Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ce« loletno 34 Lir, ca inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. LJubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za inserate. Podrninieat Novo mesto. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika. Izključna pooblaščenca za Oglaševanje Italijanskega In tujega g izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A*, Milano. g Uredništvo ln npravat Kopitarjeva i, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001—400), Abbonamenti: Mese 18 Lire. Estero, me-•e 31 50 Lire. Edi-tione domcnica, an-no 34 Lira. Estero 65 Lire. C C. P.» Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per U in-»erzioni. Filial«! Novo mesto* š Concesslonarla escluslva peT la pubbTIeltS 3! provenienza italiana g ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Bollettino No 1007 Azioni di pattuglie in Tunisia Tre piroscafi nemici ed un sommergibile affondati - Bombe su Haifa e La Valetta - 10 apparecchi abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Nel settore tunisino azioni di pattuglie. Formazioni da caccia delPasse hanno attac-eato con surcesso un aeroporto nemico distrug-gendo al suolo 5 velivoli; nltri cinque apparecchi venivann abbattuti in combattimento. Nostri aereosiluranti superando avverse eon-dizioni atmosferiche e 1'lnlensa reazione ncmicn, si portavano questa notte stil porto di It o n a e colpivano con siluri tre piroscafi colandoli a picco. Le rallinerie di petrolio di Haifa e il porto di L a V al let t a sono stati ellicacemento bomhardati da nostri aerei. In M e d i t e r r h n e o una nostra torpedi-niera, al eomando del tenente di vascelln Kartoli Bruno, ha affondato un sommergibile nemico. Su alcune localita tra capo P a s s e r o c Poz za I lo (Itugusa) c su T rab i a (Palermo) aeroplani avversari hanno sganciato bombe e sparato raffiche di mitragliatrici: vengono se-gnalati 12 morti e 24 feriti tra la popolazione, sensihili dnani a easeggiati. Un apparecchio nemico č precipitato in mare presso P o z z a 11 n colpito dal tiro della dilesa contraerea. Nota al Bollettino No. 1007. Gli aerosiluranli rhe hanno attaccalo et silu-rato i piroscafi nemici segnalati nel Bollettino odierno erano condoli dai seguenti piloti: Capitano Mancini Urbano da S. Giorgio in Bosco (Padova) e maresciallo Grifoni Orlando da Fabriano (Ancona); tenente Mura Battista da Ca-gliari e sottotenente Catalano Ernesto da Gros-setto; Tenente de Martini Luigi da Fratla (Sa-lerno) e sotlotenente Leonardo Giuseppe da Mar-salla (Trapani); tenente Abbate Armando da Tripoli e sergente Fabrizi Fabrizio da Nemi (Roma); tenente Provalo Paolo da Roma e sottotenente Marcuso Pietro da Savelli (Catanzaro). Vojno poročilo it. 1007 Ogiedniško delovanje v Tunisu Trije sovražni parniki in podmornica potopljeni - Hajfa in La Valetta bombardirani - 10 letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na tuniškem odseku ogiedniško delovanje. Osni lovci so uspešno napadli neko sovražno letališče in na tleh uničili 5 letal; pet nadaljnjih letal je bilo sestreljenih v boju. Naša torpedna letala so premagavši neugodne vremenske razmere in močan sovražni odpor to noč poletela nad pristanišče Bo no, ter s torpedi zadela tri parnike in jih potopila. Naša letala so uspešno bombardirala petrolejske rafinerije v H a j t i in pristanišče v L a V a -I e 11 i. Neka naša torpedovka je v Sredozemlju pod poveljstvom poročnika bojne ladje Bruna Bar-tolija potopila sovražno podmornico. Nasprotna letala so metala bombe in s strojnicami obstreljevala nekatere kraje med Cap Pas-sero in Pozzallo (Ragusa) in Trabio (Palermo) med civilnim prebivalstvom je dognanih 12 mrtvih in 24 ranjenih, občutna škoda na zgradbah. Neko sovražno letalo je zadeto od protiletalskega topništva treščilo v morje pri P o z z a 11 u. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1007: Torpedna letala, ki 60 napadla in torpedirala sovražne parnike, omenjene v današnjem vojnem poročilu, so vodili naslednji piloti: kapitan Mancini Urbano iz S. Giorgio in Bo6co (Padova) in višji narednik Grifoni Orlando iz Fabriana (Ancona); poročnik Mura Bastista iz Cagliaria in podporočnik Catalano Ernesto iz Grosseta, poročnik De Martini Luigi iz Fratte (Salermo) in podporočnik Leonardo Giuseppe iz Maršala (Trapini); poročnik Abbate Armandi iz Tripolija in narednik Fa-bricio iz Nemija (Rim), poročnik Provati Paolo iz Rima in poročnik Mancuso Pietro iz Savellija (Ca-tanzaro). Nemški napadi pri Izjumu Hudi boji zahodno od črte Narkov—Kursk ter pri Orelu — Sovražni napadi južno od llmenskega jezera so bili s krvavimi izgubami odbiti — Napad na angleški konvoj milerjev glavni stan, 26. febr. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kubanskem mostišču ter na bojišču pri M i u s u so bili včeraj zaradi trajajoče od-jug? le boji krajevnega značaja. Na odseku južno/a hod no od Izju-m a so napadajoče nemške divizije potisnile po-tolčenega sovražnika dalje nazaj proti severu in severovzhodu. Več sovjetskih bojnih skupin je bilo obkoljenih, drugi močni oddelki pn so bili razbiti, število ujetnikov iu plenu narašča. Zahodno od črte II a r k o v - K u r s k se bojujejo naše čete 7. elastičnim vojskovanjem s nritiskajočimi sovražnimi silami. Krdela bojnih letal in letal za bližinsk- boje so razbila čelo sovražnih tankovskih oddelkov kakor tudi zbirališče čet, prostore, na katerih se jc sovražnik pripravljal ter bombardirala dovoze z sovjetsko preskrbo po cestah in železnicah. Južno in severno od O r 1 n so sc nnše divizije spet odlično borile v trdih obrambnih bojih. Sovražnik, ki je z. novimi pehotnimi in tan-kovskimi skupinami tudi včeraj uaiiadal zlasti severno od Orla, je bil v trdih bojih odbit. Na nekaterih mestih, kjer je sovražnik vdrl, boji še trajajo. Sovražniki so imeli spet občutne človeške in tankovske izgube. Južno od llmenskega jezera je sovražnik razširil svoje močne nnj>adc nn nadalj-n a področja. Z nad močnimi pehotnimi in tan-kovksimi .vilami izvedeni napadi so se s krvavimi izgubami izjalovili. Lastni krajevni napndalni nastopi na področju itižno od Ladoškega jezera so dosegli zastavljene cilje. Sovražni protisuuki so ostali brezuspešni. Nemška bojna letala so napadla v vodah okrog Severnega rta konvoj, ki je hil na poti proti vzhodu in s0 po dosedaj prispelih poročilih potopila (it)OO tonski prevozni parnik. Kazen tega pa z bombnimi zadetki poškodovala šo 4 nadaljue ladje. Na sevcrnoalriškem bojišču je bila napadalna akcija v srednjetuniškem gorovju zaključena. Mofni angleški in ameriški oddelki so bili razbiti ali hudo poraženi. V teh borbah jo iinel sovražnik visoko krvave izgube. Do danes je bilo privedenih skoraj 4000 ujetnikov, razen tega pa zaplenjenih ali uničenih 235 oklepnih voz, 161 oklepnih izvidniških voz ter IGO topov in samovoznih lafet. Hitra bojna letala so napadala z dobrim nspe-hom sovražne gorske rastojanke. Pri napadu hitrih nemških bojnih letal na izpostavljeno oporišče na jugovzhodni Ironti je bilo večje število sovražnih letal uničenih ali poškodovanih na tleh. Angleška letala so metala preteklo noč razdiralne in zažigalne bombe pretežno na stanovanjske predele nekaterih krajev v zapadni in j u g o -zapadni Nemčiji, med drugim tudi na mestno področje Niirnberga. Prebivalstvo je imelo izgube. Sest napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih. Berlin, 20. febr. AS. 25. februarja so boljševiki zgubili 01 strojev in sicer M v zračnih dvobojih, 3 pa je zbilo protiletalsko topništvo, štiri nemška letala se niso vrnila. Berlin, 20. fber. AS. Iz vojaškega vira se je Izvedelo, da jo nemško letalstvo v mnogih valovih in z velikim us|)ehom bombardiralo zbirališče čet in transporte sovražnih oddelkov na južnem odseku vzhodnega bojišča in je zadalo sovražniku novo nad vse težke izgube v ljudeh in težkem orožju. Na stotine vozil vseh vrst je bilo uničenih. Boji so bili tudi včeraj zelo zagrizeni. Nemške čete so ponekod nekoliko napredovale. Na bojišču pri Miusu je neki sovjetski oddelek |x>>ku-šal prodirati v smeri proti Dnjepropetrovsku, pa je bil skupno s poveljujočim generalom pokončan. Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču uničenih skupno 105 tankov. Berlin, 26. febr. AS. Zahodno od Harkova ter na odseku pri Kursku so nemške sile na raznih mestih prešle v protinapad ter uničile 10 tankov in zajele 11 topov. Sovražnik je imel občutno človeške izgube. Nemška letala so skupno z madžarskimi lovskimi letalci na tem odseku v številnih zaporednih napadih uničila nad 30O sovjetskih vozil, ki so se pomikala' proti bojišču. Na odseku Orela je imel sovražnik izredno težke izgube. Južno od mesta je bil gladko zlomljen na-pad 3 ljudi, podprtih z letalstvom in tanki. Severno od Orela so rdeči zgubili 24 tankov. Nekaj krajevnih vdorov je bilo takoj onesposobljenih. Prav tako je bilo onesjiosobljenih 20 sovjetskih baterij in 17 tankov. 26. febr. AS. Iz vojaškega vira se je je sovjetsko letalstvo v zadnjih 48 Berlin izvedelo, da urah zgubilo Kil letal. Med 47 sestreljenimi na srednjem odseku, težkih bojnih letal, opremljenih oklepi. sovjetskimi letali, nahaja 33 posebnimi Položaj na vzhodnem bjišcu Težišče bojev js prešlo na srednji in severni odsek Berlin, 26. februarja. Poročila, prihajajoča z vzhodnega bojišča, se tsak dan boljšajo, tako da se vzbuja prepričanje, da bo vrela sovjetskih uspehov dokončno zaključena. Zahodno od Rostova, kjer obrambna čita ob Miusu krije Taganrog in njegovo zaledje, se še ponavljajo močni sunki ruskih divizij, ki pa izgubljajo na moči zaradi slabšajočih se vremenskih razmer, katere ovirajo premike oklepnih sil in zaradi naraščajočega nemškega odpora. Na obalah Azovskega morja so nemške Cele obdržale torej skoro iste postojanke, iz katerih so se, preteklo poletje polastile Rostova in vdrle na Kavkaz. Prizorišče velike uničevalne bitke je velik Iri-kot med ilarkovom, Krematorskajo in Dnjeprope-trovskom. Sovražna armada je dobila po padcu Harkova nalogo prodirati jugovzhodno proti Dje- Erovem kolenu in zasesti važno prometno križišče 'njepropetrovsk, odtod pa nadaljevati hiter pohod proti Azovskerrtu morju, da bi zajela v obroč nemške sile, nahajajoče 6e vzhodno od te črte in na Kavkazu. Ta manever naj bi bil krona druge zimske ofenzive. Ko je velika množica boljševiških tankov in motoriziranih čet prodirala proti Dnjepropetrovsku, je pravočasen nemški protiukrep omogočil velik obroč okoli te sovjetske armade, ki je bila obkoljena, nato razsekana na razne manjše 6kupine, katere so se obupno, toda brez upa na rešitev branile. Večina ljudi in orožja je že pokončana. Bitka na vzhodu pa je trenutno najhujša na srednjem od6eku in na vzhodu. Vzrok za to je tudi upanje ruskega vrhovnega poveljstva, da bo na ta način odtegnilo nemške čete iz južnega odseka, ki naj bi pomagale braniti najogroženejše točke na 6everu. Nemško poveljstvo pa ne smatra potrebe po oslabitvi južnega odseka, ker je mnenja, da Nemški nauki iz leta 1918 Berlin, 26. febr. AS. V članku z naslovom »Nauki iz leta 1918« primerja politični sodelavec lista »Vijlkiscker Beobachter« položaj, v katerem se je nahajala Nemčija iz zdaj že dobro znanih vzrokov med vojno 1914-1918 ter položaj Nemčije v sedanji vojni. Velika razlika med obema dobama je v tem, da danes navda ja Nemčijo ena sama jeklena volja, ki jo navdušuje in oživlja vse narodne sile ter tako vedno bolj cementira notranjo fronto z duhom pravega bojišča ter na ta način zagotavlja pogoje za zmago. V vojni 1914-1918 p« nemško ljudstvo ni verovalo ter je imelo le mlačno zaupanje v bodočnost. Danes — podrobneje ugotavlja člankar — na nobenega nemškega državljana ne morejo vplivati sovražne propagandne bajke, da bi verjel na lahek mir in na milo postopanje morebitnega zmagovalca. Vsakdo v Nemčiji preveč dobro ve, kaj bi se zgodilo z Nemčijo če se usoda ne bi na6meh-ljala nemškemu orožju: zgled 1918 je še preveč ž.ito pred očmi nemškega ljudstva, tod« — v razliko od takrat — gotovost in prepričanje v zmago temelji danes na dejstvih, ki se ne dajo zanikati, četudi bo borba še dolga in težka, četudi se zdi, da je uspeh še daleč in četudi bo usoda mogoče hotela še preizkusiti nemški narod z drugimi udarci. Borci iz vseh bojišč bodo izšli iz tega še bolj pripravljeni na vojno, bodisi materialno, bodisi moralno, in njihovo zaupanje v bodočnost bo še trdnejše. Vsa Evropa v borbi proti boljševizmu Berlin, 26. febr. »Borsen Zeitung« poroča v zvezi z Hitlerjevim govorom, da so že v teku ukrepi za izvedbo totalnega napora Nemčije in zasedenih pokrajin za borbo proti boljševizmu. Nemčija je poleg moralne upravičenosti popolnoma jasno tudi po mednarodnih haških konvencijah upravičena zahtevati od prebivalstva zasedenih krajev kakršno koli delo. V ostalem pa je na- 12 Švica in sedanja vojna Bern, 26. febr. AS. Na odprtju razstave ob stoletnici prve švicarske znamke je imel govor predsednik švicarsko državne zveze in poštni ter železniški minister Celio in je v njem z zadovoljstvom poudaril, da ščiti Švica koristi 27 vojskujočih se držav, kar pomeni, da ji vse zaupajo ter jo spoštujejo. Vendar pa je sedanji čes težak, gotovo mnogo težji kot je bil za Švico v vojni leta 1870 ali 1014—1918. To je borba orjakov — je nadaljeval Celio — in je izrazil mnenje, da se ne strinja z optimizmom tistih ljudi, ki menijo, da je vojna nevarnost za Švico prenehala. Ti ljudje ne vedo, da je bila Švica pred dobrimi 100 leti pripravljena s Četami starega carskega maršala, ki je prišel iz daljnih step. Predsednik jo dodal, da zlasti švicarsko gospodarstvo občuti danes težave in da se stanje še poslabšuje. Nato je govoril o vprašanjih, ki jih bo morala Švica rešiti šo iutri in ie dodal, da se bo morala no- tranje vedno bolj spopolniti. Če je kaj trajnega in splošno veljavnega, kar se bo rešilo iz sedanje Kalvarije, bo gotovo pravičnejše ix>jmovanje družine in dela. Družina bo morala biti praktično priznana kot osnovna celica človeške družbe, delo pa kot naslov za resnično plemenitost vsakega človeškega bitja. Potres v Mehiki Buenos Aires, 24. februarja AS. V Mehiki je bil velik potres. V prestolnici je mnogo hiš podrtih. Najhujši potresni 6unki so trajali nad pet minut. Ni še poročil o žrtvah, obstoja pa bojazeji, da jih je mnogo. »Citaj in širi »Slovenca!« avno, da v trenutku, ko stavi borba proti boljševizmu vedno večje zahteve vojni proizvodnji, Nemčija totalitarno uporabi no le vse svoje, marveč tudi vse človeške in gmotne sile zasedenih pokrajin. Bilo bi paradoksno in neznosno, da bi prebivalstvo zasedenih krajev stalo brez dela in križem rok, dočim bi nemška vojska zanj prelivala 'kri na bojišču. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da Nemčija ni hotela in začela vojne in zato je pravično, če v najkritičnejši uri evropski narodi, ki so izzvali to vojno ter so odgovorni zanj, dajo tudi svoj prispevek. Nemčija ima primerna sredstva, da bo to dosegla. Odziv posameznih evropskih držav je zadovoljiv. Pariški listi so polni navdušenega pristanka. Dopisnik istega lista poroča iz Kopenhagena o vtisu, ki ga je imel Hitlerjev proglas na Danskem. Danski lisli pripominjajo, da je to, kar se zahteva od teh narodov, nič v primeri z žrtvami, katere ima Nemčija v borbi proti boljševizmu. Tudi na Norveškem je bila oklicana civilna mobilizacija in podobni ukrepi so bili izvedeni že na Nizozemskem. V Baltskih državah je bila zopet uvedena zasebna lastnina, kar bo prebivalstvo j>opla-čalo s pospešeno udeležbo v borbi proti boljševizmu. Nemški krogi poudarjajo, da mobilizacija narodov, odgovornih Za vojno, ni nikak kazenski ukrep proti njim, marveč je čisto naravna posledica dogodkov. Tudi ti narodi IhvIo deležni dobrobiti. ki bo dosežena z zmago Evrope nad boljševizmom in zato je prav, da sedaj kaj storijo zanjo. nemške rezerve na 6rednjein in severnem odseku zadoščajo za odpor proti boljševiškemu valjarju. Treba je tudi upoštevati, da se nemška obramba na teh odsekih oslanja na 6istem do popioliiosli organiziranih utrdb. Po nemških poročilih je na srednjem odseku bitka najsitovitejša pri Suhih Ničih, na severnem na na črti Volhov—Ladoško jezero—Petrograd. Rusi nikjer niso napredovali. Sovražna propaganda razširja glasove, da je zaradi sovjetskih uspehov tudi Kijev ogrožen. Nemški vojaški krogi v Berlinu pa pravijo, da je med Kijevom in boljševi-škimi postojankami zahodno od Harkova še več ko 300 km razdalje. Italijanska zastava v Keniji Lizbona, 25. febr. AS. »Times« jxwoča iz Nairobija, da so našli v Keniji na Pic Lenani 1600 metrov visoko italijansko zastavo, ki jc vihrala v snegu. Poleg zastave je bi I n stc-kleni-ca s koščkom papirja, kjer je bila v itali janščini in angleščini izražena vera v italijansko zmago. Zastavo in listek so prinesli na to goro trije italijanski ujetniki, ki eo ušli iz nekega konccntracijskcga taborišča. Italija in Španija za časa preporoda Madrid, 26. febr. AS. Nn sedežu kulturnega instituta je bilo prvo zl>orovanje španskega odseka italijanskega instituta zn proučevanje preporoda. Navzoči so bili italijanski odpravnik poslov, nemški, romunski in hrvaški kulturni prilKKnik, zastopnik vojne šole ter zastopnik občine in mnogo osebnosti iz španskega umetniškega in znanstvenega sveto. Podpredsednik odseka De Zuani je govoril o ustroju društva in osvetlil naloge španskega odseka. Nato jc govoril predsednik odseka rektor lo«abala o od-nošajih med Italijo in Španijo za časa prejx)ro-da. Nato so govorili še drugi člani vodstvenega sveta o življenju in primerjevalneim študiju italijanščine in španščine ter obojne književnosti, o značaju španske politične nadvlade v t6. iu 17. stoletju in o italijanskem sodelovanju ter o izboljšanju študija italijanskega preporoda, njegovih stikov in vplivov na šj>anski preporod in kako je španski preporod vplival na italijanskega. Vsi predavatelji so bili nagrajeni z odobravanjem. Pohvala romunskih letalcev Budimpešta, 26. febr. AS. Armadni general von Richtnofen je naslovil na poveljnika romunskega letalstva na vzhodnem bojišču jx>-hvalno j>oslsto.jnn-ke. Nemški general zaključuje: »S takšno vnemo in če bodo dosegali takšne uspehe, bodo romunski letalci vedno premagali sovražnika, nuj bo njegova sila kakršna si l>odi. Ameriški delavci odklanjajo komuniste Lizbona, 26. febr. AS. T z Newyorka poročajo: Ameriška delavska zveza je odbila jiredlog za sklenitev sporazuma z organizacijami, ki so pod komunističnim vplivom. Ta odklonilni sklep je bil sprejet na zl>orovanju 200 voditeljev ameriške delavske zveze, ki mu je prisostoval tudi angleški delegat VValter Citrine, ki se je zavzemal za sporazum. Propadel je tudi načrt za sklenitev angleškorameriških delavskih sindikatov, kar jo bil glavni vzrok Citrinovega potovanja v Združeno države. Zanimivo je, da se druga ameriška delavska zveza »Cio« teh posvelov sjiloh ni marala udeležiti. Kandidature turških državnikov Ankara, 26. febr. AS. Turška ljudska stranka je prijavila kandidaturo predsednika republiko Izmet Inenija sodišču v Ankari. Predsednik vlade Saradžoglu je prijavil svojo kandidaturo sodišču^ v Smirni, zunanji minister Menenedžoght sodišču v Carigradu in predsednik zbornice sodišču v Canghiru. Zarota zoper Evropo Berlin, februarja. — Velika boljševiška ofenziva je imela tak uspeh, kakršnega so njeni povzročitelji najmanj hoteli: vsa Evropa je zdaj spoznala boijševiško nevarnost. To se pravi, da se je spoznanje in ume vanje te boljševiške nevarnosti šele začelo. Težkoča kakega enotnega odgovora na boijševiško nevarnost tiči v tem, da je njena hipna aktualnost povezana z notranjeevropskim razglabljanjem. V začetku vojne dramatike naše dobo ne biva neposredni boljševiški napad, marveč razmotrivanje med centralnimi in zahodnimi evropskimi silami, med moderno revolucijo narodnega socializma in kapitalistično-imperialistično reakcijo. Toda če hoče priti Evropa do potrebnega, jasnega in enotnega, dejanskega, odločnega nastopa zoper boijševiško nevarnost, je treba pro-mostiti kar vrsto raznih zmot. Kar preveč jasno je očitno vojaško razmerje sil med boljševiki na eni strani in med anglosaksonskimi silami na drugi strani, ko da bi mogel še kak evropski narod zaupati v to, da bi ob kaki priliki utegnila anglosaksonska vojaška moč imponiratl boljševikoiv-Dalje niso nikjer v Evropi spregledali dejstva, da se je Sovjetska unija skrbno izognila sleherni zvezi, ki bi jo mogla kdaj ovirati, če bi hotela na tem nli onem kraju Evrope vzpostaviti boijševiško svetovno revolucijo. Čeprav bi se nam kdaj zazdelo možno, da bi prisvojili Angliji in Ameriki vodi-teljski pomen v Evropi, pa je že zdaj videti, da nimata dovolj političnih predpogojev, da bi mogli po kaki sovjetski zmagi ovirati totalnega vladanja l)oljševizma v vsej Evropi. V resnici torej zahodni demokraciji nista nikakršni evropski sili. Odkar sta svojo moč zasidrali onkraj morja, sta no le politično, marveč tudi duhovno izstopili iz enotnosti evropske zemljine. Anglija in Amerika sta prav tako protievropski enoti kot boljševizem. Te dve sili ne moreta in niti nočeta obvarovati Evrope pred boljševizmom. Pripravljeni sta, da vso Evropo prepustita boljševizmu, če nimata te možnosti, da bi si del Evropo zagotovili kot plen v izrabljanje. Vse evropske špekulacije, ki so zasidrane v anglosaksonskih silah kot v braniku Evrope spričo boljševizma, se temeljito motijo in agrešijo zgodovinsko napako. Vzhod, davna nevarnost za Evropo Veljavnost te trditve je lahko dognati iz zgodovino Evrope. V 8. in 9. stoletju po Kr. 6e je začel utrjevati tisti politični red, ki je segal od Francije in Anglije tja do Kavkaza. Zgodovinsko dejstvo je, da je bila Evropa ogrožena zmeraj od vzhoda in jugovzhoda. Na jugovzhodni fronti so bili Seldžuki (Turki), na vzhodni fronti pa je prišla nevarnost za Evropo po Mongolih. Način, kalv> se je Evropa na ohe te nevarnosti, ki sta deloma hkrati nastopili, odzivala, je značilen za evropsko problematiko sploh. Napram južnovzhodnemu ogra-žanju po Seldžukih sc je Evropa odzvala s križarskimi vojnami. Teh križarskih pohodov so se med leti 1096 in 1270 udeleževali Lotrinčani, Nizozemci, Francozi, Nemci, Angleži in Italijani. Vsa Evropa se je dvignila, da bi se uprla južnovzhodni nevarnosti. Takrat se je ustvariln evropska solidarnost, ki jo je vodil krščanski nagib. Po eni plati je hotela iztrgati nevernikom iz rok sveta mesta, po drugi plati pa si je hotela utrditi jugovzhodno Evropo. Toda križarske vojue niso imele nobenih političnih uspehov, ker niso imele osrednjega vodstva in so bile njih sile preveč razkropljene. Uspelo jim je le oviranje neposrednega ogražanja. Skoraj istočasno so vpadli z vzhoda Mongoli v Evropo. Val Džingiskanovih armad je zapljuskal čez evropsko vzhodno fronto. Bitka pri Liegnitzu leta 1241 se je končala z evropskim porazom. Če je navzlic temu odrešilno vplivala na Evropo, pa le zato, ker je veliki Džingiskan umrl in se je njegova državniška stavba porušila. Njegovi naredniki se po tej bitki niso več upali nadalje ro-ati po Evropi. Važni nauki Posledice vsega, kar so pustili vnemar v krimskih vojnah, so se pokazale v kasnejših turških ■ ojnah. To je prvi nauk v obrambi spričo nevarnosti za Evropo. Drugi nauk je ta, da mora biti branik na vzhodu jako utrjen, čeprav so boji na vzhodni in jugovzhodni fronti lahko obvarovali Evropo neposredne nevarnosti, pa so vendar zapustili oslabljeno Evropo na vzhodnem prostoru, lako da sta se s to oslabljenostjo okoristila kasneje Peter Veliki in Sulejman. Medtem ko so se na vzhodu lahko utrdili Mongoli in na jugovzhodu Osmani, je bil s tem pred Evropo porinjen zapah in je Evropi v kulturnem in gospodarskem področju grozila smrt. Čez Rdeče morje, to je čez Egipet, preko Perzijskega zaliva, to je skozi Sirijo, in s severne obale Črnega morja, skozi Iran čez staro Kitajsko, »cesto svile«, je vodilo troje potov k bogastvu Daljnega vzhoda. Podvig turške oblasti pa je ta pobi skoraj povsem zaprl . Ker se enotna Evropa ni mogla odločiti o pravem času za skupen nastop, je bila -daj odrezana od zvez s svetom. Samo en izhod je ■il na razpolago: da si namesto zaprtih poti po opnem oskrbi morska pota na Daljni vzhod. S em je začela Portugalska, nadaljevala je Španska, dalje Francija, Nizozemska in slednjič Anglija. Takrat se je stvoril veliki preobrat, da so atlantske sile kontinenta izstopile iz evropske kontinentalne skupnosti in so svoj obraz odvruile od Evrope in ga obrnile k morjem. Obramba evropske usodne fronte na vzhodu iu jugovzhodu je bila prepuščena le osrednji Evropi. Ta obrat je povzročil, da se Je osrednja evropska pripadnost sil drugo k drugi povsem raztrgala. To se je pokazalo, ko so začeli Turki ogražati Evropo. Ko so bili Turki leta 1523 pri Mohaču, se je evropski vzhod boril sam zase. Francija je bila v zvezi z napadalci — Turki, ki jo je podžigala Anglija, ker jo je veselilo, da se je Francija, njena tekmovalka zapletla v boj zoper evropsko osrednjo silo. Isti primer francoske zarote zoper Evropo s podžiganjem Anglije se je ponovil leta 1541, ko je hotel Karel V. v Tunisu pobiti Turke. Prav tako je bilo leta 1664, ko se je Montecuccoli boril zoper Turke. Ko so bili ti leta 1683 pred Dunajem, se jo Avstrija z vitezom Starhembergom in poljskim kraljem Sobieskim sama borila zoper polmesec, ki je bil zaveznik Francije. Medtem pti si je Anglija množila in večala svoje kolonije. Eno je postalo jasno: da atlantske sile niso poznale nobenih dolžnosti več do Evrope. V atlantski skupini si je Anglija priborila vodilno mesto in je evropske obrobne države s Francijo vred ponižala na stopnjo branilcev napram evropskemu kontinentu. Vzhodno in južnovhoduo fronto pa Je branila samo evropska sredina. i Ta razvoj, ki se je takrat začel, doživlja zdaj svojo logično dopolnitev. Razen Anglije so evropske atlantske obrežne sile s Francijo vred več ali manj izgubile svoj pomen. Zato pa je pred Anglijo vstala zdaj nova atlantska sila iu to so Združeno ameriške države, ki brez dvoma niso prijazne evropski celini. Od kar je bila odkrita Amerika, ni nobene evropske enotnosti več. Čim bolj bi bilu Evropa razpršena, tem močnejše bi bile Združene ameriške države. Zveza med Anglijo in Združenimi ameriškimi državami je izraz soglasja atlantske skupnosti zoper možnost evropske skupnosti. Zarota od zahoda in vzhoda Na tej podlagi je nastala zveza med Londonom, VVashingtonom in Moskvo in s take podlage je razvidno, da ta zveza Evrope ne bo rešila boljševiške nevarnosti, marveč da se je more rešiti le centralna Evropa sama. Ne smemo pozabiti, da je zdaj nevarnost večja, kot je bila v turških časih, saj se boljševiška nevarnost ne očituje le po dejanskih nastopih na bojiščih, ampak si pod-jarmlja Evropo po načinih notranjih preobratov. Dalje pa je boljševizem dobil v atlantski solidarnosti zaveznika, kakršnega prejšnji navali od vzhoda niso imeli. Če je bila prej Evropa odrezana od poti na Daljni vzhod zaradi svojih lastnih pre-greškov v vojnah, pa si je priskrbela pomorska pota za v svet, pa zdaj grozi atlantska zveza proti Evropi, da ji vzame tudi zahodna pota in jo hoče dobesedno zadušiti. Zatorej si morejo evropski osrednji narodi zagotoviti svoj obstoj samo z najmočnejšo solidarnostjo. I Kako DALE CARNEGIE Prevzemanje odrezkov živilskih nakaznic za februar Ljubljana, 26. februarja. Trgovcem in pekom naznanja mestni preskrbovalni urad, da bo prevzemal odrezke živilskih nakaznic za februar tako, da v ponedeljek 1. marca pridejo na vrsto trgovci z začetnico A, v torek 2. marca B, v sredo 3. marca C—F v četrtek 4. marca G in H, v petek 5. marca I in J, v soboto 6. marca Ka—KI, v ponedeljek 8. marca vsi drugi trgovci z začetnico K, v torek 9. marca L, v sredo 10. marca M, v četrtek 11. marca N in O, v petek 12. marca P, v soboto 13. marca R in S, vponedeljek 15. marca Š in T, v torek 16. marca U in V, v sredo 17. marca Z in Z. Peki pa mornjo odrezke oddati tako, da pridejo v četrtek 18. marca na vrsto peki z začetnicami A do J, v soboto 20. marca K—P, v ponedeljek 22. marca R—Z, Odrezke morajo trgovci in peki le v tako določenih dneh med dopoldanskimi uradnimi urami oddati v II. nadstropju Mestnega doma. MašSobne odrezke morajo trgovi oddati cele. Če so razrezani, jih je treba zlepiti z odrezki za olje. Lepljenje vseh drugih odrezkov pa ostaane po doslej veljavnem načinu. Odrezke za moko, riž in testenino je treba ločiti v posamezne zavitke, kjer mora biti na vsakem navedeno število v zavitku povezanih odrezkov in množina v kilogramih, ki jo odrezki predstavljajo. Na vsakem zavitku mora biti tudi čitljiv žig tvrdke. Odrezkov za riž in testenine ni treba rezati, temveč jih je treba pustiti skupaj. Če so bili že razrezani, jih je treba spet zlepiti v celoten, veljaven odrezek. Na zavitku odrezkov riža In testenin Je prav tako označiti število v zavitku povezanih odrezkov in količino v kilogramih, nn prvem mestu za testenine, nato pa za rii. Nadalje opozarjnmo, da je treba odrezke dodatnih živilskih nakaznic, ki predstavljajo različno količinsko vrednost, ločiti ti ko, da je vsaka vrsta posebej v zavitku. Posebej opozarjamo Še peke, naj nazadnje vendar že začno ločiti vrste odrezkov ter jih lepili vsake posebej. Ločiti jih |e treba tudi po barvah, da je pregled lažji in natančnejši. Odrezkom je treba priložiti — kakor doslej — po dva seznama oddanih odrezkov. Razdeljevanje mesa Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 27. t. m. odjemalci lahko kupili pri svojih mesarjih po prosti izbiri ali 100 gr perutnine ali 100 gr mesa ali pa 125 gr .konzervirane tunine na osebo. Cena perutnini jo določena na 30 lir kg in tunini na 24 lir za konzervo v teži pol kilograma. Drobne gospodarske Nove družbe z omejeno zavezo v Triesteju. Zadnje čase so bile osnovane v Triesteju naslednje družbe z omejeno zavezo: Gaetone Dolinar nasi. 131.280 lir, trgovina s papirjem; D. Rosenfeld, gobe, glavnica 220.000 lir; Rotherman in Engel-mann nasi., trgovina s sladkorjem, 43.000 lir; L.Smolans in vnuk, papirnica, 780.000 lir; Sardi in Merlini, trgovina z barvami in laki, glavnica lir 300.000; Kiililer & Co., droge itd., glavnica lir 1,500.000. Življenjski stroški na Hrvatskem. AGIT poroča, da je indeks življenjskih 6troškov v Zagrebu naraetel od avgusta 1939 do novembra 1942 za 326% (indeksna številka znaša 406 z ozirom na podlago leta 1939. kot 100). Indeksne številke za posamezne skupine življenjskih stroškov so na- slednje: stanovanje 160, kurjava in razsvetljava 263, živila 505 in oblačilni predmeti 568. Nemška semena za Hrvatsko. Hrvatsko glavno ravnateljstvo za kmetijstvo je prejelo iz Nemčije 20 vagonov semenska ovsa, katerega bo razdelilo med kmete. Plačali bodo ta oves z vrnitvijo 500 kg blaga po katastrskem oralu. Plačilo davkov s kovinami. Francoska vlada namerava uvesti posebne kovinske davke, da mobilizira obstoječe zaloge kovin. Gre za davek, ki se bo plačal v kovinah. Vsak davčni zavezancc, ki plačuje stanovanjski davek, bo moral plačat: tudi kovinski davek. Oddati bo treba približno 2 kg bakra na osebo. Davek pa 6e lahko plača tudi v drugih neželeznih kovinah. Kdor ne plača davku z bakrom mora plačati v gotovini od 240—260 francoskih frankov za kilogram bakra. Promet na Donavi. Nekaj tednov preie kot običajno je letos odprt promet na Donavi. Računajo, da bo mogoče v kratkem odpreti tudi promet na Donavi med Budimpešto in Črnim morjem. Prva tovarna umetnega kavčuka v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah je začela delovati prva državna tovarna za izdelavo umetnega kavčuka. Vendar so zaskrbljeni, kako bo s preskrbo gume v tekočem letu, ker je proizvodnja te tovarne veliko premajhna. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče Višjega poveljstva Oboroženih Sil Slovenija — Dalmacija, odsek v Ljubljani je izreklo naslednjo sodbo: t. Lesar Josip, sin pok. Janeza in Prešeren Ane, rojen 24. 10. 1917 v Ribnici, stanujoč v Ljubljani. 2. šemerl Franc, sin Franca in pok. Vauken Marije, rojen 2*5. 9. 1910 v Planini, stanujoč v Ljubljani. Obtožena sta bila a) udeležbe v prevratni družbi (čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941 in nasilednjih izprememb), ker sta bila člana take družbe v Ljubljani od nedoločenega časa sem, pa pred 8. oktobra 1942, ki je bila naperjena k nasilni izpremembi politične, socialne in gospodarske ureditve v državi, pri čemer je bila obremenilna okolnoct za Lesarja Josipa, da jo bil izredno važen (čl 2 Ducejevega razglasa z dne 3. 5. 1942. Nadalje sta bila obadva obtožena b) prevratne propagande (čl 5. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941), ker sta v Ljubljani v istih okoliščinah delala propagando za nasilno izpremembo državne politične, gospodarske in socialne ureditve, c) sodelovanja v oboroženi tolpi (čl. 110 kazenskega zakonika in čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941), ker sta v istih okoliščinah sodelovala pri zločinu oborožene tolpe s tem, da sta dajala upornikom orožje, cigarete in tobak, živila, obleke in obvestila. č) Nedovoljene nošnie orožja in muni-cije (čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. 10. 1941), ker sta vedno v istih okoliščinah imela orožje in municijo brez tozadevnega dovoljenja , pristojnih oblasti. i Sod.išče je priglasilo Lesjaka Jožefa in Še-! merla Rajko za kriva njim pripisanih zločinov in je oba obsodilo na skupno dosnrrtno ječo, na večno nemožnost dobiti javne službe, na izgubo samostojnega razpolaganja z očetovsko močjo, na nemožnost skleniti zakon, pričevati in zakonski preklic. Obsojena sta bila solidarno na plačilo pravdnih stroškov, takse na sodbo in da sta za dobo najmanj 5 let v kontrolirani svobodi. Končno je sodišče odredilo, da se mora ta sodba v izvlečku objaviti v listu »Slovenec«. Odredilo je tudi konfiskacijo zaplenjenih 6tvari. Ljubljana, 20. februarja 1943-XXI. Robo si pridobi!! prijateljev M Zadnjih 35 lot so ameriške knjižne založbe iz-B dale več kot pet milijonov knjig. Mnoge teh knjig S so strahotno bedaste, mnoge so doživele sijajne deli narno polomije. Še več, predsednik ene največjih H založb na svetu mi je priznal, da njegova založba H v 75 letih svojega življenja še vedno izgublja pri ■ sedmih izmed osmih izdanih knjig. S Kako 6em si torej drznil pisati novo knjigo? ■ In še več, zakaj naj bi ga vi po vsem tem sploh " brali? SM To sta dve krasni vprašanji in jaz vam bom jjjj skušal nanj i odgovoriti. ■ Ze od leta 1912. seifi v New-Yorku vodil tečaje ■ za izpopolnitev poslovnih ljudi obeh spolov. V za-J četku so bila to navadna predavanja ali bolje, javni ■ razgovori. Predavanja so imela namen, da navadijo ■ odrasle misliti z lastnimi možgani ter jih izvežbati 5 v jasnem izražanju, ki bo imelo več učinka in več ■ resnosti tako v poslovnih zadevah kot v javnem ■ življenju. Toda bolj ko je rasla moja skušnja pri g tej posebni vrsti učencev, bolj sem bil prepričan, ■ da jim je neprimerno bolj potreben pouk v težki J umetnosti, kako naj se obnašajo v poslovnem svetu B ter v vsakdanjih socialnih odnosih. Celo sam sem ■ začutil potrebo, veliko potrebo, da bi ee naučil te 3 umetnosti. Ko gledam zdaj nazaj v pretekla leta, H se čudim, koliltokrat sem grešil v pomanjkanju ■ vljudnosti, razumevanja in prijaznosti. Ce bi mi 5 pred dvajsetimi leti kdo podaril knjigo podobne ■ vsebine, bi bil to zame največji dar. ® Občevati z bližnjim je za vas najbrž najvaž-a nejše vprašanje, zlasti če 6te posloven človek. Sicer n pa velja prav tako, če ste advokat, inženir ali J računovodja. H Carnegiejeva ustanova je pred leti razpisala ■ anketo, ki je pokazala na zelo važno in značilno H dejstvo. Pokazala je namreč, da je tudi v tako ■ tipično tehnični stroki, kakor je inženirski poklic, Bsamo 15 odstotkov denarnega uspeha te stroke od-B visnih od tehnične sposobnosti, ostalih 85 odstotkov H pa je navezanih na psihološko spretnost poedin-j| cev, na njegovo osebnost ter na sposobnost, kako B zna občevati z ljudmi. |j Več let sem imel predavanja prav v strokovnih ■ organizacijah newyorških inženirjev. Vsaj tisoč teh ■ učencev je poslušalo moje razgovore. Prihajali eo k meni dokončno prepričani, po tolikih letih opa- ■ zovanja in grenke izkušnje, da niso na tehničnem ■ polju najbolj učeni ljudje tudi vedno najbolje 5 plačani. M Na primer: najbolj skropulozna tehnična spret-S nost na področju mehanike, arhitekture, računo-B vodstva itd., je cenjena na intelektualnem sejmišču ■ nič več kakor na 25— 50 dolarjev na mesec. Toda jj človek, ki ima tehnično usposobljenost, zraven tega ■ pa še sposobnost, da zna vzbuditi pristanek in na- ■ vdušenje okrog sebe, ta človek je že v naprej do-™ ločen za mnogo višji dohodek. g Če me 6pomin ne vara, je imel John Rockfeller g gotovo nekaj uspeha v svojem poslovanju. Ko je H bil na višku 6voje delavnosti, je trdil, da se da ■spretnost občevanja z bližnjim nekako tako pri-g dobiti, kakor kilogram kave ali sladkorja. Dostavil BI pa je, da bi plačal za nakup te lastnosti več kakor gj za kakršno koli drugo zemeljsko dobrino. H Mislili bi, da ima vsaka višja šola na svetu S predmetne ure, v katerih vadi svoje gojence tako B dragocene lastnosti. Temu pa ni tako. V kolikor ■ veln, ni na 6vctu nikjer take šole. ii Pred nekaj leti sta chicaška univerza in pa ■ Y. M. C. A. razpisali anketo, da bi ugotovili, kaj J odrasli študirajo. Anketa je trajala dve leti ter je B veljala 25.000 lir. Zadnji del te ankete je bil iz- ■ veden v tipično ameriškem mestu Meridenu, v jjj Connectitutu. Izprašali eo vsakega odraslega ter ga B prosili za odgovor na 156 vprašanj podobne vse- ■ bine: »Kaj je vaš poklic? Stopnja vaše izobrazbo? Jj Kako preživljate svoj prodi čas? Katera 60 vaša B najljubša opravila? Vaša stremljenja? Vaše težave? ■ Za kakšna vprašanja se najbolj zanimate?« itd. p Anketa je seveda ugotovila, da se ljudje naj-B bolj zanimajo za lastno zdravje. Ugotovila pa je, ■ da je občevanje z bližnjim drugo vprašanje, ki je U v središču človekovega zanimanja: kako bližnjega (B razumeti ter z njim soglašati, predvsem pa to, kako ■ ga prepričati ter ga podvreči svojemu načinu gle-B danja. Tedaj je odbor, ki je vodil anketo, sklenil H ustanoviti v Meridenu tečaj o socialnih odnosih. ■ Kaj kmalu pa se je ugotovilo, da manjka knjiga B o tem predmetu, in to z zelo preprostega razloga, R ker ni bila še nikoli spisana. ^ Sam 6em več let iskal praktično knjigo o člo-fl veškib odnosih, a je nisem našel nikjer. Nazadnje il sem se odločil, da jo bom sam poskušal napisali. J| Knjiga je pred vami in mislim, da vam bo prijala. B Medtem ko sem pisal, sem prebral vse, kar ■ sem mogel najti o tem vprašanju. Ne samo to: dal B sem poldrugoletno štipendijo spretnemu bibliofilu. B da mi je iskal po knjižnicah ter izbrskal vsako ■ razpravo in vsako pisanje o tem vprašanju, od J učenih in debelih psiholoških knjig do stotin časo-B pisnih Člankov Prelistal in preučil sem nešteviln'' ■ življenjepise, da bi dobil skrivnost uspeha velikih B ljudi V6eh časov. g (Dalje prihodnjič) M mmhm mlm ^ nastala imm mim POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA ^M^ffl Nemški petrolejski interesi so bili tedaj združeni v družbi »Euro-aisehe Petroleum Union«. Družbo so ustanovile velike nemške ban-;e in Deterding. V letih 1900 in 1910 je ta družba pričela izko-iščati romuns'ka petrolejska polja in je imela glavni delež pri petro-eju v Galiciji. Nemška banka, ki je prevzela vodstvo »Petroleumunion«, je 'mela tudi v Turčiji precejšnje interese. Ustanovila je Anatolsko že-ezniško družbo, izdelala načrte za bagdadsko železnico m se seveda .animala tudi za Mossul. Leta 1912 je bila na njeno pobudo usta-ovljena Turška petrolejska družba, ki je dobila izključno pravico mdobivanja petroleja v Mossulu in Bagdadu. Četrtino delnic te nove Iružbe je imela Nemška banka, drugo četrtino Royal Dutch, polovico pa Turška narodna banka. Amerikanci so odtod šli praznih rok, ker o se preveč vezali na osebo Abdula Hamida. Tega so namreč Mlado-turki izgnali. Vendar tudi Nemčija ni bila dolgo udeležena pri tem petro-lejskem podjetju. Boj za petrolej Mezopotamije, za bagdadsko železnico n s tem za Perzijski zaliv je dobival Čedalje ostrejše oblike. Nemški pritisk na vzhod« je bil Angležem že dolgo trn v peti. Svetovna :iza, ki je grozila prav tedaj, je le še pospešila, da so se Angleži e bolj usidrali na tem mestu. Z začetkom svetovne vojne se je osrečilo Angležem dobiti delež 50%, ki ga je imela doslej Turčija. nglo-Persian je prevzela delež Turške narodne banke in mezopo-- un »ki petrolejski vrelci so bili 75% v rokah Londona. Pozneje je prišlo do spremembe. Francija je hotela dobili delež ri tem petroleju in še posebej se je zanimala, da postane ves ta ' rolejski okraj z Mossulom vred francosko interesno območje. Dne 15. decembra 1916 je telegrafiral Clemenceau Wilsonu: »Nemožnost dopolnitve naših petrolejskih zalog je posledica oslabitve naše armade in bi nas mogla prisiliti, da sklenemo premirje, ki bi ne bilo v prid zaveznikom... Če zavezniki nočejo izgubiti vojne, potem ne smejo dopustiti v trenutku velike nemške ofenzive, da primanjkuje Franciji petrolej, ki bo v bodočih bitkah prav tako potreben kakor kri...« Tedaj je imela Francija samo še 28.000 ton bencina v zalogi. V eni sami veliki enodnevni bitki na zapadu je porabila 12.000 ton. Standard Oil je tedaj raje prodajala bencin Ktajcem kakor Francozom, saj je bila plovba v Pacifiku varna pred podmornicami, dočim je bila v Atlantiku prav zaradi podmornic tako nevarna plovba. Francozi so obupavali in Clemenceau je moral dati, kar je Briand leta 1916 dobil. Royal Dutch je tako dolgo skoparila s petrolejem, da je Francija leta 1918 vrnila Mossul. Vendar je bilo vse to le teoretično. Takrat ni bilo v Mossulu še nobenega Francoza in Angleža. Turki so tedaj še krepko držali v svojih rokah Mossul. Kjer pa ni bilo teh, tam so vladali krajevni oblastniki, a ti mezopozamski šahi so bili malo zanesljivi. Polkovnik Lawrence pa tudi ni zmogel vsega sam v teh ogromnih puščavah, potreben je bil v prvi vrsti v Siriji in Transjordaniji. Intelligence Service je poizkusila z žensko, da bi dobila v svoje roke Mezopotamijo. Poslala je tja Gertrudo Lowthian Bell, hčer Sira Hugha Bella. In ta je napravila šaha Feisala za iraškega kralja. Mis Bell je študirala v Oxfordu, nato je veliko potovala in se učila zlasti orientalskih jezikov. Bila je tako navdušena za študij orientalskih jezikov, da se je z veliko vnemo lotila učenja vseh arabskih narečij in si jih tako priučila, da je lahko govorila v njih kakor domačini. Bila je edina Evropejka, ki je govorila brez napake arabski jezik, kar je težko, saj ima arabščina samo za tvoritev množine 36 rzličnih možnosti. Zaradi znanja jezikov so jo poslali v Kafro v isti urad, kjer je delal Colonel Lavvrence. Kmalu je začela potovati po vseh arabsko govorečih deželah in to po krajih, odkoder se doslej ni vrnil še noben belokožec. Potovala je z vodnikom in z osmimi kamelami, ki so nosile sodavico. Brez sodavice ta ženska ni mogla živeti. Pila jo je vedno iz zlate čaše. Povsod, kamor je prišla, si je znala pridobiti naklonjenost, saj pa tudi ni prišla praznih rok; njene kamele so nosile poleg sodavice tudi zlat tovor. V Mezopotamiji je bil tedaj boj na višku. Angleški komisar, ki je po zavzetju Bagdada uradoval v tem mestu, ni poznal nobenega arabskega šejka. Sprejemal je malopomembne, bolj pomembnim je odlašal sprejem, če jih je pa že sprejel, ni mogel nič reči in tolmači so prevajali slabo. Grozil je upor. Gertruda Bell je znala na svojih potovanjih občevati z ljudmi in si jih pridobiti. Povabila je k neki svečanosti v Bagdadu 40 arabskih dostojanstvenikov, nagovorila je vsakega po imenu in naslovu in govorila z vsakim v narečju njegove domovine. Arabski šejki so bili nad tem prijetno presenečeni in so se čutili močno počaščene. Pripravljeni so bili za vsaka pogajanja in končno so se strinjali s predlogom mis Bellove, da postavijo malega šejka Feisala za iraškega kralja. Ta kralj pa je seveda poprej še obljubil, da bo postavil deželo pod angleško varstvo in je odstopil najvažnejše petrolejske koncesije Angliji. Anglija je bila spet bliže svojemu cilju. V času, ko se je mis Bell pogajala s Feisalom, je šla vojna v Evropi že h kraju, zdaj je bil samo še boj za plen. Zadeva s Feisalom pa ni ugajala ne Ame-rikancem ne Francozom. Poleg tega pa je bilo Feisalovo kraljestvo le na papirju, saj je v Mossulu imel Feisal toliko besede kakor nič. Angleži mu pa tudi niso mogli poslati prej vojaštva, dokler v to ne privoli Francija. Leta 1918 je Clemenceau odstopil Mossul. Leto dni pozneje se je Francozom posrečilo priti do dobre poteze. Podpisali so pogodbo, na podlagi katere naj bi dobila Francija nemški delež pri mossulskeni petroleju. Leto dni pozneje je prišlo v San Rennt do novih pogajanj. Francija je dobila delež na petroleju v Mezopotamiji in delež sodelovanja pri vsem angleškem petroleju. Jubilej koncertne poslovnice Glasbene Matice Marsikdo začuden stoji pred velikimi lepaki, ki vabijo^ na ponedeljski vokalno-instruinentalni koncert Glasbene Matice, in z zanimanjem opazuje na njih vtisnjeno številko »1000«. ne vedoč, kaj naj bi pomenila. Bolj poučeni vedo povedati, da je ta koncert ravno tisoči v vrsti koncertov, ki jih je priredila koncertna poslovnica Glasbene" Matice. Prav je, da se ob tem jubileju kratko ozremo na ogromno delo, ki ga je poslovnica v času od 1. oktobra 1922 opravila. Sicer je Glasbena Matica bodisi kot društvo ali pa po svojih funkcionarjih prirejala koncerte domačih in tujih umetnikov in združenj že pred tem časom, vendar je bila šele s tem datumom ustanovljena koncertna poslovalnica, ki sistematično organizira koncerte, S svojim dosedanjim delom je izvršila veliko kulturno poslanstvo ua polju slovenske glasbe. Statistični pregled koncertov v tem času nam pove, da je biio od teh tisoč prireditev samo 33 takih, ki niso imela koncertnega značaja (predavanja in podobno); vse ostalo so bili sami koncerti, in sicer je bilo 268 vokalnih, 123 vokalno-instrumentalnih, 75 simfoničnih, 74 komornih, 73 klavirskih, 40 violinskih, 39 glasovno solističnih, 18 solistično mešanih koncertov, dalje 15 koncertov za čelo, 4 za orgle, 3 za kitaro, 52 koncertov za mladino iu 179 produkcij šole Glasbene Matice, odnosno Državnega konservatorija. Od skupnega števila je bilo v Ljubljani sami 904 prireditev, 45 v Sloveniji in 51 izven njenih mej. Ljubljanske prireditve je obiskalo skoraj do pol milijona ljudi. Največji obisk je zabeležila poslovnica 1. 1924 s skoraj 36.000 posetniki, najmanjšega 1. 1939 z 9000 obiskovalci. V lanskem letu je bilo 32 prireditev in 16.870 posetnikov. Ce 6e ozremo pri posameznih panogah na koncertante, stoji v ospredju vokalno-instrumen-talnih koncertov pevski zbor Glasbene Matice. V ostalem so nastopili v okrilju poslovnice skoraj do malega vsi pevski zl>ori iz Ljubljane in pomembnejši iz bivše Slovenije. Med njimi pa dobimo tudi zbore iz Zagreba, Splita, Banja Luke, Zemuna, Belgrada, Leskovca, Skoplja, Bitolja. Lepo število zborov je prišlo koncertirat v Ljubljano iz Češke. V naši sredi smo na pozdravili tudi zbore iz Bolgarije in Poljske. Večkrat sta nastopila v Ljubljani tudi zbora donskih kozakov pod vodstvom Sergija Jarova in Platova. Ponovno smo imeli v svoji sredi mladinski zt>or »VVienersiinger-knaben«. Na poti domov s turneje po Italiji je koncertiral zl>or Cantarea Roinanei, enkrat so pa bili tu tudi angleški pevci iz Londona. Simfonične koncerte so izvajali domači in tuji orkestri. Predvsem omenjamo Orkestralno društvo Glasbene Matice. Osnovo našemu simfo; ničnemu koncertiranju je dal operni orkester, ki je nastopal samostojno ali pomnožen pod raznimi imeni, zlasti pod imenom »Ljubljanska filharmo- Sv. Matija se je letos odrezal Ljubljana, 26. februarja. Čudovito tople in sončne dneve nam je letos za slovo piinesel februar, ki je bil druga leta ob tem času močno mrzel in nas je sv. Matija še mra-zil ter nam delal debel led, a letos nam je Matija skoraj preveč zakuril, saj tako toplih dni nismo druga leta imeli niti ne sredi marca; te dni je toplomer podnevi dosegel 15 stopinj in še čez nad ničlo. Vse kaže, da se nam letos v hitrem tempu bliža pomlad. Prihod pomladi nam pa naznanjajo že mnogi znanilci pomladi, ki 6o druga leta prišli k nam po več tednov pozneje, kakor se je to primerilo letos. Opazovalci ptic selilk nam sporočajo, da 60 15. t. m. prišli prvi divji golobi in 60 leteli skozi Mestni log. Naslednji dan 16. t. m. so opazili tudi v Mestnem logu prve jate škorcev. Se poprej pa so 6e na Barju in v Mestnem logu pojavile brinovke. Na Ljubljanici je sedaj prav veliko divjih rac. Mnogo smo že pisali o škodljivosti pretkanega vrabca in 60 ga nekateri obsodili na 6inrt. Nekateri pa so mnenja, da je treba napovedati hujši boj neprijazni vrani. Sedaj lahko človek zjutraj in zvečer opazuje, kako se ta kričeča ptica podi v jatah čez barjansko polje proti golovškim gozdovom in vznemirja človeka s svojim hripavim krikom. Vrane 6o sedaj parijo. Znano je vsakomur, da je vrana prava škodljivka. Poleti nam dela škodo na žitnih poljih. Je prava roparica, ki uničuje jajčka dobrih nam ptic-pevk, pobira po gnezdih jerebičia jajca. Jerebice 60 6e prav 6edaj začele pariti. Vrana pa ne zaničuje niti zajčje pečenke. Spravi 6e dostikrat na mlade zajčke. Nekateri ljudje so začeli sedaj sistematično po-končavati vranjo zalego. Najboljše sredstvo proti vranam je fosfor, pomešan 6 krvjo. Vrana pa na ta način hitro pogine. Treba pa je biti zelo previden, da 6e ne pripeti nesreča. Vsako 6 fosforjem zastrupljeno vrano je najbolje takoj zakopati. Kakor nam poročajo, je neki lovec na vrane pokončal v kratkem času tam nekje v Mestnem logu nad 50 vran. nija« ali danes »Simfonični orkester«. Večje Število koncertov je dala tudi godba bivše Dravske divizije. Kot samostojen orkester je nastopil enkrat tako zvani Ruplov komorni orkester. Na simfoničnih koncertih smo slišali tudi še ljubljanski radijski orkester, pa tudi razna orkestralna združenja iz Turina, Zagreba, Belgrada, Prage. Bratislave, Berlina in končno Boy Sinfonic Band iz Amerike. Ce štejemo med komorne koncerte razne koncerte za duo, trio, kvartet in manjše ansamble, potem vidimo, da smo imeli tudi teli prireditev lepo vrsto. Preveč bi bilo naštevati imena sodelavcev pri najmanjših združenjih. Omenimo samo. Ljubljanski godalni kvartet, pri katerem trenutno sodelujejo Pfeifer, Dermelj, Sušteršič in Šedlbauer. Zanimivo je, da se je v Ljubljani prvič sestal slaven Zikov kvartet, ki se je pozneje preimenoval v Praški kvartet in je bij pod tem imenom ponovno gost na našem koncertnem odru. Slišali smo pa tudi kvartete iz Prage, Berlina, Dres-dena, Salzburga in Milana. Od solističnih koncertov je bila najbolj zastopana klavirska glasba. Poleg mnogih domačih imen dobimo koncertante iz vse bivše države, zastopani pa so bili tudi italijanski, nemški, francoski in celo angleški pianisti. Isto bi lahko trdili tudi o violinistih, le da je njihova vrsta precej krajša. Koncerti na violončelo so bili bolj redki, vendar dobimo med koncertanti 11 domačih in tujih imen. Precej dolga je vrsta domačih in inozemskih pevcev, med katerimi dobimo isto tako kot pri pianistih in violinistih zelo znana imena, med njimi slavna imena iz kraljeve opere v Ri- mu z Benjaminom Giglijem na čelu. Pri orgelskih koncertih zasledimo tri domača imena in euo tuje. Koncertiral je pa tudi en kitarist. Koncertna poslovnica Glasbene Matice pa ni bila samo poslovnica v ožjem pomenu besede, marveč je izhajalo iz nje polno iniciativ; dala jo pobudo za nešteto koncertnih s|>oredov in priredb. Iz poslovnice so izšli načrti in vse podrobno delo za vse turneje pevskega zbora Glasbene Matice doma in v tujini, dalje za prvi slovenski glasbeni festival, za naše prve glastiene razstave, za Ilirsko |>roslavo, za počastitev naših glasbenikov; Adamiča, Aljaža, Gallusa, Hubada, Jenka, Foer-sterja, Lajovica, Barleta kakor tudi za Verdija, Smetano, Dvoraka in druge. Koncertna poslovnica je dala pobudo za vsakoletne dobrodelne koncerte mestne občine ljubljanske za zimsko |>o-moč, za projiagandne tedne »Učilo se glasbe«, poskusila je s koncerti na prostem, začetka je s skladateijskimi večeri naših avtorjev itd. Zato smatramo, da je tisoči koncert, ki ga priredi koncertna poslovnica Glasbene Matice, samo skromen praznik našega kulturnega stremljenja in delovanja, ki močno dokazuje našo delavnost in pripravljenost za uživanje najvišjih lepot glasbe. Ker se je vse delo vršilo pod imenom »Glasbene Matice«, ni samo golo naključje, da je tudi tisoči koncert prireditev ravno iste Glasbeno Matice in da na njem sodelujejo naši najodličnejši umetniki. Koncertni jioslovniei Glasbeno Matice pa želimo, naj bi tudi do naslednjih jubilejev vsaj v toliki meri kot do sedaj skrbela za procvit našega glasbenega življenja. Za dosedanje delo ji je pa vsa naša kulturna javnost dolžna veliko liva-ježnost. M. T. »Če bi bil jaz gostilničar...« Od sotrudnika, ki je veliko potoval oo svetu in živel več let tudi v inozemstvu, smo prejeli daljši dopi6, ki bo zanimal zlasti obrtnike, pa tudi vse druge, ki 60 v rednih poslovnih stikih s trgovci, gostilničarji, čevljarji, krojači itd. (Op. ur.) To, kar 6i človek v poslovnem življenju najbolj želi, je najprej točna in dobra postrežba. Tudi vljudnost in prijaznost prijata človeku, vendar le tedaj, če 6ta izraz pristnega odnosa do stranke. Ne gre za to, da ti kdo reče 'gosjx>d doktor«, če to nisi in tudi ne za jioklone ali najponižnejšo vrsto pozdravljanja. Ljubeznivost 6pada k dobremu vedenju, v |>oslOvnem življenju pa gre zlasti za uspeh postrežbe. Veliko nameščencev v mnogoterih obrtniških in drugih obratih je takih, ki se zavedajo prvenstvenega pomena postrežbe, tu pa tam pa tudi naletite na ljudi, ki se ti globoko klanjajo, naročila pa ne izvršijo pravočasno in ti postrežejo s slabo robo. Začel bom kar pri gostilnah. Ali ste že pomislili kdaj na to, da je n. pr. v Ljubljani, kakor tudi v vsakem drugem mestu, cela vrsta gostiln, od katerih 60 nekatere na dobrem, nekatere pa na slabem glasu? In vmes jih je veliko, ki ne uživajo niti takega ali drugačnega slovesa, temveč 6o več ali manj neznane. Nekate.re so dan za dnem in ob veaki uri dobro obiskane, v drugih pa zevajo prazne mize. Lahko bi rekli tudi takole: nekateri znajo, drugi pa ne znajo; nekateri 6i prizadevajo, drugim je vsaj navidezno vseeno. Nekateri gostilničarji 60 na gla6u, da postrežejo z dobro kuhinjo ali dobro pijačo, redkejši pa so že, ki bi zadovoljili človeka v vsakem pogledu. Gost, ki je bil enkrat ali večkrat razočaran, 6e ne vrne več in se naveže na drugo gostilno, čeprav je morda nekje daleč v predmestju. Vsak gostilničar ve, da prihajajo ljudje k njemu zlasti zaradi tega, ker si želijo kaj jjoštenega, dobrega in ne pretirano dragega. Tudi to je znano gostilničarjem, da 6i ljudje želijo hitre postrežbe in vljudnosti. So pa še 6tvari, na katere ne pomislijo in na katere bi jih žejel opozoriti. V gostilni 6e vsakdo rad dobro počuti, približno tako dobro kot doma. In ker 6mo ljudje zelo različni, je prav, da so tudi gostilniške sobe različne. Nekaterim so všeč velike sobe, kamor prihajajo V6ak čas novi ljudje in kjer je življenje živahnejše. Drugi 6pet si želijo mirnejših 6ob, z belimi prti na mizah, z dobrim zrakom in okusno opremljenih. Da, notranja oprema je nekaj, na kar preradi jx>zabljajo! Ni vseeno, če so sedeži udobni ali ne, če so mize tako goste, da se ne moreš pogovarjati v okviru 6voje družbe, če je zrak 6lab in če vi6e na stenah elike, ki 60 V6e prej kot lepe. Dober zrak in dober okus notranje opreme, ki naj bi bila prijetna, topla in domača, najdete 6amo v zelo redkih gostilnah. V tako imenovanih posebnih sobah je česlo videti, da jo je, opremil gostilničar po 6vojem lastnem okusu. Marsikateri drži tisočake rajši v hla-gajni, kakor da bi poskrbel za prijetne lesne obloge ob stenah, za dobro razsvetljavo, pa za uro, ki bi tiktakala točno ali celo za lopo pokrajinsko podobo, ki naj bi visela na 6teni. Merodajen ne bi 6mel biti gostilničarjev osebni okus. temveč tudi okus goetov, katerim je namenjena ta ali ona soba. In ker 60 ti zelo različni, bi bil tudi v tem ozi-ru na mestu j>omislek ali event. posvet 6 strokovnjaki. So še druge okoliščine, ki držijo dobre gostilničarje pokonci. Med te spada zlasti redna navzočnost gcejiodarja, ki bdi s svojim vedrim značajem nad zadovolino6tjo gostov. Tak gospodar se ne klanja in ne obsipa ljudi s prelestnimi titulami, pač pa 6krbi, da ee joočutijo njegovi ljudje prijetno in udobno. S svojo avtoriteto in izkušenostjo pravočasno odslavlja pijance, premišljeno pa ravna tudi z raznimi nevšečnimi prodajalci in berači vseh ust. Delomržneže, ki ne zasluzijo miloščine, odklanja že pri vratih, |>otrebne reve/e pa pušča med ljudi in jim tudi sam jKimaga. Da se vrnem k naslovu tega članka. Če bi bil jaz gostilničar, bi skrbel tiajpreje za to, da bi bile v sodih samo pristne pijače, ki jih lahko ponudiš tudi najljubšemu prijatelju. Razen tega pa bi se kdaj pa kdaj zamislil v vlogo gosta in bi 6kušal spraviti v sklad vse tisto, kar si gost želi s tem, kar mu nudim. SI m\ ie a\\ & V <&ll II P if V SLOVENCU • SIGUREN USPEH Gospodarstvo Cene kravjega mleka. V kratkem bo objavljen v rimskem uradnem listu zakonski odlok o cenah kravjega mleka za prehrano franko blago za vse pokrajine. Nove cene bodo veljale od 1. marca letos dalje. Cene 60 večinoma izenačene in znašajo n. pr. v pokrajini Trieste 200 lir za zimsko in poletno dobo, isto velja tudi za pokrajino Gorizia. Načrt za gojitev tobaka na Hrvatskem. Ravnateljstvo državnega monojx>la je izdelalo 5 letni načrt za povečanje proizvodnje tobaka tako da bi 6e f>ovršina zasajena 6 tobakom povečala od 7850 na 13.000 ha, proizvodnja pa od dosedanjih 9.5 na 15.7 milijonov kilogramov. Vojni stroški Zedinjenih držav. Za davčno leto 1943—1944 so predvideni vojni stroški Zedinjenih držav na 98 milijard dolarjev, od tega nairavnost za nabavo orožja 66 milijard, plače vojakov in vzdrževanje 21, industrijske zgradbe 2, druge zgradbe 3, drugi vojni stroški, vštevši tudi one, ki so nastali na osnovi zakona o posojilu in jamstvu, 6 milijard dolarjev. Pri teh številkah je treba vpoštevati, da znaša ves na- Duhovnost išče opore Nič več ne slišimo o raznih duhovnih ali miselnih strujah, ki so se včasih šopirile po knjižnih izdajah iili revijnluih člankih. Se tako pomembne filozofske veličine so pozabljene, kakor da jih nikoli ni bilo. Kje je Kant, toliko ope-vuni Kant, ki so v njem mnogi idejno izkoreninjeni in življenjsko premagani intelektualci videli nekako protiutež katolicizmu? Kdo še sploh misli na Kanta? Osmešil bi se, kdor bi danes o njem govoril. Kje je lleidegger, kje so razni francoski personnlistični ideologi, kje je celo descendenčna teorija? Vse je padlo v pozabo, kakor vihar, ki privrši in odpihne v trenutku vse pleve in vse smeti ter pusti na euniuu samo plemenito pšenico, tako so sodobne razmere razčistile in pometle 7. vso plehko filozofsko in idejno navlako. Ostalo je le temeljno vprašanje borbe med vero in nevero v vseni njegovem ru-dikalizmu. To je, nazorno izraženo, ostala je borba med krščanstvom kot predstavnikom duhovnega pojmovanja človeka ter med komunizmom kot predstavnikom snovnega raja in zgolj materialistično usmerjenega naziranja. Vsi nemirni duhovi, ki so prej drugod iskali opore svojim težnjam ter svoji duhovni razdvojenosti, so se sedaj znašli pred poenostavljeno izbiro, ki pozna samo edini nii — ali: nli si to ali so ono. Ali se odločiš za krščanstvo ali se odločiš za komunizem. Rnjpuk je še vedno možno, da se ne odločiš ne za enega ue zn drugega; toda o teh ljudeh, ki so zgrešili že v korenini smoter življenja, ki žive i/, dneva v dan ter sc puste zanašati od življenjskega slučaja, o teh ljudeh ne govorimo, saj to niso ljudje v pravem pomenu besede. To so Jiilke, ki jih maje veter zdaj na eno, zdaj na drugo stran, oblak, ki se v trenutku prikaže na obzorju ter se v trenutku razprši in ni več o njem nobenega sledu. Gre za močne duhove, ki se zavedajo svoje samobitnosti in lastne odgovornosti pred življenjem. In prav ti duhovi so se danes znašli pred preprosto izbiro, ki se ji ni mogoče več izogniti s kakim kompromisom ali vmesno potjo kot tolikrnt prej. kakor v agoniji, ko človek izbira ali med križem kot svojim zadnjim upanjem nli med popolnim zavrženjem vsegu onostranskega. V teh okoliščinah si torej išče poživljena in zopet vzbujena duhovnost opore, ki naj nanjo zida svojo stavbo. Treba je bilo hudih, skrajnih življenjskih preizkušenj, da je uvidela vso zmotnost in smešnost raznih miselnih tokov in jih zapustila. Zdaj stoji pred odprtim vprašanjem: Kam? Toda izbira je samo dvojna in neizprosna. Ali zdrkniti v radikalni mntcrializein in lirez-boštvo nli pa se okleniti doslednega krščanstva ter nanj in v njem graditi rešeno duhovno gledanje na svet. In to se v resnici dogaja. Treba je bilo vojne in njenih značilnosti, da so se mnogi blodeči duhovi povrnili v očetovo hišo, v pristnost krščanstva. To iskanje in novračanje se v zadnjih dneh še bolj stopnjuje. Človek, ki jc ohranil vsaj nekaj duhovnosti, išče krčevito poti nazaj v krščanstvo, ker se boji, da ho drugače izgubil še tisto malo nadnaravnosti, ki jo je ohranil morda po lastni zaslugi, morda po posebni milosti, morda po prizadevanju ljubečega srca. Vihar, ki divja okrog njegn, ga je k temu prisilil. Odpihnil mu je ves prah predsodkov iu zmotnih nuziranj, tako da je končno prišel do usodnega vprašanja in spoznal, da gre vendarle za odločilno vprašanje bitja ali nebitja. Morda si je vsaj deloma možno na ta način razložiti zgodovinsko dejstvo, da izide krščanstvo iz svetovnih pretresljujcv poživljeno in okrepljeno. Toda ob povratkn domov je možen korak, ki utegne postati tragičen, ki lahko človeka zavede nn pol poti. Ni namreč vseeno, ali zida človek svojo duhovnost na polnost krščanstva, nn trdno skalo, nli pa ga postavi le nn nek varljiv videz, čeprav nosi ta videz krščansko ime. Polnost krščanstva je v katolicizmu, v Cerkvi. Duhovnost bo prevarana ?e ne bo zgradila svoje stavbe nn Cerkvi, neporušni skali. Zato tudi pomeni povratek domov toliko kot povratek v Cerkev. rodni dohodek Zedinjenih držav 145 milijard dolarjev in da so tudi civilni izdatki velikanski. Mednarodni sestanek zavarovalnic v Budimpešti. V prvi polovici meseca maja bo v Budimpešti sestanek zavarovalnic, na katerega so povabljeni zastopniki zavarovalnic iz Italije, Nemčije. Madžarske, Finske, Romunije. Švice, Francije, Nizozemske in Belgije Na sestanku bodo govorili predvsem o vojnih škodah, požarnih škodah in tudi o drugih vprašanjih zasebnega zavarovalstva. Promet med Mehiko in Zcdinjenimi državami. Iz Mehike poročajo, da bodo pospešili dela pri gradnji cest med mestom Mehiko in Kansas Cityem, da bi 6e omogočilo povečanje prevozov iz Zedinjenih držav v Mehiko in obratno. KULTURNI OBZORNIK Osmi simfonični koncert V ponedeljek zvečer se je vršil v veliki unionski dvorani že osmi simfonični koncert v tej sezoni; spored je imel dva izrazito ločena dela: v prvi polovici smo slišali tri v smislu čiste glasbe zasnovane skladbe, v drugi polovici j)a ravno tako tri, toda situacijsko-občutenjske-ga, programskega značaja. V prvem delu je bil za,stopan K. M. Weber s predigro k operi Eu-riantn; skladb« je po izrazu in v instrumenta-ciji veren izra^z svoje dobe; oblikovno se zdi nekam neenotna, vendar je polna svežega zagona. Za Webrom smo slišali Lisztov koncert v es-duru za klavir in orkester. Solistični del je izvajal Bojan Adamič. Svojo nalogo je dobro rešil, čeprav ni bil stavljen pred lahek problem. Liszt je znan kot umetnik, ki je kot ustvarjalec in izvajalec lastnih in tujih del dvignil klavirsko tehniko do viška in je sploh ustvaril nov ideal V6ega klavirskega muziciranja. Tudi v tem koncertu ne štedi ne s tehničnimi težkočami ne z izraznimi domisleki; zdi se, da na prve polaga celo več važnosti kot na druge. Adamič je v izvajanju pokazal izvrstno tehniko; če odštejemo nekatere razumljive in opravičljive nedostatke v izvedbi kmalu v začetku, je Adamič ves koncert odigral z lahkoto, da poslušalec nikoli m imel vtisa, da bi mu tehnični problemi, ki jih jo Lisztov klavirski stavek poln, delali kakršne koli težave, ludi podajanje samo je bilo do zadnjih fines izdelano; morda bi čudno zvenelo, če bi trdil, da je šlo še preveč v podrobnosti. Vendar, kdor je slišal izvajati isti koncert med drugimi n. pr. J. Pembauerja, ki je v vsej svoji pojavi imel nekaj lisztovskega, jc čutil, da diha iz tega dela neka demoničnost, ki jo je morda izvajalec sam pričaral, skoraj gotovo jo je pa že skladatelj položil v svoje delo. Za do- sego te vrste izraza je pa nujno potrebna neka širokopoteznost, ki gradi v velikih zamahih, ne da bi seveda podrobnosti zanemarjala. Če bi ne vedeli, da si ustvari vsak izvajalec svoj lastni odnos do izvajanega dela, bi morda rekli, da simo pogrešali v Adamičevem izvajanju baš te širokojKiteznosti, ki jo je pa pianist nadomestil s tehnično in izrazno prefinjenostjo. Vsekakor moramo Adamiču, ki beleži s tem nastojDom verjetno svoj prvi nastop pred širšim občinstvom, k doseženemu uspehu samo častitati. Za Lisztovim koncertom smo slišali Puccini-jev intermezzo iz opere »Manon Lescaut«. Nato Fibichovo idilo »Podvečer«, skladbo, polno izvirnih domislekov v izrazu in instrumentaciji. Poslušalec ima vtis, da stoji spomladi na širokem travniku, prepolnem čudovitih cvetlic. Vse to barvno bogastvo ga opaja, sčasoma pa tudi utruja. De Michelijeva glasbena slika »Jutro se prebuja« je pOlna zanimivih zvočnih efektov. Spored je zaključila Cajkovskega baletna glasba »Rajanje cvetke, ki je prinesla med poslušalce prijetno sproščenost. Koncert je vodil Drago M. Š i j a n e c , ki je naklonil enako pozornost skladbam te ali one vrste. Pri Lisztovem konccrtu je z orkestrom obzirno spremljal solista. Orkester je bil vobče dober, na več mestih pa ni prav čisto zvenel. M. T. Nekaj najnovejših slovaških romanov Najnovejša slovaška književnost se lepo razvija ter izhajajo pomembne pesniške in pripovedne knjige, ki bodo dokument novega ča6a pa tudi umetniške višine slovaške lepe besedo. Tako je v pesništvu predvsem zajel moderni čas poleg Dilonga zlasti Beniak (Vigilije), surrealistični pesnik, ki pa se je sklonil k sedanjim dogodkom časa ter pOdal pesmi, ki imajo — po mnenju slovaških kritikov. — tudi evropsko pomembnost, .V. pripo- vedništvu pa 60 6e zadnji čas najbolj izkazali Antošik, Alexy, Graj in Gabnja. Enega najzanimivejših sodobnih političnih romanov, v katerih pridejo do obravnave predvojna in sedanja ideologija, je napisal pisatelj Jožef Anto&ik, ki je še mlad pisatelj, pa je napisal že nekaj del. Po svojih prvih dveh romanih »Prekrižana pota« ter »Začarani krog« se je lotil trilogije iz današnjega preloma dob ter ima izrazit značaj epične obdelave slovaškega narodnega preporoda zadnjih let. Prva knjiga te trilogije je izšla že lani pod naslovom »Žive duše«, sedanji drugi del pa nosi naslov »Velika iluzija«. V tej trilogiji, ki še ni zaključena, 60 na širokem temelju prikazani prejšnji politični nazori, v katerih sta igrala veliko vlogo denar in protekcija, ter druge napake lažne demokracije, ter v to življenje vdor nove ideologije, kar ustvarja dinamičen zaplet in budi težko pričakovanje, kako bo življenjsko usodo zaključil v zadnjem delu. Kritika hvali povest kot dobro grajeno ter močno pisano epično delo sodobne Slovaške. Janko Alexy je izdal roman »Dom gori«. Tudi ta povest je tretji del trilogije, od katere 6ta izšla že dva dela, namreč »2e je fant na nogah« ter »Zlato dno«. Obravnava pa usodo neke družine, katere člani 60 se razšli na vse strani in iščejo sreče v življenju in svetu. Po mnogih razočaranjih in težkih usodah se vsi vračajo v svojo rodno hišo. Pisatelj je pokazal dobro poznavanje življenjskih razmer majhnih ljudi, obonem pa je hotel podčrtati sedanjo težnjo Slovakov po vrnitvi iz sveta v svojo rodno domačijo. Štefan Graf je že nekaj let znan pisatelj, ki je s svojimi prvenci pred petimi leti stopil v javnost in vzbudil zanimanje. To prvo delo je bilo »V gorečem boju« in je pokazalo izvirno temo in močan temperament Prvi roman se je imenoval »Borba« in je njegov sloves samo še povečal. Sedaj pa' je izdal nov roman z naslovom »Pot za snom«, ki ga nekateri kritiki imenujejo naravnost -»vpIr-delo najnovejše slovaško književnosti«, vredno, da se pridruži najboljšim klasičnim delom iz pretek- losti. S tem romanom je odkril novo zanimivo tehniko, pa tudi snovno je zanimiv, kajti obdeluje roman ene družine ter je psihološko zelo poglobljen. Po mnenju kritike že dolgo ni bilo tako močno pisanega dela v slovaški književnosti. Zadnji čas je izšel tudi roman Ferdinanda Ga-baja »Vsak po svojem«, kjer razpravlja o družini na temo »skupnega« in »tujega«. Tudi o tem romanu so kritični glasovi, po katerih povzemamo te vrstice, ugodni. Večina teh romanov ima socialno narodno obi-ležje ter obravnavajo na širokem domačinsketn ozadju problem kmečkega človeka v me6tu ter konflikt vasi in mesta pa ludi medsebojnega razmerja in podpore. Na vsak način pa pričajo ta dela, da se slovaški roman zelo razvija ter da v najnovejšem času producira tudi dobra in na širokih temeljih grajena dela. Novi časopisi Slovenski Pravnik, št. 11—12 zaključuje svojo 56. leto. V tej številki so naslednje razprave: dr. Brelih: 0 pristojnosti rednih kazenskih sodišč za sojenje dejanj, kaznivih po najnovejših predpisih. Dr. P. Pavlic govori v posebni razpravi s pravno-gosjiodarskega pogleda o obmejnem drevju. Ta članek je posebne važnosti, ker je praktičnega pomena, kajti vedno in vedno nastajajo spori glede obmejnega drevja zlasti v takih krajih, kakor so naši, kjer je pokrajina na drobno specializirana med mnogo lastnikov, pa je treba dovoliti lastniku izkoriščanje n. Kdor še ni kupil »Družinske pratike«, si jo lahito še preskrbi do konca februarja. — Vrhove inačice so prve znanilke novo porajajočega se življenja spomladi. Ob letošnjem ugodnem vremenu so začele brsteti že v začetku februarja in kazati svoj sivi kožušček. Ljudje se jih vesele, režejo vršičke in jih nosijo domov. Nekateri pa jih narežejo cele butare, nosijo na trg in tam prodajajo. Ne zavedajo se, da delajo s tem veliko škodo čebelam, ki naberejo na teh mačirnh sjiomladi največ obnožine ali cvetnega prahu. Ob-nožina je važen del hrane, ki jo pripravljajo čebele za zalego (črvičke). Brez nje se čebelje družine sploh ne morejo razvijati. Obnožina jo za mlado čebele to. kar za naše otroke kruh. Zaradi velike koristi so vrbove mačice v vseh kulturnih Kdor je bral »Slovenčeve« članke s podpisom —d.—, ta bo z velikim zanimanjem segel po knjigi KOMUNIZEM — Njegov pravi obraz Cena knjigi je 4 lire. - Dobi se v knjigarnah in pri prodajalcih listov. državah pod zaščito. Tudi pri nas jo Visoki ko-misariat oj>ozoril okrajna glavarstva na § 156 gozdnega zakona, j>o katerem je prcjiovedano trganje vršičkov in inačic vrbovja. Iz Novega mesta Ponovno opozarjamo vso one kandidate, ki so se v lanskem letu kakor koli prijavili za polaganje mojstrskega izpita, pa se našemu prvemu vabilu še niso odvzali, da takoj javijo obrtniškemu poverjeništvu v Novem mestu, ali šo računajo na polaganje tovrstnega izpita. Mojstrski izpiti se bodo v Novem mestu vršili prilično meseca marca, zato je ta naš j>oziv zadnji, in se na kasnejše prijave ne bomo mogli ozirati. Ljudska posojilnica z. z n. j. v Novem mestu sprejema vloge »a vista« in vezane vloge proti primernim obrestim, depotne naložbe pa brezplačno — vse razpoložljive vsak čas. Daje kratkoročna posojila in posojila na tekoči račun. - Vnovčuje čeke italijanskih bank. — Varčujte, dokler imate dohodke! Iz *Bela m življei Iz Gorizije Novi kvestor. Poročali smo o nenadni emrti g. kvestorja komendatorja Cricchia, ki je s svojim službovanjem v naši deželi pridobil splošno zaupanje. Za njegovega naslednika je bil imenovan ko-mendator dr. Vito Genchi, ki je bil v zadnjem času službeno zaposlen v Genovi. Novi vrhovni predstojnik naše javne varnosti je prevzel 6voje posle 20. februarja. Z Gorenjskega Nova voditeljica deklet v radovljiškem okrožju. 14. februarja je bil sestanek voditeljic dekliških odsekov v radovljiškem okraju. Voditeljice so se zbrale, da pozdravijo novo okrožno voditeljico, ki je prišla iz Beyrutha. Nova voditeljica Tratite Emst je obljubila, da i>o tako delovala, da bo hi-tlerjeva mladina na Gorenjskem kmalu prav takšna kakor ona na državnem ozemlju. Otroški vrtec v Bohinjski Bistrici. Pred nedavnim so odprli v Bohinjski Bistrici otroški vrtec. Okrožni vodja Matschy je izročil otroški vrtnarici ključe in ji tako poveril vodstvo vrtca. Končno je biio prebivalstvo, ki je prihitelo k otvoritvi, povabljeno, naj si vrtec ogleda. Večerno šolanje je bilo zadnji teden v Naklem, kjer je bilo predavanje o svetovno-nazornih vprašanjih. Okrožni šolski vodja Lilling pa je govoril na večernem šolanju v Medvodah. V Ljubnem na Gorenjskem so po načrtu župana .Weissa in nekaterih BovašČanov predvidena razna popravila vaških in občinskih cest. Zlasti je potrebna regulacija in kanalizacija vodnega odtoka, ki je ob neurjih spreminjal vaška pota v hudournike. Nekatera dela so se že pričela. Združitev občino Kibno z občino Bled. Šef civilne uprave za zasedena ozemlja Koroške in Kranjske je z veljavnostjo od 1. aprila 1943 odredil, da se občina Ribno združi z oboLno Bled. S to združitvijo prevzame Bled vise širše naloge glede ureditve zdravilišča in bližnje okolice. Občina bo sedaj lahko reševala vprašanja tujskega prometa, pa tudi vsa kmetijska vprašanja na najbolj naraven način, da so tako dani vsi pogoji za ureditev Bleda kot bodočega znamenitega zdravilišča. Kmečko zborovanje v Črnučah. Predzadnjo ne- . deljo je imel zastopnik deželne kmečke zveze Burgs-taller v Črnučah poučno predavanje o proizvajalni bitki za leto 1943. Kmetje iz občine 60 bili skoro polfioštevilno navzoči. — l6li dan je bilo v Črnučah šolanje NSDAP. Govoril je mladinski vodja Hu-ber iz Kamnika. Člani Volksbunda so se predavanja v velikem številu udeležili. Poslušalci eo izrazili željo, da bi se svetovnonazorna šolanja v Črnučah pogosteje vršila. V Mengšu je bil 9. februarja službeni apel. Vodja Hoplgartner je otvoril sestanek 6 pozdravom na navzoče uradne vodje. Podal je pregled položaja v Evropi, nato pa so 6e razgovarjaji o tekočem delu v krajevni skupini. V Žireh se je poslovila učiteljica Tschitschni-gova, na novo pa sta prišli učiteljici Bartoschova in Sieffcka. Učiteljica Mina Wallischeva se je j>o-ročila s poročnikom ,Wagnerjem, S Spodnjega štajerskega Gostovanje celjskega lutkovnega gledališča. Celjsko lutkovno gledališče je priredilo že več predstav v Celju in okolici. Povsod, kamor koli je prišlo gostovat, je bilo sprejeto z velikim navdušenjem, zlasti zadnje dni v Slivnici pri Celju, v Ponikvi, v Žalcu in drugod. Mariborski dnevnik pripominja, da je Štajerska domovinska zveza med drugimi Krasno vreme jo nastopilo in drži že nekaj dni, »Svet' Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi,« je star slovenski pregovor. Letos se je sveti Matija posebuo izkazal. Zavihtel je svojo sekiro in pričel drobiti led, kolikor ga je šo ostalo, [io neprisojnih krajih. Ob jutrih je precej hladno, da ceio nekoliko slane pade, proti poldnevu so pa ozračje prijetno ogreje. Vse diha že pomlad. Dih jjomladi je opaziti tudi na drevju, ki že brsti in poganja popke. Ako bo vreme tako držalo, bomo imeli lepo in zgodnjo pomlad. Vso obrnike, tako novomeške kakor tudi podeželske. opozarjamo, da morajo svojo i>omožno osebje, to je pomočnike in vajence, prijaviti poleg svojega obrtniškega združenja tudi še namestitvenemu uradu v Novem mestu. Ta urad posluje v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (bolniške blagajne). Namestitvenemu uradu je treba pomočnika ali vajenca prijaviti s poslovno knjižico, katero mora vsak imeti. Zato oj>ozarjamo mojstre, da poskrbe, da bodo njihovi jjomoč-niki in vajenci iirez izjemo imeli poslovno knjižice ter isto v redu. Te se za obrtniško pomožno osebje dobe pri Obrtniškem poverjeništvu v Novem mestu (obrtni zadrugi) na Ljubljanski cesti 4 proti plačilu 5 lir. Prosilec mora predložiti zato dve svoji sliki. Torej obrtniki pozor glede prijav in odjav pomožnega osebja, da ne ho kazni I Prav tako pa mora seveda biti vse pomožno osebje v prvi vrsti prijavljeno pri svojem obrtniškem združenju I V vsako hišo »Slovenca«! ia - od iu in ia m kulturnimi ustanovami tudi lutkovno gledališče sprejela v svoj okvir. Likvidacija nekaterih denarnih zavodov. Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je po 6vojem pooblaščencu za denarne zavode odredil, naj se likvidirajo naslednji denarni zavodi na Spodnjem štajerskem: Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu na Dolenjskem, v Št. Juriju pod Kumom, v Bučki, v Boštanju, v Cerkljah ob Krki, v Leskovcu, v Raki, v Apačah, Cvenu, na Ščavnici, v Mali Nedelji, Ver-žeju, Žepovcih, Radencih; dalje Kmečka hranilnica in jiosojiluica v št. Janžu na Dolenjskem, Okrajna posojilnica Krško, Posojilnica Križevci, Okrajna posojilnica Ljutomer, Posojilnica Lokavec, Viničarska kreditna zadruga Ljutomer, Posojilnica in hranilnica Apače. Za likvidatorja je bila imenovana Zveza poljedelskih zadrug-rajfajznovk Stldinarke v Gradcu. Velik zbor za mariborsko mestno okrožje je bil v ponedeljek, dne 22. februarja. Na zbor je prišel mariborski župan Kilave, okrožni vodja Strobl in zvezni vodja Steindl. Okrožni vodja se je na zborovanju zahvalil odhajajočemu župnemu mladinskemu voditelju Reinholdu Biiblu in odhajajoči župni voditeljici Mirni Morautachnig ter je uvedel novega voditelja Oskarja St urina in novo voditeljico Liselotte Hampl. Napovedal je teden nemške mladine v zadnjem tednu v marcu. Zvezni vodja Steindl je nato govoril o političnem položaju. Zborovanje poštnih uslužbencev v Zidanem mostu. Pred nedavnim so zborovali poštni uslužbenci trboveljskega okrožja v Zidanem mostu. Razpravljali so o delu, ki .je potrebno, da vsak na svojem mestu čim več stori za zmago. Kaznovan tat. Že večkrat zaradi tatvin kaiz-novani Anton Hojnik iz Bolkovcev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je bil zaradi tatvin življenjskih potrebščin kaznovan z zaporom 18 mesecev. Odlikovan Mariborčan. 18 letni dobrovoljec čet SS Josip Krapša iz Maribora je na vzhodnem bojišču bil že odlikovan za hrabrost z železnim križcem II. stopnjo. Te dni pa je prejel še križec I. stopnje. Počastitev spomina padlega dobrovoljca. V Sevnici je skupina nemške mladine počastila spomin svojega nekdanjega člana Alojzija Peršuna, ki je kot dobrovoljec čet SS padel na vzhodnem bojišču. Peršun je lani vstopil v nemško mladino, nato pa se je prijavil kot dobrovoljec. Mladina je imela žalno zborovanje, kjer se je govornik v lepih besedah spomnil padlega. Šolanje mladinskih vodij v celjskem okrožju. Pred nedavnim so imeli v nemškem domu v Celju mladinski vodje tečaj. Poslušali so predavanje o svetovno nazornih vprašanjih ter imeli športne vaje. Taki tečaji 6e bodo ponavljali vsak mesec, ker pripomorejo znatno k večji dejavnosti mladine. Zborovanje obratnih vodij v Trbovljah. De-lavsko-politični urad v Trbovljah je sklical pred nedavnim obratne vodje in zaupnike trboveljskega okrožja na zborovanje, na katerem je govoril okrožni vodja Eberharth o totalni mobilizaciji. Pojasnil je med drugim, da morajo zaupniki pomagati rojakom pri izpolnjevanju prijavnic za vojno službo, da morajo z obrat mi mi vodji skupaj obravnavati odpustitve pogrešljiivih delovnih moči, ne da bi pri tem trpelo delo v obratu. Taborenje v Celju. Vsi vodje fanfar iz celjskega okrožja so bili pretekli teden sklicani na celotedensko taborenje v Celju. Poleg strokovnega glasbenega šolanja so dobili pouk v redni službi in v narodno-socialističncm svetovnem nazoru. — Nadalje je bilo v Celju sklicano zborovanje mladinskih voditeljev in voditeljic. Dobili so navodila za bodoče delo. Zemljo, kakor jo vidi letalec Borbo z viharji in zračnimi prividi Skrivnostne človeške usode popisuje Antolne de Saint Exupčry v svojem prekrasnem in globokem delu: Veter, pesek in zvezde Prevod je pravkar izšel v zbirki „Naša knjiga*. Knjiga v elegantni opremi in fotografijami mest in krajev stane za nenaročnike L« 60*—. Če se naročite na ves letnik (4+4 knjige) je cena mnogo nižja. ZaloZba „Naia knjiga" Ljudska knjigarna v Ljubljani, Pred škofijo 5 Iz Hrvaške Imenovanje glavnega ravnatelja ustaške založbe. Na predlog hrvatskega državnega ministra dr. Šolca in prosvetnega ministra dr. Starčeviča je Poglavnik imenoval za glavnega ravnatelja ustaške založbe (ustaški iiakladni zavod) dr. Edo Bu-lata, poslanika 1. razreda in opolnomočenega ministra pri zunanjem ministrstvu v Zagrebu. Kakor znano, je ustaška založba prevzela vse premoženje prejšnje Jugoštampe. Imenovanje župana v Bosanskem Petrovcu. Po porazu partizanov v Bosanskem Petrovcu je prispel v to mesto iz Bihača veliki župan Troyer ter je imenoval Ago Alagiča za mestnega župana. Veliki župan je imel sestanek tudi z zastopniki ljudstva zaradi ureditve njegove prehrane. Preureditev botaničnega vrta v Zagrebu. Z nastopom toplejših dni so pričeli v Zagrebu preurejati tudi botanični vrt, ki ima vedno mnogo obiskovalcev. V letošnjih pomladanskih mesecih bodo na prostoru botaničnega vrta postavili novo upravno poslopje, v katerem bo tudi bogata knjižnica, Velika predavalnica ter dvorane za dragocene zbirke posušenih rastlin. Socialno skrbstvo v NDH. Glavno ravnateljstvo za socialno skrbstvo v NDH sporoča, da je lani poslalo prebivalstvu v pasivnih krajih nad 300 vagonov hrane ter je med potrebno ljudstvo razdelilo podpor 32 milijonov kun. Delo zagrebških gasilcev v letu 1942. Zagrebško časopisje zadnjih dni pohvalno omenja delovanje zagrebških gasilrev v preteklem letu. Kakor vedno prej so isti tudi lani nesebično opravljali težko službo ter so v Zagrebu pogasili 258 požarov, med katerimi je bil samo eden večji. Moštvo zagrebške gasilske jiostaje je sestavljeno iz dveh častnikov, 7 podčastnikov in 52 gasilcev, ki imajo na razpolago 11 gasilskih avtomobilov, 2 avtomatični lestvi, en poltovorni avtomobil za prevoz moštva, 10 agregatov s prenosno motorno brizgal-no in moderni sodobni gasilski avtomobil tipa »Man« z brizgalno in kotlom 3.500 1 vode. Ukrepi proti pijančevanju v Fojnici. Policijska oblast v Fojnici je ugotovila, da je del prebivalstva preveč rad zahajal v gostilne ter v njih posedal po cele dneve in tako zapravljal denar in čas. Zato je izdala nove ukrepe proti pijančevanju. Po tej odredbi morajo vsi gostilničarji ob sejmskih dnevih ter o praznikih zapreti svoje lokale ob tirih popoldne ter po tej uri ne smejo več prodajati ljudem nobenih alkoholnih pijač. Občni zbor društva Sv. Hieroniina. Monsignor dr. Ferdo Rožič je kot predsednik sklical za te dni redni občni zbor društva Sv. Hieronima v Zagrebu z dnevnim redom: Poročilo predsednika in odbornikov ter volitev cenzuralnega odbora za poslovno leto 1943. Organizacija hrvatskega gospodarstva. Na Dunaju je predaval profesor visoke komercialne šole iz Zagreba dr. Josip Butorac o oblikah organizacij v hrvatskem gospodarstvu skozi stoletja. Po ustanovitvi NDII je bilo ukinjenih vseh 10 gospodarskih zliornic in 294 korporacij in organizacij. Namesto njih so bile ustanovljene 4 zbornice in 15 strokovnih društev. Vrhovni gospodarski organ Hrvatske je zastopstvo gospodarskih zbornic. Hrvatska ima 118.500 gospodarskih podjetij. Setev ječmena in koruze. Hrvatsko glavno ravnateljstvo za poljedelstvo je s posebno okrožnico ojiozorilo vse okrajne glavarje, da morajo do določenega roka določiti površine, na katerih bodo lelos sejali zgodnji ječmen iii koruzo. Semensko koruzo bo dobila NDH iz Nemčije, odkoder je naročenih 20 vagonov izbrane koruze. Zadruga »Hrvatski Radiša« je določila en milijon kun kot svoj prispevek za sklad za podpiranje družin padlih hrvatskih prostovoljcev v Stalingradu. Kmečki stenski časopis. Hrvatsko glavno ravnateljstvo za jioljedelstvo je pričelo izdajati »Kmečki stenski časopis«, s katerim bo širilo gospodarsko izobrazbo po podeželju. Drobna Hfubiianska kronika Predavanja o obdelovanju vrtov bodo današnjo soboto od 8 do 11 in So popoldno od 14 do 17 na magistratu v veliki dvorani. Kakor na drugih krajih mesta, bodo tudi danes poučevali izkušeni strokovnjaki o vsem, knr jo treba vedeti za uspešno obdelovanje vojnih vrlov, dn bo uspeli čim najboljši. Vsa predavanja so bila prav dobro obiskana in so pokazala izredno veliko zanimanje vseh slojev, zato smo prepričani, da bodo mestni zelenjadarski tečaji popolnoma dosegli fivoj namen. Zadnja predavanja bodo prihodnji četrtek, dne 4. marca v šoli za Bežigradom. Podružnica vrtnarskega In sadjarskega društva v Mostah obvešča svo.ie člane in drugo interesente, da bo v nedeljo, 28. t. m. ob 17 v Mladinskem domu na Kodeljevom prvo predavanje o gojenju sadnega drevja pod naslovom: »Od sajenja do sadu«. Dne I, marca nn velikem koncertu Glasbene Maiice bo godnlui orkester orkestralnega društva Glasbene Matico izvajal najprej dve slovenski skladbi, in sicer Grogor-čev Preludij in Skerjančev Cakono, ki ;ie po stari slovenski narodni pesmi zgrajena na •I, tnktu. Drugi nastop godalnega orkestra pa bo ob sklepu koncerta in Inkrat bo izvajan Abaccov Cerkveni koncert v n-molu, ki ima tri zgoščene stnvke, ki prehajajo brez prekinitve drug v drugegu. V celoti je delo izredno učinkovito, enotno in lahko bi rekli ideal nnsambelskega stnvka za godala. Poleg PnlPAbacca bomo slišali še Vivnldijevo Simfonijo v C-duru, ki jo oillikujo sveža, nikdar dolgovezni! domiselnost. Poleg orkestralnega društva bodo nastopili nn ponedeljkovem koncertu: basist .Julij Betetto, pianist Anton Trost, sopranistka Valerija lleybnli>va in violinist Knrlo Rupel. Sprom-Ijovauje solistov, bosta oskrbela pianista Zora Zarnikovn in Marijan Llpovšok. Znče-tok koncerta bo točno ob pol 7 v veliki unionski dvorani. Podrobni spored v knjigarni Glasbeno Matice. Zanimanje za predstave frančiškanskega odra jo v letošnji sozoni veliko, skoraj vso letošnje prodstnve so bile razprodane. Po-eobno pa so občinstvu ugnjale veseloigre. Zato bo frančiškanski oder jutri, v nedeljo, 28. februarja oh 5 popoldno uprizoril novo veseloigro v štirih dejanjih »(.'lica št. 15«, ki bo gotovo v polni meri zadovoljila ln razveselila prav slehernega gledalca, ki si želi v letošnjem dolgem predpustu prijetnega razvedrila. Priporočamo lo, da si pravočasno priskrbite vstopnice v predpvodaji. Strojepisni tečaji — novi dnevni In večerni (eno-, dvo- in trimesečni) so prično 4 marca. Nn.iuspešnejšn desetprstna učna inetodn. Pouk jo dopoldne, popoldne nli zvečer po željah obiskovnleev. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisniea, rnznovrstni stroji. Učnina zmerna. Informacije, priiave dnovno. Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko učlllščc »Cbrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. »Pričarani ženin« iz dnljne Amerike se koma i znajde v kolobocijl, ki inu jo nnplete čevl.iarjovn žena Lenka. I*o njeni zaslugi, zaradi zamenjano sliko, popeljo Amerikanec pred oltar sosedovo Cilko v veliko Lenkino jezo, ki je silila ženina Bvoji hčeri Urški. — »Pričarani ženin« se nepreklicno zadnjikrat uprizori dane, v soboto ob 5 popoldno v frančiškanski dvorani, Predprodaja vstopnic od 2 daljo pri dnevni blagajni. Priskrbite si vstopnico pravočasno. Zelenjadarski tečaji lopo uspevajo. V ponedeljek 22. t. m. so so pričeli od meslnegn župana odrejeni zelenjadarski tečaji, ki so doslej povsod lepo uspeli. Na teh tečajih, ki trajajo dopoldne in popoldne, se vrste praktična predavanja strokovnjakov o gojenju rnzne zelenjave in povrtnine. Nn teh tečajih predavajo ineBtna kmetijska referentka ga. inž. Angela Mahkotova, mestni kmetijski referent inž. ,losip Maček, meslni vrtnarski oficijal g. France Pirnat, višji vrtnarski nadzornik g. .losip Strekelj in nadzornik mestnih nnsadov g. Anton Lnp. Prednvanja so združena s praktičnimi demonstracijami in skioptičnimi slikami. Prvo predavanje jo bilo v ponedeljek v Dravljah. ki se ga je udeležilo ilo 80 Draveljčanov. V torek je bilo drugo v Zgornji Šiški v Krekovi gospodinjski Soli, frotje je bilo v sredo na Barju, četrto nn Viču v telovadnici osnovno šole in peto v petek za Moste, v deškem vzgajnlišču na Sfilu. — Da je mod vojnimi obdelovalci zemlje ros veliko zanimanje za tako praktične zelenjadarske tečaje, je pokazal dnevni obisk pri teh tečajih. Predavanjem so prisostvovali ljudjo iz vseli slojev prebivalstva. TI tečaji so izkazovali obisk od BO do 100 slušateljev. Zanjknrjl nn delu. Nn raznih krajih okolice in nn skrajni periferiji nietsne občine ljubljanske so nn delu zanjkarji, ki love v prvi vrsti divje zajce. Ker so take razmere, da pravi lovci ne morejo v svoje revirje, so začeli zanjkarji loviti zajce in odnašajo nn raznih krnjih prav čeden plen. .lo znnn primer, dn je neki znnjknr v znpadncm delu mestn v enem tednu vlovil na znnjko 5 lepili divjih znjeev. Nn Ljubljanici je zdnj veliko divjih rae. Jerebico so se začelo pariti. V veseloigri »Lažnivec«, ki jo je splsnl Goldoni, je toliko in Inko ljubkih znplell.ia-jov, dn so morn človek nnsmejntl. Glavni vzrok je pač ljubezen mladih in lepih zdravnikovih hčerk Bože in Bože. — Ofkrbite vsfopnlee v predprodnji, ki bo nn dnn predstavo od 10 do 12 in dve url prod pričelkom v društveni pisarni, 1'etrarkova 12-1, desno. Ponesrečenci v Ljubljani. Julijana Jeršl-nova, 14 letna dijakinja, si jo pri padcu zlomila desno roko. — Upokojeni železničar Ivan Lorenci. star 73 let, je padel in so močno ranil na desnem kolenu. — Zasebnica Terezija Šiinnovec, stara 83 let, je padla in si zlomila levo nogo. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Ljubljana, Bleivveisova e. 02. Gledališče OPERA. Sobota, 27. februarja ob 17: »Zemlja smehljaja«. Operetn. Izven. Cean od 28 lir navzdol. — Nedelja, 28. februarja ob 14: »Gasparone«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ob 17.30: »La Rohcme«. Izven. Cone od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 1. marca: Zaprto. DRAMA. Sohota, 27. februarja Ob 17.30: »Ples v Trnovem«. Izven. Znižnno cene od 15 lir navzdol. — Nedeljn, 28. februar ia ob 14: »Zaljubljena žena«. Izven. Zelo znižane ceno od 12 lir navzdol. Ob 17.30: »Velik mož«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. C. Golar: »Ples v Trnovem«. Burka v treh dejnnjih. Osebe: Pešnovar — Cesar, Lojze — Drcnovec, Polona — Gorlnškovn, Metka — Levarjevn, Mica — Hnkarjeva, Minn — Starčeva. Poldka — Iteinčeva, Tone — Brntinn. Itožisor: Milim Skrbinšek, scenograf: inž. arli. E. Franz. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja ob 5 popoldne: veseloigrn »Lažnivec«, li jo je spisa! Goldoni. — Opozarjnmo na predprodajo vstopnic, ki bo nn dnn predstave od 10 do 12 in dvo uri pred pričetkom v društveni pi-Barul, Petrarkova 12-1, desno, _____ FRANČIŠKANSKI ODER. Nedeljn, 28. II ob 5 pop. »Ulica St. 15«. Veseloigra v štirih dejanjih. — Vstopnice dobile v predprodnji v trgovini STiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškansko dvorane. RADIO. Sobota, 27. februarja: 7.30 Napevi in romance. — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.20 Ploščo. — 12.30 Poročiln v slovenščini. — 12.45 Lnhkn glasba. — 13 Nnpoved čnsa; poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkestor Cetrn vodi dirigent Bnrzizza. — 13.45 Simfonična glasba na ploščah — 14 Poročiln v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent I). M Sijanec. — Operetna glnsbn. — 15 Poročiln v slovenščini. — 15.15 Pokrajinski vestnik. — 17 Nupoved časa; poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Koncert pianista Bojnna Adamiča. — 17.45 Operna glasbu. — 17.55 Gospodinjsko predavnnje v slovenščini. — 19.30 Poročiln v slovenščini. 19.45 Pisnim glasba. — 20 Napoved čnsa: poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pre-nos Iz tržaškega gledališča »Giuseppe Verdi«. Pizzetti: Fedra. V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini. — Po končani operi poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno sluilio Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmnyer It., Sv. Petra o. 78. Mesna hrana za Živali Društvo za varstvo živali in kinološki klubi imajo na razpolago nekaj mesne hrano za živali in sicer po 12 lir za kg. — Prijave prejema Teodor Drenig v Ljubljani, Ccstn v Rožno dolino 36/1 in sicer ustmene v sobolo in nedeljo od 11 do 16, pismeno samo do ponedeljka 1. marca t. 1. opoldne. Rojstni dan bodičaste žice (Zgodovina njene iznajdbe in uporabe.) V teh dneh obhaja bodičasta žica 6vojo 75 tetnico, zakaj v februarju leta 1808 je Mihael Kellv dobil patent za bodičasto žico za napravo ograj. 1 a bodičasta žica je 6ostojala iz dveh zvitih žic in je imela na enem scojem delu v določenih presledkih romboidne pločevinaste »ploščice. Kelly je dobil istega leta. dne 17. novembra, še drugi patent za plosko žico, ki so bile 6kozi njo vdete okrogle žičnate bodice. Niti sanjalo se mu ni, da bo ta njegova iznajdba, ki je bila prvotno namenjena le za ograje proti živini na paši, kdaj takega pomena kot vojno sredstvo. Najprej 60 jo v ta namen uporabljali Buri zoper Angleže, nato Angleži zoper Bure, ko so imeli v tej vojni zaprte žene in otroke Burov. V burski vojni se je izkazala tudi strojna puška kot izborno orožje na bojiščih. Znano je, da je zoper obe, zoper strojnice in zoper bodičaste žice, nastal v prvi svetovni vojni kot obrambno sredstvo — oklepnik (tank), ki je v prvih oblikah služil Angležem kot »rušilec 6trojnic«, Francozom pa kot 6troj za rezanje ovir iz bodičaste žice. V zgodovini bodičaele žice ima svojo vlogo tudi neki Nemec, in 6icer Jakob Haish, ki 6e je rodil 9. marca 1826 v Badenu in ki mu je bilo deve,t let, ko 60 se njegovi starši izselili v Ameriko, Človek kot radijski oddajnik Po mnogih študijah in številnih poskusih se je baje nekemu 6alezijancu, Giovanniju Trioneju, posrečilo sestaviti pripravo, ki je z njo mogoče dognati in izmeriti dolžino radijskih valov, ki jih sleherni človek izžareva in ki 60 med 0.9 in 10 metri. Novi aparat ima baje poseben pomen za Mar-conijevo terapijo. Iznajditelj pravi, da si je s to napravo sam na 6ebi ozdravil čire, da 6i je izboljšal vid in je dosegel močnejšo odpornost spričo bolezni. V poslednjih letih so posebno v Nemčiji opravili več znanstvenih raziskovanj, da bi izmerili valovno dolžino tudi pri ljudeh, ki tega niso dopustili. V takem primeru so izmerili valovno dolžino kar na obleki, ki jo je imel ti6ti človek na sebi. Z novim aparatom je moči izmerili valovno dolžino celo na nerojenih otrocih. Mati se v tretjem mesecu nosečnosti navzame tiste talovne dolžine, kakršno ima plod v telesu. Šele čez nekaj mesecev nato dobi 6pet 6vojo normalno valovno dolžino nazaj. Tudi valovni dolžini zakoncev 6ta navadno odvisni druga od druge. Plastične fotografije Se malo, pa bo moči videti na tozadevnih evropskih razstavah, kakor javljajo iz Steltina, primere plastičnih fotogralij. Slike bodo vidne v profilu kar s prostim očC6om brez vsakršnega pripomočka. S tem novini načinom fotografiranja bo dognana tudi rešitev barvastega filma. Kako bodo nove, plastične fotografije poživljale knjige in kako bo to važno za pouk v šolah! V tisku knjig in listov bodo brez dvoma uporabljali 6amo plastične 6like. Krub i korenjem. Dobra kuharica mi je pripovedovala, kako peče kruh s korenjem. Na 3 kg enotne moke dam štiri debele korene. Koren poprej ostrgam in zri-bam na ribežnju ter skuham do mehkega v 6lani vodi. Ko je korenje 6kuhano, dobro zmešam in z vodo vred vlijem na moko. Potem moko s korenjem prav dobro zmešam, pokrijem e prtičem in pustim, da 6e zmes nekoliko ohladi. Ohlajeni zmesi pridenem vzhajan kva6, ki 6em ga najjra-vila iz 2 dkg kvasa, nekaj žlic mlačne vode in žličice sladkorja. Nato testo prav dobro vgnetem in pustim, da dobro vzide. Iz shajanega testa napravim štruco in ko ta vzide, jo nesem h peku ali pa spečem v pečici. Kruh s korenjem je priporočljiv posebno zato, ker je korenje ceneje kot krompir. Okua takega kruha je zelo prijetno sladek. v Ohio. Tu se je pri napravah lesenih ograj farmarjev domislil bodičaste žice. Prišlo ie uo spora za patent med Haishem in nekim Gliddenom, ki se je skoraj čez 20 let končal tako, da je 1. 1S92 zmagal Glidden. češ da je on prvi iznašel bodičasto žico. Tako je prišel Oliddenov patent z dne 24. novembra 1874, s številko 157124, kot edini patent za bodičasto žico v arhiv važnih iznajdb v \Vashingtonu, ker je bila 56 dni starejša kot iznajdba Haishera z dne 22. dec. 1873. Velikanski je pomen, ki si ga je bodičasta žica riborila doslej v modernem načinu vojskovanja, gled za to so nemški podatki iz prve svetovne vojne. Medtem ko 60 julija 1913 porabili vsak teden 2000 ton, to je 200 vagonov bodičaste žice, v avgusiu 1915 pa na teden 3000 ton, v juliju 1916 vsak teden 7000 ton. je dosegla 6kupna množina bodičaste žice, ki so jo Nemci v svetovni vojni 1914-18 poslali na fronto, vsega 6kupaj 600.000 ton ali 60.000 vagonov v vrednosti 330 milijonov mark. Ta množina bodičaste žice bi bila zadostovala, da bi bila nemška država okrog in okrog 65 metrov na debelo obdana z njo Po vojnih poročilih sodeč, vemo, da je tudi v tej vojni bodičasta žica važno sredstvo za gradnjo vojaških zaprek. Usoda felahinje Tednik »Razgled po Libanonu« (»La Revue du Liban«) vsebuje jako nazorne opise življenja sirij-skih žen4 felahov. List pravi: »Po pravu iz korana ne sme biti ženska prodana, izžemana in razlaščena. Šega med felahi v srednji Siriji pa zahteva, da ne smo imeti žena nobene lastnine, ker bi jo 6icer lahko premotila skušnjava, da bi postala hudobna. Sirijska ženska je »predmet«, ki jo neusmiljeno izkoriščajo. Kot mlado dekle mora opravljati domača in poljska dela. Ko se omoži, pa se ji življenje še poslabša. Njen oče in njeni bratje je nikoli ne izpustijo iz rok, pa čeprav je postala tovorna živina svojega moža. Če dekle dobro opravlja domača in poljska dela, jo imenujejo »šatera«, to je: »spretna; če pa ni za delo, pa »hemara«, to je: oslica. Od zmožnosti kake ženske za delo, zavisi v prvi vrsti kupna cena zanjo. V drugi vrsti pri določanju cene za žensko je njeno zdravje. Njena zunanjost je šele na tretjem mestu, njen rod na četrtem. Za dekle srednje kakovosti plačajo povprečno 150 6irijskih funtov, kar bi bilo približno 2400 lir. Za to vsoto si felab (egiptovski kmet) lahko kupi ženo, ki je dobra za delo, je zdrava, ni nič pohabljena in je Iz razmeroma dobre družine doma. Cene se gibljejo po kakovosti ženske med 400 lirami do več tisoč lir. Felahinja si po poroki ne obeta nič dobrega. Tašča bo z njo trdo ravnala, saj bo mislila le na to, kako bi prišel z delom 6inovo žene spel tisti denar k hiši, ki so ga bili dali zanjo. Prav tako ae bo tašča na »mladi« skušala maščevati za vsa tista leta trpljenja, ki jih je morala sam nekoč okušati v hiši. Zaiorej nalagajo tašče ženam svojih sinov čim najtežja dela. Felaško zene so skoraj ves dan na polju, medtem ko njih možje polegajo in lenuharijo. Zvečer se vračajo povsem izčrpane domov z edino željo, da bi lahko spale. A potem jih njih možje večidel pretepajo, saj sicer, kot pravijo, nočejo biti možem poslušne.« Podobne razmere, kot eo opisane tu, so razširjeno tudi v Iraku, Palestini, TransjordanijL Vse te dežele pa so bile desetletja dolgo pod vplivom zahodnih demokratskih držav. V Turčiji in v Iranu, ki sta 6e po bivši svetovni vojni osamosvojili, je prišlo do tako temeljite emancipacije žensk, da je ondi ženska povsem enakopravna z moškim. Kjer je bil torej orient prepuščen samemu sebi, je vzcvetel napredek, a pod jerobstvom zahodnih držav je ostalo vse pri starem. List »La Revue du Liban«, ki je v službi vojaških oblasti Levante, nemara ni prav nič pomislil na to, da je njegov opis sramotilna obtožba njegovih gospodarjev samih. (Frankfurter Zeitung.) Velik ameriški tank, ki ga je uničilo italijansko letalo na fronti v Tunisu. V gostilno na vasi pride g06t in pravi: »Lepo vreme imamo danes!« »To imamo,« je zabrundal krčmar, »a drugega nimamo nič, da si ne bo6te po nepotrebnem usta hladili!« Glista žre prst, ki jo izkoplje. Zvečer pa ti6to prst izloči kot kupček blata na zemljo. Izračunali 60, da živi na hektarju travnika 62 215 gli6t. Na površini 0,62 ha spravijo na dan 10.500 kg preti. Torej 60 gliste najboljši orači. Plašč in hoslim spomladi 1943 »Tnter arma silent musae« so dejali v klasični dobi. Že mogoče, da v hrumu orožja molčijo muze, res pa je, da ne bo izumrlo češčenje lepote, dokler bo le še ena 6a,ma ženska na svetu. Zato je brez dvoma resnično, da posebna muza modelistov in lepih žensk ni izgubila svojih pristašev tudi v teh dneh ne. Ona daje navdihe, tvori nove zamisli, nove linije, barve in pričara ljubke malenkosti v dušo svojih ljubljencev. Po cestah hohdijo ženske še vse zavite v krzno in debele plašče, a njihov smehljaj pred kako izložbo že razodeva skrivnosti bližnje bodočnosti, kakšne bodo takrat, ko bo drevje oze-leneflo in se bo razvilo cvetje. Ali je to lahkomiselnost? Ni! Saj se muza zasnovalcev novih modelov ujema z današnjimi potrebami in 6e ne bavi s kakršnimi nepriklad-nimi čirečurami. Moda je postala bolj preprosta, bolj skromna, a skuša z živimi barvami in okraski to enoličnost poživiti. S temi besedami pa je že nakzano bistvo mode leta 1943. Predvsem vzamemo v roke tista oblačila, ki jib zdaj predvsem potrebujemo, in 6icer si ogledamo plašč in kostum. Kaj je vodilna misel letošnje mode? Poglavitna je preprosta, skladna linija, ki je spojina z osvežujočo ženskostjo. Tako vidiimo, na primer, številne plašče v mehkih, širokih gubah, ki njih preprosta linija vpliva mladostno in vedro. Nekateri plašči nimajo ne ovratnika ne afsone. Izza gladkega, z enim samim, gumbom zapetega obrobka krog vratu sili na dan svetla pisana ovratnica. Semkaj spada tudi fasona, ki se zadaj gladko oprijema tilnika, a ima spredaj prav majhen izre-zran trikot, in pa tako z van i ozek, deški ovratnik. Iz lahnih, pomladanskih blagov je moči napraviti slikovite učinke. Videti so paletotni vzorci. V gladke dele v jrodpazduhi je krog in krog všito nabrano blago. Ženkost je poudarjena le z nabranima žepoma na bokih. Brez dvoma je mnogo takih žensk, ki nimajo odvisnega blaga za gube in nabranke. Te se bodo držale tesnih plaščev oblike redingot. Izrez sega globoko, široki rokavi so v zapestju nabrani. Oba žepa na bokih poživljata pomladanski poudarek. Oba tipa mode j>a združujejo plašči giladšega kroja, ki so prepasani. Imajo moško fasono ali deški ovratnik in ti so prav za prav zmeraj moderni. Ta temeljna načela letošnje mode 6e uveljavljajo tudi pri kostumih. Zaradi preprostosti je letošnji kostum bolj osvežujoč in veder. Krila so kratka, gladka, nekatera malce zvon-časta. Poleg ozkih, oprijemajočih še klasičnih kostumov imamo tudi pa.letoje, ki so jako ohlapni, v pasu nabrani, prepasani, kratki in za vratom oo vrha zapeti. Vsa ta pomladanska oblačila pa poživlja pomladanska moda z najrazličnejšimi svetlimi barvami. Široki plašči, paletoji, jopice so podložene z najbolj pisano podlogo. Cim bolj pa bo vreme toplo, tem večja bo živahnost liarv, tako da bo z njimi zabrisana stroga preprostost kroja in načina izdelave. wftomi9?aw ipifei pnitovs&fea Telesna vzgoja otrok. — Za otroke bi radi postavili na dvorišču telovadno orodje, da bi oelj radi ostajali doma in da bi lepše rasli. Vprašujete, kakšna vrsta telovadnega orodja bi bila najbolj priporočljiva. Če imate kaj več prostora, jim napravite jamo za skakanje in jih navdušite za skakanje v višino, v daljino in v globino. Če pa Vam gre za orodno telovadbo, tedaj Vam priporočam univerzalno orodje, ki združuje drog, kroge, gugalnico, plezalno lestev in plezalni drog. Natančen opis takega orodja boste našli v Kure-tovi knjigi Veselja dom II. del, stran 380. Tam boste našli tudi ujiorabna navodila za otroško telovadilo. (G. K. - Lj.) Najhitrejši plavalci na 1500 m prosto. — V Vaši tabeli Vam manjkajo časi, katere so dosegli najboljši plavalci na 1500 m prosto. Vpisati boste morali naslednja tri imena: Tatos 19:45.5 min., Močan 20:31.8 min in Veghazi 20:32.4 min. (K. P.) Kneippova gimnastika. — Slišali ste, da jc tudi Kneipp izdelal svoj sestav domače telovadbe. Kakšna je njegova gimnastika in ali je še vedno priporočljiva? — O Kneippovih delih sem mnenja, da so vredna branja, čeprav nimajo vsa njegova izvajanja znanstvene podlage. Njegova navodila za domačo telovadbo pa so zelo skromna in so tudi že zastarela. Kneipp priporoča proste vaje, vaje s palicami, vaje z ročkami in še posebne vaje z vrvjo, na kateri vise uteži. Vsekakor boljše kot nič, našli pa boste v domači strokovni literaturi bolj učinkovito izbiro vaj in sodobnejša navodila za izvedbo jutranjo ali večerne domače telovadbe. (B. S.) Teka? na 800 m. — Proga na 800 m jo zelo lepa, spada pa med najnapornejše. Vaša leta so primerna za urjenje teka na srednje proge, po podatkih pa, ki ste ml jih poslali, sklepam, da ne boste dosegli kaj boljših uspehov na tej progi. V tekih na 800 m se obnesejo sami oni atleti, ki imajo dolge okončine, ki so precej visoki, vitki in srednje teže. Pri Vaši teži in postavi priporočam, da se poskusite v tekih od 100 do 400 m. Trenirajte eno leto, potem pa se bo izkazalo, katera vrsta krajših tekov Vam najbolj leži. (S. II.) Kaj bo letos z mednarodnimi tekmami? — Pred nekaj tedni ste brali v listih v mednarodnem nogometnem sporedu za 1. 1943. Z ozirom na najnovejše odredbe, ki sta jih izdala nemški športni vodja in predsednik italijanskega olimpijskega odbora, je treba računati s tem, da Nemri in Italijani do nadaljnega ne bodo sodelovali na mednarodnih ali na meddržavnih tekmah. Podrobnejše o tem boste našli v včerajšnjem »Slovencu« pod naslovom šport in totalna vojna. (Z. T.) Dopolnilni šport za plavalce. — Veseli me, da ste načeli vprašanje priprave plavalcev na poletno sezono. Zanimajo Vas vaje in panoge športa, ki so priporočljive za plavalca, ki bo imel možnost urjenja v vodi šele z začetkom poletja. Plavalci ne smejo imeti trdih mišic, ne smejo biti Ladoumegue je postal pojoči — tekač Kdo 6e ne spominja francoskega tekača La-doumegusa, ki je postavljal pred desitimi leti svetovne rekorde v tekih na srednje proge? Kot tekač je bil zelo slaven, in 6mo tudi v naših listih marsikdaj poročali o njegovih uspehih. Pozneje ga je zgrabil amatereki paragraf in Ladoumegue je postal poklicni tekač. Prišlo nam je tudi na uho, da je prosil atletsko zvezo za pomilostitev, naletel pa je na trda 6rca. Med tem ie njegova telesna zmogljivost opešala in Julee Ladoumegue se je lotil novega poklica. Posvetil se je petju in sedaj zabava pariške poslušalce v neki mali operi. Kot pevec 6eveda ni postal tako slaven, kot zanimiv. Kot nekdanjega tekača, ki je prešel v tabor umetnikoVj so ga obiskali časnikarji, katerim je povedal 6vojo življenjsko zgodbo takole: »Ko 60 sklenili premirje, 6em postal brez dela in jela. Premišljeval sem o mnogoterih športnikih, ki 60 6i služili 6Voj vsakdanji kruh z umetnostjo. Spomnil sem se Emilija Spalle, ki poje v milanski Scali, in ki je bil preje boksar; spomnil sem se tudi Duhourja, Rigoulota in Marcela Thila. Stisnil sem zobe. Po resnici vam povem, da mi ni bilo nikoli v življenju postlano s cvetjem. Začel 6em študirati petje in 6em vadil dan za dnem. Jasno mi je postalo, da ne bom mogel živeti od 6vojih hitrih nog. Sf>omnil sem se radija in postal sem pevec. Pozneje sem prišel k opereti. Potovali 6mo po južni Franciji in dosegli marsikateri U6peh. Uvidel 6em, da me ljudje še ni60 pozabili. Tega 6e zavedam, da ljudem ni bilo na tem, da bi videli ali slišali pevca Ladoumeguea; mislili so samo na športnika, ki se je lotil petja. Ostal 6cm pri lahki muzi, in mi tudi ne pride na misel, da bi pel kaj težjega. Ljubavne pesmi pojem 6amo v radiu, kjer me ljudje ne vidijo. Če pa nastopam javno, tedaj vem, da pričakujejo poslušalci od mene pesmi o borbi, o športu, o naravi. Kratkomalo, ležijo mi samo možate pesmi. Najbrže bom ostal pn tem in se mi ne zdi tako važno, da bi postal velik umetnik ali kaj podobnega .Več mi je na tem, da nastopam na odru v zvezi 6 športnimi motivi in da vršim propando za to, kar rti i je bilo najljubše, za šport. Ostal bom 6amo pojoči tekač, nikoli pa ne tekajoči pevec.* Zanjo je važno, da ne gojijo preveč nafiornih športov in ne onih, ki vplivajo na sprememlio tel. teže. pretežki, pa tudi no preveč suhi. Priporočljivi so torej vsi oni športi na suhem, pri katerih ne gre za eksplozivno moč iu pri katerih ne pride do prevelikih naporov. Ne priporočam težjih vaj na orodju, pa tudi ne igranja nogometa ali atletskega urjenja tekov. O japonskih plavalnih prvakih jo znano, da radi gojijo ritmično gimnastiko s po-sebnim ozirom na gibkost sklepov in sprostitev mišic. Za krepitev dihal priporočani hojo s hitrimi, dolgimi koraki ali pa lahek tek na dolge proge. Če imate priložnost, posvetite se delu na vrlu, ki pomeni za vse športne panoge prav dober koudi-cijski trening. Če pa te priložnosti nimate, morate začeti z domačo telovadbo in z obilnimi dihalnimi vajami med hojo in med tekom. Po dvakrat tedensko je priporočljivo tudi igruuje odbojke. — (H. B.) Naši plavalci na olimpijadi. Tovariši v šoli so trdili, da so prišli naši plavalci na olimpijskih igrah v Berlinu tudi v finale. Sami ste član plavalnega kluba in se Vam zdi, da ste o teh stvareh dobro informirani. Trdili ste, da ni bilo niti enega ljubljanskega plavalca na finalnih olimpijskih tekmah. Vprašujete, če imate prav. Vaša ugotovitev jo točna; naši tekmovalci so se prav dobro držali in so dosegli v izločilnih tekmah lepo znamke, kljub temu pa so spričo hudo konkurence izpadli, preden je prišlo do finala. Na olimpijskih igrah smo dosegli vidne uspehe samo v orodni telovadbi. (S, D.) /777 Krožil sem ter se obenem njžal. Spoznal sem, da se vije dim z gore, kjer je bilo premalo prostora za pristanek. Tudi bi pristanek sam za naju najbrž ne bil prav varen. Poletel sem pa le v tako bližino, da sem blizu dima opazil človeka. 84. Še skrbneje sem naravnal letalo v smeri proti dimu. Človek, ki sem ga opazil, je vrgel ce! kup suhljadi na ogenj. Dim je s povečano močjo udaril kvišku. S tem mi je bil cilj še bolj viden in lažje sem ravnal letalo. S. S. VAN DINE: Umorjeni Kanarček Nemudoma so je približal truplu, ga hitro pregledal, potipal vrat in prste, premaknil roke in glavo, da bi ugotovil otrplost in končno je iztegnil uboge ude in položil truplo na divan v lego, ki bi bila bolj primerna za natančen pregled. Vsi smo se vrnili v spalnico in Heath jo namignil izvedencema za prstne odtise, naj gresta z njim. »Poglejte povsod,< jima je priporočil. »Predvsem pa preišoita to skrinjico /.a dragulje, ročaj grebljice in skrinjo, ki stoji na mizi v sosedni sobi. »Prav,« je pristal kapitan Dubois, »začneva tukaj, medtem ko ima zdravnik opravka v drugi sobi.« Z Bellamyjem sta se spravila na delo. Vse naše zanimanje so jo osredočilo nn njegovo delo. Dobrih pet minut smo ga opazovali, ko je proučeval zvite stranice skrinjice in gladek ročaj grebljice. Predmete je previdno držal na koncu in z lečo ob očesu natančno opazoval ob svitu žepne svetilke površino predmetov. Končno je odložil grebljico in skrinjo in jih gledal s temnim očesom. »Tu ni nobenega odtisa,« jo izjavil. »Vso je bilo očiščeno!« »Saj sem si to že predstavljal!« je zagodrnjal Heath. »To je mojstrsko delo! »Nato so jo okre- nil k drugemu Izvedencu: »Ali ne najdete ničesar, Bellamy!« »Nič pomembnega,« je bil odgovor in v glasu je bilo čutiti rasočuranjo; »nekaj majhnih madežev, pokritih g prahom.« »Zdi se. da je bilo vse temeljito zdrgnjeno,« je pristavil razdraženo Heath, »vendar pa upam, da bomo našli kaj v sosednji sobi.« V tem trenutku je vstopil v spalnico zdravnik in vzel s postelje rjuho, e katero je pokril truplo umorjene mladenke. Zaprl je svojo aktovko, si posadil klobuk na glavo in krenil proti vratom, kakor človek, ki se mu zelo mudi po opravkih. »Preprost primer zadavljenja od zadaj,« jo dejal v eni sapi. »Odrgnjenjo na prsih in spredaj na vratu in pritiski, ki so jih povzročili palci pod zatilnikom. Napad je moral biti nenaden. Dejanje so je izvršilo naglo od strani izvedenca, vendar pa ni bilo brez boja. »Kako si razlagalo raztrgano obleko?« je vpraSal Vance. »Ne morem vam pojasnili, morda jo jo raztrgala žrtev sama v nagonski kretnji, ko ji je primanjkovalo zraka.« »To ni zelo verjetno...« »Zakaj pa ne? Obleka je bila raztrgana in tudi šopek je padel, medtem ko ji jo zločinec, ki jo je hotel zadaviti, stiskal vrat z rokami. Kdo drugi naj bi to storil?« Vance je skomignil z rameni in si prižgal cigareto. Heath je bil očividno nevoljen, ker se je Vance vmešal s tem vprašanjem, ki je bilo po njegovem mnenju popolnoma brez pomena, je slavil drugo vprašanje: »Ali praske na prstih ne dokazujejo, da so ji bili prstani odvzeti s silo?« »Lahko mogoče. Praske so Čisto sveže. Nekaj prask je tudi na levem zapestju in na roki, iz česar bi se dalo sklepati, da ji je bila zapestnica s silo potegnjena z roke,« »Kes je to,« je z vidnim zadovoljstvom dejal Heath. »Tudi je zelo verjetno, da so ji strgali kak obesek ali kaj podobnega z vratu.« »Morda,« je brezbrižno pritrdil zdravnik. Verižica jo odrgnila kožo na desnem ramenu.« »Kaj pa glede časa?« »Zločin se je izvršil pred devetimi ali desetimi urami. Torej približno ob pol dvanajstih... Morda nekoliko prej.., Na vsak način ne po polnoči.« Medtem ko je govoril, se je nekajkrat povzpel na prste in s težavo zakrival svojo nestrpnost. »Želite še kaj?« Heath 60 je za trenutek zamislil. »Zdi se mi, da je to vse,« je dejal nato. Takoj bom naročil, naj prepeljejo truplo v mrtvašnico. Prosim, vas da bi nam izstavili čimprej mrtvaški list. »Dobili ga boste Se pred poldnem.« Toda kljub navidezni želji, da bi odšel čimprej, se je zdravnik vrnil v spalnico in pozdravil vse navzoče. Za tem je naglo odšel. Heath je šel za njim do vrat in 6lišal sem njegov glas, ko je naročil policistu, naj telefonira na higijenski oddelek, naj čimprej poskrbijo za prevoz trupla. »Občudujem tega vašega zdravnika,« jo dejal Vance Markhamu. »Kakšna hladnokrvnosti Mi si tukaj mučimo možgane zaradi smrti lepega in nežnega dekleta, zdravnika pa vznemirjajo samo posledice, ki jih more prezgodnje vstajanje povzročiti njegovi prebavi.« »Cemu naj bi sč> ./nemirjal?« je žalostno dejal Markharn. »Saj ga časnikarji ne nadlegujejo kakor mene... A povej mi, čemu si ga neki spraševal o raztrgani obleki?« Vance je pozorno opazoval konec svoje cigarete. »Premisli nekoliko,« je končno dejal. »Jasno je, da je bila ženska napadena nenadno, kajti če bi se bila borila, bi je ne bil zadavil odzadaj, medlem ko je sedela. Torej sta obleka in šopek brez dvoma bilj nepoškodovana, ko jo je napadalec pograbiL Kljub zdravnikovi trditvi pa obleka ni strgana tako, kakor da bi to 6torila žrtev, ko bi ji primanjkovalo zraka. Če bi jo dušilo, bi bila pretrgala obleko na ta način, da bi vtaknila roko med obleko in kožo ob vratu. Toda, kakor si videl, je spodnje blago nepoškodovano, raztrgane pa so samo čipke na vrhu. Tudi je obleka pretrgana počez, medtem ko bi žrtev pretrgala obleko po dolžini.« Inšpektor Moran je pozorno jx>slušal, Heath pa je bil videti razburjen in nestrpen. Jasno je bilo, da polaga malo važnosti na raztrgano obleko. »Poleg tega pa je še šopek, je nadaljeval Vance.« Če bi ga bila žrtev odtrgala v boju, bi bil padel na tla, ker. zapomnite si to dobro, se je mladenka branila. Njeno truplo je bilo ujx>gnjeno na stran, koleno je bilo zelo skrčeno in čeveljček ji je smuknil z noge. Razumljivo je, da šopek iz svile ne more ostati v naročju gospe, če se tako bori. Tudi če gospe mirno sodijo, njihove rokavice, torbice, robci in prtički navadno smuknejo iz naročja in padejo na tla. Ali se vam to ne zdi verjetno. I® d M T Švicarji v Kekesu Lepi uspehi švicarskih visokošolcev na smuškem dvoboju z Madžari V Kekesu na Madžarskem so imeli lejio smuško prireditev, pri kateri so imeli švicarski visokošolci dovolj priložnosti pokazati svoje znanje na smučeh. Po otvoritveni slovesnosti, pri kateri so prisotni zapeli najprej švicarsko in potem madžarsko državno himno, so se jiodali tekmovalci na start k tekmam v smuku. Prva štiri mesta so zasedli Švicarji, med katerimi je bil najspreineiši Niggli, ki je zmagal v 3 min. 22 sek. Prvi Madžar je zasedel peto mesto s časom 3 min. 40 sek. Naslednjega dne pa je prijetno presenetil madžarske gledalce domačin Libig, ki je dosegel prvo ineslo v slalomu. Proga je bila 300 m dolga, z višinsko razliko 120 m in s 30 pari količev. Libig je zmagal z 79.5 sek., Švicar Niggli pa je zaostal za j«>l sekunde. Prvo mesto je torej dosegel Madžar, naslednja tri pa švicarski visokošolci. Pri skupni oceni za alpsko kombinacijo je bil Niggli prvi s 322 točkami, naslednja tri mesta so dosegli Švicarji, četrto pa Madžar Libig s 342.3 točkami. rnOBB TEU KINO SLOGA 87-30 Veliko delo ljubezni ln moti, ki bo globoko Kanilo vašo srečo, so Izraža v filmu »JUNAKI OCEANA« z lise Werner, H. Wtlk tn B. Engelmnn. Predstavo od 1 4 30 daljo — Konec ob 20.15. ricu KINO UNION ■a-*) Poguba mednarodnega pustolovca zaradi sentimentalne zaljubljenosti »DEKLE Z NASPROTNEGA BREGA« V glavni vlogi: Marta Mercader, Milena Penovich, G. Lazzartnl ln G. Barnabo. PKKDSTAVB: ob delavnikih ob 16 In 18.16; ob nedeljah ln praznikih ob 10 30. 14 80, 16 80 ln ob 18.30 rEU KINO MATICA "41 nncvnn dvojni program t Ob delavnikih ob 1130 ln v nedelio ob 10.30 »ZVEZDA IZ UI A«, nb delavnikih ob 16.30 In 18.30 ter v nedeljo ob 1 1.30, 1 6.30 in 18.30 »KARLOVA TETKA«. »Zvezda iz Ria« Plvcn, romantičen film s plesom in muzlko. Najlepša plesalka La Jana., Gustav Diesel... »Karlova tetka« film duhovite in zabavno vsebine, v glavni vlogi komik Macarlo - Sllvana Jachino... KINO IiOUELJEVO Tel. 41-64 Krasna filmska umetnina po znani Puškinovi noveli »DVOBOJ« Assla Noriš — Foser Glaceheti Zopet odlična zabava za našo mladino »PEPELKA« Predstave : na delavnik: 17.30; v nedeljo: 14.30 In 17.00 Tako so ponovno pokazali švicarski visokošolci na smuških tekmah v Kekesu, da spadajo med najuspešnejše zimske šjiortnike v Evropi. Njili mojstrska vožnja je izzvala pri madžur-skik gledalcih veliko priznanja in pohvale. Šport v kratkem SK Mladika vabi vse svoje aktivne igralce nogometa na sestanek, ki bo v nedeljo, 28. t. m. ob po! 11 v prostorih Mladinskega doma. Udeležba zaradi predstoječih prvenstvenih tekem obvezna! SK Vič poziva vse člane, da se udeleže važnega sestanka v nedeljo, 28. t. m. ob 11 v gostilni Oblak, Glinška ul. Letno nagrado, namenjeno najboljšemu športniku, so podelili Madžari za preteklo leto plava-čiei Ilonki Novakovi. V ožjo izbiro so prišli nogometaš Bodola, teniški prvak Asbolh in tekač na dolge proge Szilaghy. Sodišče je bilo mnenja, da jo mlada Novakova napravila madžarskemu športu največje usluge in ji je zaradi tega priznalo prvo mesto, združeno s častno nagrado. Seveda niso bili vsi Športni krogi s tem zadovoljni, kajti po mednarodnih uspehih bi bilo težko zagovarjati, da bi bila Novakova razmeroma boljša od Asl>otha ali Szilaghyja. Ta dva spadata namreč med vrhove evropskega športa, Novakova pa precej zaostaja za svojimi tovariširami na Danskem. Toni Seelos spački Še vedno med najzmoglji-vejše smuške tekmovalce. V Seefeldu so tekmovali v aljiski kombinaciji za spominski zlati prstan. V smuku je bil vrstni red tale: 1. Seyrl, 2. Seer, 3. Seelos. Čeprav je bil Seelos v smuku samo tretji, jo pokazal v slalomu, da je še vedno nenadkriljiv. Zmagal je z izvrstnim časom in si zagotovil prvenstvo v alpski kombinaciji. Med dekleti jo dosegla najboljši uspeh Giirtnerjeva iz Freiburga. Povabljeni ste... Prijatelji plavalnega Športa v Hannovru so priredili plavalno tekmo z geslom »Povabljeni ste!«. Tokrat ni šlo za plavalce, ki redno trenirajo, temveč za propagando prireditev, namenjeno nogometašem, lahkoatletom, smučarjem, odbornikom in drugim, ki imajo redko kdaj priložnost, da bi pokazali svoje sposobnosti na tekmah v vrni i. Poročajo, da je bil odziv velik, da se je udeležilo plavalnih tekem tudi nekaj ra-1 njcncev in da so dosegli lepe uspehe. Ketevana, junakinja Georgije Zgodovina Georgije je prepolna tragičnih primerov, kakršnih ni nemara nikjer več toliko. In če georgijsko ljudstvo še dandanes biva na svetu, se mora za to dejstvo zahvaliti samo svoji žila-vosti in tisti skupini svojih junaških sinov in hčera, ki so svoje življenje radi žrtvovali za svojo domovino in so tako zmeraj iznova navdušili svoj narod in mu pomagali premagati številne težavo v borbi za obstanek. Nikjer na svetu ni imela ženska na politično življenje svojega naroda toliko vpliva ko v Georgiji, a tudi iz nobene dežele ni izšlo toliko junaških žend ko iz Georgije. Vse, kar je velikega in lepega v zgodovini georgijskega ljudstva, je v zvezi z žensko. Ženska — sveta Nina — je prinesla v Georgijo krščanstvo; ženska — velika kraljica Tamara — je privedla deželo politično in kulturno do najbujnejše rasti; ženska vzvišena kraljica Ketevana — je dala svojemu geor-gijskemu narodu najsvetlejši zgled stanovitnosti in spoznavanja. Ali je potem čudno, če potem Georgijci tako sjioštii.jejo ženske in so ondi na najvišjih mestih v družbi? Sedemnajsto stoletje jo na najlKilj temnih dob v zgodovini Georgije. Takrat je vladal v Perziji šali Abbas, ki si jo' prisegel, da bo malo Georgijo podjarmil. Tedaj je imela Georgija obupne l»oje na treh bojiščih: na jugu proti Turkom, na jugovzhodu in vzhodu proti Porzijcem, a na severu proti kavkaškim tartarskim tolpam, ki sta jih podžigali Turčija in Perzija. Leta 1618 . do 1619 je šah Abbas z velikansko premočjo vdrl | v Georgijo, presenetil je malo georgijsko vojno taborišče in je zajel georgijskega kralja Luarsaba. Opustošil je zahodno Georgijo in je odgnal iz georgijske pokrajine Kahetijene več sto tisoč ljudi v Perzijo, na njih mesto pa je naselil Armence in Tatare, da bi si tako utrdil svojo oblast v Georgiji. Med odgnanimi talci je bila tudi nesrečna kraljica Ketevana. V perzijskem mestu Širasu so vrgli kraljico v ječo, kjer je prebila svoje življenje do svoje strašne smrti. Prej pa ji je šah sporočil, da naj se odpove krščanski veri in naj jiostane mohamedanka. Zato pa da jo bo vzel za ženo in jo obsul z vsem bogastvom in sijajem. Kraljica je vse ponudbe odločno zavrnila. Navzlic vsem prošnjam in prigovarjanju ministrov je ostala stanovitna. Sah je kar pobesnel in jo je dal v strašnih mukah umoriti. Stanovitnost te kraljice je napravila velik vtts na tedanji evropski zapad. Zlasti nemški pesniki in dramatiki so ji jjosvetili pesmi in žaloigre. Truplo nesrečne in zgledne kraljice Ketevane čiva v Belgiji, kjer jo častijo kot svetnico. Geor-gijska cerkev obhaja njen praznik na dan 30. septembra. Evropski zapad je občudoval junaško kraljico in smrt te kraljice je v Georgiji zbudila narodnega duha v novo življenje. Po njej se je georgijsko ljudstvo ]>ovzpolo do nove politične višine in duhovnega procvita. In če je postala Georgija kmalu zatem svobodna, se je morala za to zahvaliti edi-nolo tej zares vzvišeni ženi in kraljici. gflu im[cm| Travnik tostran mejo se vzame v najem. Petror.afta, Blel-weisova cesta 35 a. n Športnikova sodba Poglej 1 Ta bi bil pa res lahko izvrsten vratarl Sadje in zelenjavo vedno aveže pošiljke nudi en gros in en detall po najnižjih cenah Antonija Baloh, Kolodvorska ulica 18, dvorišče. 1 1 Sobe g Oddalo: Lepo sobico s poseb. vhodom, opremljeno a!l prazno, 3 min. I od tramvaja, oddam. -Ižanska cesta 39, Juvan. litolo: Sobo v centru primarno za pisarno, išče Društvo slepih. Ponudbe na Društvo slepih, LJubljana. B Semena za vrt in polje dobite v trgovini Dominik Bezenšek, Miklošičeva c. št. 6 (palača Ljudske posojilnice). (1 Semena la razkužena sejte v razkuženo zemljo. Zeli bosto tako obilen pridelek. Nasveti in sredstva: Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3. Parcele žo od 23.000 lir proda re-alitetna pisarna Prlsta-vec Franjo - Ljubljana, Cesta Ariello Rea št. 3. fioravanii 4 TRIESTE FABBRICA PRODOTTI DOLCIARI TOVARNA SLAŠČIC VIA GAMBINI 29 leisklonljivi borec Suhi krojač je prestrašen pogledal na cesto. Tam je stal francoski vojak s svetilko v roki. »Za božjo voljo; vendar te ne bodo zaprli, saj nismo storili nič hudega,« je stokala Nikolajeva žena. »Potolažite sey« je dejal župnik, »poslušajmo najprej, kaj hoče.« »Odprite, mojster Nikolaj,« je klical vojak, ki je na zaklenjena vrata ostro udaril z nožnico meča. 3>Pojdite tja gor, prosim vas,« je prosil Nikolaj in poslal svoje somišljenike na podstrešje. Potem je šol dol in odprl vrata. »Kakšen je ukaz?« je tresoč se vprašal. »Ali ste vi mojster Nikolaj?« je vprašal vojak. »Gotovo, sem na uslugo.« »Vi ste krojač?« »Z dovoljenjem, da, pošten mojster, izučen in vpisan v ceh.« »To nie no zanima. Pojdite takoj z menoj!« Krojač je proseče dvignil roke in dejal: »Prosim vas, povejte mi, kaj naj bi bil hudega storil? Pustite nie vendar, da bom vzel slovo od svoje žene in se bolje oblekel!« Vojak je v to privolil in tako sta korakala oba kake četrt ure pozneje po ulici. Krojač je hodil spredaj, vojak s svetilko in sabljo pa za njim. Prijatelji družine so medtem prišli iz svojega skrivališča in so imeli dovolj dela, da potolažijo stokaiočo gospo Nikolajevo, ki je svojega moža ganljivo ljubila. Toda imela je tudi vzrok za svojo zaskrbljenost. V tistih časih ni bilo nič redkega, da so mirnega nič hudega slutečega meščana vlekli iz postele v ječo ali celo na morišče. »Ne morem več molili; o, če bi mogla vsaj moliti,« je stokala žena, »potem bi se morda potolažila!« »Ostali bomo nekaj časa tu in bomo z vami molili,« je rekel stari duhovnik. Potem so skupaj pokleknili in molili žalostni del rožnega venca. Polagoma je ženino razburjenje ponehalo. Zbrani niso slišali, da so se med njihovo molitvijo na cesti slišali hitri koraki. Nenadoma je na vezna vrata večkrat močno potrgalo. »Sedaj so prišli še pome; Gospod usmili se me!« je vpila žena. Mladenič je pogledal pri oknu. »Odpri, jaz sem!« se je zaslišal Nikolajev glas. »Odprite hitro, vse se je dobro izteklo!« V sobi je zazvenelo vzklikanje in vajenec je hitel odpirat. V naslednjem trenutku je stal krojač zopet sredi med svojimi. Toda kakšen je bili Niti spoznali ga niso več. Njegov obraz je žarel, smejal se je in jokal obenem. V rokah je držal visoko večji zavqj in klical je: »Hvaljen bodi Bog, če-ščen bodi Gosjjod, kakšna sreča, kakšna milost!« Skakal je po sobi, pritiskal k sebi zavoj, dokler ga ni žena opozorila: »Nikolaj, ali te ni sram pred gospodi! Povej, kaj je bilo!« »O, kakšna sreča, neizmerna sreča, največja sreča, moji sta slava in čast do smrti!« je klical Nikolaj in se postavil v sredo med prijatelje. Potem je pripovedoval: »Poslušajte, poslušajte, — najsrečnejši človek sveta sem. Vojak me ni peljal v ječo, ampak v škofijsko palačo!« »Kaj, kako? — kjer stanuje sveti oče?« je začudeno vprašala njegova žena. »Nič drugega. Pri vhodu je bila straža. Častnik me je izpraševal, kdo sem, koliko sem star in odkod prihajam. Denar in nož so mi vzeli. Potem me je vojak peljal po stopnicah in po velikem hodniku, kjer so škofove sobe.« »K papežu?» je vprašal stolni župnik. »K papeževemu služabniku,« je odvrnil Nikolaj. »To je star mož z belimi lasmi; čakal je name. Ko je vojak odšel, sem moral z njim vstopiti v njegovo sobo. Zašepetal mi je, naj tiho govorim, ker je papež blizu. Pomislite, papež ima samo dvo majhni revni sobici, v tretji stanuje služabnik. Odklonil je lepe sobe, ker je vendar ujetnik. Tudi denar, ki mu ga Bonaparte izplačuje vsak mesec, vrača. Samo hrano sprejema kakor vsak ujetnik.« »In kaj je hotel sluga?« je takoj vprašalo več glasov. Nikolaj ni odgovoril. Skrbno je položil svoj zavoj na mizo in ga odprl. Notri je bilo zgrnjeno nekaj belega. »Papeževa obleka, njegov talar!« je prišlo iz njegovih ust. Vzklik navdušenja je prišel istočasno iz ust vseh navzočih, ki so stali okoli mize, medtem ko je Nikolajeva žena s tresočo se roko držala oljno svetilko in posvetila obleko. »To moram popraviti!« je rekel Nikolaj, »jaz in nihče drugi.« Njegova suha postava se je veselo dvignila. »In ti,« se je obrnil k svojemu nečaku, »ti smrkavec, nepridiprav, ali sedaj vidiš, kako je koristen krojač? Ali boš še kdaj zabavljal čez naš pobožni in častitljivi stan, ti nehvaležni nečak? Ali sedaj uvidiš?« »Nikoli, stric!« je zatrjeval vajenec; »nikdar več ne bom nič rekel proti vam.« Nikolaj je sedaj z vsem spoštovanjem vzel belo obleko in jo razvil. Bila je papeževa sutana iz fine bele volne, z malim belim plaščem za čez rame in z dvojnimi rokavi z našivi. Potem je dvignil obleko, da je videl njeno dolžino. »Oguljena je,« je opazil, »na kolenih, pri komolcu, na ovratniku; manjkajo gumbi, skratka, treba jo je temeljito popraviti. In to moram napraviti jaz, jaz!« »Toda kako je do tega prišlo?« so vprašali navzoči. Nikolaj je pripovedoval: »Papež je ta večer postal zelo slaboten. V zadnjem času je preveč molil. Ure in ure je preklečal v hišni kapeli in postil se je kljub starosti kakor svetnik. Moral je leči v posteljo; ko smo ga ta večer videli, »e je vprav vračal v svojo soho. Zdravnik je strogo naročil, da mora tri ali štiri dni ostati v postelji. Bil je vedno slaboten. Strašna vožnja iz Rima v Grenoble in sem je zlomila njegovo moč. Sedaj je lahko komornik uporabil priliko, da je uredil že dolgo potrebno zadevo...« »Toda ali je to njegova edina sutana?« je začudeno vprašal mladi duhovnik. (Dalje). Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Ccnžiž