladi zaupanje. Včeraj zbornica ni imela seje, ker so se mi-. nistri udeležili budgetne debate v gosposkejj zbornici; pač pa so se sešli razni odseki, mej. temi železnični in odsek za kazenski zakonik. Klub zjedinjene levice in klub liberalnega osredja imela staže posvetovanja glede debate šolske novele. Prvi sklenil je soglasno, da bode glasoval proti specijalni debati, proti §. 48. (zadevajoč vero ravnateljev), proti §. 75. (izjemne določbe) ter v tretjem čitanji proti celej postavi. Klub liberalnega osredja pa svojih posvetovanj o tej zadevi ni še dognal k koncu. Te dni odposlali so občinski predstojniki slc-zljskefpa okraja Freistadt a. peticijo do deželuega predstojnika Marquis-a de Baquehem, proseč za ravnopravnost poljskega jezika v poljskih uradih. Temu vzgledu sledili so tudi predstoj niki drugih občin ter so oddali jednake prošnje. Prisiljeni so k takemu vkupnemu ravnanju, ker prošnji posameznika prav nič ne hasue. Tako je na pr. prosil jeden županov nadredjeno mu okrajno glavarstvo, da naj se mu odloki in naročbe do občine pošiljajo v poljskem jeziku, a glavarstvo mu je to prošnjo odbilo in sicer — v nemškem jeziku V n a n j t dr/ave. Crnogorski minister notranjih stvarij, vi-devši, da se v Čruej Gori internirani usta-i večkrat in samovoljno oddaljujejo od svojih bivališč, zaukazal je z obznauilom, da je insurgentom brez posebnega privoljenja pristojne oblasti ostro zabranjeno odstranjevati se iz njihuvih bivališč, preteč jim ob jednem 8 hudimi kaznimi. Ta ukaz poslal se je vsem kapitanom, da ga o oznanijo m razobesijo — Zadnje čase pouavlja se pogostokrat vest, da se je te dni v Ce-tinji knez Karageorgjević zaročil s starejšo hčerko kneza Nikite, princeso Z o r k o. Srbski krali Milan podelil je našemu pre svetlemu vladarju Franju Josipu veliki kriz belega orlovega reda, kateri bode poslanik dr. Kri s ti 6 izročil tekom prihodnjih dni j ob jednem z lastnoročnim pismom svojega kralja v posebnej avdijenci. — Ministerski sovet pod predsedstvom kralja in v navzočnosti metropolita je sklenil, da se bolo, ako bi se škofje ne udeležili v kratkem sklicane svnode, njihovi eventualni protesti smatrali za ostavko ter da bi se imele takoj prirediti volitve novih škofov. — Pri včerajšnji voP.tvi bil je najbrž izvoljen arhimandrit Nestor, kateri se bode v nedeljo konsekroval. — Napadovalka Helena Mar kovic poskušala se je usmrtiti; trdi se celo, da ježe umrla za ranami. V državnem sovetu runtkem, bavečem se z urejen jem verskih vprašanj, podlegli so strogi pra voslavni. Sklenilo se je namreč, da se ima raskolnikom, starovorcem in drugim sektam pripoznati po polna verska avoboda. Članovi teh verskih strank bodo v bodoče svoja bogočastna opravila lahko ime-vali v svojih cerkvah in po svojih obredih, ne da N BIS HHJU66A1 od javnih uradov Temu ukrepu predidoče debate so imele jako živahen značaj. Mej drugimi zavzel se je knez I) o n d u k o v - K o r s a k o v toplo za Btaroveree, poudarjajo krivico, da se puste cela okrožja, ki so, kakor Kavkaz, sedaj predzidje ruske države, v tako podložnem in sitnem položaji. Ta ukrep državnega soveta, ki bode v prid več nego 15 milijonom ljudi j, zadobil bode baje v kratkem carjevo potrjenje. — Iz Petrograda prinaša „Pol. Corr.u navdahnjen dopis, izražujoč obžalovanje nad stvarmi, kakor stoje zdaj v Bolgeriji, ter grajajoč postopanje ruskih generalov-ministrov. Vlada ruska se v tej zadevi neče prenagliti ter še vedno pričakuje, da bode knez Aleksander, ako se obrue preko vseh spletkarij do naroda bolgarskega, še lahko nadvladal situvacijo. Dopi isi. Ik Maribora 12. aprila. [Izviren dopis.] Z neimenovan jem c. kr. okrajnega glavarja namesto Paviča, kateri se je mimogredoč povedano vse hvale vredno vedel, vzdržuje nas visoka vlada v nepresta-nej napetosti. Sicer dobro vemo, da ne dobimo moža našega mišljenja, pa vsaj toliko upamo in pričakujemo, da nam da prav čnega in nepristranskega; in toliko imamo vender pravico zahtevati, da bo prihodnji glavar tudi jezika zmožen, katerega ogromna večina prebivalstva govori. To so sicer samo ob sebi umevna zahtevanja in mi skromni Slovenci se s tem že zadovoljimo. Ipak se je vlada do sedaj še premalo na to ozirala, ali je uradnik tudi slovenščine zmožen; tonam svedočijo nastavljanja dr. Leit-nerja in dr. "VViuklerja, katera sta oba dva kon-ceptna politična uradnika in nobeden slovenščine kos. Jedini tukajšnjih političnih uradnikov, komisar Kankovski, je narodnega jezika zmožen, tudi pisarsko osobje malo ali nič slovenski ne zua. Kaki pre-drzneži so celo mej diurnisti okrajnega glavarstva, vam hočem jeden slučaj povedati. Pri volitvi v okrajno zastopstvo je gosp. komisar Kankovski postavil nekega diurnista za vratarja, da bi ondu zabrani! nepoklicanim ustop v sobano in sploh, da se nepostavnosti ne bi godile. In kaj mislite je ta človek storil? Na vse kriple je pri vratih agitoval in celo slovenskim kmetskim volilcem listke iz rok trgal in z drugimi zamenjaval, rekši, da ti na tem lističu napisani, od slovenske stranke priporočani koudidati ne veljajo nič. Pričakovalo se je, da bode ta nesramen človek iz službe izpuščen, ali prevarili smo se; on še vedno službuje. Tako nepravično ravnanje nas uapolnuje s strahom in nezauplji vostjo in vzbuja v nas sumnjo, da se take nered-nosti brez kazni dopuščajo in s tihim zadovoljstvom odobravajo. Kako bi si inače mogli raztolmačiti, da ga neso spodili, ako je iz lastnega nagiba agitoval. Nek drugi uradnik, kateri si je pridobil mnogo zaslug pri prej^njej takozvanej liberalnej vladi, in katerega so tudi njega privrženci pred nekoliko leti za odlikovanje v „Marburgerei" predložili in priporočali, (govori se, da ne brez njegovega znanja) ne5e zapustiti službo, dasiravno že 40 let službuje; hoče po vsej sili, da se mu podari red za zasluge. Mi mu sicer ne zavidamo toliko zaželjeno odlikovanje, ali vprašati moramo vender, je-Ii ima sedanja vlada, katera se zove spravedljiva, rodove in odlikovanja za politične — skoro bi rekli agitatorje ali rogovileže? Sploh pa še jako dvomimo, ali ima sedanja vlada po dosedanjih izkustvih v istini namero izmirenje narodov. To nam bode kazalo najbolj imenovanje novega glavarja. Iz Gorice 12. aprila. [Izv. dop.] (O Štefanu Kocijančiču in njegovem pogrebu.) Starih ljudij največ pomrje mej šestdesetim in sedemdesetim letom in v teh letih sem tudi jaz, tedaj bodem skoraj gotovo umrl pred sedemdesetim letom in morebiti še kmalu, kdo ve? Tako se je izrazil blagi in nepozabljivi pokojnik mnogokrat proti svojim prijateljem in učencem, in ni se motil. — Prišla je smrt njegova vsem nepričakovano in gotovo se je on sam tudi ni tako hitro nadejul. Bil je vedno trdnega zdravja, samo lansko jeBen je malo obolel ali zopet je kmalu po polnem okreval in nihče izmej njegovih prijateljev ni mislil, da ga bode smrt tako hitro iztrgala izmej njih srede. Vsak dan je hodil še od četrte do pete ure na sprehod, in kdor je v tem času šel po „Via santa Chiara" ali po „Piazzuti" proti soškemu mostu, gotovo je srečal ali videl duhovnika precej velike postave in skoraj hitro bodečega, opirajočega se lahno na palico — in ta je bil Štefan Kocijančič. Če ga je tudi včasih noga zanetila na kak drug kraj na sprehod, največkrat je bil pa na onem kraji. Na tem potu ga bodo sedaj gotovo najbolj pogrešali reveži, kojih ni nikoli pozabil. In tega blažega in učenega moža ni več. Kako je bil vsestransko priljubljen in spoštovan, kazal je njegov pogreb, kateri je bil naznanjen na pol šesto uro v torek. Ta dan bilo je njegovo truplo na mrtvaškem odru v semeniški kapeli, in ves čas bilo je okolu njega polno ljudstva, ki ga je hodilo kropit in molit za njegovo dušo. Popoludne ob peti uri oglasili so se zvonovi v župnijski cerkvi je-zuvitski in potem po druzih cerkvah vsega mesta. Pred semeniščem zbralo se je sedaj vse polno odličnega občinstva, čakajočega na pogreb. Ko je prišel stolni dekan in kanonik, ki ga je pokopaval, preč. g. Mercina z asistenco, ter blagoslovil umrlega, vzdignili so ga bogOBlovci in nesli ga mej počasi se pomikaiočim sprevodom v jezuvitsko cerkev, kjer so mu zapeli še jedenkrat mrtvaške pesni, katere so bile čuti tudi ves čas gori do pokopališča. Najprej za križem so šli učenci iz zavoda gluho« nemih s svojim učiteljem, potem ubožčeki iz mestne ubožne hiše, kapucini, frančiškani in pokopavajoči duhovniki, zadaj pa so nosili truplo pokojnika in ob straneh svetili bogoslovci. Zadaj so šli sorodniki, profesorji bogoslovja, potem kanoniki goriški, riepu- ga ne ravno preveč nežno, in )el ga obsipati z očitanji. Beaupre je ves zmešan hotel ustati, pa ni mogel: nesrečni Francoz bil je strašno pijan. Jedea greh manj ali več — na tem je že malo ležeče. Ooe vzdiguil ga je iz postelje in vrgel skozi vrata. Še tisti dan pognali so ga od hiše v veliko veselje Saveljiču. S tem se je končala moja odgoja. Ostal sem doma, lazil za golobi in svinko bil z družinskimi dečki, dokler nesem * polnil šestnajstega leta. Zdaj se je moja usoda spremenila. Nekega dne jeseni kuhala je moja mati medeno varenje, jaz sem pa zraven stal in gledal kipeče pene. Oče sedel je pri oknu in Čital „Dvomi kole dar", katero knjigo je dobival vsako leto. Ta knjiga napravila je vselej nanj silen utis, nikdar jo ni prebral brez posebnega zanimivanja; njeno branje raz-dražilo mu je vselej žolč. Mati, ki je poznala dobro vse njegove navade in razvade, skrivala je vselej to nesrečno knjigo, kolikor časa jo je le mogla. A kadar jo je slučajno dobil, ni je položil več ur iz rok. Moj oče čital je tedaj „Dvorni koledar", majal z ramami, poluglasno ponavljajoč: „General-poroč-nik! . . . bil je v mojej stotuiji poddesetnik . . . zdaj je pa ruskih redov vitez! ... Ali je že dolgo, ko sva . . .V" Naposled vrgel je koledar na divan in utopil se v misli, kar ni obetalo nič dobrega. Kar na jedenkrat obrnil se je k materi: „Avdo-tija Vasiljevna, koliko je že star najin Peterček?" — Ravnokar stopil je v sedemnajsto leto, odgovorila je mati. Peterček rodil se je tisto leto, ko je zlomila nogo tetka Nastazija Gerasimovna, in kadar je še . . . Dobro, pretrga jej oče besedo: Čas mu je nastopiti službo. Dosti časa je že letul po družbin-skih sobah in lazil za golobi. Misel, da se bo morala ločiti od mene, je tako hudo dirnula mojo mater, da so jo polile solze po licih. Nasproti se pa ne da opisovati moje veselje. Misel o službi zlivala se je v meni z mislijo o svobodi iu o lepem petrogradskem življenji. Mislil sem že, da sem gardln častnik, kar je bilo po mojem mnenji vrhunec človeške sreče. Moj oče ni bil vajen preminjati svojih naklepov in tudi ni odlašal spolniti jih. Dan za moj odhod bil je odločen. Prejšnji večer rekel je oče, da hoče pisati mojemu bodočemu poveljuiku in zahteval je pero in papir. Ne pozabi, Andrej Petrovič, rekla je mati, knezu B. sporočiti moj pozdrav, upam, da on ne bo pozabil našega Peterčka. — Neumnost, odgovoril je oče in zmračilo se mu je čelo. Čemu naj bi pisal knezu? — Ali nesi ravnokar rekel, da hočeš pisati bodočemu načelniku našega Peterčka. — Kaj ima to opraviti s knezom V — Ali ne bo knez Petrov načelnik. Saj je naš Peterček zapisan v Semenovski polk. — Zapisan! Kaj je to meni mari, če je zapisan? Peterček ne pojde v Petrograd. Kaj bi se naučil v PetrograduV Denar bi zapravljal in norčije uganjal. K armadi pojde, da bo nosil telečak in vohal smodnik, da bo pravi vojak, ne pa gardin postopač! Kje je njegov potni list? Podaj mi ga. Mati je poiskala moj potni list v škatlji, kjer je bil spravljen vkup« s srajco, v katerej so me krstili, ter ga podala očetu s tresočo se roko. Oče ga je pazno prebral, potem pa položil na mizo in začel pisati pismo. Radovednost me je mučila. Kam me neki mislijo poslati, če že ne v Petrograd? Ves čas nesem premaknil očesa z očetovega peresa, ki Be je le počasi premikalo. Na zadnje je končal pismo in za- taci j a, katero je poslal njegov učenec mil. tržaški škof in katero je vodil kanonik tržaški dr. Šuat, dalje okoli petdeset duhovnikov, spremljajoči svojega dražega prijatelja in nepozabljirega učitelja, ki je imel nad tisoč hvaležnih učencev. Vsi ti hvaležni mu za nauke in žalujoči za svojim dragim učiteljem, da je je tako kmalu in nepričakovano zapustil, prišli so iz ravne Furlanije, izpod sivega Triglava in Soške Doline, iz Vipavskega kraja, sivega Krasa, ter puste Istre, vsi ti, da mu skačejo zadnjo čast ga spremijo na poslednjem potu — na pokopališče. Za duhovniki so šli zopet bogoslovci in za temi predstojniki razuih uradnij goriškega .mesta, okrajni glavar baron Rechbach, deželni glavar vitez Pajer, župan goriški dr. Mavrovič, zastopniki sodnij in državnega pruvdništva, profesorji gimnazije in realke, predstojnik sinagoge goriške in mnogo druzih čast nih gospodov; za temi gojenke šolskih sester „Notre Dame" s svojimi učiteljicam«, učenke zavoda gluhonemih tudi z učiteljicami, in mnogo druzega občinstva. — Povsod, koder se je pogreb pomikal, je bilo vse poluo opazujočega občinstva. Sprevoda je bila dolga vrsta, spremljajoča ga do hladnega groba; mrak se je že ulegal na zemljo, ko so ga deli v mrzlo jamo, tišina se je polastila vsacega in vladala na tem tihem kraji in nebo je bilo oblačno, kakor da bi celo ono žalovalo, da je umrl predragi. ■z Hadoilavec pri Mali Nedelji dne 11. aprila. [Izviren dop.j Že tri mesece je minulo, odkar smo imeli tukaj volitev novega občiuskegu odbora, a župana še vender ni. Glavni uzrok, da se volitev zdaj od Poncja do Pilata nekje po Gradcu kota, krivi so tukajšnji tihotapski nemčurčki, kateri so vsem drugim kakor brat bratu podobni in jednaki. Nam se nehote dozdeva, da je tukajšnje slav. c. kr. okrajno glavarstvo radostno vzprejelo „bešverdo" tukajšnjega co-tara in na pol-eksekutorja Kovačovega /epelna, že vsled tega, ker je volitev bila slovenski osnovana in izpeljana. Vsi drugi v pritožbi našteti uzroki so ničevi in se od volilne komisije in volilcev stokrat dokaže, da so lažnjivi. Dalje je tudi tukajšnjemu C. kr. okr. komisarju dobro znano bilo, da so podpisi v pritožbi bili ponarejeni ter podpisani celo od neposestnikov, toda tu ni šlo za dokaz resnice, marveč zato, da se volitev ovrže in nekdo zasluzi par grošev. Uzrok pa, da občine na podlagi volilnega reda volitev same opravljajo, je od jedne strani slaba gospodarska razmera, katere je prouzročila grozna lanska toča, od druge pa druga plača, katero so si uradniki pri zadnjih volitvah računih. V dokaz naj služi to, da je v tukajšnji občini M., katera nema niti 300 prebivalcev, zuračuuil si neki uradnik 24 gld. za volitev, ki jo je more biti v pol ure opravil. pečatil ga v zavitek z mojim potnim listom, snel je očala in podal meni pismo rekoč: „Tu imaš pismo k Atdreju Karloviču P., mojemu staremu tovarišu in drugu. Ti greš v Oreuburg, da boš služil pod njegovim načelstvom. Tako so se razrušile vse moje prijetne nade. Namestu veselega petrogradskega življenja čaka me dolgčas v pustej in oddaljeoej deželi. Služba, katere sem se prej tako veselil, spremenila se mi je v težko breme. Kaj sem hotel; ustavljati se bi tako nič ne pomagalo! Drugo jutro stal je že pred vrati popotni voz, na katerega so naložili moj kovčeg, omarico s čajnim posodjem, veliko zalogo žemelj in paštet, poslednji znaki materinskega laskanja. Roditelji so me blagoslovili. Oče mi je rekel: Z Bogom Peter! Zvesto služi, komur boš prisegel; poslušaj uačelnike, a ne prilizuj se jim; ne usiluj se v službo, a službi se tudi nikdar ne odteguj; in pomni prislovico: „ Varuj obleko, kadar je nova in čast, kadar si mlad.u Mati je pa v solzah pri-poročevala meni varovati zdravje in Saveljiču gledati na njenega otroka. Oblekli so mi zajčji tulup (kožuh) in na vrh še lisičji kožuh. Sedel sem s Sa-veljičem na voz in odpravil se na pot; solze so mi tekle po licih. (Daljo prih.) No ta vsota je za itak že prazno občinsko mošnjo precej občutljiv cvenk. Slavno c. kr. okr. glavarstvo bi naj raji v že objavljene dneve, o času volitve pošiljajo svoje komisarje kot čuvarje postave o postopanji volitvenega reda in potem bi bil storjen križ čez take ničeve pritožbe, katerim je največ uzrok — častilakomnost in strast. — A nt. B . . . č. ■z Celja 9. aprila [Izv. dop.j Veselica, ki bi imela biti že 4. marca, ju-eložila 8e je zaradi smrti gospoda dra. Kočevarja na včerajšnji večer. Obiskovalcev je bilo mnogo in udeležili so se tudi narodnjaki iz Laškega trga, Št. Jurja, Šmarja, Savinjske doline itd., počastila sta nas tudi novo imenovana notarja za Šoštanj in Sevnico, gg. Kačič in Vršeč. S pesnijo „Slovenec* so g. pevci, okoli 20, začeli veselico. Z veselim srcem smo poslušali potem novo pesen g. dra. Ipavica, katero je skladatelj sam na glasoviru spremljal. Morala se je ponavljati. Gospici Ipavičevi igrali ste po petji izvrstno na glasoviru. Gospod profesor Kosi nas je s šaljivim govorom o dolgem času jako kratkočasil. Zadnja točka programa bila je tombola. Se ve, da tudi ples ni izostal in razšli so se gostje danes za rano. Akoravno je bilo slabo vreme, vender je bilo mnogo gospij in gospodičin navzočnih. — Čudno se nam zdi, da se c. kr. uradniki tako bojazljivo ogibajo Čitalnice, akoravno se to društvo ne peča s političnimi zadevami. Iz Krškega 12. aprila. [Izv. dop.j Jako delavni odbor našega „Bralnega društva" napravil je 8. t. m. zopet veselico, katera se je mej vsemi letošnjimi najbolje obnesla. Bila je jako dobro obiskana. Tudi nekaj tujcev se jo je udeležilo (iz Bre- 1 žic, Kostanjevice in Vidma) Uspeh bil je sijajen. Boljšega se skoro ni moglo pričakovati, ker porok so nam izvrstne moči, katere imamo ravno sedaj tu na Krškem. — Program, čegar posamezne točke so se z veliko natančnostjo izpeljale, bil je dokaj zanimiv. Prva točka bila je krasna srbska pesem: „Nek dušman vidi." To le|>o Jenkovo skladbo je naš pevski zbor jako izborno in t največim navdušenjem pel. Hajdrihov čveterospev: „V tihi noči* se je že marsikje drugod pel in povsodi le priznanje in pohvalo pridobi'; ta divna pesem je naredila na naše občinstvo — osobito nežni spol — globok utis. Gg. povci so izpeljali obe pesmi gladko. — Na to so se predstavljale: „Zakonske nadloge", Šaloigra v jednem dejanji. O tej igri se moramo izraziti le pohvalno. Mej vsemi se je gospica Sakušekova (Liza, zdravnikova sopruga) najbolje odlikovala. Imenovana gospica je združevala fini razum in izredno rutino v predstavljanji svoje ne ravno lehke naloge, in prejela tudi občno pohvalo. G. Paterncster (Ivan Drugar, stavbenik), nam znani stari veteran iz ljubljanskega deželnega gledališča, bil jo po vsem kos svojej nalogi. Gospa Šesekova (Gabrijela, sopruga Dragarjeva) je nam ta večer pokazala, da umi take naloge dobro i/peljati, kajti njeno ljubko obn išanje se je vsem dopadalo. G. Valenta (Joxrememba šolske postave. Obe prošnji predložil je poslanec gosp. dr. Vošnjak. — (Občina Slivnica), okraj Šmarije, poslala je državnemu zboru prošnjo za upeljavo slo venščine v šolah in uradih.' Ob jednem preklicuje se podpis na Miheličevi prošnji. — (Občina Ponikva) na Štajerskem sklenila je uradovuti slovenski. — (Blaznica za Primorsko.) Presvitli cesar dovolil je za blaznico na Primorskem 100.000 gld., in se bode prvih 50.000 gld. te vsote vzelo iz prebitkov 22., eventuvelno 23. državne dobrodelne loterije. — (Slovenski pešpolk št. 87) dobil je kneza Hohenlohe-Schillingsfiirt svojim imajiteljem. — (Iz Do brun) s k«> občine) pod Ljubljano se nam piše, da so pri občinski vobtvi izvoljeni naslednji gg: Josip Korbar iz Hrulice, županom; Janez Čer in iz Stepanje vasi, Jakob Črne iz Fužin, Frane Cuzak iz Zadine Vasi, Matija S elan iz Dobrunja, Franc Trtnik iz Zadvora, Franc Štrubelj iz Radnika, odborniki. Nasprotna stranka pala je skozi reto. Vsem volilcem iu izvoljenim „Slava !M — (Davkarija v Konjicah) rešuje, kakor poroča „Slov. Gospodar", slovenske uloge nemški. Žal, da se tako godi ne samo v Konjicah, ampak tudi drugod. — (Kako so nekje na Slovenskem Spongo lovili.) Piše nam prijatelj natega lista: „Zdaj, ko se že čita telegram, da so morilca Spongo ujeli in da leži ranjen v bolnici in se ni bati, da bi ušel izpod ključa, bode gotovo umestno kot smešen donesek k Spongo literaturi poročilo, ka so nekje mej nami lovili tega zločinca. Tedaj nekje — kraj naj si čitatelj sam misli, kjer mu drago — bili so varhi javne varnosti tudi vsi po konci, zlasti ko se je čula vest, da je Spouga popiha! jo z Dunaja proti Trstu. Pozornost javnih stražnikov bila je izredna, podvojena, kujti prvič: šlo je za čast, prekositi policijo v Pošti in na Dunaji, drugič pa za nemalo nagrado, ki je bila razpisana. In res, sreča bila je stražnikom mila. Zasledili so tujca prišedšega v slovensko mesto, Spongi popolnem podobnega, ki se je nastanil v gostilnici nekje blizu kolodvora. Veliko razburjenje! Vse na nogah! Posebni uradnik s primerno asistenco ugrabi Spongo iu u a pelje v glavni urad sv. Hermandade. Tu ga ogledujejo od vseh stranij in primerjajo s popisom. Vs« se ujema, le nekaj ne. Po policijskem popisu ima namreč Sponga plave lase, zasačeni pa črne. A organov javne varnosti v našem slovenskem mestu ni tako lahko premotiti. „Ta pravi je!" šepeče drug dru-zemu, nle laBe si je črno jiobarval". Kaj storiti v — Urno pokličejo frizerja kot veščaka. Ta naj odloči, so li lasje po naravi črni, ali pa pobarvani. Frizer pride, gleda iu tiplje lase, a ne upa si izreči se točno. Dolgo premišljevanje in ugibanja, Naposled sklene se radikalni dokaz resnice, nekako j^usserprobe". Naroči se tople vode, koa mila in brise (oterače); in zdajci lotijo se služniki sv. Hermandade dozdevnega Spongo, zmivajo mu z vodo in milo glavo, drgnejo in brišejo ga, da kaj jedna-cega gotovo še ni doživel, kar je na svetu. A vse prizadevanje bilo je zaman, lasje jiostali so vsled vode le še bolj črni in svetli in ujeti tuek ni hotel pokazati plavih las. Naposled se mu je vender verjelo, da je domnevani Sponga — navadni kupčijski agent in dobro umitega in ogla j enega izpustdi bo potem, da je šel svojo pot in si oddahnil od svojega strahu. Škoda, da se ni posrečilo prekositi dunajske iu peštanske policije, škoda tudi za nagrado, akoda pa tudi za porabljeno milo — za „žajfo !u — (Vabilo.) „Slovensko bralno iu podporno društvo v Gorici" priredi v nedeljo 1T>. aprila ob 77a uri zvečer v svojih prostorih na Travniku domačo zabavo s petjem, srečkanjem in govorom. Govoril bode č. g. dr. Gregorčič o goriški posojilnici. Ker bo govor jako važen, pričakuje se od strani gg. društvenikov obilna udeležba. Odbor. — (Železniški čuvaj) pri Slov. Bistrici je nabito puško imel v gošči nastavljeno za zajce in lisjake. Deklica Marija Zidarjeva pride v goščo, puška se sproži in deklico obstreli na bedru. Ranjeno spravili so v Maribor v bolnišnico. „Slov. Gosp." — (Telegrafni urad) potrebuje za južno Štajersko in Dalmacijo na leto 20O0—400O borovih in Bmerekovih drogov, 7—11 metrov dolgih in 145—170 milimetrov v jirerezu na gorenjem konci debelih. Mej Slovensko Bistrico in Štorami nekje bodo je namakali (impriigniruli) v bakrenem vitrijolu. Pismene ponudbe naj se pošljejo c. kr. pjštnemu ravnateljstvu v Gradci do 10. maja t. 1. — (Premembe v Lavantinskej škofiji.) Umrl je v Strojui na Koroškem gosp. Janez Cocaj. Gosp. Anton Jaric, župnik v Trebonjem, gre v pokoj. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celje 12. aprila. Danes se je tukaj konstituiral slovenski odbor za 6001etno habsburško slavnost in za priprave dostojnega sprejema presvitlega našega cesarja. Dunaj 13. aprila. Dr. Ferjančič, c. kr. pristav na Ptuji, imenovan je državnega pravd-nika substitutom v Iludolfovem. Dunaj 12. aprila. Mestno glavarstvo v Požunu poroča: Spongo so ujeli; leži ranjen v bolnici. Pariz 13. aprila. Časopis „Voltaire" hoče vedeti, da je vlada sklenila mej 19. in 30. aprilom petprocentno rento znižati na štiri in pol percenta. Bordeaux 13. aprila. Vojaški oskrbovalni zavod z mnogim živežem in zalogami krme (fourage) uničen po požaru, ki je sinoč ob 6. uri še trajal. Uzrok požara nepoznat. Umrli so v IJul>IJ«iiii: 11. aprila: Anton Toni, kajžarjev sin, 7 let, Ilovica št. 19, za ogeprifcami. — Melhijor Živic, dninarjev sin, 4 mesece, Kurja vas štev. 18, za božjastjo. — Ana Uruncr, 18'/3 let, Mestni trg št. 17, za jetiko. — Hedvika Kotlov-šek, nadpaznikova hči, 1 leto in 11 mesecev, Ulice na Grad št. 10, za božjastjo. — Ana Ridcr, hišna posestnica, <58 let, Gledališke ulice št. 5, za otrpnenjein možjanov. 12. aprila: Rudolf Svetlin, mazačev sin, 11 mesecev, Poljanska cesta štev. 17, za sušico. — Halbina Trampnš, sladčičarja hči, 2 leti, Stari trg št. 18, za unetico v grlu. — Valentina reki*, cevljavjova hči, 2 loti, Poljanska cesta št. 18, za božjastjo. — Jožefa Terdina, krčinarjcva udova, 70 )et, Kurja vas, za otrpnenjein možganov. 13. aprila: Ivana Ziller, železniškega čuvaja hči, 2 leti, Poljanska cesta št. 18, za jetiko. — Janez Šchonfoll-uer, krojač, zdaj prisiljenec, 17 let. Poljanski nasip št. 60. za jetiko. — Marija Virant, šivilja, 50 1., Kožne ulice št. 3, za jetiko. TiU<'i: 12. aprila. Pri M loti u : Fischel z Dunaja. — Kontovc iz Amerike. — Piurtscheller z Dunaja. Pri Malici: Lupini z Dunaja. — Regensteiner iz Monakova. — Starker z Dunaja. — liumb iz Augaburga. — Mikolašek z Dunaja. — Pri liiiviirMkcui dvom: Mischitz iz Celovca. — Schulin iz Gorice. Bleteorologttno poročilo. A. V Izubijani: a et Q Cas opazovanju B tanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v j mm. 9. aprila 7. z jutru j 2. pop. 9. zvečer 740*65 mm. 798*94 mm. 73811 mm. 4- 4'liH! -j- 70T -f- 6'1°C z. luir. bur. z. gor. obl. obl, obl. 1 O-OO mm. dežja. : _ 10. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-37 dihi. 729 92 ram. 780*90 mm. -\- 5'5°0 +10*2° O -h 6-8» C si. gor. z. vzb. si. vzh. _ obl. obl. obl. 8*60 mm. dežja. 11. aprila 7. Zjutraj 2. pop. 9. zvečer 729 86 nun. 7.'IO IT> mm. 782*89 mm. -4- 5-8° C -+- 11*6° 0 + B*9«0 z. gor. m. bur. si. gor. obl. obl. d. jas. 0*O0 an. dr/, j a. 12. aprila 7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer 731-00 mm. 1-f- 7*6»0 729*92 mm. 1 -f 10-5° C 781*08m. -j- 7'y"c 1 si. bur. z. bur. si. bur. obl. obl. obl. OOOmm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je jol Badnje dni polagoma in sicer tolikanj jednakomorno padati, da je ostal prejšnji srednji razloček mej maksimom in minimom skoro nespremenjen. Temperatura se je za spoznanje vzdignila, vender je bila še večinoma povsod podnormalna, sicer pa no posebno ekstremna; mali razloček mej maksimom in minimom je ostal skoro nespremenjen. Vetrovi so bili nekoliko slabot-nejši kot prej, vender so še večinoma prevladovali vzhodni in severni vetrovi. Nebo je bilo večinoma oblačno, vreme že menj stanovitno, sem pa tja celo deževno. dne 13. aprila. (Izvirno telograficno poročilo.) Papirna renta..........78 gld. il,r> kr. Srebrna renta .... ..... 79 w — Zlata renta.......... 98 5°/0 marčna renta......... 93 Akcije narodne banke....... 830 Kreditne akcije...... . . 316 London . ..... . . 119 Srebro .... ....... — Napol. . ......... 9 0. kr. cekini. ...... . . 5 Nemško marke ..... .58 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 2r)0 gld. 119 Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 167 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 98 Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 n n 4°/0...... 90 „ papirna renta 5o/0..... 88 5*/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . lO.'J Dunava reg. srečke 5% . . 100 gld. 113 Zemlj. obč. avstr. 4Va*/0 zl}iti zast. listi . 117 Prior, oblig. Eli/.abetino zapad, železnice 10>> Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnico 105 Kreditne srečke......100 gld. 171 Rudolfove srečko.....10 „ 19 Aki ije anglo-avstr. banke . . 120 „ 116 Trnmm\vay-društ. velj. 170 gld. a. v. . 225 15 15 40 60 48«/, 64 50 50 50 05 30 05 50 25 HO 50 50 75 Zahvala. Vsem onim, ki so skazali tako veliko sočutje z našo usodo o priliki smrti našo drage matere, gospo Marije Mosche-tove, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo iz vsega srca, — hvala za veliko nam izkazano ljubezen, hvala za prekrasne vence in pa posebna hvala gospodom pevcem za> premiU, v srce segajoči na-grobnici pri pogrebu. Se jedenkrat vsem našo najiskrenejšo zahvalo! V Ljubljani v dan 12. aprila 1883. (231) Žalujoči ostali. Podpisani naznanjajo tuge potrti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jim je umrla iskreno ljubljena mati, gospa Josipina Terdina, po kratkem bolehanji v 12. dan aprila ob polu 12. po noči, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu svoje dobe. Pogreb se bode vršil v suboto, 14. aprila, po-poludne ob polu 4. od doma ranjee, Kurja vaB Št. 1, na pokopališče Sv. Krištofa, kjer se bode V lastnem grobu pokopala. Drago ranjen priporočamo pobožnemu spominu. (2.-12) V Ljubljani v dan 13. aprila 1883. Josip, Pran, Jakob Terdina, sinovi. — Helena Medved, Marija Mehle, Antonija Planinec, Ana Škerlj, Josipina Klemene, hčere. Posebni smrti listi se ne izdajajo. Tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da so moj preljubi oče Andrej Klinar ])o dolgi in mučni bolezni v 7(5. letu svoje starosti danes v (iospodu zaspali. Priporočam jih v pobožni spomin, sosebno svojim gg. duhovnim prijateljem in sošolcem. Ob jednem zahvaljujem se za izkazano sočutje. Pri Novi Štifti, dne 12. aprila 1883. Karol Klinar. Poslano. (4-8) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat Izksian llek proti trajnom kašlju plućevine t iclmdoa bolesti grkljana I proti mčhurnlm kataru, ^»Cr" (PASTI LLEN) mmmmtmi mM Hink.6 MattOIlija (K*rio*i tmttm C«koj). išče službo. — Naslov: H. B. it. 12 na upravništvo .Slovenskega Naroda". (216—2) Janez Majdič, žitni kupec v Kranji, (218-2) so priporoča za naročbo izvrstnega dovškega mavca (Lengenfeldergips), s katerim jo za več let preskrbljen. 7o0 uietričnila Mfotov lanenega semena ozimeca iu pa 20O veder izvrstnega vina z leta 1871). prodajo prav po ecni (203—7) S. F. Schalk v Sevnici na Sp. Štajerskem. m a |atarejfta iiafKiaaovitejša firma za sukno MORIC-a BUM-a "V Brnu ponuja za poletno sozijo: Za celo obleko: 3 metre 20 ctm. dobrega bmskega blaga, meter po 1 gld. f>0 kr., znaša.....4 gld. 80 kr. 3 metre 20 cttn. boljšega brnskega blaga, meter po 2 gld.. znaša....... 6 gld. 40 kr. 3 metre 20 clm. finega hrnskega blaga, meter po 2 gld. 60 kr., znaša.....8 gld. — kr. H metre 20 ctm. finejŠoga bmskega blagu, meter po 8 gld., znaša ......0 gld. 60 kr. Potem zelo fino blago, po 3 gld. 50 kr. do 7 gld. meter. Za jeden ogrtač: 2 metra 20 ctm. Ooaohmen a ali pa drugačnega blaga za sukne, po 3 gld. meter, znaša 6 gld. 60 kr. Fino sukno za ogrtače od 3 gld. 50 kr. do 7 gld. 50 kr. za jedcu meter. Velika zaloga blaga za hlače iu suknje po vsakej ceni. Bogata izbor pravih, angleških popotnih plai-dov, 3 metre f>0 ctm. dolgih in 1 meter tJO ctm. širokih, 3 gld 50 kr , iz čiste volne 5 gld. 25 kr., 6 gld 50 kr do 15 gld. Vedno na prodaj vsakovrstno sukno za olvil in vojaštvo, po vsakerSnej ceni. Naročila zvršujoui po poštnem povzetji najsolid-neje ter celo brezplačno, če presežejo vrednost 10 gld. Uzoree poMilJaui Irimiico, krojačem kurte z u/.or«'i. (13:*) — 7) CD M 2. ^ C. in kr. najvišje priznanje Kopališče Gleiclienberg na Stajersk *-m. Jedno uro vožnje od postaje Fel«llmcl* ogersko zapadne žele-.nice. Začetek sezije s 1. majem. (981—1) Alkalično-niuiijatično in železnc-kisline, kozje mleko, mleko, inhalacije smreeevja in razpršene vrelčovo slanice, ngeljnokislo kupoli; jeklene, studenčne in kopeli smrekovih boeek, mr/la kopanja In hv drnmiticna zdravila. Mineralne vode Iz OlelehenDerga in Johannlshraiin-a in pa vrelčovi izrodki dobivajo se po vseh trgovinah z mineralnimi vodami, kakor tudi pri vodstvu (lleicken-berško kopeli, kamor naj se tudi pošiljajo vprašanja in naročila stanovanj in voz. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".