oglašajte v najboljšem SLOVENSKEM časopisu * l>vršoJemo vgmkovrmtln# UskoTlna ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ir Commercial Printing of All Kinds XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 24, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 189 postajajo prvi STRASSBURG, Francija, 23. ^Pkrhbra—v smislu sklepa, da wuzijo na federativni osnovi Padno evropske države Franci-^^Padna Nemčija, Italija, ^^^^^'^ska in Luxen-je bilo treba izdelati načrt "stave—konstitucije. Za pred- tega odbora je bil izvo-^ Nemec Henrik Brentano, ki Ml član zapadno nemškega Mamenta. so- ^ledna mati ... jj.. ^^^l&ndsko mladinsko Jali' opravka z Mrs. 179n ki stanuje na Parkmount Ave. S. W. 'Ja Rauscher ima doma dva %ka ^("ugega dve leti. Ko je enega starega šest me- "jeih otrok spal, je k % ^ P'^ivezala dvoletnega Jo-satna pa odšla. na večerno s prijatelji. Ko se je jj ^ Zgodnjih jutranjih urah, '^a.lu po prihodu areti-ffed svoje obnašanje dobila fota sest mesecev za- toda pogojno dokler se ne u^^P'^asanje kam z otrokoma. gon odpravil jtrole najemnin 23. septembra — Z gl ° Slasov je občinski svet iz-®klep, da se s 30. sep-odpravi kontrola na-L Zoper ta sklep so bili gkrati. »I kakor Akron, je odpra-najemnin tudi Bar- ^SLOVANI V f 23. septembra— i, jj, °^anska vojaška delegaci-Cffj.. f® je mudila šest dni v imela posvetovanja z 1 vojagkimi krogi, je pri-4^ ^ Turčijo tudi z namenom, j5>, Porazgovori s turškimi vo-^ krog % ?i o ožjem skupnem 1^: '^anju_ krožnikov ni ^ I' septembra—Profesor "ob, ' " ki je direktor rimske- 'l^tg^v^^atorija, je bil opozorjen ^jej^^.^^ožnikih, ki da so celo 'Vs znanstvenih aparatih, ^jai ^.^kupaj je nesmisel," je ^ ža Armellini. "Gre v^^j^ve svetlobe, ki jih u Vročina." je starost '^"Va 23. sep- William Walker je Mil 105. rojstni dan in je ^"^trdo '(k: 1V življenje vodi člo- IHOH yisoko starost. Sam je šel J' ko mu je bilo 85 let. gre na Wi^ClJo '^v.to^^GTON, Najnižja mezda'-$1.25 na uro; zahteve delavske unije A.F.L. NEW YORK, 23. septembra—Konvencija delavske unije A.L.F. je izven vprašanja političnega značaja, koga naj priporoča za bodočega ameriškega predsednika, sprejela vrsto resolucij, med katerimi je važna resolucija, ki zahteva, da se zviša sedanja minimalna mezda 75 centov na $1.25 in ne $1, kakor je sklenila na prejšnji konvenciji. Zavedajoč se pomena delova- IV.J, —23. septem-X ''^^sednik Truman je ja-!^Q V soboto na agitacij-Na agitaciji za \ki bo ostal 15 dni in bo držav. 1^6 Članice Slovenske na-Jsitg^^^^iice Slovenskega de-^ ^oma na Waterloo Rd. mN, ^^žno sejo, ki se vrši ^^Gdo, v navadnih pro-^^{1), v. ^ičetek ob 8. uri. Po ; k ^^^^^ničarjev se ni vršila t ^ b tri mesece, pričaku-se vsi čitalničarji nja pokojnega Franklina Roose-velta, kakor za unijo A.F.L., tako tudi za ameriško delavstvo sploh, se je konvencija izrekla za to, da se rojstni dan pokojnega predsednika Franklina Roose-velta proglasi za narodni ameriški praznik. Ustanovitelju unije A.F.L. Samuelu Gompersu naj se v City of Hope v bližini Los Angelesa postavi spomenik. Unija A.F.L. se zavzema za pravilno nameščanje in jemanje v službe, kakor to zahteva demokratski strankin program. V zunanje političnem pogledu je zanimiva resolucija, ki obsoja delitev Irske. Severna Irska, ki je industrijska in bogata, je še vedno pod angleško upravo in podrejena Londonu. Južna Irska, ki je agrarna, je samostojna država. Irsko gibanje, ki je zahtevalo popolno ločitev in odcepitev od velike Britanije, sega desetletja nazaj. Sedanji pravni položaj, torej svobodne irske države na jugu in severne Irske podrejene Londonu, je dokončno uredila britanska laboristična vlada pod vodstvom Attleeja. Med voditelji unije A.F.L. so znana irska imena. \ nesreča greyhounda WARRIOR, Ala., 23. septembra — Potniški avtobus Grey--hounda je zadela velika nesreča. Med vožnjo je avtobus izgubil gumo na kolesu, s tem pa ravnotežje in je zdrknil v jarek navzdol ceste 65 čevljev v globino. Eden od potnikov je bil ubit, 36 pa ranjenih. mlada lovska žrtev ATHENS, O., 23. septembra— Eldon Loomis, star komaj 16 let je šel na lov, pa se ni povrnil domov. Po dolgem iskanju so ga našli mrtvega. Pri tem ni šlo za samomor, ampak za lovsko nesrečo. Puška se mu je sprožila in je šel strel naravnost v srce, pravi policijsko poročilo. v cleveland po smrt Jesse E. Smith, 75 let star, doma iz Jeffersona, Ohio, je bil povožen na Kinsman Road na mostu pensilvanske železnice, Prenešen v bolnico je ranam podlegel. 'Smith je 71. žrtev prometnih nesreč in smo s številom takih nesreč skoraj na istem kot smo bili v istem času lanskega leta. 'k j^^eležijo nocojšnje seje, lažnih stvari za rešiti. M ), ^lovg društev, ki zborujejo ^t. ^ narodnem domu Ave., bodo pobirali tekoči mesec, jutri, v spodnji dvorani. Skrivnostni Schacht v Egiptu CAIRO, 23. septembra—Nemški finančni strokovnjak Dr. Schacht, ki je pomagal vsem nemškim vladam in tudi Hitlerju finančno na noge, se trenotno mudi v Iranu—Teheranu, kjer daje finančne nasvete Mossade-ghu, kako rešiti državo pred finančnim polomom. Egiptska vlada je objavila, da je povabila Schachta v Egipt in se Schacht pričakuje v Cairo v nekaj dneh. Schacht naj pregleda v Egiptu egiptsko finančno in gospodarsko stanje in sestavi načrt za ozdravitev. Zunanji opazovalci spremljajo pohode Schachta z nezaupanjem, ker se zavedajo, da je finančno posvetovanje nemškega strokovnjaka združeno tudi s politiko in uveljavljanjem nemškega političnega vpliva. uboj v blaznosti MARQUETTE, Mich., 23. septembra—Aktivni poročnik Coleman Peterson, doma iz E1 Paso, Texas, se je nahajal pre^ poroto pod obtožbo uboja zasledovalca njegove žene. Ubiti Maurice Che-noweth je lastnik gostilne in je žena Pettersona trdila, da jo je Chenoweth, ko jo je peljal na njen dom iz gostilne, dvakrat napadel. Porota je Petersona izročila zdravstvenim oblastem, da ga pregledajo ali je Peterson duševno zdrav, oziroma, ali je bil v trenotku, ko je pobil Che-nowetha v takem duševnem razpoloženju, da je bil neodgovoren za svoje dejanje. učitelj 37.000 otrok ' WILLIAMSTOWN, Mass., 23. septembra—Robert B. Muir, ki jc. plavalni učitelj na tukajšnjem kolegiju že 30 let, se ponaša s svojevrstnim rekordom: Naučil je 37,000 začetnikov—plavanja. zopet upor kaznjencev CHESTER, m., 23. septembra —V tukajšnji kaznilnici se je uprlo 300 obsojencev in je trajalo polnih 27 ur, da je bil upor končno danes zadušen. Prijeten obisk V našem uredništvu se je v ponedeljek zglasil g. Mate Rako, jugoslovanski podkonzul v New Yorku. G. Rako je rodom Dal-matinec, simpatičen mlad mož, ki je napravil lep vtis na vse, s katerimi je ob tej priliki prišel v' stik. Danes zadnji dan registracije! Spregledala je po enajstih letih eisenhowerju za klobuk VARŠAVA, 23. septembra—Poljsko vojaško sodišče je obsodilo štiri moške in eno žensko na smrt. Obsojenci so stali pod obtožbo, da so ubili komentatorja varšavske radio postaje, ki je bil komunistični propagandist. Ime mu je bilo Štefan Martyka. Sodba tudi pravi, da so obsojenci delali pod vtisi radijskih oddaj, ki jih je oddajala in jih oddaja postaja "Glas Amerike." (Eisenhower je trdil, da bo znal s propagando dvigniti narode satelitskih držav, ki da bodo brez formalne ameriške vojne pregnali Sovjete nazaj na stare meje. •..) eisenhower v nevarnosti? CINCINNATI, 23. septembra -V času ko je govoril repubh-kanec Eisenhower na političnem zborovanju, se je med ljudmi, ki so na kolodvoru čakali na Eisen-howerja nahajal mladi moški, katerega je policija zasačila, da poseduje avtomatsko pištolo. Policija ga je aretirala; aretira-nec je navedel naslov svojega bivanja .v Dayton, O. Izhaja iz Floride. Aretiranec je absolutno za-njkal, da bi imel namen napasti Eisenhowerja. # WASHINGTON, 23. septembra—Po včerajšnjem govoru senatorja Nixona, ki je zapleten v korupcijski škandal, da je prejel v letu 1950, ko je kandidiral za senatorja čez $18,000 od privatnikov, se bo danes dopoldne odločilo v izvršilnem odboru republikanske stranke, kaj je sedaj usoda Nixona—ali mora odstopiti ali ostane podpredsedniški kandidat. Senator Nixon se je v svojem zagovoru, ki so ga prenašale sinoči vse ameriške radijske in televizijske postaje, podvrgel stranki, naj ta odloči. Po poročilu iz Clevelanda, je general Eisenhower branil Nixona in ga imenoval pogumnega človeka. V urad vodstva republikanske stranke dežuje brzojavov in pisem, v katerih se volilstvo zavzema za to, da Nixon gre, pa tudi da ostane. RIVERA, Cal., 23. septembra —Linda Brown je bila slepa od rojstva. Starši so letali od zdravnika do zdravnika, toda bilo je vse zaman. Julija 1951 je Linda Brown začela po nasvetu nekega inženirja Lientza mazati eno oko s posebno drogo. Zdravljenje je bilo vzttajno. 25 doktorjev se je smejalo nad tem početjem. Toda družina Brown je vztrajala in končno je enajstletna Linda na levem očesu toliko spregledala, da se je lahko začela učiti brati, seveda s pomočjo posebnih očal. Isti zdravniki, ki so do sedaj zmajevali z glavo nad načinom njenega zdravljenja, trdijo sedaj, da gre za ozdravljenje, ki je najbrže prvo te vrste na svetu in da bo ta način zdravljenja lahko prelom v medicini. Danes zadnji dan registracije! Pozdravi Pozdrave z Ljubljane pošiljajo Louis Kapar in Joe Hribarjevi, ki pišejo, da je lepo voziti se po krasni Sloveniji, kjer se dobro zabavajo. Danes zadnji dan registracije! Vile rojenice I » •i Človeški oziri in ne gonja za dobičkom so za demokrate prvi-Stevenson Vile rojenice so se včeraj zgla-sile pri družini Mr. in Mrs. Raymond Ivančič, 1436 E. 65 St., in ji pustile krepkega sinčka, ki bo delal družbo bratcu in sestrici. Dekliško ime matere je bilo Genevieve Spiewacki. Mati in dete se dobro počutita v MacDon-ald House University bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Ivančič iz 1241 E. 61 St. 15-tič stari oče in stara mama. Čestitamo! DELAVCE V FEDERALNO VLADO, DELAVCE MED DIPLOMATE! NEW YORK, 23. septembra—Stevenson, ki je na konvenciji A.F.L. razvijal prav konkretno svoj program,, je naglasil: "Ljudstvo in njegovi interesi so prvi; več delavcev in delavk na odgovorna mesta v federalni vladi; delavci so kvalificirani, da Ameriko zastopajo v zunanjem svetu." Za značaj governerja Steven-sona je bil značilen njegov uvodni nastop. Stevenson ni prišel med delavce, da bi vzbujal med njimi ploskanje in hvalo. Predvsem gre za delavske voditelje, ki se zavedajo svojih dolžnosti, na drugi strani pa za njega— Stevensona kandidata za najvažnejše in najbolj odgovorno mesto na svetu. Ne gre za trenotna čuvstva, marveč za trezno pre-mišljanje. Taft-Hartleyev zakon je odpraviti Ko je podal Stevenson kratek pregled boja okrog Taft-Hart-leyevega zakona, ki je za delavstvo najbolj merodajen, je pre-dočil delavskim zastopnikom, da je Taft sam priznal, da ima zakon 23 pogrešk. Če se k tem po-greškam doda še to, kar ostane, potem je najbolje, da se vsa ta snov s tem zakonom vred vrže med staro šaro. Stevenson je analiziral Eisenhowerja, ki je na splošno govoril, o potrebnih spremembah tega zakona, ni pa povedal kaj je treba spremeniti. Eisenhower je na primer še vedno za to, da se delavci na stavki s sodno zapovedjo naženejo nazaj na delo za dobo 80 dni, v tem času pa naj se stranki pogajate za rešitev spora, za katerega gre. Toda praksa je pokazala, da s^ v takem ozračju ne da pogajati. Delavstvo in Stevenson Stevenson je predočil delegatom njihove boje za delavsko osamosvojitev. Začetkoma je šlo samo za to, da se je delavstvo sploh lahko organiziralo in organizirano lahko pogajalo z delodajalci. Toda delavstvo od danes ima vse širšo vlogo. Nihče naj ne dvomi nad patriotizmom ameriškega delavstva! Federalna vlada se mora pogajati z organiziranim delavstvom kot stranko in to na osnovi popolne enakopravnosti. Delavskim uradom v kolikor že obstojajo, je treba dati večjega delokroga in večjih kreditev. Za ameriške delavce, ki so sezonski in ki se nahajajo izven Amerike, je treba skrbeti posebej. Pregledati je položaj kako znova zaposliti tiste, ki uživajo brezposelno podporo, ker bo Amerika na ta način prihranila izdatke za podporo, na drugi strani pa uporabila delovno moč, ki je itak na razpolago. Stevenson je delavskim delegatom predočil njihovo borbo za pravo demokracijo in svobodo in njihovo neizprosno borbo zoper sovjetski komunistični imperializem, v kateri borbi gredo demokrati in Ameriški delavci roko v roki. Demokratska federalna vlada bo angažirala več delavskih predstavnikov za zunanjo politično službo. Taki delavski poslaniki znajo govoriti ljudstvu z naglasom, ki ga govori ljudstvo in so najboljši pospeševatelji demokracije. Pri vsem delovanju*demokrate prevzema misel, da je med vsemi javnimi stvarmi najvažnejše— ljudstvo; človeško dostojanstvo, ki odvrača človeka od misli, da j^ predmet izkoriščanja in ki laliko uživa dobrine kulture in civilizacije kakor vsak drugi sloj. Te osnovne zahteve je spoznal Franklin Roosevelt, jih pozna Harry Truman in jih poznajo demokrati sploh. Človeško dostojanstvo in spoštovanje človeka kot človeka— to je baza demokratske politike, ki je in bo vodila tako organizirano delavstvo, kakor demokratsko vlado. V tem je glavni pov-darek, v tem je glavna razlika med republikanci in demokrati, ker za republikance pomeni svoboda nič manj in nič več, kakor brezobzirno gospodarsko izkoriščanje. Drugi moment, ki je šel kakor rdeča nit skozi govor Stevensona, pa je medsebojno sodelovanje, razumevanje in prijateljstvo. Delavska unija je nato proglasila Stevensona za svojega predsedniškega kandidata. Novoizvoljeni in stari predsednik unije AFL, William Green je naglasil : prvič, da bo delavstvo pri volitvah 4. novembra, važen faktor ; drugič, da delavstvo ne more iti z Eisenhowerjem, ki je isto kot družba senatorja McCarthy in ostali. S tem pa je unija AFL za Stevensona, in s tem, da je pred njo unija CIO proglasila Stevensona za svojega kandidata, je 14 milijonov organiziranega ameriškega delavstva dobilo od svojega vodstva navodilo, da glasuje za demokrata Stevensona. * Stevenson v Clevelandu Stevenson bo nastopil v Clevelandu v Public Hallu dne 3. okto-brat. Istega dne bo govoril tudi v Cincinnati ju. osemkrat—cesarski rez CHICAGO, 23. septembra— Mrs. Margaret Thommes, stara -36 let, je porodila deklico. Mati in otrok se nahajata v dobrem zdravstvenem stanju. Toda porod se je moral vršiti s pomočjo —cesarskega reza; Mrs. Thommes se je pri porodih morala temu cesarskemu rezu podvreči že osemkrat. Dva zračna rekorda FRANKFURT, Nemčija, 23. septembra—Potniško letalo last "Pan American Airways" je pristalo v Frankfurtu na poti iz New Yorka. Na krovu je imelo 86 potnikov, pot iz New Yorka pa je prevozilo v 12 urah iq 42 minutah. Gre za najvišje število potnikov, ki jih je preko Atlantika preneslo eno letalo in za največjo brzino potniškega letala preko Atlantika. Letalo je letelo 310 milj na uro. Letalo je prevozilo 4,000 milj. zopet pes—dedič DEDHAM, MASS., 23. septembra—Axel Carlson je umrl v starosti 82 let. Od dedovanja je izključil vse svoje sorodnike, pač pa je zapustil svojemu psu $5,000. V bolnišnici V Glenville bolnišnici se nahaja poznana Mrs. Mary Terlep iz Chickasaw Ave. Podvreči se bo morala operaciji. Nahaja se v sobi št. 411, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja. Ure se porine nazaj V nedeljo zjutraj ob dveh se bo kazalec na urah porinil nazaj za eno uro in imeli bomo zopet vzhodni standard čas. Danes zadnji dan registracije! Dobila razporoko in $758,300 Mrs. Anne Wright Baxter je včeraj dobila na sodni ji razporoko od svojega moža Matthew A. Baxterja, ki je podpredsednik firme H. W. Burdick Co. in delničar' organizacije, ki lastuje žo-gometno skupino Cleveland Indians. Tožbi za razporoko ni ugovarjal njen mož, pristal pa je na poravnavo imetja, od katerega bo žena dobila $758,300. To vsoto znaša $267,500 v gotovini, dom vreden $70,000 in delnice vredne $320,000, od katerih bo letno prejemala obresti. Poleg tega je Baxter pristal na plači-tev dodatno $600 mesečno za vzdržavo dveh otrok, stara 10 in štiri leta, dokler ne dosežeta starost 21 let. Postopač obtožen umora Policija je včeraj aretirala 76 let starega breznogega postopača Jose C. Viento, ki je obtožen umora. 64 let starega Peter Pa-shalesa, lastnika restavracija na 14104 St. Clair Ave. Viento je priznal, da je z nožem zabodel Pashalesa, ki je kmalu po napadu včeraj popoldne umrl v Glenville bolnišnici. Vzrok napada pa ni hotel morilec navesti, edino to trdi, da je Pashalesu to šlo. Viento je po napadu na re-stavratarja zapustil restavracijo in šel v neko sosednjo restavracijo, kjer ga je policija zasačila. Rop v hotelu štirje zastopniki neke zavaro-valninske družbe so včeraj spali v nekem clevelandskem hotelu, ko se je v njih sobo vtihotapil vlomilec, ki je po mnenju policije profesionalec v vlomljen ju v hotelske sobe, in vse štiri oropal, brez da bi se eden ali drugi medtem zbudil. Skupno je odnesel $168 in vozni listek v New Orleans. Dva iz Clevelanda ranjena v Koreji Na bojni fronti v Koreji zaznamujejo v zadnjih bitkah dve žrtvi, ki sta iz Clevelanda. To sta 22 let star Pfc. Gerald A. Murphy iz 18205 Miles Ave., ki je bil ranjen 8. septembra, in Pfc. Wallace F. Leegrand iz 27250 Kinsman Rd. Zopet doma Iz bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mrs. Agnes Pierce iz 16102 Holmes Ave., kjer jo pri-pateljice sedaj lahko obiščejo. f stran 2 .^lakopravnost 24. septembra I95i a ENAKOPRAVNOST 91 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznaša^cu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)________________ For Six Months—(Za Sest mesecev)__ For Three Months—(Za tri mesece)__ ..$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 STEVENSON IN ZUNANJA POLITIKA (3) Governer Stevenson je velik, morda prevelik in preglobok za volilno borbo kot tako. Stevenson je jasen tako v notranji, kakor v zunanji politiki! Stevensonu ne gre zgolj radi oblasti kot oblasti, marveč mu je oblast sredstvo, da sprovede v življenje ideje, kakor si jih je zamislil na polju notranje in zunanje politike. Iz izjav Stevensona razberemo: Današnji svet je povezan med seboj bolj, kakor kdaj koli poprej e. Ima tudi tehnična sredstva na razpolago, ki združujejo, ne pa razdvajajo. Skratka—med nami je večja povezanost. Radio, televizija, celo vloga atomske energije, ki je v ostalem šele v razvoju, ne poznajo nobenih meja. Barikade meja so danes dvomljive vrednosti. Živimo v stoletju raznih zvez med državami in narodi. Beseda zveza, antanta, alianca—so na ustih vsakega povprečnega človeka, ki ve, da je obstojala zveza med Angleži, Francozi in Rusi pred prvo svetovno vojno, katera zveza je nato v vojni nastopila skupno z orožjem. Zveze držav so nastale in obstale pred in med , drugo svetovno vojno. Berlin, Rim, Tokio na eni—Washington, London, Pariz in Moskva na drugi strani. V dobi teh zvez smo imeli Ligo narodov, trenotno imamo Združene narode. V dobi teh zvqz si, mora tudi Amerika poiskati svoje mesto. Toda kje je njeno mesto? Nesporno je Amerika nositeljica idej demokratov za-padnega kova. Torej velesila, ki ima svoje posebne koristi, tem odgovarjajoče pa tudi naloge do dveh velikih kontinentov—Evrope in do Azije. Stevenson pozna zamisel Moskve, njenega svetovnega imperializma tako glede Evrope, kakor glede Azije. Pozna železno disciplino komunističnih organizacij državnega in družabnega življenja ljudstev in držav, ki so pod ruskim gospodstvom. Stevenson ve, da so obstoječe razmere v teh državah trenotno in za verjetno daljšo bodočnost nesprejemljive razen, če nastopi vojna in je v tej vojni anti-sovjetski tabor zmagovit. Rusi se zavedajo, da bi v kaki tretji svetovni vojni šlo tudi njim za biti, ali ne biti, da bi bil na kocki ne samo njihov domači, marveč tudi režim vseh satelitskih držav. Dokler niso sto odstotno sigurni v končno zmago, totalne vojne ne bodo začeli. Stevenson gleda na položaj v Evropi s prodornimi očmi. Rusija ve, da se na svoj satelitski blok ne more v slučaju vojne popolnoma zanesti. Glavno kar velja za Rusijo, pa je hemško ljudstvo, bodisi ono iz Nemčije, bodisi tisto iz Avstrije. Nemci so tradicionelno, zgodovinsko proti Rusom. Dokler nimajo Rusi zaupanja v Nemce, da bodo stali na njihovi strani, ne bodo v Evropi začeli splošnega spopada. V kolikor pa držijo v Evropi gotove narode in države pod svojo oblastjo, so zasidrani tako, da jih od tam ni mogoče pregnati razen z oboroženo silo, z drugimi besedami z zmagovito splošno vojno. Stevenson vidi, da je obramba proti sovjetskemu imperializmu možna in učinkovita le v zvezi svobodnih držav in narodov nepodjarmljene Evrope. Te države in te narode mora Amerika podpirati in voditi! Stevenson sledi Sovjetom in njihovim pogledom na Azijo. Kitajsko so si osvojili, ker so v državljanski vojni pač zmagali bolje pripravljeni in sami vase prepričani komunisti kot pa okosteneli Ciang Kajšok z vso svojo okolico. Na tem dejstvu se za enkrat ne da spremeniti ničesar. Sovjeti imajo vprte oči v Indijo in na jugovzhodne kraje Azije. Kakor v Evropi, tako je tudi v Aziji gledati na zveze vseh teh še svobodnih držav, kar edino narekuje praktična politika! Stevenson računa na muslimanski svet, kije ne samo milijonski, naseljen po strateško, politično in gospodarsko važnih krajih Azije in Afrike, marveč je tudi izrazito anti-sovjetski. Ce pa že pride do notranjih nemirov v satelitskih državah Moskve, Stevenson računa s temi pojavi kot takimi, ki "morda—mogoče" nastopijo, toda to je muzika bodočnosti, in samo na tej osnovi se mednarodna politika ne more graditi!! L. C. V Sloveniji po 45 letih Piše MICHAEL I. LAH (Nadaljevanje) Takrat sem pa zagledal poznane obraze iz fotografij in stisnili smo si roke, objemali in stisnilo me je v grlu, da sem vse pustil in se odstranil. Vsi smo molčali za trenutek, da sem k sapi prišel in vse po vrsti pozdravil. Moje kovčege so prijele krepke roke mladih sinov moje sestre in v kratkem smo se odpeljali z avtom (Folks wagon) preko Ljubljane po dolenjski cesti v mojo rojstno vas Šmarje. To zadnje dejanje se mi je zdelo, da se je izvršilo z tako naglico in tako drugače, nego sem si domišljal, da se mi je zdelo, kot da sem z svojimi misli zastal. Kakor včasih rečemo: Kar padli smo v mojo rojstno vas, katera je bila včasih tako daleč, ko sem kot dijak hodil peš v moji mladosti. Kako čudna je bila ta vas! Saj bi jo kmalu ne poznal. V zvoniku je udarila ura in, oh, ti čudni glasovi. "O, ali imajo take glasove sedaj zvonovi?"—"Seveda, že od prve svetovne vojne." Sedli smo vsi v hišo, da se eden drugega nagledamo. Edino moja sestra Micka je še ista in je bila stara 13 let, ko sva odšla z pokojnim očetom leta 1907 v Ameriko. Sedaj je že delno osivela, enako njen soprog Ivan Marn, ki se ga spominjam kot mladega fantička z bujnimi lasmi, ki je tudi je osivel. In jaz nič boljši.— Sinova, Žane in Bojan, že oba poročena, živita doma. Dve hčeri, Mila in Majda, še same, živita doma, vsi so pa zaposleni v Ljubljani. Zdelo se mi je čudno, ko sem kar naenkrat slišal samo našo govorico. Nič več ni bilo treba napenjati ušes, da razumem tujo govorico, in ta govorica ni bila ona zategujoča dolenjska, ampak lepa, kratek izrek našega jezika. To sem opazil tudi v drugih krajih Slovenije. Tisto krajevno narečje, ki je takoj razodevalo človeka, iz katerega kraja je doma, izginja, kar je zelo dober pojav; držijo se ga le še bolj stari ljudje. Vzrok temu bo bolj obširna stika med ljudmi in radio, ki se najde, še ije v vsaki hiši, skoro gotovo pa v vsaki vasi. Medtem ko smo se prvo uro gledali in eden drugega čakali na nešteta vprašanja, sem zvedel, da je moja nečakinja Josie Kraševec že odšla na izletno turnejo preko Gorenjske, tja v Soško dolino, Postojno in v Pri-mor je, še dva dni je ne bo domov. Prišla je v rojstno vas svoje matere, v deželo, o kateri je le slišala in nikdar videla—saj je bila rojena v Ameriki. Ko se človek vozi na ladji in vlakih 10 dni, se nekam čudno počuti, ko ima pod s6boj trdna tla, zato nisem vedel, ali je ta fizična sprememba vzrok, da sem se včasih zamajal na stolu, ali mogoče par čaš vina, ki sem ga spil na mojo neugasljivo žejo po vročem dnevu v vlaku, kjer nimajo vode za popotnike. Čas je bil že čež polnoč, ko so mi odkazali sobo v hiši ranjkega brata dr. Ivana Laha, katero si je postavil, da bo živel in piSal, toda v prvi svetovni vojni so mu zmleli Tizično moč v ječah in pozneje še na fronti, kar mu je spod jedlo življenjsko moč, da je umrl. V tej hiši sem spal in je bilo stanovanje meni in moji nečakinji Josie. Zaspal sem preje, nego sem hotel. Saj me je nebroj misli in spominov objemalo, ki so bili drugačni kot vselej prej. Zjutraj 80 me zbudili glasovi petelinov, kokoši, ptičev ter govorjenje ljudi, ki so odhajali kositi travo, vpregah konje itd. Oglasil se je tudi zvon, ki pa je imel čuden glas. Tukaj sem torej, sem si dejal, kako drugače je vse, kot sem si mislil. Ljudje ob mojem odhodu, še ne rojeni, so že možje, eni so celo pomrU, mnoge so pobili že v prvi svetovni vojni, koliko pa šele v drugi. Kar je ostalo, je tu. Čez okno sem opazil, da je nekdanje obzidje pri cerkvi v razvahnah, nekaj hiš ni več. Kjer je nekoč rastlo veliko drevo, ga ni več, kjer so rastle mladike, so sedaj velika drevesa. Tam zapazim novo hišo. Treba bo informacij, spremembe so veUke. Sestra me pokliče: "No, ali si že vstal?" Sedaj šele se je pričelo tisto, kar se ni dalo pisati v pismu. Vojna, okupacija — Italijani in Nemci, požigi, eksekucije, kopali so si sami grobove. To so stvari, ki jih tudi jaz ne bom poskušal popisati, vzelo bi knjige in čisto nove povesti, vsaka malo drugačna, a vse enako tragične. Ko je Robert St. John pisal "Tihi ljudje govore,'' je imel že prav, ampak svet jih ni slišal. Pregroz-ne so te povesti in naš narod se ni imel nikomur pritožiti, ker oni, ki so nas tako dolgo učili čednosti in kreposti življenja, so v strahu za svoj dobrobit, pustili narod lastni usodi in se celo pridružili sovražni sili okupatorja. Italijani, kakor pozneje Nemci, so bili prepričani, da je treba te ljudi spraviti iz sveta, da naredijo prostor za svoje, ki se bodo potem priselili. Zato so vsi, ki so to razumeli, zginili v gozdoye, sicer je vsaka stvar postala sumljiva, preiskava je sledila in človek, ki je pozabil dobiti pravico, da gre krompir okopa vati na njivo, je bil lahko obsojen na smrt in takoj ustreljen. Življenje človeka ni veljalo nič in gorje, če se je dokazalo, da je bil nekdo sovražen napram tem modernim morilcem, ki so že zdavnaj zavrgli vsa mednarodna prava za okupacijske armade. Z drugo besedo povedano: postali so hlapci in sužnji tujcem na svoji zemlji. Največje gorje in strah za narod pa je postala nova uvedba talcev. Kdorkoli je bil osumljen ali zatožen, češ, da ne hodi v cerkev, ali pa da je bil liberalnega mišljerija, je bil zaznamovan. Ni vzelo dolgo, ko se je znašel v ne-priliki. V takih prosekucijah so bili Italijani eksperti, treba jim je bilo le še osebe, ki je prikimala, in nedolžen človek je postal obsojenec, bil pretepen, vržen v kak kevder, kjer je lačen in žejen čakal, kdaj pridejo ponj, da ga postavijo ob zid, Če je sploh še mogel stati na nogah. Mnoge sp tako trpinčili, da ni besed, s katerimi bi vse opisal. Pri takih obdolžitvah so sodelovaU zloglasna bela garda ali domobranska organizacija, ki je bila organizirana po farovžih in imela glavni stan v Ljubljani. Vse to so mi pravili ljudje, ki so izgubili na ta način sorodnike, največ med njimi mladih fantov in deklet. Poznajo se še luknje v ometu zidov, ob katerih so pre-strelili telesa teh žrtev. Mnogo je spomenikov in koliko jih je po gozdovih, katere ne bodo nikdar našli. To je ene vrste povest, ki nam da lažje soditi, kaj je pričakovati v Sloveniji. To je tudi delni vzrok, da sem hotel videti in slišati na svoja ušesa, kako je vendar bilo. Pridi v vas ali mesto, ljudje so povedali take stvari, prvo, da najprvo. Zdelo se mi je, da sem tarča bolestnih tragičnih pritožb, ki naj bi jih slišali drugi Slovenci, ki nismo prestali teh grozot z njimi. (Dalje sledi) Opn't gamble wifh (ircr ig- . the oddi c-e: against, yooji m I V SPOMIN M. SATKOVieU Umrl je Slovenec Math Satko-vič, ki je pred leti načeljeval stavbinskemu podjetju Satkovič Bros. v Clevelandu, Ohio. Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. so zgradili slovenski stavbeniki, br'atje Satkovič. Pod vodstvom teh slovenskih stavbenikov je delalo mnogo naših poklicnih delavcev, ki so bili vsi na glasu kot dobri in izvežbani delavci. Gradbeno podjetje Satkovič Bros. je bilo na zelo dobrem in spoštovanem glasu. Ko se je gradilo Slovenski narodni dom v letu 1922 in 1923, je bil Math Satkovič član direkto-rija, prideljen v stavbeni odbor, kjer je nosil težo vseh važnih in odločilnih razprav in končnih zaključkov. Bil je mož treznega in daleko-vidnega razuma, zavedajoč se, da gradi največji slovenski dom v Ameriki, ki bo v ponos vseh zavednih Slovencev in Slovenk, in, zavedajoč se, da postavlja tudi sebi, bratoma in vsem njegovim zaposlenim delavcem spomenik, ki bor pričal o pridnosti in delavnosti rok, ki so služile slovenskim poklicnim delavcem. Umrli Math Satkovič je napravil tudi načrt za Slovenski narodni dom. Marsikatera opeka v poslopju Slovenskega narodnega doma je tako položena, kakor je on ukazoval, in tako ostane, dokler bo stal naš Dom. Zamisel, kakšen bo Dom Slovencev v Clevelandu, je bila porojena v miselnosti vedno družabnega in nasmejanega mladega moža, ki je z svojo srčno krvjo in z ustvarjajočim duhom risal načrte ter iste predlagal tedanjim direktorjem in delničarjem v blagohoten sprejem in končno potrditev. Ko je bila slavnostna otvoritev Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, takrat je dosegel svoj nepozabni višek nenehnega ustvarjanja. V krogu svojih zvestih in zaupljivih delavcev je bil najbolj srečen in sproščen Slovenec v Ameriki, ko je stala pred njim dodelana stavba narodnega svetišča. Sloven-" ski narod v Clevelandu je s spoštovanjem in zanosom gledal na moža, ki je uresničil njegove dolgoletne sanje. Sedanji direktorij Slovenskega narodnega doma se ob smrti Matha Satkdviča spominja njegovega velikega in zamišljenega dela z bratsko hvaležnostjo, se spominja' moža, katerega ime ne bo zatonilo v vsakdanjo pozab-Ijenost, dolfler bo ^al Slovenski narodni dom v Clevelandu. Slava njegovemu spominu! Sožalje vsem sorodnikom! Za direktorij Slovenskega narodnega doma: Charles Vertovšnik, predsednik; John Tavčar, tajnik. Še nekaj o čitalnici Slov. del. doma CLEVELAND, Ohio—Že mnogokrat je bilo zapisano in mnogokrat povdarjeno, da vsaka čitalnica služi narodu, je narodna kulturna ustanova. Taka kulturna ustanova je tudi naša collin-woodska čitalnica, ki je bila ustanovljena pred 25. leti. Ali se še spominjate njene veličastne proslave ob tej obletnici, ki je bila pred nekako pol-letom? To je bila ena skoraj najbolj imenitnih in impozantnih proslav v Slovenskem delavskem domu, iz-vzemši otvoritve tega doma. Da se je ta proslava tako izvrstno izvršila, so največ pripomogla vsa v Clevelandu obstoječa pevska društva, devet po številu. Vsem tem pevcem in pevkam še enkrat lepa hvala za vaše sodelovanje, mi čitalničerji tega ne bomo nikoli pozabili. Torej, naj preidem k predmetu, o katerem sem nameraval pisati. Dragi čitalničarji, člani in članice te čitalnice! Ta naša čitalnica je med najbolj pomembnimi organizacijami. V njenih lepih prostorih lahko čitate vsa- kovrstne slovenske in druge časopise in revije od tu in iz stare domovine. Citalniški prostori so odprti vsaki dan, v nedeljo in ob praznikih, od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Tu vas nihče ne moti pri čitanju, razen ako ima ob istem času kako društvo svojo sejo. Naš knjižničar John Zaje je na razpolago vsako sredo od 6. do 8. ure zvečer, ob kateri priliki si lahko izposodite razne knjige, katerih naša čitalnica lastuje na stotine, priznanih pisateljev in pisateljic. Knjižničar vam bo pojasnil in postregel. Sedaj, ko se bližajo jesenski meseci in za njimi pa zimski, ni boljše prilike, kot da se poslužite čitalnice in njenih knjig ter časopisov. Članarina je tako nizka, da je skoraj ni vredno omenjati —samo $1.20 na leto. Ali je to kakšen denar v teh časih hude draginje ? Dragi rojaki in rojakinje, ako še niste član ali članica te naše lepe in na časopisih ter knjigah bogate čitalnice, pristopite sedaj in pridite na prihodnjo sejo v sredo,' to je danes, 24. septembra ob §. uri. Pristopite in bodite ponosni, da ste njen član ter veseli, da imamo še priliko obdržati take ustanove. Samo pomislite na tista leta pod okupacijo fašizma, pod katerim je bilo nase Primor-je in vse okoli do Postojne, kjer niso mnogo let smeli naši Slovenci in Hrvati citati in govoriti svoj materinski jezik. Torej, pomislite malo na to in podpirajte naše narodne ustanove v tej deželi. Z čitalniškini pozdravom, Anton Jankovlch, tajnik. ; zdrJf šča soprogo.—V Elyju se rojak Joe Sprajcer. —V bolnišnici St. Mary zdravi Marija Deslich iz holma. ■Tutejf 0 f% Življenja naših ljudi po Ameriki Fontana, Calif__Dne 5. avgusta je umrl Ignatz Petje (Pat^). Pokojnik je dolgo časa bolehal za majnarsko naduho, ki jo je dobil v illinoških premogovnikih. Po mnogih letih neprestanega kašljanja se je razvil pritisk na srce, kar je povzročilo njegovo smrt. Njegovo truplo je bilo upepeljeno v Montecito Memorial parku dne 7. avgusta. Pokojnik je bil rojen dne 30. julija 1885 v Sv. Križu pri Litiji. Zapušča užaloščeno soprogo Frances, sinove Jamesa v Cincinnati ju. O., Franka v Fontani in Harryja v Springfieldu, hčer Ann Evanich v Milwaukeeju, Wis., ter tri vnuke in vnukinje. Pokojnik je bil član SNPJ.—Iz bolnišnice se je vrnil na dom Andrew Evanich, ki je srečno prestal operacijo. Strabane, Pa.—Umrla je Mary Širca, doma iz Cerkej pri Kamniku. Preminila je po dolgi bolezni. V Ameriki je bivala 56 let. Zapušča štiri sinove, dve hčeri in brata. Njen sin Michael Vr-hovnik je mladinski ravnatelj SNPJ. Bila je članica SNPJ. Willock, Pa.—Dne 20. juHja je podlegla srčni kapi zvesta in napredna članica SNPJ Marjeta Gorše. Bila je ena ustanovnih članic društva št. 149 SNPJ v Willocku in večletna tajnica. Prav tako je bila dobra in skrbna mati. Vsi otroci so odraščeni. Njen mož pa je umrl pred 15 leti. Woroester, N. Y—Umrl je dne 28. avgusta rojak John Bozanič, star 65 let. Pokojnik je delal s traktorjem, kateri pa se je prevrnil in mu zadal smrtne poškodbe. Zapušča sest sinov in šest hčera. Eveleth, Minn.—Dne 8. avgusta je umrl Anton Novak, član SNPJ. Pokopan je bil 11. avgusta. Rojen je bil leta 1883 v Metliki. V Ameriki je živel 43 let. Tv^kaj zapušča žalujočo soprogo, štiri sinove in hčer, v Chisholmu pa brata in osem vnukov. Duluth, Minn—V bolnišnici St. Mary je prestal operacijo Anton Sushnik, sin ugledne slovenske družine v Duluthu.—V isti bolnišnici sta se zdravila Rudy Skorich iz West Dulutha in Pete Ribovnik iz Eveletha. —Po dolgi bolezni je umrl v Gilbertu star naseljenec (ime?), ki je bil rojen v Logatcu. Zapu- vr West Mineral, Kans.^ umrl John Marolt, star doma iz Vrhnike na NoW skem. V Ameriko je P" . 1903. Bil je član SNPJ. 2»^ ženo Mary, štiri sinove in vnukov. Arma, Kans—Dne 21. ■ po kratki bolezni umrl Job® ' sar, star 85 let. V prišel leta 1903 in je ves čas ' v Kansasu. Bil je član SNP . poklicu" je bil krojač. 2aP soprogo, dva sina in tri Johnston City, 111.— bolezni je umrl Anton čič, dolgoletni član SNPJ' p legel je raku na želodcu. Do® bil iz vasi Kanal na PriK""^ ^ Tukaj ne zapušča nobenih®"^ % ■'80 kal ?ri] Ho tva kn He; pri ko, Pos k] nikov, v stari domovini nečaka in dve nečaki^iji- Oglesby, lU.—15. umrl Karol Pirh, star 73 SNPJ. Doma je bil iz ^ pri JNovem mestu. Zapušč^' pet sinov in 3 hčere. , Detroit, Mich.—Joseph ^ mec je srečno prestal težko^ racijo in se zdaj zdravi . Najlepše se zahvaljuje vse® ^ jateljem, ki so ga obiskali v nišnici in na domu, prav ^ ^ voščilne kartice, ki jih J® ^ od blizu in daleč. —Robert Kern je odše jakom. Salt Lake City, Utah junija-je umrl Anton je živel približno 160 Lake Cityja. Star je doma iz Komende na .jj skem. BU je član SNPJ- ^ naprednega mišljenja ^ ljubne narave. Pred leti f 10 oralov zemlje od vlade* teri si je postavil dom- ^ ^ domu zapušča brata ^ Drugih sorodnikov ni i®® deželi. fo, ti.: rač k tet Vo; Ir ti k Ha til t( ■' ■Helper, Utah—Umrl jj šusteršič, star 81 let. bil v Žabji vasi pri Novem ^ jjjj V Ameriko je prišel pr®" , jfii' in bil član SNPJ ter večk# štveni uradnik. fit Yale, Kans.—Umrl je J" ^ S žun, ki je bil član društva SNPJ in imel certifikat®" jf vilko 874. Bolehal je dva ca, nakar se je podal v b" co, dne 13. avgusta pa ta^ Pokojnik je bil aktiven cla" ^ 4' ^ 1 do zadnjega rad posečal av<; ±a,\A ^ to ga bo društvo zelo jio Pokopan je bil 16. civilnih obredih. Tukaj gap žalujočo soprogo in p^t si® New York, N. Y.-^""^"' ^ je podlegel poznani ffč chael Pirnat. Pokojnik j® let predsednik pevskega ^ "Slovana." Ob smrti P " 72 let. Tukaj zapušča ^ Antonijo, brate in sestre ^ riki in stari domovini. Milwaukee, Wis.—Na v Californijo sta se podali Marn in njena hči seph Germ je tudi čitnice v Minnesoto, kjer skal brata in prijatelj®.'^ ijjH na Jos. Strle pa se je ® v Minnesoto, Michigan i^ do. g/ Willard, Wis.—50-letnic®^ ^ nega zakonskega življ^^^^cl'' obhajala Jack in Anna f*® Družini Harrick se je otrok, ki so vsi čvrsti i^ gglil* Jack in Anna, ki sta se ® v ta kraj med prvimi nas®^ sta vložila veliko truda, ^ obdelala zemljo oziroma spremenila v farmo. .„i Gillespie, HI.—Pred O® j sa je podlegla srčni tonija Mazel, soproga -j, Mazela. Bila je članica ^ —Dne 4. avgusta j® trajni bolezni umrla nar. Podlegla je sladk°^^f lezni. Njen mož je f g, 0^' kaj leti. Tukaj zapušča d^ va, hčer in več vnukov- . —V bolnišnici je bila ® nov Ana Krainz, ki p. podvreči operaciji. V ča^ ' (Dalje na 3. straO" ^^ara" in "mlada" garda v boju za oblast ^i^usiimanskem svetu (Nadaljevanje) ^5°*" ^ Egiptu je tudi v Perziji oblasti fevdalna Poska, ki razpolaga z izred-Ufl %&8tvoin. Teh prežijskih je imelo do včeraj v svojih ro-5rin Gavan es Sultanek • pada temu krogu orientalskih %tC( liriižin' Pripadniki teh tisoč pa so danes dejansko fesni Mosadikovi nasprot-®jstvo je, da so ti velepo-in bogataški krogi pri ^ ^ volitvah (če v Perziji t,., ^^hko govorimo o voh-"dobili precej "glasov" in s Hg v teheranskem parla-Pf^ dr. Mosadik noče tod '^j^hovih mandatov, ta-Posl^ Medžlis sedaj samo 81 tu namesto 136, v sena-sovat senatorjev gla- fg ° Za Mosadikovo investitu-j. '^edtem ko jih je bilo S7 pro-fadi kompromitiral za- 8o» povezave s "ti- gfjj. linami" in šah, ki mu ^ podobna usoda kot Faru-dejansko v hišnem , fu pod oblastjo vlade, v ka-P^GVzel dr. Mosadik tudi »ministrstvo. j^^fganizirane sile v Perziji Egiptu je treba tudi v s tremi organi-®ilami: z verskimi ele-ki jih vodi šiitski verski it Kašani, kateremu je ° okrnjenega teheranskega ^ Mosadik prepustil predsed- Mosadik in Kašani L ^9.gata sedaj tudi z vojsko ^'^^tavljata trenutno gotovo liej^ politično silo v Te- tijjj. Druga skupina so fana-^edayan-Islam, ki jih lah-^^Poredimo z egiptovskimi iRianskimi brati," če prav (jj '' njihovega skrajnega na-Ij '2itia in protitujske gonje * podrobnejši progr&m. sila pa je "ilegalna" L ka Tudeh, ki zastopa inte-sovjetske politike v Perziji. 'Vit se bori z gospo- L °"finančnimi težavami. Dr. . k je sicer osebno zmagal, tjjg /zjiod iz gospodarske situa-^ vedno nejasen. Razsod-!ij^l^^^®kega sodišča tolmači per-^lada kot zagotovilo, da je zadnja ovira, ki je ®^®vala prosto prodajanje nafte. Zaradi tega so 5^ erana začeli boj za svetov-^2iŠČa. yjjski petrolej in tuji interesi % ^ ^^2e, da si teheranska liog^^y^'^^iarle želi zboljšati od- kajti Sovjetska kot vedno prihaja v poštev kupec perzijske nafte. C"" Je celo predlagal, naj bi