20. SEPTEMBRA SE ODLOČAMO ZA ČLANE ORGANOV IN AKTE SOZD UNILES DELO GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA LETO XIV. ŠTEVILKA 3 SEPTEMBER 1979 20. septembra glasujemo Volili bomo: L DELEGATE V DELAVSKI SVET SOZD UNILES 2. ČLANA V SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO SOZD UNILES Delegate za delavski svet in člana v samoupravno delavsko kontrolo SOZD UNILES bomo volili v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti in morajo biti povsod izvoljeni z večino glasov vseh delavcev temeljne organizacije oz. delovne skupnosti, ker bodo ti delegati zastopali stališča in interese celotne delovne organizacije LIKO. Hkrati z volitvami se bomo z REFERENDUMOM odločali za: 3. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO TER O REŠEVANJU STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV DO LIKO Ta samoupravni sporazum ureja merila za dodeljevanje stanovanj ter za dodeljevanje stanovanjskih posojil 4. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA DO LIKO ZA OBDOBJE 1978—1980, ki je bil sprejet že v letu 1976. Sedaj pa smo morali spremeniti oz. prilagoditi sedanji organiziranosti to je na štiri temeljne organizacije. 5. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA UNILES, ki postavlja podlago za urejanje vseh skupnih interesov delovnih organizacij, ki so članice UNILES-a, zaradi katerih se združujejo in jih bodo skupaj uresničevale. 6. STATUT SOZD UNILES, ki je statusni samoupravni splošni akt, ki ureja način izvrševanja skupnih nalog ter sistem samoupravljanja. 7. PRIKLJUČITEV HOJE V SOZD UNILES Hoja se s svojimi izdelki vklaplja v celovito kvalitetno ponudbo sestavljene organizacije Uniles, zato se bomo o njeni priključitvi odločali tudi na referendumu. 8. DOPOLNITEV STATUTA TE MELJNE ORGANIZACIJE TO VARNA VRAT 9. DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU DELAVCEV V TEMELJNO ORGANIZACIJO TOVARNA VRAT O dopolnitvi se bodo odločali samo delavci TOZD TOVARNA VRAT. Pri tem gre za dopolnitev dejavnosti temeljne organizacije Tovarna vrat, sčimer bo podana možnost, da se Prodajno skladišče na Vrhniki evidentira v sestavi temeljne orga-vizacije Tovarna vrat. umtee ||H«| LIKO Likov razstavni prostor na razstavi »Salon pohištva« v Ljubljani Polletno poslovanje Čeprav bo kmalu aktualen že obračun poslovanja za devet mesecev, mislimo, da kljub temu ni odveč, če se še malo povrnemo k oceni poslovanja v 1. polletju letošnjega leta. Predno ocenimo poslovanje v naši delovni organizaciji, poglejmo na splošno stanje v gospodarstvu v prvem polletju letos. Kot vemo, so cene naraščale tako, da so dosegle že povišanje, ki ga je resolucija pila, nekaterih vrst repromateriala ter suhega bukovega in jelovega lesa. Še vedno so prisotni kadrovski problemi, fluktuacija je še vedno zelo velika, veliko je izostankov z dela, predvsem bolniških, pa tudi neplačani izostanki imajo tendenco naraščanja, še vedno so prisotni problemi v zvezi z operativnim planiranjem, z organizacijo proizvodnje itd. V zadnjem času so zelo aktualni pogovori med komercialo in borovniško vratarno: »Vrat ni!«; »Vrata so!«. Skrajni čas bi že bil, da bi ugotovili, da bi ugotovili, kakšna so vrata, ki jih je na zalogi skoraj 50.000 predvidevala za celo leto, osebna, splošna in skupna poraba se ni gibala v skladu z doseženimi rezultati gospodarjenja, devizna plačilna bilanca se je poslabšala, nelikvidnost gospodarstva se je močno povečala, investicijska poraba je prekoračila načrtovane okvire, tako da je banka sprejela ukrepe za omejitev kreditiranja investicijske gradnje kot tudi kratkoročno kreditiranje. Petmesečni podatki kažejo, da so bile naložbe v Sloveniji za 46 »/o višje kot v prvih mesecih lani. Vsekakor imajo gibanja v gospodarstvu vpliv tudi na naše poslovanje. Če najprej pogledamo finančne rezultate za celo delovno organizacijo, smo dohodka in čistega dohodka dosegli za 2% več kot smo planirali, medtem pa smo za poslovni sklad razporedili kar 20% pod planiranimi sredstvi. Plan proizvodnje smo dosegli s 97,9%. Glavni problemi pri proizvodnji so bili predvsem povezani s problematiko nabave, na tržišču je primanjkovalo lesonita, satovja, le- Planske cilje prodaje smo dosegli z 96,2 % po planskih cenah in s 105 % po dejanskih cenah, v primerjavi s 1. polletjem lani pa smo prodali za 20 % več. Delež izvoza v celotni prodaji predstavlja 36%, pri tem pa smo plan izvoza dosegli z 92 %, plan prodaje na domačem trgu pa 99%. Pri izvozu smo v 1. polletju dosegli kar 39,5% direktnega izvoza, kar je celo več kot smo predvidevali in je to kar lep uspeh. Pri tem pa naj omenimo, da za izvoz vrat nismo uspeli zagotoviti tržišča in smo dosegli le cca eno četrtino planiranega izvoza. Vsekakor to narekuje še več prizadevanja na tem področju. Poprečne neto izplačane osebne dohodke na delavca smo glede na lansko leto dvignili za 19 % in se nahajamo nekje na sredini delovnih organizacij lesne dejavnosti, vendar pa smo v sami naši občini med delovnimi organizacijami z nižjimi osebnimi dohodki, kar med drugim vpliva tudi na fldktuacijo delavcev. V uvodu smo omenili splošen pojav nelikvidnosti gospodarstva. Tudi naša delovna organizacija je imela težave z likvidnostjo poslovanja. Na to je vsekakor vplival velik porast vseh zalog v 1. polletju, in sicer so porasle kar za 36% oziroma za cca 5 starih milijard din, kar postavlja tako prodajo kot proizvodnjo pred nujno nalogo zmanjšati zaloge v normalne okvire. Če na kratko povzamemo oceno poslovanja v 1. polletju, ne moremo trditi, da je bilo poslovanje, na osnovi podatkov, ki jih imamo, uspešno. Na vseh nas pa je, da bomo z vestnim, odgovornim in kvalitetnim delom na vseh področjih poslovanje izboljšali in tako ob koncu leta lahko dali boljšo oceno. V tem sestavku namenoma nismo prikazovali številčne podatke, saj smo vas s temi seznanili že v obliki informacij in mislimo, da bi ponavljanje teh bilo za prebiranje tega sestavka nepotrebno. GRETA PREBIL Kako gospodarimo V prejšnjem sestavku smo govorili o faktorjih, ki sodelujejo v proizvodnji, to je o delovnih sredstvih in predmetih dela oziroma o osnovnih in obratnih sredstvih. Ob tromesečju oz. ob polovici leta in ob zaključku leta razpravljamo o uspešnosti poslovanja v minulem obdobju, takrat razpravljamo tudi o finančnih rezultatih, srečujemo se s pojmom celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, akumulacije ipd. Da bi nam bili pojmi malo bolj domači, bomo danes spregovorili o njih. Najprej poglejmo pojem celotnega prihodka. Zelo preprosto rečeno je celoten prihodek vse, kar delovna organizacija oz. temeljna organizacija ustvari. Največji delež v celotnem prihodku običajno predstavljajo sredstva ustvarjena s prodajo gotovih proizvodov na trgu (eksterna realizacija), celotni prihodek pa zajema tudi prihodke, ki so ustvarjeni v okviru delovne organizacije (interna realizacija), npr. ena temeljna organizacija proda drugi temeljni organizaciji nek material, surovino, opravi določeno storitev ipd. Celoten prihodek zajema tudi prihodke od prodaje materiala ter razne druge prihodke kot napr. premije, dotacije, vrnitev davkov in drugih davščin. Iz celotnega prihodka se nadomestijo materialni stroški, to so stroški materiala, surovin, stroški vzdrževanja, stroški ogrevanja, potni stroški itd. Od celotnega prihodka se odštejejo še amortizacijski stroški po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah. Kaj je amortizacija, smo govorili že v prejšnjem sestavku. Osnovna sredstva se postopoma obrabljajo, njihovo vrednost postopoma odpisujemo v obliki amortizacije. Ko tako od celotnega prihodka odštejemo materialne stroške in amortizacijo, dobimo dohodek. Dohodek temeljne organizacije pa se razporeja za: — prispevke temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in druge družbene dejavnosti, — obveznosti s katerimi se zagotavlja socialna varnost delavcev, — obveznosti do delovne skupnosti, ki opravlja dela skupnega pomena za temeljne organizacije, — članarine oz. prispevke gospodarskim zbornicam in drugim splošnim združenjem — izdatke za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — izdatke za amortizacijo, ki presegajo znesek obračuna po minimalnih stopnjah, — denarne kazni za gospodarske prestopke in prekrške, upravne takse in sodne stroške, — premije za zavarovanje družbe nih sredstev, — druge izdatke za izpolnitev z zakonom določenih obveznosti, prevzetih s samoupravnim sporazumom ali pogodbo (obresti) oziroma drugih z zakonom predpisanih obveznosti, — druge obveznosti, ki se po zakonu krijejo iz dohodka. Po pokritju vseh teh obveznosti nam ostane čisti dohodek. Tega pa razporejamo za osebne dohodke in za skupno porabo, za poslovni in rezervni sklad. Na kratko poglejmo namen uporabe teh skladov. Najprej poglejmo rezervni sklad. Le-tega morajo delavci v temeljni organizaciji oblikovati najmanj v višini, ki jo določa zakon (2,5% od dohodka). Ta sredstva so namenjena za kritje izgub pri poslovanju, za kritje škode, ki je nastala zaradi naravnih nesreč, za kritje izdatkov za prekvalificiranje in zaposlovanje delavcev v primeru, če preneha potreba po delu določenega števila delavcev ipd. Sredstva poslovnega sklada so namenjena za modernizacijo in zbolj-ševanje produkcijskih sredstev, za razširitev proizvodnih kapacitet, za gradnjo novih proizvajalnih objektov itd. Ko pa govorimo o poslovnem skladu, moramo omeniti to, da iz poslovnega sklada najprej odvedemo obvezne dajatve iz poslovnega sklada, to so prispevek za ne- razvite republike, sredstva za razvoj železnic, cest, luk in za gradnjo elektroobjektov. Sredstva poslovnega sklada se uporabljajo tudi za vračilo kreditov. Kar nam ostane, pa so dejansko sredstva namenjena za razširitev, zboljšanje proizvajalnih sredstev itd. Če pogledamo še namen sredstev skupne porabe, se le-ta uporabljajo za zadovoljevanje stanovanjskih potreb, prehrane, počitka, rekreacije, kulture in druge potrebe. Za boljše razumevanje prikazujemo celotni prihodek in njegovo delitev v naslednji shemi: Obračun osebnega dohodka na računalniku Od prvega obračuna osebnega dohodka na računalniku je minilo že nekaj mesecev, tako, da je že čas, da se ta način obračuna prikaže malo širše in seznani čim širši krog delavcev. V pripravah na avtomatsko obdelavo, kakor tudi pri samem uvajanju, je sodelovalo dovolj ljudi, ki so na kakršenkoli način vezani z novim načinom. Vendar je kljub temu prihajalo do najrazličnejših razlag in to večkrat napačnih, ki še zlastit mečejo slabo luč na avtomatsko obdelavo podatkov kakor tudi na sam Oddelek za AOP. Zato bom skušal v tem članku na kratko podati značilnosti avtomatske obdelave na področju obračuna osebnega dohodka. Obračun OD se deli na tri ločene dele in sicer na kadrovsko evidenco, na obračun kreditov in drugih odbitkov ter na obračun podatkov o izplačilih. KADROVSKA EVIDENCA Če hočemo delavcu obračunati OD, potrebujemo njegove matične in osebne podatke, to je npr.: ime in priimek, naslov, občina stalnega bivališča, izobrazba, TOZD, delovna enota in stroškovno mesto, kjer je zaposlen, njegovo delovno dobo idr. Delavcu predpišemo tudi številko, ker je npr. pri izpolnjevanju drugih podatkov lažje, če namesto včasih dolgega imena in priimka, vpišemo le njegovo številko. Vse te osebne podatke je potrebno na določen način sporočiti računalniku, zato jih je potrebno vpisati na posebne liste, s katerimi se podatki luknjajo na kartice, kartice pa računalnik prečita in jih spravi v spomin. Osebne podatke zbirajo in jih vpisujejo na posebne obrazce kadrovski referenti, v TOZD in DSODSP. Do 27. v mesecu morajo pravilno izpolnjene po datke dostaviti kadrovskemu refe-rencu v DSODSP, kateri jih še dodatno prekontrolira in še isti dan dostavi v Oddelek za AOP. Oddelek za AOP je zadolžen, da podatke zluknja na kartice ter da jih s pomočjo določenih programov posreduje v računalnikov spomin. Hkrati se izpiše tudi vsebina, ki si jo je računalnik v resnici zapomnil. Možne so namreč napake, ki so nastale pri samem izpolnjevanju podatkov ali pa napake pri luknjanju kartic. Zaradi dveh različnih vrst napak je smiselno, da kadrovski referenti kontrolirajo, če ima računalnik pravilne podatke in če jih nima, morajo na poseben način posredovati popravke. Tudi popravki se zbirajo in obdelujejo po istem postopku kot redni podatki. Torej, če na kratko povzamemo: Oddelek za AOP je le posrednik med kadrovskimi referen- ti in računalnikom, za pravilno vsebino računalnika ter za pravočasno dostavo podatkov računalniku pa odgovornost še vedno ostane pri kadrovskih referentih oz. pri delavcih, ki opravljajo delo s področja kadrovskih evidenc in zaposlovanja. OBRAČUN KREDITA Obračun kreditov zajema le tiste kredite, za katere so se delavci dogovorili, da jim bodo obračunani in odšteti od rednega mesečnega OD. Delavcu sedaj ni več potrebno skrbeti, da bo do določenega dne v mesecu plačal obrok za kredit, ki ga je npr. dobil pri Mercatorju, ampak se mu bo obrok avtomatično obračunal. Vendar pa je tudi podatke o kreditih (višina kreditta, mesečni obrok, število obrokov in naslov kreditorja) potrebno na določen način posredovati računalniku, da jih bo potem lahko obračunaval. Zahtevane podatke izpolnjujejo na posebne obrazce knjigovodje OD v TOZD in DSODSP ter jih najkasneje do 27. v mesecu posredujejo vodji knjigovodstva OD. Ta podatke še dodatno prekontrolira ter jih še isti dan dostavi v Oddelek za AOP. Vendar naj poudarim, da se podatki o posameznem kreditu posredujejo le, ko odpremo nov kredit, kar pomeni velik prihranek časa nasproti prejšnjemu ročnemu načinu, ko je bilo potrebno vse kredite vsak mesec na novo vpisovati na obračunskem listu. Oddelek za AOP podatke zluk-nja in jih tako kot matične podatke o delavcih s pomočjo določenih programov prenese v računalnikov spomin. Tudi za kredite se izpišejo določeni pregledi, tako da se lahko kontrolira pravilnost prenosa v računalnik. Če je potrebno kakšen podatek spremeniti ali pa popraviti, to zopet naredijo knjigovodje OD. Tudi te spremembe se vnašajo v računalnik na tak način kot nov kredit. Na področje obračuna kreditov sodi tudi krajevni samoprispevek, sindikalna članarina in kolektivno zavarovanje. V oddelku za AOP smo zadolženi, da se pri obračunu OD vsi pravilno najeti krediti fnravilnost pa kontrolirajo samo knjigovodje OD) tudi dejansko obračunavajo (razen za tiste, ki so npr. na bolniški, le-te pa še nima obračunane — za take se izpiše pregled neobračunanih kreditov) ter da se izpišejo različni pregledi po TOZD in kreditorjih in napišejo položnice za plačilo posameznih obrokov. Za enega kreditorja se izpiše za določen TOZD le ene položnica, čeprav ima več delavcev pri njem kredit, zato pa se položnici priloži seznam plačnikov. PODATKI O IZPLAČILIH Pod tem pojmom razumemo razne tekoče podatke — torej podatke, ki se več ali manj spreminjajo iz meseca v mesec. To so predvsem ure za delo po času in učinku, %> preseganja norme, ure za praznike, dopuste, procent za minulo delo, točke na uro ipd. Tudi te podatke je potrebno na ustrezen način posredovati računalniku. V ta namen knjigovodje OD izpolnjujejo posebne obrazce in jih najkasneje do 3. v mesecu dostavijo vodji knjigovodstva OD. Le-ta podatke prekontrolira ter jih še isti dan dostavi v Oddelek za AOP. Vso to množico podatkov (teh je okoli 5000) je potrebno v najkrajšem času zlukniati in vnesti v računalniški spomin. Tudi tu se pojavljajo napake, le-te pa s kontrolo izpisa pregledajo knjigovodje OD. če ugotovijo napako, zanj naredijo popravek. Te popravke dostavijo v Oddelek za AOP in tajih zluknjane na kartice vnese v računalnik. Tudi pravilnost prenosa popravkov bi morali kontrolirati knjigovodje OD, vendar zaradi pomanjkanja časa to opravi delavec iz Oddelka za AOP. Le-ta s tem tudi jamči, da bodo vsi pouravki pravilno obdelani. Ker gre tu le za kontrolo kakih sto kartic, tega ni težko zagotoviti. Knjigovodje OD jamčijo, da so vsi drugi podatki, za katere niso izdelali popravkov točni in pripravljeni za obračun OD. Nikakor se ne sme pri tem prevaliti »krivdo« za napačen podatek na Oddelek za AOP, kajti tu se ne vrši kontrola, ampak se zagotavlja le to, da bodo podatki pravočasno zluknjani ter s pomočjo programov preneseni v računalnikov spomin. Prav tako garantira, da bodo programi pravilno delovali. Ko so vsi podatki, vključno s popravki, zbrani v računalniku, s čimer mislimo, da so vsi pravilni, Oddelek za AOP, s pomočjo strokovnjakov na Inštitutu Jožef Štefan, prične z obračunavanjem osebnega dohodka. OBRAČUN OD Pod^ obračunom OD razumemo večje število programov, s pomočjo katerih izračunamo osebni dohodek ter izpišejo najrazličnejše preglede m liste: obračunski list OD, en izvod dobi vsak delavec, en izvod pa ostane obračunskemu referentu za arhiv. Za boljše razumevanje bom ta list podrobneje razložil. V desnem zgornjem kotu je izpisan mesec in leto, na katerega se obračun OD nanaša, pod tem pa bruto vrednost točke 0.224. Vrstico nižje se izpiše matična številka, pod katero delavca vodimo in sicer: — tip zaposlitve: — 01 redno delo — 02 pripravniki — 11 učenci v gospodarstvu — občina bivanja pomeni šifro občine stalnega bivališča — občina sedeža TOZD je vedno 5060, kar pomeni, da je sedež vse TOZD in DSODSP v vrhniški občini. — poleg zahtevane in dejanske izobrazbe se izpiše še KOD, ki pomeni skupino, po kateri je delavec razporejen po samoupravnem sporazumu. V peti vrsti od zgoraj se izpišejo šifre TOZD, delovne enote in delovnega mesta, kjer je delavec razporejen. Ti podatki so pomembni za kasnejše rekapitulacije oz. preglede o izplačilih za celotno stroškovno mesto, delovno enoto in TOZD. Zgoraj omenjeni podatki so naslovni, dobimo pa jih iz podatkov, ki jih dajejo kadrovski referenti. Vsi nadaljnji podatki pa so obračunski, dajejo pa ji obračunski referenti Najprej se izpišejo podatki, potrebni za obračun rednega OD in sicer število točk na uro, procent učinka (K faktor), procent za minulo delo, ure za delo po času, ure za praznike, tromesečna urna postavka (bruto) ipd. V tretjem stolpcu (ZNESEK) so vse do tiste vrstice, kjer piše REDNO DELO SKUPAJ, podani zneski v bruto vrednosti, to je neto vrednost pomnožena s koeficientom za preračun neto na bruto iz vrhniške občine. Če še pogledamo, kako lahko vsak zase prekontrolira posamezne zneske. Znesek za redno delo dobimo tako, da pomnožimo ure za redno delo x točke na uro x vrednost točke. Znesek za minulo delo dobimo tako, da znesek za redno delo pomnožimo s procentom za minulo delo in delimo s 100. Na isti način dobimo tudi znesek za učinek. Znesek za praznike, dopuste in druga nadomestila za OD, ki se računajo iz tromesečne urne postavke, dobimo tako, da število ur pomnožimo s tromesečno UP. Če vse zgoraj omenjene zneske seštejemo dobimo bruto redno delo. Od tu dalje se obračunavajo prispevki iz rednega dela, za vsak prispevek je podan procent (°/o) in znesek, ki ga dobimo tako, da znesek za redno delo skupaj pomnožimo s procentom za določen prispevek in delimo s 100. Na koncu so vsi prispevki še sešteti (SKUPAJ PRISPEVKI) in če ta znesek odštejemo od zneska za REDNO DELO SKUPAJ, dobimo neto znesek za redno delo. Če ima delavec nadure, se od tu dalje prikaže obračun nadur na popolnoma enak način kot za redno delo, le da se prispevki za nadurno delo razlikujejo tako po vrsti kot tudi višini. Za obračun bruto OD se prikažejo razni dodatki, ki se dodajajo znesku za skupaj NETO OD. To so povračila za prevoz na delo otroški dodatek in drugi dodatki, iz katerih se ne obračunavajo prispevki (kilometrina ipd.). Vse to skupaj nam da SKUPAJ DOHODEK, torej znesek, ki ga je v tem mesecu delavec zaslužil. Ta znesek bo delavec tudi dobil, če ne bi plačilo nekaterih kreditov in drugih dajatev zaupal knjigovodji OD. Kot prvo se odšteje od skupnega dohodka sindikalna članarina, članarina ZK, kakor tudi kolektivno zavarovanje. To bi moral sicer vsak delavec vsak mesec sproti poravnati z gotovino na blagajni. Prav tako se tu prikaže tudi plačilo posameznega obroka za določen kredit. V zadnji vrstici (OSTANE ZA IZPLAČILO) pa je izpisan znesek, ki ga delavec dobi ali na roko ali na hranilno knjižico ali na tekoči račun. Poleg obračunskega lista OD dobi delavec še nalog za vpis na hranilno knjižico, če gre za izplačilo na hranilno knjižico. LIKO VRHNIKA MAJ 1979 TOZD PRIMARNA PREDELAVA VREDNOST TOČKE: .224 OBRAČUNSKI LIST OSEBNIH DOHODKOV MAT. ŠT.: 0020283 PLANŠAR JOŽE TIP ZAPOSL: 01 TOZD: 002 IZ. ZAHT.: OBč. BIV.: 5060 DEL. ENOTA: 005 IZ. DEJ.: 09 OBč. SED.: 5060 STR. M.: 321 KOD: ši vrsta izplačila ure točke znesek str. m. 01 Število točk na uro 205.00 321 Trimesečna UP 51.86 321 10 Proč. za minulo delo 11.00 321 Delo po času 168.00 7714.55 321 18 50°/o dod. za ned. d. ure 20.00 321 50 %> dod. za ned. d. čas 459.20 321 23 Razlike OD 545.90 321 31 Prazniki 16.00 829.95 321 Minulo delo 848.60 321 Redno delo skupaj 184.00 10398.10 321 P. za neposr. otr. var. 1.78 185.10 Pr. iz OD za otr. dod. 2.16 224.60 Pr. za osn. izobražev. 5.68 590.60 Pr. za kulturo .86 89.40 Pr. za tel. kulturo .39 40.55 Pr. za zdr. zav. delav. 7.28 757.00 Pr. za inv. pok. zavar. 10.90 1133.40 Pr. za f. sk. soc. skrb. 69 71 75 Obč. dav. iz OD D in O 50 52 00 Rep. davek iz OD 1.00 104^00 Skupaj prispevki 31.25 3248.40 Neto redno delo 184.00 7149.70 321 Bruto redni OD 184.00 10398.10 321 Neto redni OD 184,00 7149,70 321 Nadure po času 41.00 1882.70 321 50 %> dod. za nadure 941.35 321 Nadure skupaj 41.00 2824.05 321 Pr. za neposr. otr. var. 1.78 50.25 Pr. za osn. izobražev. 5.68 160.40 Pr. za kulturo .86 24.30 Pr. za tel. kulturo .39 11.00 Pr. za zdr. zav. delav. 7.28 205.60 Pr. za f. sk. soc. skrb. .69 19.50 Rep. davek iz OD 1.00 28.25 Rep. dav. po pos. stop. 18.33 517.65 Obč. dav. po pos. stop. .50 14.10 Skupaj prispevki 36.51 1031.05 Nadure neto 41.00 1793.00 321 Skupaj bruto OD 225.00 13222.15 321 Skupaj neto OD 225.00 8942.70 321 Skupaj dohodek 8942.70 321 Sind. članarina .60 53.64 Krediti Mercator 1265.60 Zavar. Triglav 200.00 Kolekt. zavarovanje 10.00 Malica 72.00 Ostane za izplačilo 7341.45 321 Če delavec ugotovi kakršnokoli napako pri obračunu OD (pa naj bo to v njegovo dobro ali škodo) naj to takoj sporoči knjigovodji OD v TOZD, kjer je zaposlen, ker so le tu pristojni za reševanje nastalih napak, kakor tudi za tolmačenje vseh problemov, ki so nastali v zvezi z obračunom OD, plačilom kreditov ipd. Če gre za večje napake (npr. premalo obračunano) potem naj bi se razlika poravnavala na blagajni kol neke vrste akontacija, za manjše odmike pa pri obračunu v naslednjem mesecu. Poleg obračunskega lista se izpisujejo še drugi pregledi kot pomoč knjigovodji OD, kadrovskim referentom in Oddelku za plan in analizo. Virmanski nalogi: izpišejo se virmanski nalogi za vsak TOZD, vrsto delovnega razmerja, posamezno občino in vrsto prispevkov ter s tem odpade prejšnji način pisanja virmanov. Položnice in seznami: izpišejo se položnice po posameznih TOZD in kreditorjih s seznami posameznih plačnikov. Rekapitulacija prispevkov: podaja seznam različnih prispevkov za vsak TOZD, občino in vrsto delovnega razmerja posebej. Seznam izplačil OD: seznam je narejen za določeno delovno enoto in po abecednem redu delavcev. Je osnova za podpisovanje delavcev, kakor tudi osnova za banko. Rekapitulacija izplačilnih listov: podatki, enaki obračunskemu listu za OD, sešteti za vsako stroškovno mesto, delovno enoto in TOZD skupaj. Seznami obračunov boleznin: znotraj TOZD za vsako vrsto boleznin posebej (do 30 dni, nad 30 dni, nesreče, nega, porodniški dopust, ipd.) Podatki so za knjigovodje OD in za kadrovski oddelek. Seznam otroških dodatkov: izpiše se za vsak TOZD in različne cenzuse skupaj: Ob koncu leta se izpiše še karton o zaslužkih delavcev za celo leto, ki je osnova za prijavo davka in za obračun ume postavke za boleznine, ob koncu prvega tromesečja in tretjega tromesečja pa še analiza OD za obrazec RAD-1, ki ga predpisuje statistika. Za zaključek naj podam še razmejitev dela in odgovornosti med oddelkom za AOP, knjigovodji OD in kadrovsikim oddelkom. Oddelek za AOP je zadolžen za: — pravočasno izdelavo obrazcev za izpolnjevanje — pravočasno dostavo kontrolnih seznamov — pravočasno dostavo obračunskega lista OD in drugih pregledov — luknjanje podatkov ter vnašanje le-teh v računalniški spomin — pravilno delovanje programov, s katerimi računalnik obdeluje podatke. — dajanje informacij s področja avtomatske obdelave — izdelovanje organizacijskih predpisov, ki ureiajo področje OD in kadrovskih evidenc — dajanje navodil za izpolnjevanje obrazcev Knjigovodje OD so zadolženi za: — pravilno in vestno izpolnjevanje podatkov o kreditih, izplačilih in drugih podatkov — pravočasno dostavo izpolnjenih obrazcev vodji knjigovodstva OD — vestno kontrolo kontrolnika in takojšnjo izdelavo popravkov — za reševanje napak, nastalih pri obračunu OD in tolmačenje le-teh prizadetim delavcem — dajanje informacij s področja obračuna OD zainteresiranim delavcem znotraj TOZD Vodja knjigovodstva OD je zadolžen za: — zbiranje izpolnjenih obrazcev iz TOZD in DSODSP, njihovo kon trolo in pravočasno dostavo v Od delek za AOP — razpošiljanje izpisov iz računalnika vsem uporabnikom — za vse stike z banko in SDK ki so v zvezi z obračunom OD Kadrovski referent je zadolžen za: — pravilno in vestno izpoln>eva-nje osebnih podatkov o delavcih — pravočasno dostavo izpolnjenih obrazcev kadrovskemu referentu DSODSP — kontrolo in izdelavo podatkov — takojšnje izpolnjevanje vseh sprememb pri osebnih podatkih delavcev — dajanje informacij delavcem s področja kadrovskih zadev Kadrovski referent DSODSP je zadolžen poleg nalog kadrovskega referenta TOZD še za: — zbiranje podatkov iz TOZD, njihovo kontrolo in posredovanje v Oddelek za AOP — razpošiljanje izpisov iz računalnika po TOZD Področje obračuna OD in kadrovske evidence podrobno urejajo organizacijski predpisi s številkami 001, 002, 003 in 004 in so na voljo pri vseh delavcih, ki opravljajo naloge v zvezi z obračunom OD in kadrovsko evidenco. MILAN SELAN žagali na stari žagi v dveh oziroma v treh izmenah. S tem se vidi, da ima nova žaga še proste kapacitete (obratovanje v drugi izmeni). V letošnjem letu smo imeli največ težav v prvih mesecih in to v pomanjkanju hlodov, hlodi prihajajo neplansko, tako, da imamo sedaj v poletnih mesecih bukovine (hlodov), kateri bi morali biti razžagani do konca maja. Za naslednje leto se bo moralo planirati tudi po lokacijah Verd — Borovnica in to s poudarkom na novo žago, prosite kapacitete in cenejši razrez na Verdski žagi. STANE PETRIČ Delovna Disciplina in odnosi delavcev do dela Mnogokrat slišimo pritožbe vodilnih delavcev in drugih, da imajo težave z nekaterimi zaposlenimi pri izvrševanju delovnih nalog. Ker vodim disciplinski posttopek zaradi kršitev delovnih obveznosti, ki so v letošnjem letu v porastu, slišim na ta račun razne komentarje in mnenja delavcev o disciplini sodelavcev. Zapisal bom nekaj misli in mnenj, ki so mi jih povedali zaposleni. »Ni lahko reči ali kora obsoiati tako iznenada, kako je discipliniran ali kako spoštuje delo in delovno okolico,« so rekli nekateri, potem pa so pripovedovali. Ko bi se vsak zaposleni zavedal svojega dela, ga opraviial z odgovornostio, potrpljenjem in zavesilo, da dela zase, bi bila produktivnost še mnogo večia. pa tudi dohodki bi zagotovo bili boljši. Kadar se nam zaradi malomarnosti ali nepazljivosti kake nerabne stvari ne ljubi odstraniti, ali pa če izdelek, paleto ali katerokoli uporabno stvar zavržemo ali uničimo, zavedajoč se da je to »itak tovarniško« — tedaj ne bomo dobro vozili. Te male uničene stvari se iz dneva v dan kopiči io in skozi vse leto postanejo velik kup nesreče, ki nam je pobral le denar. »Kar pa zadeva delovno disciplino, moram povedati, da je ta upadla pri vseh zaposlenih, posebej pa še pri mlajših delavcih, kajti ti si upajo še marsikaj. Najdejo pa se tudi taki, ki kvarijo delovno vzdušje skupine in odvračajo še druge od marljivega dela. Nekateri odklanjajo delo, ki jim ga določi predstojnik, neopravičeno odhajajo z delovnega mesta, imajo slab odnos do dela in nadrejenega — ali pa prihajajo vinjeni na delo, na delovnem Dveletno poslovanje žage Verd Dvanajstega julija je minilo dve leti, odkar obratuje nova žaga na Verdu. V obdobju dveh let smo obratovali v eni izmeni. Žaga obratuje do sedaj brez večjih zastojev in okvar. Bili so le manjši zastoji. V prvih mesecih obratovanja so bile manjše težave pri samem pri-učevanju na nova delovna mesta in nova postrojenja. Zastoji so se pojavljali največ na transportnih napravah, to je okvara končnih stikal, kar pa sedaj teče v redu. V drugem letu obratovanja žage smo razžagali v dvanajstih mesecih 11.011 m3 bukovih in 7.051 m3 jelovih hlodov, skupaj 18.062 m3 hlodov in to v eni izmeni. To količino smo mestu se opijajo in nato povzročajo razne probleme.« Drugie sem slišal tole: »Nismo vsi enaki, nekdo dela, da mu osem ur mine. drugi pa mnogo naredi, ne vidi kvalitete, nekdo pa je vesten in odgovoren delavec, se zanima za izdelek in stroj in je discipliniran, zato bi naj bil tudi ustrezno po delu nagrajen.« V drugi skupini se delavci dobro razumeio in z uvedbo norm je vsak zainteresiran, da bo čimmanj izpadov proizvodnje in delo bolj kvalitetno opravljeno, da bo tem boljši izdelek. Ko sem še naprei vpraševal posameznike, kaj menilo o disciplini, sem slišal tole: »Disciplina ni najboljša, to vemo vsi, vendar ne smemo kriviti samo tistih delavcev, ki fizično delajo, tudi tisti v pisarnah, Danes vam predstavljamo na videz skromnega, toda že celo vrsto let zelo aktivnega in uspešnega sodelavca, ki ie na zahtevnem delovnem mestu lanser v TOZD Tovarna stolov DE Borovnica. Nieg0”O ime je žnst Anton doma iz Vrhnike pod gričkom Troiice ob poti v Podlipo kar ga še vedno spominia na rojstni krai prijetne vasice Podlipa zaselek Prdpesek. Mi še dolgo, ko ie proslavil »Abrahama« in pravi, da se spominia svoie mladosti vse od 5. leta starosti to je kar celih 45 let. Zaupaj še naš'm bralcem kakšne utrinke o več ali manj srečni mladosti. ki se je gotovo rad spominjaš? Otroštvo sem preživljal na kmetiji kjer ni manjkalo dela a kljub temu se je tudi za kakšno razvedrilo našel čas saj mladost ne pozna meja in se ne utrudiš kmalu, tako sem v zimskem času izkoristil vsak trenutek za smučanje kar je bil moj najljubši šport, tudi v šolo sem se prismučal, če je bilo le malo snega. Do šole, ko se je mudilo, sem imel s smučam! 15 minut do doma pa največkrat tudi 2 uri. V poletnem času ie bilo pa več dela in tudi med šolskimi počitnicami ni bilo počitnic, ker sem moral že v rani mladosti poprijeti za vsako delo, vendar se ga nisem nikoli branil. Lahko bi rekel, da ie bilo moje življenje v mladosti kljub celodnevnemu delu še kar znosno in tudi hrane nam ni primanjkovalo. S pričetkom vojne pa se je zame končala šola in tudi dotedanje življenje, ki se je močno spremenilo ne samo meni ampak vsej podlipski dolini. Najhujše doživetje je bilo tisti vodilni, niso vsi v redu. Malega delavca bo vsak videl, kdai Tide na delo in kdaj gre z dela, koliko ima dopusta in kam hodi med delom. Kaj pa vodilni?« Vsak človek ima napake, vendar lih mora odpravljati s samozavestjo. da ho postal materialno in mo ralno odgovoren. Nekateri predlagajo, da bo treba poostriti kontrolo pri vceh znoosVnih. čimprel posameznike, ki kršijo de'ovne obveznosti disc:,plimsko obravnavati in proti njim 'zreči ustrezne disciplinske sankcije, bolje organizirati vratar-sko-čuvajsko službo in aktivirati delavsko kontrolo. Takšno in drugačno se sliši, mnogo bo treba še urediti in odpravit', če hočemo zgraditi in ustvariti bolj še odnese do dela v kolektivu. BORIS BRATAŠEVEC ppieti 1942, ko je bila vas požgana, več vaščanov pa ustreljenih in interniranih. Teh dogodkov voinih let so z grozo spominjam in tudi ne želim, da bi kdajkoli še prišli. V povoinih letih, ko se je obnavljala porušena domovina sem pa kot mladinec rad prisostvoval marsikateri delovni akciji. Kdaj si sc odločil stopiti v vrste lesarjev? Že kot otrok sem z veliko radovednostjo opazoval očeta, ko je izdeloval razne lesene pripomočke po trebne za kmetijstvo in kadar sem imel priliko sem tudi sam poizkusil izdelati kakšno koristno stvar kar mi je včasih uspelo in me je oče celo pohvalil. S tem sem dobil veselic do obdelave lesa in sem že v rani mladosti odločil za lesno stro ko. Tvoja dosedanja pot v lesarstvu? Na'prvo sem se zaposlil kot pomočnik pri zasebniku, kier sem si pridobil znpet nove izkušam. Zatem rodila oot " vndustriio takratni tjp Logatec, kateremu ie pripadala tudi Parketarna Verd. Zaradi slabih prometn'h zvez z Logatcem, sem se zaposlil v malo bližniem obratu Borovnica LIP TAubljana, kier s°m še danes samo da ie ned-ietie T.TKO Vrhnika TOZD Tovarna stolov DE Borovnica. Si zadovolien na delovnem mestu in z delom, ki ga opravljaš? Zadovoljen sem, ker me veseli or-ganizaciia in usmerianie proizvodnje. Prizadevam si, da bi čimbolie organiziral delo v zadovoljstvo vseh zaposlenih, kar naj prispeva k dobrim odnosom, doseganju dobrih rezultatov in temu primerno dobrim dohodkom. Zelo si želim, da bi bilo več samo discipline vseh zaposlenih v naši DE kakor tudi v celi DO LIKO. S tem bi lažje dosegali plan in vse samoupravne dogovore ter jih tudi pravočasno uresničevali. Zdi se mi da v tej smeri prepočasi napredujemo, morda celo nazadujemo. Zelo me tudi moti -tako hitra menjava delovne sile in bi morali biti bolj pozorni na to vprašanje, saj je velika ovira proizvodnji. In kaj misliš o samem delu TOZD-a in njegovi perspektivi? Mislim, da ima perspektive dobre_, posebno, ker se je vključil v novi program, ki bo nudil več pestrosti tržišču. Trenutno imamo nekoliko težav vendar iih bomo z malo dobre volje in kakšnim novim strojem tudi premagali. Kako gledaš na splošno situacijo DO LIKO? V kolikor sem seznanjen nismo v zavidljivi situaciji kakor tudi ostala lesna industrija, ki ima posla z izvozom. Kakor vedno sem tudi danes optimist, da bomo te težave premagali, saj smo jih že večkrat in bomo prešli v poslovanje z boljšimi rezultati. K temu bi mnogo pripomoglo boljše gospodarjenje s surovino in dobro spremljanje zalog, da ne prekoračijo po nepotrebnem vseh naših možnosti. Tvoje želje? Da bi dobro poslovali in s tem si boljšali življenjski standard. Osebno si pa želim zdravja sebi in družini. Hvala za pogovor K. S. Naš portret Pevski zbor PEVSKI ZBOR LIKO BOROVNICA Počitnice in letni dopusti so mimo in bliža se nova sezona dela našega zbora. Z delom smo praktično že začeli, saj so v polnem teku priprave na proslavo 40-letnice ustanovitve društva »Vzajemnost«, ki bo v Borovnici 9. 9. 1979, na kateri bo sodeloval tudi naš zbor. Pretekla sezona je bila zelo razgibana. Zbor je imel preko 70 vaj in sodeloval na več kot 10 prireditvah v Borovnici in na Vrhniki. Pripravili smo samostojni koncert v Borovnici, kateri pa žal ni bil ravno najbolje obiskan. Sodelovali smo na občinski reviji pevskih zborov na Vrhniki, Bistra 79 itd. Lahko rečem, da je bila sezona uspešna za kar ima veliko zaslug prevovodja tov. Andrej Korbar iz Ljubljane, ki je kljub pomanjkanju časa, prizadevno vodil zbor. Seveda pa so pevci sami z vestnim prihajanjem na vaje in prizadevnim delom dali največ za kar je zbor dobil bronasto plaketo OF. Za zaključek sezone pa smo pevci organizirali pohod na Triglav na katerega je poleg pevcev in njihovih »boljših polovic« odšlo še precej drugih tako, da se nas je nabralo 32 ljubiteljev gora. V petek, 13. julija smo se odpravili na pot. Do Mojstrane z avtobusom, nato pa na lastni pogon čez Kot do Staničeve koče, Kredarice na vrh Triglava, s katerega je zado- nela lepa slovenska pesem. Po obveznem krstu za »prve pristopnike« smo pot nadaljevali preko Doliča in Hribaric v dolino Triglavskih jezer, kjer smo zvečer v koči pripravili kar mali koncert. Ko smo se utrujeni, vendar zadovoljni, vračali domov, smo se dogovorili, da ta izlet ne bo zadnji. Kaj pa v bodoče? Vsekakor je poleg rednega dela, največja naloga zbora pritegniti k sodelovanju čim več novih pevcev, kajti le tako bo mogoča kvalitetna rast zbora. TONE KRŽIC 5. LETNI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA LIKO — VERD Letos je v dneh konec junija in v začetku julija, to je od 20. 6. do 7. 7. 79 potekala že tretje leto kulturna prireditev »Srečanja Bistra 79«. S svojim petim letnim koncertom je na prireditvi nastopil 1. 7. tudi moški pevski zbor LIKO — Verd. S tem koncertom je bila zaključena letošnja uspešna sezona, že šesta po vrsti, odkar deluje pevski zbor. Letošnjo sezono je zbor nastopil že jeseni s celovečernim koncertom, pa tudi spomladi je pripravil celovečerni koncert, s katerim je gostoval v Domžalah, Cerknici in v Rovtah. Poleg tega pa je zbor nastopil tudi na vrsti proslav, na občinski reviji pevskih zborov in na X. taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Pismo Najprej bi vas vse v LIKU lepo pozdravil. Tu sem že nekaj mesecev in verjetno gre meni počasneje življenje kod vam v proizvodnji. Preživljam v vojaški suknji moje najlepše dni v življenju. Manjka samo denarja, pijače in prostosti. vojaka Toda tudi to se da normalno preživeti, vojska je pač vojska. Slovencev nas je tu veliko in se počutim kot v Sloveniji. Sem v mestu Bdeča, ki je majhno in ima samo eno tovarno. Do Dubrovnika je 65 km. S kmetijstvom se zelo malo ukvar- jajo, ker ni zemlje, je bolj kraški teren. Pod mestom je eno naših največjih umetnih jezer, kjer se zbira voda za hidroelektrarno Trebinje II. Zajezena reka Trebišnjica se za elektrarno vije naprej skozi Trebinje proti Popovem polju kjer ponikne. Mesto je znano po zloglasni kaznilnici za politične jetnike v stari Jugoslaviji. V letih 1939—1940 je nastala tudi zelo znana pesem Bile-čanka. Vidijo se tudi sledovi izpred prve svetovne vojne, saj je na vsakem malo višjem hribu razvalina ostankov trdnjav, ki so bile v sklopu avstrijske obrambne linije na meji s Črno goro. Od domačih živali imajo tu samo kače. Saj ni nič čudnega, povsod samo kamenje in poleti vročina vedno presega 30°, zato tukaj drugega ne more živeti kot hladnokrvni plazilci. Za enkrat naj bo dovolj, pa še drugič kaj. Še enkrat lep pozdrav vsem sodelavcem in bralcem »Našega dela«. TOMO BRATI C Na Triglav Poletje in s tem čas dopustov se izteka. Večina se je na dopust zapodila proti morju. Nekateri pa so se obrnili v nasprotno stran, to je v gore, kjer zaenkrat ni pretirane gneče. Izjema je seveda Triglav, ki ga v poletnih mesecih oblegajo množice, saj večina še vedno pravi, da nisi pravi Slovenec, če še nisi bil na Triglavu. Pa tudi obiskovalci iz drugih republik in izza naših meja so zelo pogosto obiskovali našega očaka. Tako se iz dolin okoli Triglava, kot so Vrata, Krma, Kot, Bohinj in Trenta, do koder se lahko pripelješ, vsak dan, posebno pa konec tedna vijejo kolone proti vrhu. Tudi Vrhničani smo stalni obiskovalci Triglava, saj smo nanj speljali celo transverzalo — peš pot z Vrhnike na Triglav. Da izgleda res kot prava transverzala smo izdelali tudi spominske znake, pa tudi majice s simbolom poti. Kot vsako leto smo se tudi letos nekateri podali peš z Vrhnike na Triglav, nekateri prvič ali drugič, nekateri pa že sedmič. Nekateri so si za pot vzeli cel teden časa, drugi nekaj manj. Najbolj hitri oziroma najhitrejša pa sta prišla na vrh v doslej rekordnem času in sicer v enem dnevu in dveh urah, ali natančneje: startali smo v petek ob 14. uri in po 110 km hoje in 26 ur kasneje, to je v soboto ob 16. uri stali ob Aljaževem stolpu vrh Triglava. Ker sva še bila pri močeh sva se odločila, da greva peš še na- ŠPORTNO DRUŠTVO LIKO Potreba po ustanovitvi športnega društva v naši delovni organizaciji LIKO se pojavlja že dalj časa, saj se čedalje več LIKO-vcev ukvarja s športom rekreativno, pa tudi tekmovalno. Vemo, da nogometna ekipa LIKO nastopa v Notranjski nogometni ligi in, da tako kot doslej ne bo šlo več naprej, saj ni urejen niti osnovni status kluba. Po drugi strani pa verjetno ne gre samo za nogometno udejstvovanje »Likovcev, saj se ukvarjamo tudi z drugimi športnimi panogami in nazadnje tudi tekmujemo pod imenom LIKO v občinskem okviru. V okviru republike pa seveda vsakoletno tekmujemo tudi na LESA-RIADI, kjer imamo nemalo težav pri sestavi ekip. Vsled tega bo oziroma je nujno razmisliti o ustanovitvi športnega društva, ki naj bi rešil sedanje stanje nogometašev in razvil tudi druge vrste športa med Likovci. V primerjavi s podobnimi delovnimi organizacijami v lesni industriji, ki imajo športna društva že dalj časa smo vsekakor zelo zaostali. Pa ne zato, ker se nobenemu Likovcu ne bi ljubilo ukvarjati s športom. Takih je veliko. In še več jih bo, če se bomo tudi organizacijsko povezali. Zato ne bi bilo prezgodaj razmišljati, da že letošnjo jesen formiramo športno društvo LIKO, ki naj bi skrbelo za rekreacijo delavcev in obenem skrbelo tudi za sestavo ekip LIKO za razna tekmovanja tako v občinskem okviru in navsezadnje tudi za LESARIADO, kjer lahko z boljšo organiziranostjo dosežemo mnogo boljše rezultate, kot smo jih letos. S. J. X. LESARIADA Jubilejna X. letna lesariada — športne igre delavcev Lesarstva in gozdarstva Slovenije so bile 23. junija v Novem mestu. Tekmovanja smo se udeležili tudi Likovci in med 50. delovnimi organizacijami zasedli 20. mesto, lahko bi bili še precej boljši, če bi se tekmovanja udeležili vsi tisti Likovci, zaj na Vrhniko, kamor sva prispela drugi dan t. j. v nedeljo ob 20. uri. Če vas je že prizadela energetska kriza ali ne, če še znate hoditi peš, lahko tudi sami poizkusite priti peš na Triglav. Če vam bo to uspelo, si boste prislužili s tem tudi bronasto spominsko značko, za drugič vas čaka že srebrna in tretjič zlata. S. J. ki bi morali zastopati naše podjetje na tekmovanju. Tako smo v soboto zjutraj, ko smo ugotovili, da v nekaterih panogah manjka kar pol ekipe oziroma tekmovalcev, morali na hitro skom-binirati sestavo ekip, pa še nam ni uspelo vseh popolniti. Kljub vsem težavam pa smo se iz Novega mesta vrnili z bronasto kolajno po zaslugi naših dveh tekmovalk v namiznem tenisu, medtem, ko smo med moškimi v namiznem tenisu zasedli 5—8 mesto. Po posameznih panogah pa smo dosegli naslednjo uvrstitev: MOŠKI — namizni tenis 5.—8. mesto — mali nogomet 17.—32. — kegljanje — 43. — streljanje — 24. — odbojka — 17.—23. — šah — 18. — balinanje — 17.—21. — plavanje — 14. mesto ŽENSKE — namizni tenis — 3.—4. mesto — kegljanje — 18. — streljanje — 20. — odbojka — 9.—12. — plavanje — 7. mesto. ŠPORTNO TEKMOVANJE LIKO V pripravah na letošnjo lesariado smo v okviru delovne organizacije izvedli tudi športna tekmovanja v nekaterih panogah za posameznike in ekipe TOZD oziroma delovnih enot. Končni vrstni red po posameznih panogah je naslednji: MALI NOGOMET L Stolarna Verd I. 2. Stolarna Verd II. 3. Vratarna Verd 4. Žaga Borovnica 5. Servisi Borovnica ODBOJKA: L Skupne službe 2. LIKO Borovnica BALINANJE: L Stolarna Verd 2. Skupne službe ŠAH: 1. Selan Milan 2. Djalič 3. Karajkovič 4. Božovič 5. Susman 6. Djabič KEGLJANJE — posamezno L Strelec Franc 2. Spalevič Mile 3. Stare Franc 4. Brataševec Boris 5. Mamuzovič Mišo 6. Djalič Andrija 7. Karajkovič Esad 8. Susman Jakob 9. Selan Milan 10. Milojevič Zdravko 11. Spalevič Milonja STRELJANJE — moški posamično 1. Sajovic Anton 2. Gutnik Janez 3. Pušnik Baldi 4. Susaman Jakob 5. Prodanovič Milorad 6. Stepančevič Mio 7. Šebalj Andrija 8. Jurišič Luka 9. Zalar Jože in 10. Selan Milan Ženske posamezno: 1. Mustadanagič Ivanka 2. Zakrajšek Anka KO ZSS SOZD Uniles 24. avgusta letos je bil ustanovljen Koordinacijski odbor zveze sindikatov SOZD Uniles. Koordinacijski odbor ZSS SOZD Uniles sestavljajo naslednje konference osnovnih organizacij sindikata: MEBLO — Nova Gorica, STOL Kamnik, MARLES Maribor, NOVO-LES Novo mesto, IZTOK Miren pri Novi Gorici, JAVOR Pivka, LESNINA Ljubljana, HOJA Ljubljana, Delovna skupnost SOZD Uniles KRAS-OPREMA Dutovlje in LIKO Vrhnika. Na prvi seji Koordinacijskega odbora je bil za predsednika izvoljen Sikošek Franc. Potrjen je bil poslovnik Koordinacijskega odbora in program aktivnosti odbora s katerim je trenutno najpomembnejša naloga aktivnost sindikata pri sprejemanju samoupravnih aktov v zvezi z ustanovitvijo oziroma združitvi v SOZD Uniles. S. J. ŠPORT Humor Miha sprašuje: »Ali poznaš morda avtomobilski koktajl?« Tone odgovarja: »Ne vem. če misliva istega, ampak moj izgleda ta ko: pol vodke, pol gina, nato pa popiješ in spet dodaš pol vodke in pol gina ... To počenjaš tako dolgo, dokler ne zaslišiš v glavi — pi — pip ...« Miha sprašuje: »Ali veš, zakaj imajo sodobne novogradnje tako tanke zidove?« Tone odgovarja: »Zato. da ne bi imeli občutka, da govorimo v zid, ko pa nas sosed na drugi strani zidu prav dobro sliši...« Miha sorašuje: »Kaj praviš, če bi izvedli akciio — Zlata metla — za naibolj UMAZAN turistični kraj pri nas?« Tone odgovarja: »Mislim, da ima — zlato — danes takšno vrednost, da bi naši kraji kar tekmovali v — umazaniji...« Miha: »Zanima me, kaj boš napravil z regresom za rekreacijo?« Tone: »S tem vprašanjem se tudi jaz ukvarjam ...!« Miha: »Prebral sem, da vsako letto uvozimo 10 tisoč ton fižola, katerega vrednost presega pet milijonov dolarjev. Ni to potrata, ko pa smo vendar kmetijsko razvita država?« Tone: »To je treba gledati bolj dialektično. Šmo pa zato mnogo bolj glasni...« Miha: »Kaj bi storili naši nogometaši, ko bi ttudi njih ocenjevali po delu?« Tone: »To bi bilo nemogoče, ker bi se potem v resnici težko razpoznavali na igrišču, ko pa bi vsi nosili dres s številko — ENA ...« Miha: »Bi se lahko spomnil kakšne pesmi za PRIVATNE MESARJE?« Tone: »Lahko. Recimo tole: »Ča če mi Copacabana, Acapulco in Madrid saj imam jaz teletino, prolečino in svinjino, saj imam jaz celi svit... TAŠČA NA MORJU Miha me je pred dnevi vprašal, če bom res poslal svojo taščo na slovensko obalo? — Res, sem odvrnil! Pa je Tone dodal: — Ampak, marsikje vendar morje smrdi! — Naj smrdi, sem mu odvrnil, saj bi rad, da tašči zasmrdi morje do konca življenja! VRATAR Na Vrhniki bojda živi vratar, ki trpi za nespečnostjo. Bojda so že poskusili tudi z akupunkturo, a vse zaman. »Imam predlog,« pravi Miha! Tone: »Kakšen pa? Vključite ga v delo kakšne naše komisije in zagotavljam ti, da bo že v kratkem spal kot top ...« MORSKI VALOVI Miha: »Morda ti veš, zakaj so nastali na naši obali tri metre visoki valovi?« Tone: »Kolikor vem, je bila to prijateljska tekma z Zavodom za cene!« BORIS BRATAŠEVEC Zakaj tako? Že pred leti je Žago na Ljubljanskem vrhu uničil ogenj. Nekaj tega, kar je ogenj pustil pa še vedno klubu j e vsem vremenskim neprilikam in s tem ohranjajo spomine na dobre stare čase. Morda pa je to spomenik? Urejena okolica samskega doma na Verdu?! Kadrovske spremembe PRIŠLI — ODŠLI OD MARCA DO JUNIJA 79 PRIŠLI: Verd: Živec Damjan, Ivanovič Dušanka, Huskič Hasnija, Cvišič Zorka, Jovič Jelica, Pejič Anto, Džalič Andrija, Katalina Dušan, Mitrič Miroslav, Šnajder Karol, Pavlovič Vid, Blat-njak Mara, Borič Milka, Bilbija Milenko, Jurič Danica, Neškovič Branka, Stanišljevič Draško, Malinič Zoran, Dreškovič Igbala, Pušac Gor-čin, Omeragič Ramo, Ivanovič Dragana, Jakšič Marica, Pavlovič Radoslav, Jakovljevič Miroslav, Katalič Radenko, Džurdževič Petar, Kudu-zovič Esad, Džulič Hasan, Tešič Ko-sta, Kamili Bego, Tubič Emila, Kne-ževič Anica, Mlakar Mirko, Tahirovič Zahid, Žerjav Martina, Buh Jože, Gutnik Bojan. Borovnica: Tomič Drago, Susman Nevenka, More Ferdinand, Mršič Mira, Petrovič Miroslav, Begič Senad, Bojič Ratka, Tomašič Martin, Dukič Refik, Jusič Alija, Krnič Boro, Hajrudino-vič Arif, Sejarič Nure, Ličina Has-bija, Marjanovič Pero, Bačič Nedeljko, Bačič Aleksa, Skenderovič Šerif, Peranovič Gojko, Rihar Bojan, Zeljkovič Slavko, Cvišič Vuka-šin, Mršič Vinko, Trivunčevič Radovan, Marič Marinko, Masatovič Šte-fo, Mršič Ivo, Trivunčevič Vaskrsije, Ičanovič Hamdija, Račič Husein, Kojadinovič Ratomir, Stevič Mirko, Tubič Andjelko, Mršič Anto, Cvišič Milorad, Pranjič Ivo, Nikolič Milenko, Susman Ivan, Horvat Majda. Vrhnika: Hladnik Peter, Filipič Antonija, Petrovčič Janez, Mihevc Lidija, Jereb Marija ODŠLI: Verd: Avrič Dušanka, Mele Matjaž — umrl, Vuleta Mirjana, Jurič Andro, Seizovič Nevenka, Ivanovič Dušanka, Pajič Peter, Bratič Tomo, Urh Stane, Končar Rada, Janjič Hinka, Ramič Asim, Otrin Mojca, Bogdanovič Ivanka, Mamuza Radana, Savič Ljubimka, Durmič Nada, Cvijanovič Zagorka, Muratagič Asim, Perič Tomislav, Ivanovič Mili j a, Pantelič Ankica, Avrič Ilija, Ignjič Jeka, Spa-levič Persa, Brkič Suljo, Mijovič Mirko, Selimovič Ramo, Jakšič Marica, Obradovič Milorad, Petoš Ilija, Obradovič Staniča, Muharemovič Zarif, Kunc Senada, Ivanovič Dragana, Milojevič Zdravko, Fortuna Ivica, Tahirovič Zahid, Kneževič Anica, Hribar Drago, Mlakar Janko, Palčič Andrej, Nagode Stanko, Žakelj Alojz, Oblak Majda Borovnica: Matič Jožo, Matič Niko, Sušak Če-do, Brnjak Ivo, Gajdič Mirzeta, Se-kič Jožo, Polovina Radmila, Dragič Risto, Jankovič Jožo, Perger Marjanca, Matič Ante, Papič Ivo, Šako-njič Ismet, Medovič Vlado, šušak Boško, Bukeilovič Ivanka, Deronja Karlo, Ivanovič Marko, Mančič Dragan, Lozinšek Danica, Montibeler Marija, Tomič Drago, Jovanovič Marija, Petrovič Miroslav, Begič Senad, Berkec Dragan, Ivanovič Nedeljko, Šahirovič Senad, Horvat Josip, Matanovič Marija, Balič Senada, Felič Ago, Golič Marija, Jokič Borka, Aličajič Adam, Bilandjija Marko, Biladjija Drago, Vengert Miško, Marjanovič Pero, Skenderovič Šerif, Todorovič Branko, Joca-novič Nafija, Španič Zvonimir, Ko-vanovič Djordje, Subotič Vojin, Jurič Marko, Zelič Milan, Mikuž Jože, Peršin Mirko, Juha Anton, Mazi Cvetka, Doljšak Marija. Takole pa zgleda pot na Triglav pozimi v začetku januarja. Snega je na metre, mraza in vetra pa v izobilju Na Kredarici pa kljubujejo zimi le meteorologi in zelo redki obiskovalci. Naša sedežna garnitura na »Salonu pohištva« UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, ureja uredniški odbor: Jakob Susman (odgovorni urednik), Miroslav Hanžel, Stane Knapič, Rado Ogrin, Petrič Stane, Martinčič Franko, Stane Urh — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Cankarjev trg 4, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani