PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnifti Ib upravniškl prostori: MT South Lawndala An. Offlea of PubllcaUon: «657 South Laamdale Alt Rockwell SN i/ro— Cena lista Je $6.00 Zatared as at ISTt^i^S S SltSTUS CHICAOO II ILLm PETEK. 10. DECEMBRA (DEC. 10). 1943 SubscripUon *.00 Yearly ŠTEV,—NUMBER 241 Acccptance for mailing st special rate of postage provided ter fe seetion 110». Act of Oct 3, UIT, authorised on June 4, 1911. AMERIČANI, ANGLEŽI PRODIRAJO V ITALIJI Čete pele ameriške in osme britske armade zasedle vse višine Maggiorskega in Camin-skega gorovja in se zdaj vale v doline, kjer *e odpira pot v Rim.—Ruske kolone zožile obroč okrog Znamenke in presekale železnico, ki vodi v Krivo j rog in Nikolajev. Nemška vojaška posadka ob krivini Dnjepra izolirana;—Ameriški letalci vrgli čez 1300 ton razstrelilnih in zažigalnih bomb na japonske baze ške čete v bitke proti Rusom na Zsvesnlikl atan v Alšlru. 0. decembra.—Angleške čete so danes naskočile in vzele gorski greben Groce, dve in pol milje juž-nozapadno od vrha Camino in zdaj prodirajo proti reki Garigli-mi, ki je oddaljena eno miljo. Istočasno so ameriške čete po-metle vse osUnke nemških posadk na zapadnem slemenu gore Maggiore in se brzo spuščajo v dolino, katera odpira ravno pot do Rima. Medtem so angleške Čete na vzhodni strani izvršile nov prehod čez reko Moro in se približale točki, ki je oddaljena osem milj od Pescare ob Jadranskem morju. London, 9. dec.—Po nacijih kontrolirana pariška radioposta-ja je danes naznanila, da so enote britske armade v prodiranju po italijanskem obrežju ob Jadranskem morju od San Vita dospele do Ortone, 17 milj južno-vzhodno od Pescare, luke qb tem morju. Zavezniški atan W Alžiru, 9. .dec.—C e te. pele agsfiike armade in osme britslce armade so zavzele višine Maggiorskega in Caminskega gorovja in se zdsj vale v doline, kjer se odpira pot v Rim, se glasi uradni komunike. V prodiranju so okupirale utrjene vasi Camino, Acquapen-dola in Cocuruzza na južnoza-padni strani Mignana. Nemška sila se je morala umakniti s strategičnih pozicij v tem sektorju italijanske fronte pod udarci ameriških čet. Ameriške topniške enote domi-nirajo doline v vznožju Maggiorskega in Caminskega gorovja. Montgomeryjeva armada je prekoračila reko Moro, kjer se izliva v Jadransko morje. Lju-te bitke so v teku v okolici Or-sofjne, deset milj od obrežja. Oddelki briUke osme armade naskakujejo nemške pozicije v hribih na zapadni strani Caisoli-15 milj stran od Jadranskega morja. Operacije podpirajo britska in ameriška bojna leUla. Ameriški bombniki ao bombardirali CaviUvecchijo, prisU-n&no mesto, 45 milj severoza-Padno od Rima. Bombe so tresle na nemško ladjo v luki, skladišča munlcije in železniško Pitajo. Drugi roji bombnikov 10 napadli Pescaro. . London, 9. dec.—Ruske kolone v> /ožile obroč okrog Znamen-železniškega križišča. in prečkale železnico, ki vodi v Kri-V0J rog in Nikolajev, se glasi Poročilo iz Moakve. To prizna-Va. da so se morali Rusi umak-J'1' is več naselbin ha zapadnem u izbokline reke Dnjeper po ]lut>l' bitkah s Nemci, v katerih »lednji izgubili 84 Unkov. Sovj.-uka čete zdaj prodirajo P">ti S h rovki, 18 milj pod Znamko. Izgleda, da bo močna *mika siU, zbrana na ozemlju krivini Dnjepra. kmalu izoli-,ifta Rusi zdaj ogražajo ves r"n ki komunikacijski sistem Kri voj rogom in Nlkolaje-'rri luko ob Črnem morju. '' »bije v krt vini Dnjeprs so ruisk" <*te obnovile prodiranje r JU/J)ozapadni smeri od Dnje-' P-trovilca in okupirale več kih trdnjavskih točk. LJu-'ke divjajo pri Čemjakovu '.itomlroin In Koroetenom rn»rtal Prtu Erich ''nstate je zagnal sveže netn- tej frpnti. Radio Berlin je naznanil, da so rumunske čete s podporo enot nemške bojne mornarice zdrobile ruska mostišča na južni strani Kerča na Krimu. Dalje trdi, da je čez osem tisoč Rusov padlo v bitkah z Nemci v zadnjih treh dneh. Zavesniškl sian na Pacifiku, 9. dec.—Ameriški letalci so ponovno napadli japonske baze na otoku New BriUin, poroča glavni stan generala Douglasa Mac-Arthurja. V zadnjih dveh tednih so Američani vrgli čez 1300 ton »razstrelilnih in zažigalnih bomb na te baze. Ameriški pomorščaki so kon-solidirali svoje pozicije na oto-cu Bougainvillu, na katerem so se, izkrcali pred štirimi tedni. Glavni sUn admirala Williama T. Halseyja poroča, da je v bitkah s pomorščaki padlo 2500 Japoncev, ameriške izgube pa znašajo doslej 254 ubitih in 962 ranjenih. Near Delht, Indija. 9. dec.— AfltertMrt- bombniki in r»ndon. 9 dar —Dr Pteter S Orbrsndy, predsednik holand-ske u bežne vlade, je naznanil ustanovitev hotarfdske vojaške organizacije v Angliji. Delal )e. da bodo člani tr prekoračili R >-kavski preliv, ko pride signal za invazijo zapadne Evrope skags kluba prip"ročel obvezno vojaško službo v povojni d«»bi. "Porabiti na snu mo, da je člo-! vaška natura vedno enaka." je 1 dejal. "Amerika mora ostati teko mogočna oboi oAma sila, da ae je ne bo nihče upel napaeti. Ko bo te vojna končana, ae bodo 1 pojavili novi problemi, Jsz sem ' kstl In »em še zagovornik oboro-'žene priprsvljenost!." ipel Nov siatus obljubljen Indokini Alžir. Alžirija, 9 d#c.~Odbor za osvotvalitev Francije je for-ITilno ofekhral vae koneeeije, katere ta dala vltiška vlada Ja-pomem v Indokini. In jI zagoto- In da je ta v oapredju kampanje im odpravo subvencij. To tvorijo Ororery Manufacturers of Ame-riea, General Fonda, Hwift »t Co, Caltfornie Pai klng Corp , H J llein« Co, National lllaruit Co., J'il!sbury Klour Mills Co., Bor-den Milk Co. ln vač drugih ži-! vilskih konearnov. Iteuther je[ vil nov pfilitlčnl status, ko bod i svaril <«teek, naj na nasade pro-' Japonci izgnani Iz delale. , (»agandl živilskih ki>mpenij. I Feldmaršal Rommel po-šilja čete v Jugoslavijo PRIZNANJE PARTIZANSKE VLADE? .London. 9. dec,—BriUka vlada je včeraj razkrila, da nudi večjo pomoč ln podporo armadi generala Tite, ki ima raalotnbo pri komunistih, nego četniki sili generals Mihajloviča, vojnega ministra v jugoslovanski ubežni vladi, is enostavnega razloga, ker partizani vodijo večino bitk proti nemški okupacijski stil v Jugoslaviji. Državni minister Richard K. I,aw je na vprašanje, naj pojasni najbolj spektakularen notranji spor v zavezniškem taboru, odgovoril v parlamentu, "da naša politika je podpiranje vseh sil y Jugoslaviji, kl se upirajo Nemcem. Psrtlzanska sila dobiva večjo j>omoč od nss kot general Mihajlovič, ker je njen odpor proti Nemcem večji." Tito je nasnanll, da je feldmaršal Erwin Rommel začel veliko ofensivo proti partlsanom in da nemške čete prihajajo v Jugoslavijo li Grčije, Albanije ln Avstrije, Nemci so udrll v Prljepolje v severni Srbiji in skušajo prebiti partlsansko Črto ob reki Lim. Nova ofensiva je v Uku v vseh osvobojenih pokrajinah In ljuU bitke divjajo zlasti v Bosni, Srbiji in Hercegovini. Najnovejši dokaz o naraščajočem sporu v Jugoslfcvljl Je poročilo dopisnika švedskega lista Dagens Nyheters, ki ga Je poslal i« Curlha, ftvica, da je Mihajlovič Javno Izjavil, da bo vrgel svojo četniško silo v boj proti partizanom, Dopisnik trdi, da Je osebni prijatelj srbskega generala. Ustanovitev partlsanske pro-ivlzorlčne vlade v Jugoslaviji v nasprotju s ubežno vlado kralja Petra v Kairu, Kgipt, katero zavezniki priznavajo, je bila tudi omenjena v parlamentu. Znamenja ao se pokazala, da bo Velika Britanija priznala partlsansko vlado. Law Je dejal, ds nima uradnih Informacij o formiranju Titovega režima ln ne o ndnošajlh med tem režimom in ubežno vlado v Kairu. "Naše stališče Je vedno bilo, da Imajo ljudje v oavobojenlh pokrajinah pravico do formiranja svoje lastne vlsde," je dejal. Stavka voznikov tovornih avtov Protest proti zavlačevanju odloka Ailsnis. Oa.. 9. dec —Cez dva tisoč voznikov tovornih svtov v Um mestu in Memphisu, Tenn, je rastavkalo in1 prizadetih je 42 kornjianlj. NtavkarJl so člani unije voznikov, šoferjev ln po-magarev, ki ja včlanjena v Ameriški delavski federaciji. W T. Archer, poalovnl agent unije, je dejal, da Je sUvka protest proti zavlačevanju odloka glade zvišanja mesd, Vojno-de-lavski odbor Ja odobril zvišanja, urad administracije cen pe ga še m sankcioniral. P< i v prečna plača vosnlkov v Atlantl je M centov na uro, poma j/ačev |»a 45 centov. Plača In pol valja le za ura. ki snašajo če/ 60 na teden. Vojno-delavskl odbor je določil zvišanje plače ra pet centov na uro. Waltace Neal, uradnik vozniške unije v Neahvillu, Tenn., je dajal, da ae bodo člani te pridružili stavki, če na bodo dobili ivi-šanja plač. Možnoat je. da sa bo stavka razširita tudi na Ala-bamo. JEL. PRO SVETA THC DrUOHTCMMENT GLASILO 0 PROSVETA 26S7-M So. Levrndale Av«- Chicago Sl or THE TTDOLATZD PRESS '- "T" P108VITA*"* Glasovi iz naselbin i druitva 236 SNPJ sc vrftt v ' del j o, 12. dec. ob dveh popoldne v Karasajr Town halli Vel člani so protoni, da ae udeleže te seje, na kateri bodo volitve odbornikov. Mmmj Maresak. tajnica. nataon v oklepe ju na pnmer (December JI. 1HJ). poteg na naslovu pomeni, da vam k s tem datumom potekla vite jo pravočasno, da se vam list ne usuvl Pano- Teheranska deklaracija fitlri dni ser se posvetovali in sklepali ~velikf trtje" v Teheranu, Perzija, o usodi Nemčije in Evrope, potem pe so sestavili kratko deklaracijo, ki je bila objavljena «. decembra. Deklaracija je podpisana: Roosevelt, SUlin, Churchill. Nič drugače in nič drugega. Roosevelt je prvi, Stalin na sredi in Churchill zadnji. Deklaracija ni na splošno zadovoljiva, kakor je bil kairski komunike nekaj dni prej. ki je napovedal konec japonskega imperija. Teheranska deklaracija ne pove ničesar, kaj se bo zgodilo z Nemčijo in Evropo sploh. Veliko kričanja je bilo, da se v Teheranu pripravita ultimatum za Nemčijo, kl jo pozove, naj odloži orožje in se poda takoj, kajti druge poti ni Nič tegs ni bilo. Ce bi se Nemčija zdaj podala, bi obdržala precejšen del svoje oborožene sile, tega ps "velika trojica" noče. Namesto tega je trojica izjavila: "Nobena sila na svetu nam ne more zabraniti uničenja nemških armad na suhem, podmornic na morju in letalske sile v zraku. Naši napadi bodo neprestani in naraščajoči.- To pomeni, da so Roosevelt, Stalin in Churchill zaključili, da mora biti Hitlerjeva oborožena sila dokraja uničena in Nemčija mora sama pasti na kolena. To je pravilna taktika. Danes ni opravka s cesarsko Nemčijo, v ksteri je bilo do zadnjega nekaj civiliziranosti in človeške dostojnosti—danes imajo Združeni narodi opraviti z nečloveško barbarsko pošastjo, zverinsko nacijsko organizacijo, katera nc sme ostati živa; s to pošastjo ne more biti pogajanja m ne premirja. "Velika trojica" se je vsekakor dogovorila, kaj bo naredile z Nemčijo. To bo objavljeno, ko pride čas za to. Tehersnska konferenca je bila v glavnem vojaškega značaja, kar jc poudarjeno v deklaraciji: "Dosegli smo popolen sporazum glede obsežnosti in čaaa ofenzivnih operacij, ki pridejo z vzhoda, zapeda in juga—m ta naš sporazum je garancija za našo zmago.". To pomeni, da je bilo natančno določeno, kdaj in kako bodo napadli Nemčijo S treh strani z vsemi silami, ki jih imajo Amerika, Anglije in Rusija na razpolago. Vprašanje "druge fronte" je rešeno. Zavezniške sile na tleh in v zraku bodo prodirale v Nemčijo istočasno iz Rusije, skozi Francijo in Nizozemsko, iz Italije in z Balkana To se zgodi še to zimo ali najkasneje na pomlad. "Velika trojica" je seveda sklepala tudi glede oblike bodočega mitu. Tudi to je povedano v deklaraciji: "Prepričani smo, da naša sloga prinaša trajni mir. Priznamo, da smo z Združenimi narodi vred odgovorni za mir, ki zagotovi večini vseh ljudstev dobro voljo in odprsvi šibo in teror vojne za dobo mnogih generacij . . . Iskali bomo kooperacijo m aktivno udeležbo vseh narodov, velikih in malih, z namenom, da odpravimo tiranstvo, suženjstvo, zatiranje in intolersneo s sveta; pozdravili bomo vse narode, ki prostovoljno stopijo v svetovno družino demokratičnih narodov " To so lepe in upapolnc besede. Skoro bi stavili, da so to Roose-veltovc besede, edino on je vajen takšnih deklaraci) —dočim sta fcvu Churchill in Stalin formalno privolila v te besede. Svetovna dru-! *ina demokističnih narodov, ki naj kooperira in deluje ae odpravo • tiranstva. suženjstva, zatiranja in intolerance! Kaj more biti lep- Veeti Is tega. kaj idealnejšega za človeško družbo z našega stališča?---j Cross. Kimm.-Zadnje dni Danes so to le beaede. Kje je garancija, da postanejo fakt? Kdo,%mo pokopeli dva člana SNPJ. niore jamčiti? Stalin. Churchill, Roosevelt—ki prihodnje leto vse-'1*™ W John Vehovec. ki je' kakor odide v privatno življenje? Upanje—to je vse. kar imamo! J mnoK° kt stanovsl pri družini Zmaga Združenih narodov je gotova stvar. Kaj pride potem—je JJohn ^ordani v Breezv Hillu, le upanje j dragi pa Mike Pencil, ki je bil Velika pomanjkljivost v deklaraciji je. ker ni "velika trojica" i SETJ* kanfil[ih na" ničtsar črhnila gl«*- forme "svetovne družine demokratičnih na- - - rtd* 'V0)* t »dov " Morda pride lo v kratkem, a nič prezgodaj ne bi bilo že danes ~ nutacijel O igsocih In Library. Pe-—Zopet bom nekaj napisala, nekaj novega, nekaj starega. Starka Zima nas je že obiskala; snega sicer še nismo imeli, drugače je pa mrzlo. Z delom jc tako kot drugod. Premogar ji nc vedo, ali bi delali ali štrajkali, ker jim baroni nc marajo priznati prave unijske pogodbe in zvišanje plače. Tako sc vleče že od zadnjega aprila. Sc zdaj niso gotovi, koliko bodo dobili plače. Zdaj pa ie nekaj za (I dolge umske čase, tako za kratek Ko sem bila še v starem kraju, smo hodili na tlako v farovž; od vsake hiše jc šel eden, dokler ni bilo vse obdelano. Neki dan smo delale tri dekleta pA župniku. Kuharica nam jc skuhala žganoev in jih Cajn z ocvirki zabelila. Ker je petek, smo nekaj časa strme gledale. Pride župnik v sobo in pravi: "Dekleta. Ic jejte, čeprav je petek. Pri nas ni nobenega greha, ker imamo dosti ocvirkov; greh je pri vas, ker jih nimste .. V tej naši novi domovini je pa nekoliko drugače. Nedavno sem obiskala neko družino, kjer imajo desetletnega dečka in osemletno deklico. Mama jima je skuhala krompirjevih žgan-cev za kosilo, ko sta prišla opoldne iz šole. Fant vpraša, kaj je za "dinner". Mati pravi, da nekaj dobrega. Postavi na mizo žgance s prežgano župo. Hčerka je rekla, da jc rajši lačna, sin-f*' ček pa ae je odrezal, da tisto naj bečlarji jedo. Lačna in objokana sta šla nazaj v šolo. Potem sem bila pa še jaz deležna tistih žgančkov. Po tistem jih ni več skuhala. Še ni dolgo, ko svs z mojim možem obiskala veselo družbo, kjer jc bila tudi muztka. Pa tudi kranjskih klobas ni manjkalo. Mislila sem si, da zdsj bo nekaj brez pointov in res jc bilo. Potem sc nam. pridruži prileten možak in me vpraša, ako imava oba sto let. Rečem mu. da gotovo že več. Drug drugemu poveva svojo starost in oba sva imela 114 let. Rečem mu. da sva nekoliko let prišla prezgodaj na Vsem mojim prijateljem v< lelc božične praznike in srečno novo leto, kakor tudi uredni- Uraula Klobčar. obrti Umrl je v Prontenacu Svet Združenih narodov, nekakšna uprava ivetovne orga-1 73 lct "Jf bi morala biU formirana-če hočejo "eeliki trije" res1 * m P0«™**1* **>™> na kor>per»rati z ostalimi narodi. To odlašanje tn zavlačevanje ne ko-1 *jah J? lborovaniih ' 1 Oba pogreba sta se vršila po civilnih obredih tisti nikomur, uae oa deje material sovražni propagandi, da lahko ranaJjuje s konfuzijo. Poudarjanje »Joge. edmstva. dobrega prijateljstva in popolnega spvt a rum* med Ameriko, Rusijo in Anglijo je nejboljia note. kl rvem tl teheranske deklaracije Ta nota je najhujši psihološki in moralni udaiec rs nsetjako pošast V tem momentu Nemčija ničesar Uko rte potrebuje, kakor nezaupanja In razdora med "veliko troj*o Trga hladilnega olja pa ni-^in ga tudi ne bo, o tem smo prepričani vsaj med vojno ne. Prisil smo skupaj z upanjem in odlo^iostjo. razhsjamo pa se i itrem prijatelji v dejstvu, duhu in namenu." Tako se zaključuje! teheranska deklaracija Za popolno /mago in zi trajni pošten I mil ni ruč boi; potrebnegs. kakor je iskreno prijateljstvo v dejstvu » duhu in namenu T«» je tako jasno, kakor je jasen beli dan Najmanj smemo dvomiti da do dneva popolne zmage bo tako kajti .n sto n*čtfl nfr^^f** na di lavo solnčr.ir. rož m bomo ie send vzdrževali šolstvo." Ampak resnica je, da je do pred nekaj leti slovel Kansas kot najbolj naradnjaška država izmed veeh 48 držav, kar ee tiče šolstva. Zadnja leta se je v tem ozira nekaj izboljšalo. Sedaj po premoženju revni, toda po otrnkih bogati eolski okraji dobe nekaj subvencije iz državne blagajne. Ni dolgo, ko smo vehementno zahtevali, prosili in beračili za podporo pa pošiljali v VVashington vplivne deputacije za večje in večje relifnc dajatve, češ, da sama država nc mora skrbeti za brezposelne delavce in bankrotirane farmarje Kar naenkrat smo pa obogateli in sc postavili na lastne noge., Saj vemo, da taki veliki možje kot je naš senator Reed ne dajo dosti na šolstvo. Čim manj je iol, tem vec je kalinov, da jih lahko love na volilni dan za svojo stranko. Naie društvo 206 SNPJ ima osem članov v oboroženi sili, kar jc precej veliko za Uko malo društvo. Pred kratkim sta bila na dopustu Frank Dolinar mL, ki služi pri "Seabees" ali pri konstrukcijskem bataljonu pri mornarici. in Johnnj Potočnik, ki jc Bovršil pilotsko šolo in bil pro-moviran za poročnika. Dodeljen je k lovskemu letalu tipa P 38. On je v«dno ljubil hitro vožnjo in prevratne senzacije, sedaj bo pa imel oboje. Johnnvja se gotovo spominjajo Čitatelji Mladinskega Lista, kajti bil je eden najpridnejših dopisovalcev v slovenščini Obema mnogo sreče! Kvota tisoč novih naročnikov Proletarcu še ni dosežena in kampanja je ie v teku. Čitatelji Prosvete lahko k temu veliko pripomorete, če ae naročite na Proletarca. Pomagali boste listu, da še naprej širi med delavstvom tako potrebno politično izobrazbo. To bo najboljše božično darilo delavskemu listu, kakor tudi vam samim, ko boste tedensko prejemali dobro čtivo. John Shular. 206. Prav uko ni dvoma da je prijateljska kooperecije potrebna zs graditev trajnega in poštene«, miru Ako ne bo te prijateljske ko-1 oper scije med glsvno totvorico- Ameriko, Anglijo Ruaijo in Ki-ujsko- kater* vodi totalno vojno za poraz osišča potem ne bo pravega miru tn ne bo demokracije za ljudstva, ki so ie od isdnie vojne zasužnjena po toUitUrsklh dikUtorjih. bolničarke as poti eofeško bolaifek« e eeedja Prispevki sa pomdhso akcijo Cleveland — Meseca novembra so prispevali za pomožno akcijo, podružnici 36 JPO-SS, sledeči: Jos. Zakrajšek dolar, Frank Požar dva dolarja, mrs. Dodich dolar, Leopold Grajzar in žena $10, Andrew Zupane in žena $5, J. A. Homec $9, Apolo-nia Homec $5, Ludmila Hazel $5, John Jane in žena $5, Andrej Božič (zidar) $5, Gertrude Bokal $10—ona ie podarila svojo provizijo od nabiranja, oglaaov v vsoti $8.75, potem pa je dodala ie $1.25, kar znese $10. Društvo V boj 53 SNPJ prispevek za november $12.50. Mrs. Znidaršič in sin John $2. Andrej Božič (kovač) mi je izročil $25 kot prispevek lovskega kluba, kar je že lep delež od naših lovcev. Skupnih prispevkov sme v novembra imeli $83.50, kar ni veliko, toda je bolje kot nič. Kaj je pa z dragimi nabiralci? Upam, da sc boste bolje potrudili v decembru. Za tako naselbino kot je naša, ni to dovolj mesečno. Torej prispevsjte kolikor le morete. Posebno pa apeliram na one, ki niso še nič darovali. To vsi smatraj mo za našo narodno dolžnost kot sinovi in hčere malega naroda, ki preliva kri za svojo svobodo. Ce nam je kaj na tem, da bi jih radi videli že enkrat svobodne, storimo vs: svojo dolžnost napram njim. J. F. Durn. Ujnik. Kako |e ne ferasak Shsldon. Wle.—Pri nas smo dobili sneg že 7. nov., Uko da smo morali živino v hleve spraviti, kar je bilo zelo zgodaj. Tudi koruza, glavni pridelek za krmljenje živine, ni obrodila in žito tudi slabo, ker smo imeli skoraj šest tednov deževno vreme. Več stvari smo po dvakrat sadili, pa še ni bilo nič. Za sto funtov mleka s 4% maščobe nam plačajo $3 08. kar je malo več kot šest centov kvart. v mestih gs ps prodajajo po 15 centov, dasi mogoče nima niti dvs odstotka maščobe Tako nas odirajo, kakor tudi konzumente Pri mlekarstvu je tudi vse telo nsUnčno: krave morajo biti čiste. hlesJ svetli in z spnom pobe) »eni, kakor hitro je pomol -zeno. se mora mleko hladiti, da ni kislo Imamo moderne hleve ** počit. JO MCEMBRA nter Vmlukrat, kolucTT?" K> videl, je bils lepša On, tudiItako trdila o^. ~ela kot P,Cc ^ du. Spomladi 9 . !• *°P*t prišla da morilec bo najden in dovolj kaznovan On K w no tisti čas imenovan sB^ jen — ne morem *-P™ spominjati - zs okra;^^ P* dnika <_] tf Takoj po pogrebu £ rif, U odvetnik to * P-' gih mol. ki so vse pt^rm ^ vseh p<»lopjih^da naj^r petekjž ZAPISNIK *Vf/ Uk Kern: Glede finsnčne pomoči Združenemu odboru nisem lUsoval in sem priporočsl, ds se glasuje na tej seji. O sprejeti ^soluciji pa mi ni nič znanega. Dvomim, da je potrebno mešati ^ v par tizansko vprašanje. V Sloveniji so partizani, o tem ni nobenega dvoma. In če jih je veliko po Številu, tedaj je gotovo med njiml veliko katoličanov. Kako bi bili to komunisti, ko je med Slovenci komaj 5% komunistov! Toda vprašanje nastaja, ali morimo sezati v to vprašanje. Glavni namen SANSa je, da dela za gkupno Slovenijo in za federativno vlado. Toda dvomim, da ima naša delegacija pravico v imenu SANSa glasovati za tako resolucijo. Mi jim nismo dali polne moči, poslali smo jih le na posvetovanje. Vprašanje pa je le, če mi danes to potrdimo, kar so oni iprejeli. ^ / * ' . Urankar: Zastopam preprost narod in osebno sem bil vedno za partizane. Profesor Kocbek je bil moj sošolec in prijatelj. Težava je ljudem odgovarjati, čemu bi podpirali eno stvar, ki je navezana na komunizem. Ljudje ne soglašajo, ker ne razločujejo; čitajo vse in sodijo le po zaključkih. Za duhovnike je težava, ker ne morejo iti proti škofom. Največja težkoČa pa nastaja v tem, ker še ni povsem jasno, kaj in kdo so partizani. dNočejo ali pa ne morejo poročati resnice. • « Csinkar: Glavno vprašanje ni, ali smo za ali proti partizanom. Gre za to, ali priporočamo, da razne vlade napravijo politično zve-zo z Narodnim svetom. Njih program pa je isti kot naš, ki smo ga sprejeli na kongresu. Če priporočamo tako zvezo, s tem še ne rečemo, da pripoznamo kako stranko. Nikakor se ne strinjam z izjavo, da naši delegati niso imeli polne moči in pravice glasovati na seji. Če je tako, tedaj bi bilo nesmiselno pošiljati kako delegacijo. Delamo le na podlagi naših stoječih sklepov. Zslar: Adamič ima dobre zveze v Londonu, torej tudi ve, kaj i| doma godi. Razlika je le ta, da se jaz ne strinjam z besedo "partizani". Točka se naj v toliko spremeni, da smo mi za vse skupine, ki se bore proti osišču. To priporočam ne le kot zastopnik naroda in član tega odbora, temveč tudi radi tega, da ne bi nastal razdor med nami in ljudstvom. Oman: Izjava se naj popravi v smislu Zalarjevega priporočila. Kristan: Prišel je čas, ko se mora izkazati ljudskim borcem čast. Naša naloga ni plašiti se, ampak iti med ljudi in jim pridigovati resnico. Povejte resnico, pa se vam ne bo treba bati iti med ljudi. Kamor grem, tam me povprašujejo o partizanih, kdo so, kaj so. In jaz jim povem resnico. Dokler so v temi, bodo vedno proti njim. Nastopiti je treba z resnico na dan in jim dopovedati, da se partizani edini borijo za pravico in narod. Cemu to prikrivati? Enkrat jim moramo dati tudi naše priznanje. Ali se kdo drugi bori proti sovražniku—v Sloveniji? Kdo je prebil italijansko črto pri Vidmu? Ali Mihajlovič? Vera v partizane je danes moje največje prepričanje in verjemite, vzelo me je dolgo časa, da sem prišel do tega spoznanja. Londonska vlada ni hotela in noče nove Jugoslavije, za katero se bore partizani. Mi se jih naj pa sramujemo imenovati z imenom, ki so si ga sami nadeli? Kuhsl: Dolgo časa že zasledujem odpor, ki se vrši v Jugoslaviji, in dolgo časa je vzelo, da je prišlo do odkritve, da so novice o partizanskih zmagah bile cenzurirane v Londonu. Kdo se sedaj bori v Jugoslaviji in naši Sloveniji, zame danes ni več vprašanje. Vprašanje je, ali bomo mi, ameriški Slovenci te ljudi moralno podprli in jim priznali pridobljene zasluge, ali jih bomo ignorirali. Jaz sem na seji volil za izjavo v celoti popolnoma mirne vesti in v veri, da se ravnam po zaključkih, ki jih je sprejel in nam v izvajanje poveril Slovenski narodni kongres. Pokažite mi eno točko izjave, ki ne soglaša s kako sprejeto resolucijo. Sicer pa je SANS partizane uradno priznal. To se je zgodilo na seji meseca februarja, ko smo sprejeli izjavo pod imenom SANS IN ODPOR V STARI DOMOVINI. Tedaj smo se izrekli proti vsem onim, ki blatijo bori-telje za narodno svobodo v stari domovini, in izrekli naše sočutje vsem onim, ki se borijo proti skupnemu sovražniku. Naša stara domovina je Slovenija. In edini borci proti sovražniku, ki so pokazali organiziran odpor, so pač naši preprosti kmetje, ki so pograbili orožje in se vrgli na sovraga. Njihovi narodni voditelji so pobegnili na varno, ljudstvo pa prepustili svoji usodi. Toda celo sinovi nekaterih teh voditeljev so se pridružili osvobodilni vojski »n partizanom. Eden teh je sin ministra Snoja. Jugoslovanska vlada ni ničesar storila, da bi izposlovala kako pomoč t*m nesrečnežem. Svoje agente pošilja med nas, da bi si pridobila zaslombo med ameriškimi Slovenci. Če bi vlada storila svojo dolžnost napram narodu, bi mi ne rabili nobenega SANSa, nobene organizacije, ki bi narod zastopala in govorila v njegovem imenu. Ampak vlada jih je pustila na cedilu. Mi smo torej edini, ki lahko nekaj napravimo zanje. Še več pa lahko storimo, ako vsi južni Slovani nastopamo skupno v enem skupnem odboru. In to je Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev. Izjava je jasna in demokratična. Ugovarjal je proti dvema točkama le brat Zalar. Priznavam mu vso čast, ker je nastopal odkritosrčno in povedal svoje vzroke za to. Na seji je tudi pojasnil, da zna sprejem te točke razcepiti naš svet. Toda slišati bi morali srbske duhovnike, kaj f imeli povedati o partizanih. O Slovencih bi danes svet še vedel "e. ako bi se ne uprli Nemcem in Italijanom in s tem žrtvovali »voje življenje in vse, kar jim je milo in drago. Sedsj pa se boji-m<>. da bomo zasejali neslogo med seboj, ako jim dsmo morslno Hporo. Združeni odbor ni pripravljen žrtvovati sloge v Zdru-knem odboru za neslogo v SANSu,—Seveda so tudi med partizani komunisti. Mogoče jih je veliko, mogoče ne. Ssj so bili komunisti l"di na našem kongresu, pa se jih nismo bali. Rekli smo, da lahko delamo skupaj vse stranke brez vprašanja na politično barvo In V(»"sk() prepričanje. To se vrši v stari domovini. Toda večina nr ljudi sploh ne ve, kaj pravi komunizem pomeni. "Komunist" * vsak, ki se ne klanja Mussoliniju, Hitlerju sil jugoslovsnski vladi. ~Osyobodilna vojska in partizani je uradno ime vojske Na-ro^n< protifašističnega sveta. Čemu prikrivsti prsvo Ime? V 10 se le priporoča raznim vladam, da napravijo politično * Narodnim svetom. Ce na primer Amerika res napravi vezo, ali bi se vi tudi tedaj upirali? Jaz se popolnoms nič L m sivojega glasovanja, ker sem siguren, da je večina našega ' za nami. Pogum je treba imeti ln ljudem razložiti resnico. ri(' J'h pa zavajati. Med počitnicami sem bil med ljudmi, govoril 1 nJ'mi, poslušal, kaj govorijo. Naš narod se strinja z Združenim Zborom in njegovo izjavo. Zti»«: V zvezi s sejo Združenega odbora je bila napravljena na-v tem, ker ni bil izdan komunike za javrtost. Sedaj o tem I« Ameriška Domovina, oziroma oni, katerim so znane podrob-r"'Ml " seje. Jaz sem za omenjeno resolucijo v celoti. Toda na bilo tudi potrebno povedati, da hrvaški delegati ne zasto-•eh ameriških Hrvatov, niti ne Srbi. SANS je edini, ki zs-vse sloje in ims od kongrese U mandst. V izjsvl bi morslo "•ceno, da Združeni odbor podpira vse one, ki se bore proti OseJjno sem s pocetka brsnll partizane, nikdar pa nisem da ao to Uko hudobni ljudje in da postopajo Uko zlobno h nekateri slikajo po časopisih. Kar preko noči se menda [pr < menili lz narodnih junakov v navadne kriminalce Raj so jr vsi Slovenci katoliško vzgojeni, več ali manj Vsi delegati knega odbora, posebno nekateri Hrvati, niso bili vedno za *vijo; ti niso vedno zsnertjivl ln nsnje se nl treba veliko iti. - (Dalje prihodnjič) K *"P m faiu bit HlSO 2drw Ju*,.. PROSVETA Cankar in delavske matere Janet Kocmur K petlndvalaetlstnlcl smrti Ivana Cankarja (Se nadaljuje.) Redki, zares redki so bili trenutki, ko se je Cankar odprl. In res samo trenutki. Tedaj je bilo kakor da govori iz njega nekdo drug, « on sam da prisluškuje. Ne dolgo. Naenkrat je, kakor prebudivši se iz omotice, zakrilil z roko in umolknil. Tako se odganjajo nadležne misli, zaloputnejo vrata pred goltnim pogledom. Oči so mu dobile spet navaden izraz. V takih trenutkih se je zdel kakor odmaknjen, breztelesen, da govori brez lastne volje ln ne sliši samega sebe. Beseda je preokorna, glas pretrd, da bi ga mogla slišati misel, kadar je sama. s seboj. Zunaj buči vihar, v globini pa je tiho in mirno, da se komaj sliši utrip strune, ko kane nanjo spomin. Naj se odpro vrata samo za trenutek, zaplahuta iz daljave, misel plane in se ustavi prestrašeno v grlu. Eden takih trenutkov je bil.ti-sti večer. Misel na Adlerja, spomin na dunajske dneve je planil prenaglo, da bi se mogel upreti. Preletel je v duhu vso preteklost, pred njim se je dvignil lik moža, ki je zasenčil vse druge spomine.. V strahu za njegovo usodo ga je zdaj dojel v veličini, kakor morda še nikoli. Do dna dute pretresen je klonil v globokem spoštovanju pred njim. "Na njem ni nič umetnega, nenaravnega, kakor ni na materi' nič u metnega in nenaravnega. Ves je resničen in preprost, do-1 ber in plemenit, kakršna more biti le mati otroku. Beseda mu je vrela iz najplemenitejšega nagiba; zato le segala iz srca *V srce. Kadar sem ga poslušal, sem užival z dušo in srcem; zdelo se mi je, kakor da poslušam svojo mater . . Govoril je počasi, z odsotnim pogledom, kakor da govori Z nekom nevidnim. A ie se je zdrznil in umolknil. Za trenutek plane in sikne: "Ne, ne bodo se upali . . . Tudi sina ne ... Če pa .. . najl . . . Poznam dunajskega delavca . .. Adler mu je oče ... z materinskim srcem . .. Bog! ... Ne bo pustil ... Tisti trenutek izbruhne revolucija ... Pa naj, če so tako kratkovidni *. . . Ali potem bo konec in . . . zbogom Avstri-. . . Sicer pa: čim prej, tem bolje . . ." Stiskal je ustnice ln krčil pesti, oči so se bliskale uporno, glas mu je drhtel, tresel se je po vsem životu od jeze. "Nej ... svinje, šufti! ..." Vstal je in odšel, Da doženemo svoje pravo nagnjenje do kakega bližnjega, svetuje Mark Avrelij v svojih zapiskih, da naj si ga mislimo pred seboj mrtvega. Brez dvoma si je predstsvljsl tisti večer tudi Cankar Adlerja mrtvega. Razločno sem mu bral z obraza strah za njegovo usodo. Nič čudnogfe, če mu je ob misli nanj stopila pred oči podoba maUre, Ko io se bile njene oči zsprle zs vedno in ga je slišal prvič, se mu je zdel njegov glss že znan od nekoč. Le beseda je bila druga,, jasnejša, udarnejša. In oboje," spomin in beseda, se je prelilo v čudovito skladnost, v spoznsnjt, ki je dotlej Uvalo in medlels. Odprl se mu je pogled ns vse silno bogsstvo, ki ga mu je bila zapustila mati. Visoko je zamahnil in ni več odnehal—kopal jS, oral ln sejal boljšo usodo mste- ram prihodnjih rodov, 0 0 0 Med vojno, po povratku iz Ju-denburga, kjer je bil spoznan kot za vojaško službo nesposoben. J« živel najbednejle živ 1 jen je. Pomanjksnje ln ^agl-nja su ubijala še dobro stoječe, on pa je bil brez zanesljivih dohodkov. ZivoUrll je od danes do jutri, često po ves dsn brez gorke hrane. Da bi se potožil ali celo prosil, mu nl dal ponos Zaupal se je le v skrajni sili le najboljšim prijeUljem fte najla-j-e se je zatekal k Lavoslavu Schwentnerju, svojemu založnl-j ku. Prijatelji največkrat sami niao imeli, Ali pri njem denar ni imel obstanka Kadar ga je imel on, ao ga imeli vsi Tedaj ga je bilo spoznati te od daleč, po hoji. po obrazu, govorjenju, po vsem obnašanju Pogosto je izdal v ne da bi mislil ns aebe Dsjsl je svojcem io prijateljem, kdorkoli gs je prosil Bres obouvljsnjs. Nsj boljši prljstelj njegov js bU Hlnko Smreka r. sksdemaki slikar. Ž njim je bil skupsj tudi v Judenburgu. Usode njegove gs je bolela bolj kakor lastno pomanjkanje. Bolan ln brez zaslužka je skrbel Smrekar tudi za mater. "Kaj jas! Jaz sem sam in zdrav—on je pa bolan, pa mater ima," je dejsl večkrst, govoreč o njem. Ds skrbi zs mater, je vselej posebno poudaril. Cenil ga je visoko kot umetnika, s še bolj kot značaj. Nekoč stopi iz lsstnegs nagiba k dr. Evgenu Lampetu in mu tsposluje 200 K podpore iz deželnih sredstev. Bil je to eden njegovih najtežjih korakov, ker se ni razumel z Lam-petom. Toda za prijatelja je storil vse. Na listič, dan mu od blagajnika, da napiše nanj pobotnico, je narisal Smrekar Štiri po-grebce, nesoče mrliča v odprti krsti. Mrlič je bil on. Iz podobnosti obraza in ostale slike se je dala natačno razpoznati pobotnica za 200 K. Blagajnik je sliko užaljen sevrnil, zahtevajoč, naj se ne šali, ampak napiše pobotnico. Smrekar je odklonil. Lampe, o tem obveščen, je odredil, da se znesek izplačs, slika pa obdrži kot pobotnics. "Slika bo nekoč še zenimiva zgodovinska listine," je dejel. Ker je prišlo v javnost, ds je dobil podporo, je Smreksr denar podaril šolski družbi sv. CI-rils in Metods. Bolel gs je fte prispevek v tskl obliki; ljubšs bi mu bilo naročilo, da bi podpora ne bila zastonj. "Pa je lest fant, sem vedel," je vskliknil Cankar, pripovedujoč mi to; "da je tek kerlc, tege pe nissm mislil!" In je še dodsl: "Sedsj mi še bolj ugejs; če bi imel, bi mu del sem že zaradi matere . t." Že prej močno sdelan ln šlvč-no rasrvan, gs je oslabilo življenje med vojno šs bolj, Večmesečni zapor ns t ljubljsnsksm gradu, negotovost usode, vohs-nje policije zs njim, boj za vsak- danji kruh, vse to ln drugo je vidno Upodjedalo njegovo odpornost. čutil se je osamljenega, zapuščenega. Prijatelji, kolikor jih ni potegnila vojna v svoj vrvež, so bili po večini hudo zapeti. Tisti, kl so prihajali in ga vabili, pa so mu bili tuji po srcu in značaju. Govorili so pokroviteljsko, obnsšali se kot dobrotniki. Vojni večeri so bili dolgi in tako se je pogosto znašel v družbi, ki se je čutil v njej kot peto kolo. Vdajal se je rad ali nerad, samotarsko tavanje bi ga ubilo še bolj, (Delje prihodnjič.) Glasovi iz f naselbin (Nsdsljsvanja s f. atrani. | nekdo, kl tukaj sUnuje. Nič nl so našli. OdŠU so z dolgim nosom, tods v pol url so bili sopet nsssj. "Kje lmsš svojsga konjs, kl si gs ukradel v Mehiki," mi prsvl Usti odvetnik, tedsj še okrsjnl pravdnik. Zs odgovor je dobil Ukšno pod brado, da je padel na sedež ln so ga morali sopet drugi dvigniti, PoUm je skočil šerif proti meni, toda padel je tudi on. Zreven sta bila še dvs mlsds fsnta, kl sta me brft ss grsblls vssk zs eno roko, dokler ae šerif nl dvignil in mi obe roki vklenll. Stsrl Tom je v hlevu pokazsl mesto, kjer je bU moj konjiček privezsn, ksdsr je bil tam. Ta krst se je nekje sunsj pssel. Pod jaslimi so nsšll sekiro, a ksUro js morilsc res morsl ubi ti gospodarja, kajti bila js vss krvsvs. "Ksj ps ssdsj praviš k temu?" mi pravi odvstnik, oziroms o-krsjni prsvdnlk. "Rečem to, ds si ti vedel še dolgo prej kot je bil gospoder umorjen, ds boš tukaj nsŠsl morilčevo sekiro," mu zabrusim v obrsz. "Ves, yes," se oglksl Rožica, ki je bile zmlrsj z mano, "Ti Sbveneka Narodna Podporna Jednoto M7.M le LawaSala Ave. Chlcaoo 19 QLAVNI ODBOR VINCENT CAINKAR. «1 pniMltalk........ ' Mt7 r A. VIDER, gl tajala............ ...............mt MOUtO O. KUHBL, Si Masajnik ........ mt LAWBBNCB ORAD1SHEK. tajnik bol odd mt MICttABL VRIIOVNIK. dlrokt mlad. oddal mi l»HIUI» OODINA. upravitalj t laat l a................. Mt JOHN KOLEK, uradnik starti*«......................|||t Podpradaadnltn Sa. Lawndala AV*., Chicago U, lil. So Law*dala Ava., CMcago as, III. Ss. Uw4>k Ava . Chtaaso Ul So. Lawnda» Avo., Chiaaao U. Ul. S*. Laamdala Avo.. Chloaso H. IIL So Lavmdata Avo., Chloaso U. Ul. So Lavrndala Avo. Chtr««.> U. Ul. michasl r kumer. prvi podprauaadntk CAM1LUS sarnick. drugI podpradaadnlk M. Unlvoraal. Pa. MSI W MIh St , Clavaland I. Ohlo JOS. CULKAR. prvo okrotjo. Diatrtklnl wa MBS MAOUCH. drva« otfrotj« VMUNU TRAVNIK, troti« okrotja john sni.um, Šalilo okrotja _____ URŠULA AMSBaElCM. pa to okrotja CDWAAD TOMSIC. »salo okioij. tU Woodland Avo, it O. Johnatovm. Pa. I, OsbSsls, Pa. tm Mlitilmnlnla, Daarborn, Mlch ma Sandali at, St. L»ui« t, Mo. --tis Haroa St. Svata*. Minn. W tU* at, Walaanburg. Oolo. MATH PBTROVICM, prodaadnik ...... VINCENT CAINKAR---- r. A. VIDEM ~ .„______ MIRKO O. KUHSL _ JACOB ZUPAN JM S Itlat 8t.. Clavaland IS, Ohlo am So. La»ndata Avo. Chloaso ta. IU. SM So. Uamdalo Ava,' čhioago M, lli DONALD J. LOTRICIt RUDOLPH LISC1I ANTON SHULAR. prodstSsIk PRANK VRATA MICH PRANK BARBIČ______ ANDREVV VIDSICit ................ JO«BPHlNE MOČNIK Lavmdala Avo., Chlcato M, IU IMS SS. Lomtard Avo., Borwyn, III. im 8o. Trumbull Ava., Cltivago aa. III » "OUt Bt, Eucnd lt, O. ----------------Boa It, Arma, Kanaaa - - ■ ............ »U Tonor St, Luaarna, Pa tttll Muakoha Avo., Clavaland 1», Ohla —-K* Poraal Avo.. Johnatown. Ha PRANK SA 5rmisw orum JOHN OUP^ DR. JOHN J. BAVBRTNIK m B, IMth Slraat, Clavaland 1», Ohlo Lawndala Ava, Chicago M, III. UMaa Avo. Clavaland 10, Ohio ... HIM Snowdan, Datrolt SI. aftlch Proapod Ava. Clarondon H«lla. III Waatoloa Ava.. Paru. IU. .......IHI So Rldgowsr, Chloaso M, IU sl mojega očete umoril ln to •eklro prej tuksj skril, ds bo sumnja padla na onsgs, o katerem misliš, da ti je nsjvsč ns poti, ker te nečem poročiti. Srečni sU vsi, da niso nsii cowboyjl doma! Ako ti misliš, da se boA s tem meni prikupil, se motiš. Kje boš pa dobil priče, da js on umoril mojsgs očeta? Ves tisti čss js bU s mano gori v grmovju. In kaj hoče« ti zato? Ali bl me še red poročil? Jsz sem fte davno njegove žens, ssmo rss-glsslll šs nismo tega, Vprsftsj mojo msmo, če sem njegove žs-ns sU ne . . ." (Se nsdsljujs.) Nsjssnssljlvsjfts| le veke vesli se v dnevniku "Pro svstL" AU lik Mlete vssk dsaf Italijanki fašisti ropcJo iUoVšha imetja Bern, 20. nov. (ONA).—Nemške merlenets, takozvana "repu-bllksnsks fašistična vlada", Je isdala dekret, ds morsjo Šidju, ki Imsjo v svoji posesti umetnostne objekte vseh vrst, te umetnino tskoj oddati fsšlatlčnl vladi "v varstvo". Židovsko preblvslstvo v Trstu, MUsnu, Veronl in Mersnu Je kssnovsno s kolektivnimi globami. Momentalne konference, ki so se e vršile v Kairu in Teheranu, so začrtale našo zmago. Zaključki, ki so bili tam stotem, so tako silne važnosti, da jih mora gmotno podpreti vsakdo, ki lahko v tem hipu ^investira še več denarja v vojne bonde. INTKKNATIONAL BUSINESS MACHINES COKIORATION PROSVETA GUSARJI CLAUDE FARRERE Razni mali oglasi MORA SE PRODATI na 2143" 13th St. ? nacist. zidana hiša, p^ Jalna in 3 atan., parna gorkoti, | 1 nadatrop. zidana delavnica zad 20x60. Razkaiemo v soboto ali i deljo; kličite Borwyn 4465. OPERATORICE na Šivalnem stroj Vladno, stalno ali delno delo. H viija plača. Začetnice učimo. Dc kontrakti. Ako niste sedaj upuckj v vladnem delu, pridite pripravijo ca delo. UNITED STATES TENT & AWNING CO. 2315 W. Huron Street Slika kašo ruaka to J ako ▼ akciji proti Nemcem t nekem ukrajinskem mostu. KUHARSKA KNJIGA RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ Knjiga je trdo vezana in ima $21 strani Recepti ao napisani v angleškem Jesiku; ponekod pa ao tudi v Jesiku naroda, Id m« je kaka Jed posebno t navadi. Ta knjiga je nekaj {»osebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in. se hočejo v njem čimbolj izvežbati ia izpopolniti. Naročite pri 21S Weat 18th Street Omožila se je še v tistem pred-pustu, s kom, mi do danes ni znano. Brez odpovedi se je poročila, za dovoljenje me ni vprašala. Jaz pa sem sklenil, da ostanem devičnik. Bog mi je stal na strani, zakaj zvest svoji obljubi, sem začel piti. Pozabil sem vso rtojo učenost, pozabil Homera in le beseda Hedone mi je ostala v spominu. , Odvetniški pisar sem, kmetje mi pravijo Škric, literarno se imenujem »krita eksistenca, s katero je zadovoljno stalno omizje. Pijemo in pojemo, ščip-ljemo natakarico, beremo časopise in čakamo, da pride do nove vojne. Za vzore se ne prič-kam več. Verujem v Boga in posmrtno življenje. Tako živim in se ne vznemirjam. Onega dne je prišla v našo pisarno gospa v črnem, ampak Hedone ni bila. Samo zdelo se mi je, da je bila Hedone, po njenem glasu sem sodil. Ne rečem, da bi se bil vznemiril, toda začetega pi smetana neko visoko osebo nisem mogel končati. Moj šef se je jezil zavoljo tega. A ko je videl, da imam solze v očeh, je pristopil k meni in je s kazalcem puli kal na mojo plešo. Moj šef je Mffireč velik humorist. Hiter nauk za PODALJŠANJE . » , ŽIVLJENJA VAŠIH ELEKTRIČNIH 2IC več ljubil v upanju in sanjah; žalost je vodila moje življenje po vrtoglavi brvi obupa nekam v temne neizvestne daljave. Počasi ko tekli mračni dnevi kakor so počasi prihajala njena pisma. Naš poštni sel je navadno odma-jeval z glavo ln se prostodušno smejal, meni pa Je trepetalo srce. In kadar je pisala Hedone, sem čltal in zopet čital njeno pismo. Toda zaman sem iskal v tistih kratkih otročjih stavkih ljubezni in hrepenenje vračujo-čega hrepenenja, zaman tistega ognja, ki je požiral mene. Vendar. njene vrstice so oživljale mojo domišljijo in pisal sem ji dolga pisma, našteval ji vse svoje velike ideje, prisegal ji večno Deset povesti Anten Nova£ HEDONE 1. Ne igrajte "nažesanja vr vi" kadar izvlečete električ no žično vrvico. Dobro pri mite natikalnik in potegni-te ven—hitro. Nikdar ne vlecite ven držeč za vrv samo 2. Ko skončate z opremo, od katere lahko odstranite žično vrv, ns pr. likslnik. ksvo-kuh, prepečenec itd., izvlecite stenski natikalnik najprvo in potem šele iz oprave. , . Se danea aačnite "Jbo časno pešajo vaše električne lične vrvi Nazaj jahaje se nisem bsl ne Boga, ne nebe«, ne vaeh svetnic in svetnikov božjih. Vse se mi je studilo, l^lcne misli so uža-lile mojo ljubezen in srce mi je krvavelo. Vaa nečista In grešna je bila Hedone. Bil sem ljubosumen. Mesec na nebu je bilo okno, za katerim objema Hedone /elen starec. Zvezde so pohotno /rle vanj ln moje kletve Jih niso pregnale Konj je žalostno po-vešal glavo. Radi vojno produkcij* ke zahteve bakra in gumija Je vedno težje dobiti električno ovito žico Torej žica. katero ima te sedaj, mora obdržati dolgo čaaa. Ona Je življenska vet vate električne oprave katera vam prihrani mnogo ur čaos in dela Začnite takoj s pravo painjo vale elektrtfn« žične vrvica 3. Obeeite ere ao lahko zvito preko dveh kljuk, tn parite, da ni zavocljana Ne pripogibajte vrvi vedno V enem in istem prostoru in insulacija ho dalje vzdržala i No darajU vrvt pod preprogo. kjer bi hodili po njL Držite Jo proč od radiatorjev in parnikgSpvi. Nikdar Je ne ovijajte ob vročo opremo. 5MOPPING D/MS LEFT- lOtMf tfo*« ma*. lao h*t mjujs s ' Moj Rog. kdaj bo konec tega tipljrnja?H "Osel!" mi je odgovarjala je- š. Psstio ao osale nsrsiao ••t pred«*n postanejo velike Ko postanejo vrvi izrabljene sli razoefrane. zavijte Jih s gumijevim trakom. Nagnite smedi. ki nUS trdno pritrjene v vtikalniku. da bodo trdno držali. Kolovratu sem po domačih gozdih, čuden in mrk ko Jesen, k i je prišla v deželo. Deževalo je po več dni. aolnca ni bilo več, kakor da je izginilo za vekomaj, Vedno niže je pritiskal nebeški svod na majhno, ub<»go zemljo, na moje muli, na mojo dušo Nič več niaem hrvpcnel do neba, nič Elektrika »a vojno potrebna ne zanemarjajte Jel PUBLIC SERVICE c O M P A N Y OF NORTHERN ILLINOIS Žena ameriškega vojaka Mlckaale ScambellurtJa. kl la bil ubil v akctll na afriški fronti a aovaeolančkoia v bolnišnici v Albe- arlu. N. T. - . Bu(/ Otsfmu&j/s