DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. i'*?"t0t pri,l0ga «SL9VEMU» vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB' aanpoprej. Lena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastimj. .7 "iJXS> !l,"J ie Uredniku „DOMOLJUBA" Ljubljana Trnovo; naročnina in inierati pa opravniitvu v semenistan iUicah it. 2. — Naznanilo stane 8 kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če u ttska dvakrat, i« 10 kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskale je ie veliko ceneje. O. v Ljubljani, 20. marca 1890. Itefoit III. Še več takih shodov! Sijajno se je dn6 9. marca t. 1. izvršil v re-dutni dvorani prvi shod katoliškega političnega društva v Ljubljani. Prostorna dvorana je bila polna vdeležencev, bilo jih je gotovo nad 400 vrlih slovenskih mdž. Med njimi si zapazil deželnega glavarja blag. g. dr. Poklukarja in ž njim še sedem gg. deželnih poslancev; več preč. kanonikov, duhovnikov, meščanov, trgovcev, rokodelcev, kmetovalcev iz LJubljane in okolice. Bila je lepa družba raznovrstnih stanov, ki je pričala, kako da se slovensko ljudstvo zanima za novo katoliško politično društvo. — Pa tudi ni bilo nikomur žal, da je prišel na shod. Le en glas se je slišal k sklepu: Lepo je bilo: Le se več takih shodov I Človek vsaj kaj sliši in spozna, za kaj se gre pri tem ali drugem vprašanju. — Čast se pa mora dati gospodom govornikom, ker so z mikavnimi podučnimi in dovršenimi govori poskrbeli, da je poslušalcem le prehitro potekel čas na društvenem shodu. Predsednik društva, državni in deželni poslanec preč. gospod kanonik Klun, pojasnil je v krepkih, domačih besedah, kako potrebno je novovstanov-ljeno katoliško politično društvo. Dandanes, ko imajo ljudje po svojih poslancih odločevati svoje zadeve po mestih, po deželah in v državi, treba je, da ljudje tudi poznajo svoje pravice, poznajo može, ki so vredni njih zaupanja, da so tudi sami podučeni, za kaj se grč pri volitvah, da morejo voliti po svojem prepričanju. Zato je treba društva. In kakšnega političnega društva j e nam k a t o 1 i š k i m Slovencem potreba? Gotovo le katoliškega društva. Za društvo je namreč treba trdne podlage in tako trdno podlago ima novo društvo, ker ima za svojo zvezdo-vodnico geslo: Vse za vero, dom, cesarja. Slovenec je bil vedno zvesto vdan svoji katoliški veri, zato hoče tudi sedaj delati: vse za vero; on je vsikdar ljubil svojo domovino in kolikor manjša je slovenska domovina, tem iskre-neje jo ljubi ter se zanjo bori in deluje: vse za dom; a tudi za cesarja stal je Slovenec vedno trdno in to hoče storiti tudi v prihodnje. Za ta namen bode delovalo katoliško politično društvo vsikdar in vsacega bo imelo za svojega, kdor bo deloval na tem, stališču. Kdor pa noče zidati na tej podlagi, podira; kdor na tem temelju ne zbira, raztresa. Stojmo trdno in delujmo za blagor našega ljudstva vsi v slogi, v edinosti, v ljubezni! O prošnji za versko-narodno ljudsko šolo je izvrstno poročal gospod vo4ja in dpželni poslanec Fr. Povše. Ta govor je med vsemi posebno globoko segal v srca poslušalcev in prepričani smo, da očetje, ki so bili navzoči pri tem govoru, so uverjeni, da jim bo le verska šola, ki bo zidala na podlagi, katero so postavili katoliški stariši, vzgojevala poslušne, delavne in pa verne otroke, kakoršnih si pač vsak oče in mati želita. Iz govora bomo pozneje zbrali posebno važne točke ter jih podali svojem bralcem; za danes le omenjmo, da je izvrstno povdarjal gospod govornik, da mi le svojo pravico tirjamo, ako hočemo imeti versko šolo. Kajti prvo pravico do otrok imajo stariši, in stariši morajo odločevati, v kakem duhu da se šolajo njih otroci. Država torej sega v pravice starišev, ako hoče ona določevati šolsko vzgojo. Ako bi kdo rekel: Pri nas je v šoli še vse dobro, odgovorili bi mu: Res je pri nus v šoli boljše, kakor drugod, hvala Bogu, da imamo še mnogo vrlih učiteljev; toda kaj pride, ako z Dunaja potegne drug veter, ako zopet liberalci pridejo do vlade? Takrat bi se tudi pri nas razmere obrnile veliko na slabše. Sploh ■ * pa mi nočemo nobene milosti; mi hočemo pravico, ki nam je potrjena po postavi. Kdor tolik davek plačuje za flole, mora tudi besedo iineti ondi, kjer se določuje, kakšne naj bodo Sole. — Gospod govornik je tpdi pojasnoval, da mora v ljudski šoli le materin jezik biti učni jezik. Morda kedo poreče: To se ob sebi razume. Seveda se, a vendar politična strast n^ upogib krajih dela drugače, ker že otroke v prvem ali drugem razredu uči v tujem jeziku; seveda otroci nič ne razumejo in se tudi nič ne naučč. — Zato bodo Slovenci toliko časa dvigali svoj glas, da dobč versko-narodno ljudsko šolo; za tako šolo je tudi društvo poslalo prošnjo na Dunaj. — Gospod vrednik in deželni poslanec Ignacij Žitnik nam je v navdušenem govoru kazal, kako je z ozirom na socijalno-politične razmere v Avstriji in v naši slovenski domovini potrebno katoliško politično društvo, ki hoče delovati za verski, narodni in gospodarski prospeh in napredek našega ljudstva. — Gospod Anton Klein, deželni poslanec in mestni odbornik, je v temeljitem poročilu podprl prošnjo za stavbeno obrtno novelo, važno posebno za rokodelce, o tem bo obširneje brali med gospodarskimi in obrtnijskimi stvarmi v prihodnjem listu. S tem je društvo pokazalo, da se hoče truditi za koristi vseh, posebno pa revnejših in zatiranih, katerim bi brezverski liberalci radi še zrak kratili, ako bi jim bilo mogoče. Gosp. Anton Belec, društvenik iz Št. Vida pri Ljubljani naznani željo, da bi društvo kmalu na- pravilo enak shod v Št. Vidu, kjer imajo v rokodelskem domu zato primeren prostor; tudi. sicer bodo vrli Št. Vidd vse storili, da se bo shod vršil prav sijajno. Društveni . predsednik odgovori, da odbor vzame z veseljem to željo na znanje ter da ji bo prej ko mogoče tudi vstregel. — Mil. prošt dr. Anton Jarc se zahvali predsedniku in odboru društva, daje vravnal tako zanimiv in podučljiv shod ter želi društvu tudi v prihodnje prav obilno blagoslova božjega v prid drage nam slovenske domovine. Gospod predsednik nato sklene prvi shod ter želi, da bi se še prav mnogo novih udov oglasilo društvu; kajti kolikor več bo udov, toliko več bo imelo tudi vspehov delovanje društva. — S to željo sklepa tudi »Domoljub« svoje poročilo o prvem shodu; vzlasti povabi vse svoje naročnike v deželi Kranjski, naj sami pristopijo k drušlvu in še druge povabijo. Premožni plačajo za društvo en goldinar na leto, in sicer zato, ker ima društvo mnogo stroškov za svoje delovanje; manj premožni pa dobč brezplačno »Domoljuba«, ako pošljejo društvu goldinar, torej za društvo plačajo le 20 kr. Sploh ima odbor pravico vsakemu znižati letniiio, kakor za pravo spozna. Društvu je na tem, da se krog njega zbere cvet slovenskih rojakov, ki bodo trdno stali in delali za vero in domovino, da bomo tudi mi in naši potomci to, kar so bili naši očetje: Bogu in cesarju verno vdani Slovenci! Zato pa tudi »Domoljub« pravi: Le še več, le še veliko lakih shodov! Listek. Rožni venec. Bilo je leta 1604. V Pariz potovala je pleme-nitaška rodbina Marilak. Bila je na svojih posestvih zunaj na deželi, zdaj pa se je vračala v glavno mesto francosko. Železnic takrat ni bilo, zato so bila laka potovanja vedno težavna. Trajala so po več dni, ceste so bile slabe in čulo se je večkrat o nesrečah. Tudi za Marilakove preseljevanje v Pariz ni bilo prijetno, tem manj, ker je bila na potu razun dveh bratov tudi mlada in še nežna gospodičina Alojzija Marilak, katera hujšega napora ni bila navajena. — Vže so blizu Pariza. Cesta jih vodi skozi senčnat gozd. Tir je bil od deževja razdejan in vožnja nevarna. Zato vsi stopijo z vozov; naveličali so se vednega preobračanja sem in tje. Nakrat obstopi popotnike cela truma ciganov. Znana je ciganska nadležnost. Stare in mlade ma- lere, z olroci na hrbtu, molijo roke in prosijo darov. Mladi cigančki pa so tem umeji in nikakor ne puste tujcev dalje. Alojziji smilijo se ti zanemarjeni olroci. Seže v žep in da bližnjemu fantiču nekaj denarja. »Hvala lepa — hvala lepa — Bog plati!« zahvaljeval se je urno deček in uljudno se poklonivši poljubi gospodičini roko. Gosposko dekle odšlo je dalje. Ni se brigalo za fantiča. Srečno dospO v Pariz. Vsi so veseli, da je konec potovanju. Trudni so. Vsak misli, le na posteljo, da se nekoliko opočije. Lojzika je samu v svoji sobi. Želi si miru; onemogla je. Leže ... pa zaspati ne more. Po navadi molila je vsak večer, predno je šla spat, rožni venec. Nocoj ga ni. »Bog mi ne bode zameril, preveč sem trudna,« dejala je sama pri sebi. Pa čudno! Zaspanec nikakor noče priti. Različne misli ji rojijo po glavi; bo\j ko jih odbiva, bolj ji nagajajo. Zato zopet vslane in se obleče. Vse je tiho. Črna noč je zunaj, v sobici pa bril luč. In deklica vzame molek, poklekne, sklene roki ... in začne moliti na polglasno rožni venec, — Pa kaj je / Kaj je novej Najvažnejši dogodek v Avstriji je izjava škofov v gosposki zbornici za versko šolo; to pričajo posebno nasprotniki verske šole, zakaj vse kar leze in gre z brezverskimi liberalci, vpije in kriči, kakor da pride precej sodnji dan, ako bi dobili versko šolo. In vendar, kar so škofje storili, morali so storiti kot katoliški škofje, kar so dolžni svoji službi. Zal, da moramo dostavili, da se z judovskimi in drugimi brezverskimi listi, ki so mnogi vsikdar zakleti sovražniki Slovencev, brati tudi »Slov. Narod«, ki ne najde nobenega dobrega zrna na izjavi škofov in celo zlobno prevrača njih besede. Hvala Bogu, da ima slovensko ljudstvo o tem popolno druge misli, kakor »Slov. Narod«; ta list pa je zopet pri tej priliki pokazal svoje brez-versko kopito, ki ga je nekaj časa prav varno skrival. — Na Ogerskem je odstopil ministerski predsednik Tisza; toda sprememba bo le osebna, zakaj tudi grof Szapary bo vodil vlado v istem brezverskem in Slovanom sovražnem duhu, kakor njegov prednik Tisza. — Na Dunaju snujejo Rafaelovo društvo, ki bo v pomoč izseljencem iz avstrijske države; ne pa da bi jih vabilo iz države, ampak le varovalo sleparjev, ako jim ni nikakor ostati doma. — Na Nemškem so volitve končane; največ poslancev imajo katoliki, namreč 108 od 397; reči moramo, da tako delavni in edini katoličani niso nikjer, kakor na Nemškem. V Berlinu a po svetu? zborujejo poslanci mnogih evropskih držav, kako zboljšati delavcu revno stanje: cesar Viljem je vnet in delaven za tako zboljšanje na krščanski podlagi, a staremu Bismarku to ni všeč in zato časniki pišejo, da hoče odstopiti. — Italijani bodo postavili spomenik uporniku Macihiju, ki je 1. 1850 silil nato, da se razruši in uniči Avstrija in da se v ta namen podpihuje sovraštvo med različnimi narodi. Tudi minister Krispi je govoril v zbornici za tak spomenik. To je lep prijatelj in zaveznik Avstrije. Sploh pa republikanci na Laškem vedno prevzetneje stopajo na dan in kralju, kakor tudi prijateljem njegovim se odpirajo oči, da bi za kralja kmalu zmanjkalo tal, ako se bo število upornikov tako množilo, kakor zadnja leta. — Iz Ruskega se zopet sliši o spletkah in zarotah sovražnikov carjevih, ki se tam imenujejo »nihilisti«, zato ker hočejo uničiti ves sedanji red. Car je dobil pismo, v katerem se zahteva od njega, da izda tako ustavo, po kateri bodo tudi podložni imeli besedo pri vladanju. Car bo spoznal, da mu kruto preganjanje katoličanov ne donaša posebnega blagoslova. — Na Francoskem bodo dobili zopet nove ministre; kakor vreme, menjajo ondi vlade; to gotovo ne more biti v korist Francoski, zakaj hiša, ki mnogokratno menja gospodarja, navadno ni posebno v dobrem stanu. to?... Ali ni nekaj zašumelo? — Posluša, posluša ... pa zopet je vse liho. Strah jo spreleti, nakrat so ji pred očmi vse tiste pripovedke, katere je kedaj slišala o zakletih gradovih ali o roparjih, ki sb po noči napadali grajščine. — Zopet vleče na uho. Zdi se ji, kakor bi nekaj dihalo v sobi. Obrne se. Glej, dvoje oči se zabliskajo izpod postelje! Pok! — Človek je spodaj! Skriti se je hotel urno, pa z glavo se je udaril ob stranice. Kaj storiti prestrašeni deklici ? Sama je . . noč je; na pomoč klicati ne more, v strahu pozabi, sovražnik je blizo. Kakor bi jo Bog razsvetlil, začne na glas moliti, pa ne moliti, da bi jo Gospod otel iz te nevarnosti, marveč, da bi se usmilil tistih, ki njega žalijo in njim dodelil milost pravega kesanja in spreobrnenja. »Hudobnež!« pravi nato, »pridi v6n iz tega kota! Le pridi ven! Ti si meni hotel hudo storiti, jaz ti pa hočem to hudo z dobrim povrniti.«—Kako se deklica začudi, ko izpod postelje prileze - ciganček, katerega je videla še danes popoludne in mu je še nekaj vbogajme dala. — »Zakaj si prišel tu sem?« — »Gospodar moj naročil mi je, naj se skrijem v gradil; zvečer, kedar bi vi zaspali, bi šel in odprl vrata, da bi lahko naši možje prodrli v grad.« Deček pripovedoval je odkritosrčno. Poznalo se mu je, da ni do cela spriden. Imel je dobro srce, pa bil je — cigan. Deklica ga mirno opominja, ali se ne boji Boga, ker naklada hudobijo nad hudobijo. Ta ljubeznji-vost ga gane. Ves potrt stoji deček pred njo. Kesa se. Tu sname nekaj z vrata. »Gospodičina!« pravi, tu imate ta medaljonček. V njem vidite žensko podobo, spodaj pod njo je zapisano ,Neža\ Ce bi še kedaj prišli v tako nevarnost, kar izgovorite to ime in nič hudega se Vam ne bode zgodilo. To podobo vzel mi je gospodar, precej, ko me jeAobil; bal se je, da bi me izdala; meni je bila nad vse draga, bila mi je edin spomin, da sem imel tudi jaz mater, ki me je iskreno ljubila. Hrepenel sem vedno, da bi podobo zopet dobil od gospodarja, a ni mi bilo mogoče; mislil sem že, da jo je razdrobil. Ko pa danes zopet skrivaj brskam po vozičku med gospodarjevimi rečmi, najdem medaljon, ga skrijem ter mislim, kako bi ga varno shranil. 6* Kaj je novega Kranjsko: V Št. Petru pri Novem Mestu so morali vsled oSpic ali dobre zapreti ljudsko Solo. — Umrl je 3. t. m. na Robu pri Velikih Laščah učitelj g. F. Vigele. N. v m. p.! — V Št. Ožboltu blagi župnik gosp. Ivan Nemanjič za srčno napako. — V KoSani je 9. marca predaval tajnik kmetijske družbe v Ljubljani gospod Gustav Pire o strupeni rosi ter pojasnjeval, kako treba to bolezen pri trti zabraniti s škropljenjem z modro galico. — Na Jesenicah se je v šoli igrala deklica M. Pretnar z dinamilno kapico, ki se je unela in deklici odtrgala na levi roki tri prste, na desni pa in po obrazu jo zel6 ranila. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl nadučitelj gosp. J. Kermavner. N. v m. p.! — V Cemšeniku je nagloma umrl ondotni župnik g. Jak. Tomelj; po opravljeni sv. maši poda se obhajat neko bolnico, a mrtvoud ga zadene; zgrudi Re, ponesO ga domu, kjer dejan v sv. olje in po prejemu papeževega blagoslova ugasne ob 12. uri. Bil je pokojni domačin in še le par mesecev kakor župnik pri nas. — Dn6 7. t. m. je kočar J. Pod-lipnik v Št. Jurju pri Kranju obrezoval hrastje ter tako nesrečno padel z drevesa, da je drugi dan umrl. — V začetku tega meseca so po noči v pisarno Vipavske davkarije vlomili tatovi ter odnesli denarja in blaga za blizo 400 gld. — V Ustji na Vipavskem je 9. t. m. pogorela hiša s hlevom. Sosedje so omejili požar, ker je bilo vreme mirno. po Slovenskem? Šmartno ob Savi, 12. marca. V nedeljo popoldan 9. t. m. okoli četrte ure zaslišimo nenadoma plat zvona in v malo trenutkih vpepelil je požar dve hiši z gospodarskimi poslopji vred v sosedni vasi Obrije. Dasiravno je bilo naenkrat veliko ljudij na kraju požara, vendar ni bilo mogoče reči rešiti. Ker že dolgo ni bilo dežja, suhi so vsi vodnjaki v bližini; dovaževali so vodo iz Save v sodih, a brez brizgalnice se pri silnej vročini ni moglo blizo. Zgorelo je skoraj vse poljsko orodje in klaja za živino. Eden posestnikov bil je zavarovan za 850 gld., a drugi samo za 200 gld. Cuje se pa, da je baje obrok plačevanja zamudil. — Kdaj neki začeli se bodejo naši kmetje brigati kaj za gasilna društva, zadnji požar naj bil bi jim v zgled. V bližnji občini Stožiče si nekateri možje prav mnogo prizadevajo, da bi si osnovali gasilno društvo. Gospod Anfon VVilfan obljubil je v ta namen celi petdesetak, po njegovem zgledu obljubili so tudi župan in ostali odborniki, razun dveh, po 15, 10 in 5 gld. Upati je skoraj, da si ustanovi toliko potrebno gasilno društvo. Ako se to zgodi, poročal bodem o priliki. Dobrna. Med največe dobrotnike šolske mla-deži ovokrajne spada gospa pl. Heider. Nobeno zimo ne pozabi na stradajoče učence. Začetkom tekočega šolskega leta je več otrok oblekla, a pred adventom je veleč, gospodu dekanu kot načelniku V tem mi gospodar naroči, naj hitim ž njim za Vami; spremi me v Vaš grad ter mi ukaže, naj se skrijem pod posteljo ter po noči ob gotovem času drugim odprem vrata. Tako smo oropali že mnogo hiš. Tudi tukaj sem hotel tako storili in da niste Vi ostali in molili nocoj, ne vem, kaj bi bilo sedaj z Vami in Vašimi. Vaša molitev je vzbudila tudi v meni že davno pozabljene spomine, kako so tudi mene mati jemali v naročje in molili z menoj po otročje. Ne bojte se, nič hudega Vam ne storim; kaznujte me, spoznam, da sem kazni vreden, še bo\j pa milovanja.« Alojzija ga začudena posluša. V roki drži me-daljonček; bil je zlat. Ne vč ali bi verjela ciganu njegovo povest, ali ne. Zato skliče domače, kateri prestrašeni prihilč, dečka zgrabijo in ko jim Alojzija pojasni dogodek, dečka odpeljejo. Možaki pa so zavarovali palačo in poslali po stražnike, da bi Sli lovit tatinskih gostov. Drugo jutro se je govorilo po vsem Parizu: pri Marilakovih so hoteli tatje vlomiti. Celo kraljica je zvedela o tem in poslala je svojega svetovalca Anton-a Le Gras, da popraša, je-li res kaj resnice na tej govorici. Marilakovi pripovedovali so mu sami vse, kakor se je zgodilo. Ko sliši o zlatem medaljončku, prosi, da ga mu pokažejo. Anton Le Gras ga pogleda in — obledi. Podoba na njem bila je podoba njegove matere. Imel je Anton petletnega bratca Gabrielčka. Temu je mati ovesila krog vrata medaljonček ž njenim imenom in ž njeno podobo. Necega dne igral se je deček na lesenem mostiču. Voda je bila vsled deževja jako narasla in sicer krotki valovi so se isti dan jezovito zaganjali v slabotne mostnice. Gabriol obešal se je zvedavo čez ograjo in gledal, kako se peni voda v žlebu. Les je bil trohljiv. Nakrat most zaječi, hruši in, pok, lesovje se podere, deček je zginil v valovih. Ni ga bilo več. Mislili so, da je utonil. Pokličejo cigana. Fantič pripovedke, da se spominja, da je padel v vodo. Ali bradat mož ga je rešil in nesel saboj in ga prinesel k ciganom. In pri njih naučil se je beračiti in — krasti. Anton Le Gras spozna, da je našel svojega izgubljenega brata — Gabriela. krajnošolskega soveta izročila 12 gld. z namenom, naj bi ubožni učenci dobivali ob poldne kruha in toplo juho, jednaki znesek je obljubila in pozneje dala še trikrat. Kuhanje hrane je blage volje po izredno nizkej ceni prevzela in živeža še za nekoliko šolarjev na lastni račun prilagala gospa Orozlova. Uboge učence zdatno podpirajo tudi vzlasti gg. dekan Gajšek, za tem Brauner in drugi. Darežljivim mladinoljubom plačnik bode Bog. Štajarsko. V Slovenjibislrici umrl je vč. gospod Druškovič, dosluženi dekan, star 83 let. Že 1848 opravljal je dekanovinske posle. Izmed duhovnikov, ki so omenjenega leta bili župniki, živi danes v službi samo še vč. g. Globočnik, bisernomašnik in župnik pri sv. Juriji v Savinski dolini. — Učitelji so postali gg. J. Weixel pri Devici Mariji v Puščavi, Fr. Zagoričnik v Orešji pri Brežicah, BI. Tominec v Črešnjevcu pri Slovenjibislrici, Ernestina Razlag v Ljutomeru. — Deželnošolski so vet spoznal je za potrebno, da se šola jedno-razrednica v Skalah pri Velenji razširi. — Od Ogerske meje se nam z dnč 8. marcija naznanja, da je na Murskem polji cena »zrnju« ali žitu malo poskočila. Sedaj rž plačujejo 100 kil po 7 gld., pšenico pa blizo 8 gld, v Radgoni tudi dražje. Med kmeti se nahaja še mnogo lepega blaga in čaka na kupca. Saj na Spodnjem Štajaru ravno Murski poljanci sejejo največ žita. In naš poročevalec pravi, da ima on za prodaj pšenice še čez 40 m. centov, rži 20 stotov ali centov. Podobno velja o drugih gospodarjih. Zatoraj: kdor potrebuješ žita, ne kupuj ga pri zidovih na Ogerskem, ker ga naj- Gabriel Le Gras bil je poznej zvest tovariš sv. Vincenciju Pavlanskemu; povsod je šel temu svetniku na roko, da mu je bilo mogoče skazovati toliko dobrot svojemu bližnjemu. Alojzija Marilak pa je postala njegova — nevesta. Kako čudna so pota božja! Nekdaj tam v gozdu: reven ciganski deček in plemenita gospodičina — nazadnje zaročena pred altarjem! Pa ista pobožna deklica, ki je o poznem večeru tako verno molila rožni venec in ravno s to molitvijo rešila sebe in vso hišo velike nesreče, bila je ravno tako pobožna žena in bogaboječa vdova. Po smrti svojega moža je vdova Le Gras izdajala svoje premoženje revežem in bolnikom. Bila je ustanoviteljica znanega reda usmiljenih sester, ki še zdaj z isto ljubeznijo strežejo ljudem na telesu bolnim, s kakoršno ljubeznijo je gospodičina Alojzija Marilak vsprejela in postregla na duši izgubljenemu dečku ciganu. deš v lastni domovini dovolj; podpiraj nekoliko tudi iz domoljubja svoje rojake, domače poljedelce. — Velika Pirešica oskrbljuje dve šoli popolnoma, namreč na Gornji Ponikvi in v Galiciji, potem deloma one v Celji, v Rožni dolini, pri sv. Iliji, v Petrovčji. Minolo leto je občina imela potroškov za 7155 gld. 47 kr, od tega se je 5343 gld. 45 kr. porabilo za šolske potrebe in 412 gld. za vbožce. Največ je zahtevalo tik šole postavljeno poslopje za stanovanje dvema učiteljema. Občinskih doklad so pobirali po 85 odstotkov. Oni dan je občinski odbor v svoji seji podpisal ter v državni zbor na Dunaj odposlal prošnjo, naj bi otroci šolo obiskovali samo šest let; razven tega so pridni možje poprosili tudi za šolo versko in slovensko. — Kmetijska družba štajarska je obdarovala vrle služabnike, ki že dolgo časa služijo pri jednej in istej hiši. Premije dobili so: 20 gld. dekla Barbara Drobež, služi 52 let pri Goropevšeku na Črnivrhu; po 15 gld.: Jožefa Kokol, 49 let pri Vajngrlu na Pesnici; viničar Miha Ob-man, 47 let pri Purgaju v Lajtersbergu zvunaj Maribora; viničar Marko Brglez pri Sv. Petru ob Dravi, v službi pri župniku 46 let; po 10 gld: hlapec Jože Maurar, 44 let pri Lindlu v Hotinji-vesi blizo Maribora; Andrej Obenaus, 42 let pri Delagu v Mariboru; viničar Sebastijan Fant, 42 let pri grofici Egger v Radiselju; viničar Matjaš To-mašič v Admontskih goricah 42 let ; viničar Jožef in Marija Zemljič, 41 let pri Štajaru v Ljutomeru; viničar Franc Jerič, 40 let pri baronu Twiklu na Krčevini poleg Maribora. — V Orešji pri Slivnici na Dravskem polji je 6. marcija zvečer ob V>9uri zvečer nastal ogenj. Petletni fantek je zakuril v starej peči, na istej bila je obleka, ta se je užgala, in vsled tega je požar vpepelil 20 hiš. Škodo cenijo do jedno sto tisoč goldinarjev. — Pri Pušniku na Paki blizo Šoštanja zadušili so se trije otroci. Koroško. Kakor smo že poročali, hočejo tudi koroški Slovenci ustanoviti katoliško politično in gospodarsko društvo. Dne 5. marca so imeli v ta namen osnovalni shod, katerega se je vdeležilo blizo sto mož iz vseh slovenskih pokrajin na Koroškem. Predsednik zborovanju je bil č. g. Gregor Einšpieler. Ta shod zopet spričuje, da vsi napori nasprotnikov, ki merijo na to, da se zatrS na večne čase slovenščina in gospoduje le nemščina in ž njo pogubni liberalizem na Koroškem, popolnoma so prazni in jalovi, zakaj tudi koroški slovenski kmet se zaveda svojih pravic. Ob tej priliki so nabrali 39 gld. za bandero sv. Cirila in Metoda v Kotmari vasi. — Nemci so se že začeli pripravljati za volitve, zato je potreba, da se tudi Slovenci zberajo in vredč. — V Prevaljah je imela 17. febr. Ciril-Metodova podružnica svoj občni zbor. Po zboru so se tudi posvetovali, kako vstanoviti podjunsko hranilnico v Jmihelu. — Za občino Črno so imeli volitve, pri katerih so Slovenci propadli. Tukaj ima namreč grof Thurn veliko posestvo, zato imajo njegovi gozdarji veliko oblast, ter kakor mogočni pasa hočejo gospodovati med nami; tem je poma- gala Planinska družba, toda vse to bi nas ne bilo podrlo, ko bi jim ne bil pomagal gospod C., ki se po svoji službi pač ne bi smel ogrevati pri volitvah za take ljudi, ki nikoli v cerkev ne gred6. Žalostno je, če ob času nevarnosti pastir zapusti svojo čedo. >1. IMNI Cerkev in šola. Verska iola in škofje. Avstrijski škofje so se v Šolskem odseku gosposke zbornice jasno, krepko in veljavno oglasili za versko Solo, ter vladi izročili to le izjavo : »V prvi seji Šolske komisije gospodske zbornice dne 28. februvarija 1.1. rekli so podpisani člani Šolske komisije, da hočejo poskusiti od vlade same za potrebno spoznano premembo zakonov z dne 14. maja 1S69 in 2. maja 1S83 tako uravnati, da se ustreže opravičenim zahtevam katoliške cerkve. To vravnavo si usojajo podpisani člani Šolske komisije ob enem kot zastopniki vseh Škofov v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel v naslednjem natančneje pojasniti. Po določbah gori omenjenih zakonov (§ 20.) slariSi ali njih namestniki svojih otrok ali varovancev ne smejo pustiti brez pouka, ki je za javne ljudske Sole zapovedan. Večina stariSev, oziroma njih namestnikov je torej postavno prisiljena 23.), svoje otroke ali varovance v javne ljudske Sole pošiljati, .lavna ljudska Sola je torej prisilna Sola, in stariSi ali njih namestniki se morejo s prisilnimi sredstvi siliti 84.), naj skrbe za to. da njih za Solo godni otroci redno v Solo hodijo. Podpisani sedaj nečejo pretresati, ali je prisiljeno Šolstvo sploh opravičeno ali ne, vendar pa mislijo, da je prisiljeno Šolstvo, kakorSno imamo pri nas, le v tem slučaji dopuščeno in znosno, če se ž njim katoličanom ne krati najsvetejša, po ustavnem zakonu (člen 14.) zagotovljena pravica popolne verske svobode in svobode vesti. To se pa brez dvoma godi, če postavnim zastopnikom katoliških za Solo godnih otrok ni mogoče dati jim po javnih ljudskih Šolah tako vzgojo in tak pouk. kakorSen se edino vjema z načeli njih vere in kakorSnega tirja njih vest, ki jim torej naklada dolžnost, zopet in zopet povzdigniti svoj glas za katoliško vravnavo ljudske Sole. Zavest. da z dragimi vred pošteno nosijo Šolska in javna bremena in l njimi vred zvesto spolnujejo vse držav- ljanske dolžnosti, mora njih zahtevam dati Se večo veljavo. Pa se v veliko višji meri so skofle zavezani, da za izročeno jim čredo Kristusovo tftko vravnavo javnih kot prisilnih Sol zahtevajo, da se otroci ne bodo versko-nravno vzgojevali po nauku premenljivih Šolskih mnenj, ampak po nepremen-Uivih načelih sv. vere, in da ne bodo izurjeni samo v znanostih in ročnostih, ki so potrebne za to življenje, ampak da postanejo zmožni, doseči tudi svoj večni namen; to je podlaga za odgojo v resnic i poštenih ljudi in članov državnega in cerkvenega občestva. Ta dolžnost podpisanim veleva, da za katoliške otroke zahtevajo katoliške javne ljudske Sole. kar hočejo v naslednjih točkah natančneje določevati: 1. Javne ljudske Sole naj se tako vravnajo, da bode katoliškim otrokom redoma mogoče jih obiskavati, ne da bi bili nameSani z otroci drugih veroizpovedanj. 2. Na katoliških javnih ljudskih Šolah morajo biti vsi učitelji katoličani, morajo se iz-obražiti na katoliških učiteljskih pripravnicah in si morajo pridobiti tudi zmožnost učiti katoliški krščanski nauk. 3. Pri nameščenji učiteljev na katoliških javnih Šolah je organom katoliške cerkve dovoliti toliko vpliva, kolikor ga je treba, da se zagotovijo o primernem delovanji prosilca, ki se naj namesti. 4. Krščanski nauk naj se v teh Šolah po sodelovanji učitelja razširi, drugi pouk pa, kakor tudi učni načrti in pripomočki nuj se tako vravnajo, da se v njih ne le nič za katoliške otroke spodtak-ljivega ne nahaja, ampak da je vse v lepem soglasji s katoliškim značajem Sole. o. Gledč nadzore'va katoliških ljudskih Sol in učiteljskih pripravnic treba je katoliški cerkvi dati priliko, da njih verski značaj vsestransko in zdatno varuje in pospešuje po svojih zakonito nastavljenih organih. Konečno naznanjajo podpisani, ne da bi se spuščali v politična razpravljanja, da so pripravljeni zastran svojih zahtev z raerod^jnimi krogi na dalje se razgovarjati. Na Dunaji, 12. marca 1890. Franc kardinal Schonborn, knez in nadškof praški. Janez Zvverger, Jakob, knez in škof sekavski. knez in škof ljubljanski. Vsi katoličani v Avstriji moramo iz sroa hvaležni biti svojim škofom, da so soglasno vsi v od- ločilnem trenotku tako odločno besedo spregovorili za versko šolo; upajmo vsi, delajmo in molimo vsi za to, da se ta važni namen tem preje doseže. Kakor pa brezverci z vso strastjo vpijejo in delajo po časopisih in shodih zoper to izjavo škofov, tako je dolžnost vernih katolikov, da prav iz tega vzroka svojim škofom naznanjajo svojo iskreno hvaležnost. To so storili med drugimi tudi preč. gosp. kanoniki v Ljubljani, ki so se v znamenje zahvale poklonili prevzv. gosp. knezoškofu Jakobu, ki si je s svojim delovanjem v šolskem odboru pridobil veliko zaslug. Gospodarske in obrtnijske stvari, Bolniška, blagajna mojstrov je imela preteklo nedeljo svoj prvi letni občni zbor. Društvo je imelo letnih dohodkov 794 gld. 15 kr.: stroškov 116 gld. za bolniške podpore. Načelnik društva gospod M. Kune je prav primerno izražal željo, naj bi se vsi obrtniki zavedali svojih stanovskih dolžnosti ter pristopali k blagajni, kajti razmere obrtnikom niso ugodne in marsikdo, ki Se sedaj ne misli, potreboval bo morebiti v bolezni društvene podpore. Pri nadomestni volitvi izvolili so se v odbor gg.: Bonač, Bukovnik, Dimitz, Dostal, Pust, Blaž; namestniki gg.: Luzner, Bogi, Kastelic; nadzorniki gg.: Rumpel, Krimmer, Reich. — Obrt-nijskim mojstrom potrebnemu in važnemu društvu želimo najboljših vspehov. »Domači živinozdravnik« se bo imenovala šesta knjiga, katero bo letos izdala družba sv. Mohora. Spisal jo je priljubljeni in skušeni zdravnik gosp. Fr. Dular v Beljaku. Družba bo s tem vstregla mnogim udom — živinorejcem, ki bodo imeli v domači hiši za prvo silo zdravnika, ako jim oboli kaka žival. Knjiga bo imela tudi mnogo podob, ki bodo spis pojasnovale in domačo lekarno, v kateri bodo navedena za prvo in hitro pomoč najbolj potrebna zdravila. Kako konja odvaditi, da ne moli jezika i* gobca? V ta namen se priporoča, živali pri delu dati brzdo, ki ima v sredi pritrjeno verižico, dolgo tri do štiri palce. Konj žveče in grize brzdo ter je tako prisiljen, svojo staro navado opustiti in čez nekaj tednov se toliko odvadi, da tudi brez one brzde ne moli več jezika iz gobca. Proti boleznim v gobcu in na parkljih priporoča se to-le zdravilo, ki se je neki vselej obneslo. Kuhaj v petindvsysetih litrih vode štiri litre ječmena in eno dobro pest robidinih listov. Ko se voda ohladi, prideni 500 gramov medu in pol litra dobrega jesiha. V to tekočino se pomoči kaka cunja ali krtača in se ž njo večkrat čez dan iz-riba gobec živali. Za parklje pa se rabi to-le: kuhane žajfnice en liter, špirita pol litra, karbolne kisline 100 gramov. S to zmesjo se s kakim čopičem (penzeljnom) ali kako krtačo parklji večkrat izmijejo. Dobro je tudi, če se potem zgoraj in spodaj namužejo z premogovo smolo. Če se ravna natančno po tem predpisu, se bolezen v malo tednih ozdravi. Posneto mleko daje naj se teletom le sladko, prašičem pa skisano. Le na pol skisano mleko je škodljivo teletom in prašičem, ker zavira pre-bavljanje. Ribo hitro oluskiniš, če tako-le ravnaš: Umori najprej ribo s tem, da jo suneš z nožem za pokrovec ribjega ušesa tako, da ločiš hrbtni mozeg od možgan. Potem jo obriši s cunjo ter odstrani tako ves žlem. Nato jo vtakni le nekaj trenutkov v vročo, skoraj vrelo vodo od 50 do 60 stopinj Jž. Tako ribo potem .ostržeš v nekaterih minutah. Če ti teče kri iz nosa, marsikaj priporočajo. Pred vsem si zrahljaj in odpni obleko, ki ti stiska vrat; srebaj v nosnico, iz katere ti teče kri, jesih in vodo, ledeno vodo, ali pa deni majhne koščeke ledu v nosnico; mrzle ovitke na čelo in nos; potegni v nos fino razdrobljenega galuna; zamaši si nosnico s pivnim papirjem, bato ali cu-fanjem. Storževa kupčija pri nas do sedaj nenavadna, vdomačila se je letošnjo zimo tudi pri nas in marsikakemu revežu, kakor za maslo prinesla nekaj krvavo potrebnih grošev. Posebno mamo so reveži, otroci hiteli za smrekovimi storži v Mavški okolici, kjer je pošiljal na Dunaj semenskim trgovcem storže Jos. Novak, posestnik na Jami pri Mavčičah. Tudi v smleški, vodiški, šenčurski, preški, sorški in druzih fnrah, tudi v ljubljanski okolici so, ko- likor nam znano, prav pridno prevaževali stor-ževe krže. Belo perilo. Posebno dober pripomoček, oprati perilo lepo belo, je očiščen boraks. Vzame se ga za 30 litrov vode ena pest, pri finem perilu, pregrinjalih, špieah (čipkah) se ga vzame lahko še več. Boraks se mora razkuhati v vreli vodi in se potem pomeša z vodo za pranje. Perila ne razjeda čisto nič, omeči najtrjo vodo in prihrani veliko žajfe (mila). NaHvinjskl semenj v Ljubljani dn6 8. t. m. so prignali mnogo živine, okrog 1670 glav, največ volov in konj, rejeni voli so se lahko prodajali, za konje pa ni bilo posebne kupčije. Nekaj na boljem bodo ljudje pri vknjiže-vanju v zemljiščno knjigo (gruntne bukve), ker jim -»i— Razne (Shod v Št. Vidn nad Ljnbljano.) Katoliško politično društvo, ki je dne 9. marca napravilo v Ljubljani tako sijajno svoj prvi shod, priredi prihodnjo tiho nedeljo dne 23. t. m. svoj drugi shod v Št. Vidu nad Ljubljano ob 4. nri popoludne v društvenem domu rokodelskega društva, ki je prav blizu farne cerkve. Govori na tem shodu bodo posebno zanimali kmetovalce in obrtnike, katerih je ondi veliko, zato upa odbor, da se bo tudi druzega shoda vdeležilo prav mnogo udov in prijateljev društva. Ako bo vreme ugodno, pričakovati je tudi ljubljanskih udov v Št. Vid, kamor imajo prijeten in lep sprehod in kamor jih v imenu Št. Vidcev odbor prijazno povabi. (Lep nank.) Leta 1888 je bil 2. marca v Ja-fersonu v Ameriki usmrten zloglasni morilec M. Varner. Vdal se je pijači, kradel denar, da je zanj popival, nazadnje tudi ljudi moril in ropal. Pod vislicami prosi, naj mu dovolijo, da spregovori še par besed. »Ako kdo izmed vas«, pravi obsojenec gledalcem, »nese k ustom kozarec žganja, spomni naj se na M. Varnerja, ki sedaj drži v rokah smrtonosno vrvico, katero mu je spletlo žganjepitje, in pogleda naj, preden pije, na dno kozarca, morda zapazi že ondi kako nitko, s katero ga ovija strast v svoje mreže in v njegovo nesrečo.« Žganje je pijača iz pekla. (Znamenje hnde zime.) V neki hudi zimi se je zgodila ta-le posebnost: Tri dekle, ki so prišle na trgu v mestu skupaj, vedele so si pripovedovati toliko novega, da so jim podplati na čevljih primrznili k tlaku. Smehu je r.ilo veliko, ko so prišli usmiljeni Samarijani ter jih s kropom rešili pri malih zneskih do 100 gld. ne bo treba pri notarju iskati postavnega potrdila (legaliziranja). ampak zadostuje, da bodeta namesto notarja dva verodostojna moža kot priči. Tako so določili nedavno v gosposki zbornici; ker bo pa ta postava veljala le za tiste dežele, kjer bodo to sklenili deželni poslanci, zato upamo, da bodo slovenski deželni poslanci to zadevo rešili precej, ko se prvikrat snidejo, ter vzlasti revežu prihranili potov in denarja. Tržna cena v Mariboru. Pšenica 6 -pj8 40 kr., rž 5 gld. 30 kr., ječmen 5 gld., oves 3 gld. 60 kr., koruza 5 gld., proso 5 gld. 30 kr., hajdina 5 gld., krompir 2 gld. 30 kr., vse po hektolitru; kilo fižole 10 kr., leče 32 kr., graha 22 kr.; liter prosenega pšena 12 kr., jajce 2 kr., sena 100 kilo 2 gld. 20 kr., slame za nasleljo 1 gld. vesti. iz hude ječe. — Zraven pa nismo bili, ko se je to zgodilo, zato bi za resničnost ne mogli priseči. (Napoleon in Mortier.) Napoleon gre neki dan v svojo cesarsko knjižnico, kjer so bile nekatere bukve zel6 visoko zložene. Visoko nad seboj zagleda posebno debelo knjigo ter se stegne ponjo, a je ne more doseči, ker je premajhen. General Mortier pristopi in ker je bil visok, doseže knjigo ter jo da Napoleonu: »Prosim, Sir, jaz sem večji, kakor Vi, Sir, tukaj je.« — Hitro odgovori Napoleon: »»Večji sicer niste, a daljši ste!«« (Doslniili so) lani izdani novi goldinarji; namesto teh so oskrbeli druge in lepše ter bodo jih letos enkrat razposlali med svet, časa za to še v ministerstvu menda niso določili. Tudi nove pisemske znamke ali »marke« bomo dobili letos. (Kriva prisega.) V Vestfalnu na Nemškem pripovedoval je neki zdravnik svojemu župniku to-le dogodbo: Prišel je k meni delavec ter tožil, da ga boli palec na desni roki. Misleč, da ni nič posebnega, zapišem mu primerno mazilo, in že sem skoraj pozabil, ko zopet pride in v svoje začudenje zagledam ne le na palcu, tudi na kazalcu znamenje gnjilobe; poskusim vse, kar je bilo storiti mogoče, a bolezni ni bilo moč ustaviti. Med tem pa me pokličejo k bolnikn v vas, kjer je bil ta delavec doma. Vprašajo me, kako mu gre in povem jim, da ne morem razumeti tako čudne bolezni. »To nič čudnega ni«, rečejo mi kmetje; »isto roko, ki mu sedaj gnjije, vzdignil je pri sodbi in prisegel po krivem.« (To pride od igorej.) Pošten zidarski pomočnik imel je navado, vselej, kadar ga je kaj neprijet- nega zadelo, reči potrpežljivo: »To pride od zgorej! To je Bog poslal!* Tako se je naučil od matere. Njegovi tovariši so ga zaradi tega smešili, a 011 se ni dal motiti. Tako sede neko opoludne pri kosilu poleg zidovja nove hiše, ki so jo zidali; naš znanec je imel klobaso s kruhom za kosilo; ravno hoče prijeti klobaso, ko skoči k njemu pes ter mu pred očmi odnese klobaso. Haha, krohotajo se tovariši, kaj ne, to pride tudi od zgorej ? Ta jih pa ne posluša ter skoči urnih korakov za psom, ki je bežal s klobaso v bližnjo hišo. V tem pa se je pri zidarjih dogodila strašna nesreča; stena nove hiše se je nagnila in je silnim hruščem zasula nesrečne zidarje. Edin naš znanec, ki je hitel za psom, ostal je pri življenji; rekel je poln hvaležnosti do Boga: Da, tudi to je prišlo od zgoraj. (Majhna nra.) V Hallu je neki urar izpostavil uro, ki ni večja, kakor navaden grah, in vendar tako ločno kaže, da v osmih dneh tri minute ne zgreši. Slane pa la igrača blizo štiri tisoč gld. (Pri brivcu) najde upnik svojega dolžnika, ko mu je brivec ravno namazal brado z milom (žajfo). Upnik: »Ravno prav, da vas tukaj dobim; kedaj mi boste pa plačali posojenih sto gld.?* Dolžnik: »»Dragi moj, saj toliko vas prosim, počakajte, da mi brivec odbrije brado.«« Upnik: »No, ni take sile; toliko časa rad počakam.« — V tem skoči dolžnik s stola, obriše milo z obraza in se ne da obriti. »Vi, brivec, ste priča, da me bo upnik čakal toliko časa, dokler se ne obrijem«; vrže groš na mizo in hiti neobrit iz brivnice ter hodi z brado okrog, da mu ni treba plačati dolga. — Takih kosmatincev bi vedeli gotovo tudi spošt. bralci »Domoljuba« mnogo z imenom našteti. (Lepa navada.j Po nekaterih krajih na Švaj-carskem vlada lepa navada, da gre družinski oče vselej zadnji spat. Noben odrasel sin si ne upa zvečer čez čas izostati od doma. Preden gre družina počivat, pokropi se vsak z blagoslovljeno vodo, stopi pred očeta ter ga prosi, da bi ga blagoslovil z znamenjem sv. križa. Oče vsakega otroka, tudi odrasle blagoslovi s sv. križem na čelu, ustih in na prsih; otrok na to poda očetu roko in reče: »Oče, lahko noč: Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Drugi dan pri voščilu za »dobro jutro« se isto ponavlja, kakor zvečer. Ako očeta ni doma, opravlja mati ta posel. Jutranja in večerna molitev je vsej družini skupna. — Da bi se pač saj nekoliko te lepe navade posnemale tudi po slovenski zemlji! (Tat v popotnem eabojn.) K posestniku v Navri v okraju Torn prišli so pred nekaj tedni štirje lepo oblečeni gospodje z veliko popotno korbo; rekli so, da so zamudili železnico in prosili so posestnika, naj jim spravi čez noč zaboj, ker imajo v njem dragocene reči, katerih ne upajo pustiti, da bi čez noč bile zunaj. Toda posestnik jih požene, in oni gred6 k župniku, ki jim precej obljubi, da hoče blago dobro shraniti. K sreči pa še isti večer oni posestnik obišče župnika in kmalu prideta v razgovoru na skrivnostni popotni zaboj, posebno zaradi tega se jima je vse zdelo nekako čudno, ker se je domač pes ves čas sukal okoli zaboja in lajal. Po-kličeta orožnika (žandarja); ta s svojo sabljo preiskuje po zaboju, kaj bi bilo v njem; ko enkrat malo globeje porine, zasliši se glasen stok in ko so odkrili pokrov, našli so v njem živega človeka, oboroženega z bodalom in samokresom. Tatu precej zgrabijo in zvežejo in še tisti večer orožniki poiščejo tudi one štiri gospode, ki sami tatovi so, po tem nenavadnem potu hoteli vlomiti v hišo. — Pa naj še kdo reče, da svet ne napreduje! (Pomota.) Kmet, kateremu je zbolela krava, vidi druzega kmeta iti memo hiše. Hej, pravi prvi, slišal sem, da je tudi vam nedavno zbolela krava, kaj pa ste ji dali? — Ej kaj, trpentina, odgovori drugi in gre urno dalje. Kmet si misli, da bo tudi za njegovo kravo to dobro in stori po tem nasvetu. — Nekaj dni pozneje se zopet srečata. „Zadnjič ste mi pa slabo svetovali, reče prvi drugemu. Kako to? — Dal sem kravi trpentina, vendar mi je poginila. — Saj je moja tudi", zavrne ga tovariš. ($tiritiso6 let staro truplo) našli so v Egiptu in ga hranijo sedaj v Londonu. Truplo je kralja faraona Mykerina; ta je živel blizo 22. stoletij pred Kristusom, torej ob času, preden je bil Abraham rojen in vendar sedaj že več ko 4000 let ogledujejo radovedni ljudje to truplo ali mumijo. Tudi stari so kaj znali. (Drag zajec.) Neki bavarski meščan iz Pasova, ki je blizo naše meje, je najel lov na avstrijski zemlji. Eden izmed lovcev hitel je za zajcem in ga vstrelil na bavarskem svetu. A zasačijo ga stražniki ter kaznujejo. Lovska karta bavarska velja blizo 7 gld., zraven tega lOkratna kazen, znese 70 gld. in ker je bilo 5 lovcev, 5 X 70, to je 350 gld. Zajček je moral za ta denar posebno lep in okusen biti. — Najbrže pa je ta novica — lovska. (Kako drngod gosposka kazni pijance.) Neki anglež se je napotil v Argentinijo, da bi stopil v službo kot uradnik pri železnici. Prve dneve bilje zelo vesel in je veliko pil, ker mu je od pota ostalo še precej denarja. Pijanega ga dobč policaji in ko se je streznil, obsodila ga je gosposka, da mora v kazen osem dni pometati mestne ulice. Za pet goldinarjev bi njemu nič ne bilo, a ceste pometati, to je šlo nerado; zato jo je precej, ko je dostal aj :opiu;u ii mu. češ n^ an v.iiuii. « orfaii aitmtia iu i n. ■ *.v«.rsi Mtruai« »rnoo* m. M ioirianik« mi« Jociuk fcmni ,'ur.n J- ca in o»:«t( en »7 -jistna :a *ti:«> ia amrun« pum: njvnaa.k*} * »Prav -k • *tai .'ir; "i-3it d -norimo, i s:« ja »»mfeir i* «n«fra< « J. & S. KESSLER v BRNU, 7 fertiiiuuid^v« alic« 7. idn« bliir« za r^jH*. l.uniiHSa a - -'.a—H"J1 ram-ni nt«"! T. n;l,-H""—r*. 71 m»f» —Ti--. llD!) Ha C n«!!'-«!!!' »lili.-' .e uiti. ta 1i " n»j aie:u pr >">".3111 ir v-v- SE .!.;•> »ti r>i 3ro"mc»<'»«' »••»—» -u n' »jiura 3 j * it;u i • i t. Ša i« i.l- »» e. ad. "^iika i" «»«< jri»i -u :—-s n w • t in«iini T-iptjmi! .rns - »ta. r' <- ^iian t? a - ttr««. a Si. juh imrs. t. ion -naa «i : 3>-ro >-n»nr!« a >•>. DrrjjmaortT. tt"-: 1»»* -o »ie 4C~t.au tao-i* ju- "u a irv n"Cii * BWi»ij]w i firmmi .rvr"rniwcn -3,-aunn unr I«au muBr t nai« -ti, u.- um s .--m jromaieai nar - ia.u 11 nttau «rn. tam c f>uw ^fijKr t;« - inc —r - 3:113 »uri « *rv-aai lanr* ia ■>. o-aass. iruie. t imemu a iaa iamen.-s a iio-i rsrs;-v . laain in:r" ah( ir> jnm n-am-ii. sut tki - lafla - a» ,-."7Vaa.-~ iuu: »min«. I ».It- tir« iar un iar. \ [tuMast -aftoan. amar - launaui - umeai ii» ; ifi -hi -sii. -1^.-11 lar-ii-a ani 3«it' X lur t. n. r. —a - % «nt- a ia,c inu - "-jl "un >gs" .;(,rri 3»« ra n» mk. c ^n ti«* »o m ijH-.iic 13>taiie 2n..n 3* e la.u r Iir-i«r J "mik« a.taiii innr n 3<«p-:jroa um tar j« iflissm latiaai.: wi. - liastsiiii —,r>.- -i "i"- r •• > p. "50. 1 t-mu- n iw - ri<< ■ p. , "i. i»n - -ini- n 1 ■ *.s a -..on« • " ■ ' iS u ■ f > t p. 0" - nai.P"' irnnn n araato -ftl -ai «r a -HiijiM-nH >: u« .a n.-i»aa >»<;»-•* a p iiiaen n Tnicta saqa »a n'i" T.t >1 Ia, f. i 54. !*i -:n. 3tcsa« —n. • r.> t'aiT' ' la.n«'-' 1*1 n. _0L_t tinnr : ..i 1 n^M. t-. n Kt" . I ti • p. del Min «r-.a k. ■ ai?no » -n«- ») n. fl M®. U«riiiaw rfiB«^- Eegamna n mijaro trmSjem irarr. m jošin n lamk: 1 ivin n jmpmi n joh ( numa n -izannga jiaija n^iaisra n *-»iii« n 1 iBsmim w>af(w. it I L,uQi irra. j!-- .a i i. t.» «• ' -u" 3«tto wiiais» 3.-c> n:n »n "tn«ci Tain pasarsko delalnico 3r >ir ir.-s ai-!«r.»n » lair-iaiit—sam Mri ■?n m,;TI;-,: (—itrm. t auniiiin tam » TT'".L-n. 3»e nae^ioT- t. lungst ;3Dn.k. T- ni" * i t - ti. ~2'r-:h i.: aataem » 3a.aii^i -ai. ■fur-. Mitiie -Uiti osebno so odlična iznajdba nove dobe, ilolcasenun s prakso, ter veliko koristijo kmetijstvu; io zdravniki proti kailm. »knrfeljno« itd M»!a neki 50 kr, velika 90 kr. Elizabetaa ustna voda, StekL 50 kr. Franeeva zdravilna esenca, preti boleznim v U-lodei in na jetrih, mrzli« itd Steki. 10 kr, doc- I gold , 5 dne 4 gaid. Francosko žganj« s soljo ali brez »li t Keklenicah po 20, 50 kr. in I gald. Grenko, tadi želodce krepčaječ« rlao. n n*j-tdravilnejiih gorenjskih ra«;lin. Steklenica, ki drži pol litra, z navodilom rabe 80 kr. Horstova voda za ©čl proti unetiia očem. njih kataraličnim afekcijam. Cena stekl. 50 kr, duc. 3 gl. Kapljiee za bledicae, dobro sredstvo proti pomanjkanja krvi Stekl. 40 kr. Kapljiee za kri, neprekosljhe. 38 kr, doc 3 gld. Kapljiee zoper mrzlico. Šteti 30 kr, doc. 3 gald. Klaeška pomada pospešuje rast Us Lonček 50 kr Kri ČUtilne krogljlee proti v»em bo eznim ki od želodca prihajajo. Cena škatljiei 21 kr, zavitek s H škatl in navodom rabe I gld. 5 kr.. 6 zavitkov 5 gld. 25 kr. Kri čistilni čaj KBUerJev. Majhen zavitek 75 kr, velik I f »Id. 30 kr. z navodom rabe vred Krogljice za bledieo dr. Blauda (pocukrane) proti pomanjkanja krvi (bledici, slabosti. pešanja). škatljica velja 60 kr. Krogljice za trakulje, gotovo sredstvo proti tra-kolji. Cena z navodom 2 gold. Malaga-vino najboljše vrste za prebolele. Stekl. II litra 60 kr, 1, litra I gld. 20 kr . liter 2 gld. 20 kr. MarijlBO-eelJske kapljiee. slavno znano in zelo priljubljeno zdravilo proti boleznim želodca. Steklenica 20 kr.. duc 2 gold, 5 due. 7 gold. 50 kr. Maža za gušo, lonček 35 kr. Maža za kile, za vsakovrstne tadi zastarane I gld. Obllž zoper kurja očesa, Luzerjev 60 kr, ravno tak od mene le 40 kr. Pagllaao-slrup, pravi iz Florencije. varaj se ničvrednih ponaredeb, cena I gold. Praiek za ščurke. Škatljica 3y kr. Rad«čl dunajski sok zoper kalelj. Stekl 4« kr. Ratka mala za ozebline, jako dobro »redttro. Lr nček 40 kr Salieilno kisla ustna Toda. Stekl 50 kr. Salieilno kisli zobni prašek, Škatljica 30 kr. Sirup iz planinskih zelišč proti kailjo, hripa-vo*i. pljočnim boleznim itd napravljen iz pravih pla-n makih 'zelišč. Stekl 50 kr, d»e. 5 gld. Strup za podgane, najmočnejše sredstvo. 20 kr. Strup za »tenle«. Steklenica 40 kr. Tinktura za rast las. Steklenica 60 kr. Tinktura za kurja oče«, bradavic« in trdo kožo. Stekl. 40 kr, 1, doc 2 geld. Univerzalni jedila! prašek, uvratn« wed«tvo proti zlat*j žili. slabemu želod«, zgagi, pomanjkanja slasti do jedij in zabadanju sploh jako priljubljen. Škatljica i navoiora rab« 50 kr. UaiTerzalal zdravila! obllž zoper vsakovrstne rane- vnetje oteklin« itd Škatljica 30 kr. l'ftaa voda dr. Dullofc-a iz ameriških rastlin, ohranjuj« zob« in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. M kr. Voda za čiščenje obraza, pege. ogre«. grint« in drage nečiatoau kože Stekl. 80 kr. Zobne kapljiee. Stekl 10 kr, duc 90 kr. Zobni prašek po dr. Helderjl i dodatkom sali-cilno-kitlega natrona je jako priljubljen. Škatljica 30 kr. Železnato kineško rlao pokrepča želodec ' ena butelji I gaJd. 20 kr. Železnato salo iz kitovih jeter najbolj*« trste, za krepčanje slabih otrok, katerim manjka krvi. Stekl 60 kr. Želodčne kapljiee Marije Ponagaj Napravljene so iz zelišč gorenjskih, zlasti okrog Brezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katere imajo lastnost vsakovrstne želo-dcč-n« bolezni ozdraviti. Stekl 30 kr, duc. 3 g«M. Medlcialcna mila, lep* dišeče pomade, la»aa olja, parfumi, Itd. redne t zalogi. ~~~ |f* Živinska zdravila.. li|| Ilomeopatlčae kapllce za prašiče zoper vse pra šičje bolezni. Stekl. 30 kr. PrmSek za prašiče po poskušnjah potrjen proti perečemu ognju, traničnemu in pljučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij. driski, kataru. itd. Zavitek 30 kr. Konjski evet za utiranje udov. trganje, oteklino, spahnenje šip« na kolenu. Stekl. I gld. liter 2 geld. Poskusen! konjski prašek. Zoper vsakovrstne konjske bolezni. Ako s« konju vedno po malo daje tega praška, obvaruje se ea čestokrat nalezljivim boleznim. ZaviUk 50 kr. Poskušenl mlečni In &ot«JI prašek. Ta prašek je skušeno čistilo krvi ter izganja vse bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr. ______Pasje krogljice proti pasjim boleznim. Škat. 50 kr. Homeopatična lekarna, Deželna lekarna pri „Mariji Pomagaj'- je. kakor znano, najprva in najstarejša homeopatični lekarna na kranjskem Zapravljajo m te zdravila iz posebne dobrote in čistot« t«r najtočneje. Isto tako s« dobe vsa zdravil« p« receptih napravljena, vedno sveža in najboljše vrste. Po pošti se vsak dan dvakrat razpošilja. Cenik pošljem, ako&e naroči, gratis in franko, v katerem je še veliko več in bolj natančno popisanih zdravil. Prosim vljudno, me p. n, občinstvu priporočati. Z veleapoštovanjem _ (16) ^ JblUU. UreCCL lekar. Iiiid. Gtrečel,