149Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj UDK 316.356.2:316472.47 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov POVZETEK: Sodobne dru‘bene okoli{~ine neposredno vplivajo na ‘ivljenje posame-znika in njegovo vzpostavljanje odnosov z drugimi. Posameznik je bil v modernih in predmodernih dru‘bah mo~no vezan na delovanje znotraj razli~nih dru‘benih skupin in kategorij, predvsem sorodstva in dru‘ine. V sodobni dru‘bi ta vezanost stopi v ozadje, pri tem pa nastajajo individualizirane oblike in polo‘aji bivanja posameznika. Kljub razpravam o krhanju dru‘inskih vezi in prenosu funkcij in obveznosti dru‘ine na profesionalne storitve dr‘ave blaginje, dejstva ka‘ejo, da dru‘inske in sorodstvene vezi ostajajo {e naprej mo~ne, ~eprav so zaradi vse ve~jih alternativnih mo‘nosti izbire posameznikov postale vedno manj zavezujo~e. V ~lanku sku{am na podatkih o omre‘jih socialne opore prebivalcev Slovenije pokazati, da imajo danes, kljub vse ve~ji individualizaciji posameznika, sorodstvene in o‘je dru‘inske vezi za posameznika {e vedno pomembno vlogo. KLJU^NE BESESDE: sodobna dru‘ba, posameznik, medsebojni odnosi, socialna opo-ra, socialna omre‘ja 1. Uvod: posameznik in dru‘ina v sodobni dru‘bi Okoli{~ine sodobne dru‘be, {e posebej tiste, ki pospe{ujejo individualizacijo, vodijo v krhanje socialnih omre‘ij dru‘ine, sorodnikov in prijateljev. Posameznik se osvobaja od dru‘benih oblik stanovske dru‘be, pri tem pa nastajajo individualizirane oblike in polo‘aji bivanja posameznika (Beck 2001). Slednji je postavljen pred mno‘ico izbir, na podlagi katerih vzpostavlja tudi odnose z drugimi (Giddens 1991). S pluralizacijo izbir se spreminjajo tudi odnosi znotraj dru‘ine. Po drugi svetovni vojni so sociologi dru‘ine razpravljali o “krizi dru‘ine”, ko se je na eni strani izobli- kovalo stali{~e, da se je sodobna dru‘ina odpovedala svojim odgovornostim, predvsem pri nudenju medsebojne opore in skrbi, ter jih prenesla na profesionalne storitve dr‘ave blaginje (Stannard 1979), na drugi strani pa, da je, obratno, dru‘ina postala preobremenjena, kar vodi v njen notranji razkroj (Keniston 1960, Demos 1979). ~eprav so se te kritike ve~inoma izkazale kot neto~ne, pa se v sodobni dru‘bi ka‘e, da so sorodstvene vezi postale manj zavezujo~e kot v preteklosti, saj sta njihov obstoj in intenzivnost odvisna predvsem od volje in izbire posameznika, tako kot v vseh drugih razse‘nostih dru‘benega ‘ivljenja. 150 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj 1.1 Sodobna dru‘ba kot postmoderna ali razvita moderna Pri poimenovanju in opredeljevanju temeljnih zna~ilnosti sodobne zahodne dru‘be prihaja do klju~nega vpra{anja ali {e lahko govorimo o moderni dru‘bi ali gre za nov tip dru‘be, tako imenovane postmoderne dru‘be. Za moderno dru‘bo je bila zna~ilna strukturalna stabilnost kapitalizma, kjer je bil osrednjega pomena razred in razredno osnovana politika, velik pomen pa so imele nacionalne dr‘ave. Nacionalna dr‘ava je bila skupaj s samozadostno materialno produkcijo garant dru‘benega reda. Sodobne dru‘bene okoli{~ine ka‘ejo, da je pri{lo do dezorganizacije kapitalizma, razdrobljenosti razredne pripadnosti, rasti potro{ni{ke kulture, nara{~ajo~e vloge mno‘i~nih medijev in informacijske tehnologije, sprememb v dru‘beni produkciji in izmenjavi znanja ter do zmanj{anja pomena nacionalnih dr‘av, kar je ena od posledic nara{~ajo~e globalizacije. Glavno vpra{anje, ki se na tem mestu poraja je, ali te spremembe ozna~ujejo prehod k novi, druga~ni obliki dru‘bene ureditve, postmodernosti, ali pa lahko te procese razumemo kot razvoj globalne in refleksivne modernosti in to ozna~imo kot “refleksivno modernost” (Owen 1997:14-15). Bauman (2002) pravi, da dru‘ba, ki stopa v 21. stoletje, ni ni~ manj “moderna” od dru‘be, ki je stopila v 20. stoletje, re~emo lahko le to, da je moderna druga~e. Moderno pomeni nezmo‘nost ustaviti se, stati pri miru, zato Bauman “teko~nost” (angl. liquid- ity) uporablja kot vodilno metaforo za sedanjo stopnjo moderne dobe - “teko~a moderna” (angl. liquid modernity). Dana{nja oblika moderne je nova in druga~na v dveh zna~ilnostih. Prva je postopen zlom in zaton zgodnjemoderne iluzije, da se dru‘ba pomika proti neki kon~ni, dobri, pravi~ni, popolni dru‘bi, dru‘bi brez konfliktov. Druga klju~na sprememba pa je deregulacija in privatizacija modernizirajo~ih se nalog in dol‘nosti. Politi~ni diskurz se je iz okvira “pravi~ne dru‘be” preusmeril k pravici posameznikov, da ti ostanejo druga~ni in da po svoji volji izbirajo in dolo~ajo lasten ‘ivljenjski slog (Bauman 2002:38-39). Glavna nasprotnika sti~nih idej postmodernizma (npr. Lyotard 1979) sta Giddens in Beck, ki sodobno dru‘bo ozna~ujeta kot “refleksivno, visoko ali pozno modernost” (Giddens 1991) oziroma “dru‘bo tveganja” (Beck 2001). Giddens (1991) pravi, da je prezgodaj, da bi lahko govorili o postmodernosti. Nismo {e vstopili v obdobje postmodernosti, ampak se pomikamo k njej. V “visoki modernosti” ali “pozni modernosti”, za katero sta zna~ilni negotovost in mnogovrstnost izbire, sta klju~nega pomena pojma zaupanje in tveganje. Zaupanje se nana{a na “abstraktne sisteme”, katerih delovanje ni popolnoma razvidno ljudem, vendar na njih temelji vsakodnevno `ivljenje. Je osnova za “za{~itni ovoj” posameznika pri soo~anju z vsakodnevno realnostjo. Na drugi strani je pri organiziranju dru`benega sveta posameznikov klju~en pojem tveganja. V visoki modernosti je splo{na tveganost na dolo~enih podro~jih `ivljenja omejena, na drugi strani pa se isto~asno pojavljajo nova tveganja, ki so ve~inoma ali popolnoma neznana prej{nim obdobjem (npr. globalni ekolo{ki problemi). Le-ta niso pod kontrolo posameznikov niti ve~jih organizacij oziroma dr`av. Zanje je zna~ilna visoka intenzivnost in predstavljajo ̀ ivljenjsko gro`njo celotnemu ~love{tvu, saj postane vpliv daljnih dogodkov na bli`nje dogodke in na posameznika vsakdanji pojav (Giddens 1991:3-5). 151Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov Beck je na drugi strani zelo ognjevito kriti~en do ozna~evanja sodobne dru‘be kot postmoderne dru‘be. Govori o “neugledni predponi post, ki je geslo za zbeganost, ki ho~e biti modna”. Trdi, da smo pri~e preloma znotraj moderne, ki se oddaljuje od klasi~ne industrijske dru‘be in prehaja v neko novo podobo, ki jo imenuje “dru‘ba tveganja” (Beck 2001:11-12). Tako kot Giddens (1991, 1994) tudi Beck med klju~ne zna~ilnosti refleksivne oziroma razvite moderne uvr{~a tveganje. V razvitej{i moderni je dru‘bena proizvodnja bogastva povezana z dru‘beno proizvodnjo tveganj. Razvitej{e produkcijske sile proizvajajo sistemsko pogojene, pogosto ireverzibilne po{kodbe, ki ostajajo ve~inoma nevidne, zato je mogo~e védenje o njih ustrezno dru‘beno definirati. Za tveganja je zna~ilen efekt bumeranga, ki na eni strani razkraja razredne neenakosti, na drugi strani pa proizvaja nove mednarodne neenakosti. Tveganja so velik posel, saj so predmet nadaljnega gospodarskega izkori{~anja (Beck, 2001: 23-30). Vsota tveganj in negotovosti, njuno medsebojno zaostrovanje in nevtraliziranje, tvori dru‘beno in politi~no dinamiko dru‘be tveganja (Beck 2001:105). Pomemben prispevek k razumevanju tveganja v sodobni dru‘bi je tudi Luhmannova razlaga oblikovanja tveganj znotraj konteksta visoko diferenciranih in kompleksnih dru‘benih sistemov. Razlikuje med tveganji, ki so rezultat odlo~itev in nevarnostmi, ki izvirajo iz zunanjih dejavnikov (Luhmann v Müller, Nemeth in To{ 2002). 1.2 Posameznik v okoli{~inah razvite moderne Nove okoli{~ine razvite oziroma refleksivne moderne, ne glede na poimenovanje, neposredno vplivajo na ‘ivljenje posameznika. Beck pravi, da smo pri~e dru‘benim spremembam znotraj moderne, v kateri se ljudje osvobajajo iz dru‘benih oblik indu- strijske dru‘be: razreda, sloja, dru‘ine, spolnih polo‘ajev. V ozadje stopi vezanost posameznikovega delovanja na dru‘bene razrede, vedno manj je dolo~enosti. Nastajajo individualizirane oblike in polo‘aji bivanja. Posameznik je sredi{~e oblikovanja lastnih ‘ivljenjskih na~rtov in na~ina ‘ivljenja. Osvoboditev v odnosu do stanovsko dolo~enih dru‘benih razredov se prekriva z osvoboditvijo v odnosu do spolnih polo‘ajev. Na mesto stanov danes ne stopajo ve~ dru‘beni razredi in na mesto dru‘benih razredov ne stopa ve~ referen~ni krog dru‘ine. Posameznik postane akter svojega tr‘no posredo-vanega zagotavljanja eksistence in temu ustreznega na~rtovanja in oblikovanja biografije (Beck 2001: 106-109). Individualizacija v razviti moderni na eni strani pomeni razkroj obstoje~ih dru‘benih oblik, na drugi strani pa gre za propad “normalnih” biografij posameznika. Pri tem se poraja vpra{anje, kak{ne oblike bivanja se oblikujejo tam, kjer stare, ki so jih urejale religija, tradicija ali dr‘ava, propadajo. V razviti moderni je posameznik soo~en z novimi zahtevami, kontrolami in omejitvami, ki mu jih nalagajo trg delovne sile, dr‘ava blaginje in institucije. Posameznik je v mnogovrstnosti izbire prepu{~en samemu sebi. Delovati mora v smeri prilagoditve, koordinacije in integracije. Na~rtovati mora dolgoro~no in se prilagajati na spremembe, mora se organizirati, improvizirati, si zastavljati cilje, prepoznavati prepreke, sprejemati poraze ipd. V razviti moderni “normalna” biografija postane “izbirna”, “refleksivna” biografija, le-ta pa je vedno tudi “tvegana” biografija (Beck in Beck-Gernsheim 1996:24-27). 152 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj Vendar pa, kot ugotavlja Petri~ (2003), sodobna dru‘ba ne le, da povzro~a te‘ave posamezniku, ampak mu tudi dostavlja mehanizme za njihovo re{evanje. Giddens (1991) pravi, da je v visoki modernosti osnovna sestavina posameznikovega vsako-dnevnega delovanja izbira. Posameznik je soo~en s kompleksno raznolikostjo izbir, hkrati pa mu je na voljo zelo malo pomo~i pri tem, katero mo‘nost izbrati. Delovanje v svetu pluralnosti izbir je odlo~itev med alternativami. Pluralnost izbir lahko direktno pove‘emo z vzpostavljanjem odnosov z drugimi. Sodobna zakonska zveza se precej razlikuje od tipi~nih poro~nih institucij v predmoderni Evropi. Podobno se ka‘e tudi pri prijateljstvu, saj je bilo posameznikovo omre‘je prijateljstva v ve~ji meri vnaprej dano, glede na posameznikov dru‘beni polo‘aj. V visoki modernosti so partnerji in prijatelji izbrani prostovoljno, na podlagi raznolikih mo‘nosti (Giddens 1991:80-88). Podobno kot Giddens in Beck tudi Lash govori o refleksivni modernosti, pri ~emer eksplicitno omenja tudi dru‘ino kot eno od pomembnih podro~ij sprememb v sodobni dru‘bi. Individualizacija je osvobodila posameznika izpod kolektivitet in abstraktnih struktur kot so razred, nacija, nuklearna dru‘ina in brezpogojno zaupanje v nespornost znanosti. Refleksivna modernost se dose‘e lahko le s krizo nuklearne dru‘ine in spremljajo~o samoorganizacijo ‘ivljenjskih zgodb ter z oslabitvijo vpliva razrednih struktur na posameznika (Lash 1994:115). 1.3 Vpetost posameznika v dru‘ino Dru‘ina je bila v preteklosti in je {e vedno klju~nega pomena tako za posameznika kot za dru‘bo. Kot primarna dru‘bena skupina je prostor, kjer se vr{i socializacija posameznika, ki med seboj povezuje razli~ne generacije (Turnbull 1984 v Giddens 1993:60). Dru‘ina je osnovna institucija zasebnega ‘ivljenja, kjer se oblikuje ve~ina za ljudi pomembnih dru‘benih odnosov. Od drugih dru‘benih skupin se lo~i po tem, da nas stalno poziva k temu, da se odzivamo nanjo in na potrebe njenih ~lanov. Je socialna skupina, ki sloni na prostorski ali ~asovni povezanosti in pripadnosti ~lanov. Na eni strani je primarna skupina, katere ~lani so sorodstveno, ~ustveno in solidarnostno povezani, na drugi strani pa je socialna institucija, predvsem v odnosu do drugih dru‘benih skupin in institucij, katere ji nalagajo dolo~ene norme in pri~akovanja glede vedenja in ‘ivljenja njenih ~lanov (Ule in Rener 1991). Skozi zgodovino je dru‘ina do‘ivela {tevilne spremembe predvsem v strukturi in v medsebojnih odnosih ~lanov. Posameznik je bil v preteklosti nelo~ljivo povezan v dru‘insko skupnost, ki mu je, predvsem mo{kemu, med drugim, nudila za{~ito pred “zunanjimi krizami”. ‘enske so bile na drugi strani popolnoma vpete v dru‘insko ‘ivljenje, saj so bile omejene na vlogo gospodinje in matere. Spremembe v “tradicio-nalnem” dru‘inskem ‘ivljenju so se v zahodni in srednji Evropi za~ele predvsem v {estdesetih letih, ko so se zaradi velike gospodarske rasti pokazale vse ve~je potrebe po ‘enski delovni sili. Podrobno analizo dru‘inskega ‘ivljenja razli~nih dru‘benih skupin v Srednji Evropi od 18. stoletja naprej je v svoji monografiji “Socialna zgodovina dru‘ine” podal Sieder (1998). Sieder ugotavlja, da je zgodovina dru‘ine tesno in nerazdru‘ljivo povezana z 153Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov zgodovino proizvodnih na~inov. V predme{~anskih dru‘bah dru‘ine ni bilo mogo~e niti pojmovno niti dru‘beno strukturno razlikovati od skupnosti hi{nih prebivalcev. Posameznik je bil vpet v ‘ivljenjsko in delovno skupnost hi{nih ~lanov, ne glede na to ali je bil s “hi{nimi gospodarji” v krvnem sorodu ali ne. Posameznik ni imel mo‘nosti, da bi ‘ivel zunaj tak{nih hi{nih vezi; njegova vklju~enost v gospodinjsko skupnost, v vas, v stan ali ceh je bila tako mo~na, da se je kolektivno odlo~alo tudi o izbiri partnerja in vlogi posameznika v organizaciji dela. Predme{~anska dru‘ba ni poznala svobodnega posameznika, saj je bil le-ta podlo‘en avtoriteti hi{nega gospodarja (Sieder 1998:267). V nasprotju s kme~ko patriarhalnostjo pa patriarhalnost “starega rokodelstva” ni bila ve~ nujno vezana na fizi~no lokacijo “hi{e”. Patriarhat je bil zagotovljen z monopoliziranjem dostopa do naslova mojstra. @enske so bile izklju~ene iz cehovskega rokodelstva in prisililjene v odvisnost znotraj hi{e. Izobra`ensko me{~anstvo na uradni{kih polo`ajih in v svobodnih poklicih je v tem ~asu prineslo s seboj “me{~anski dru`inski model”, v katerem je bilo dru`insko `ivljenje ~asovno in krajevno lo~eno od dela za zaslu`ek. S tem sta bila povezana nastanek lo~enih delovnih podro~ij mo{kega in `enske, kot tudi nadaljna specifikacija socializacije deklic in de~kov. Mo{kemu in `enski so za~eli pripisovati spolno specifi~ne lastnosti in sposobnosti, ki so jih izpeljevali iz “narave spolov”, kar se je v teku 19. stoletja raz{irilo dale~ prek meja me{~anstva (Sieder 1998:268-269). Proletarska dru‘ina se je ustalila v zadnjih desetletjih 19. stoletja. V zgodnji fazi industrializacije je le manj{ina delavcev izvirala iz delavskih dru‘in, saj je ve~ina delavcev odrasla v dru‘inah kme~kih delavcev, malih kmetov in delavcev na domu ali pa v plebejskih ni‘jih mestnih slojih. V polju napetosti med me{~anskim modelom dru‘ine in materialno bedo delavskih dru‘in se je razvila posebna oblika dru‘ine, v kateri so si zakonski mo‘je in dru‘inski o~etje sku{ali zagotoviti pravico do gospostva in svoje privilegije v dru‘ini. V prvi fazi industrializacije so bile individualne mezde pove~ini prenizke, da bi mezdni delavec pre‘ivel zunaj dru‘inskih oblik solidarnosti. Dru‘ina je bil za razred industrijskih delavcev posebnega in temeljnega pomena saj mu je dajala za{~ito in mu pomagala obvladati krize, do katerih je prihajalo zaradi izkori{~anja oziroma ogro‘enosti ob izgubi delovnega mesta, nesre~e in bolezni. Z razvojem me{~anske dru‘ine se je tudi za delavce odprla mo‘nost individualizacije pri izbiri partnerja in (sicer {ele po drugi svetovni vojni) izbiri poklica, kot tudi procesov izobra‘evanja v odnosu med star{i in otroki (Sieder 1998:269-274). S personalizacijo izbire partnerja, emocionalizacijo odnosov med zakoncema ter med star{i in otroki, z zmanj{anjem {tevila otrok, zvi{ano dru‘insko porabo, pouda- rjanjem ‘ivljenja v prostem ~asu in v okviru dru‘ine, so se ‘e kazale zna~ilnosti moderne dru‘ine. Z industrijskim proizvodnim delom delavcev, uslu‘bencev in izobra‘encev je dru‘insko ‘ivljenje postalo samostojen del vsakdanjika, ki je s postopnim lo~evanjem od dela za zaslu‘ek dobival poteze ve~je zasebnosti. (Sieder 1998:274-275). Dru‘ina ni bila ve~ v ospredju, ampak je pridobila sekundarno vlogo kot razmeroma izolirano podro~je intimnosti, v katerem se lahko razvijajo zasebni ‘ivljenjski stili in odnosi. Lo~itev dru‘ine od sfer proizvodnje, izobrazbe in politike je spodbudila indivi- dualizacijo posameznikov. Vendar pa diferenciacija dru‘ine in dru‘be ni ustvarila le 154 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj {ir{ih zasebnih prostorov, ampak so ti prostori jam~ili za izpolnjevanje dru‘benih nalog. Politi~no usmerjevalna funkcija dru‘ine danes po mnenju Siederja le‘i v tem, da vzbudi v ljudeh motivacijo za delo in storilnost (Sieder 1998:275). Sprememba funkcije dru‘ine je privedla do individualizacije podro~ja delovanja zakona in dru‘ine, do intimizacije in pedagogizacije odnosa med star{i in otroki in do intimizacije odnosov med mo{kim in ‘ensko v zakonu in zakonu podobnih razmerij. Manevrski prostor svobodnega oblikovanja zasebnega ‘ivljenja se je zadnjih desetletjih mo~no raz{iril, predsem zaradi razmaha izobra‘evalnega sistema in razvoja na trgu delovne sile predvsem za ‘enske (Sieder 1998:275-276). Sieder nakazuje, da je dru‘ina vedno manj strukturacijski element, ki dolo~a posameznika, saj je le-ta, ~e uporabimo Giddensovo logiko strukturalne teorije, dru‘beni akter, ki sooblikuje naravo dru‘ine. V skladu s tem Alenka [vab (2001:56) pravi, da se dru‘ina danes v mnogih segmentih vedno bolj spreminja pod vplivi posameznikov. Pri tem ne gre zanemarjati zunanjih dru‘benih vplivov, zdi pa se, da so mo‘nosti posameznikov pri ustvarjanju dru‘inske realnosti vedno bolj odprte, na kar ka‘e pojav dru‘inske pluralizacije. Dru‘inska pluralizacija ozna~uje procese, kot so pluralizacija dru‘inskih oblik in z njo povezani pluralizacija ‘ivljenjskih stilov in ‘ivljenjskih potekov, spreminjanje ‘ivljenjskih vrednot in intradru‘inska diferenciacija. Pri tem pluralizacija dru‘inskih oblik pomeni soobstoj razli~nih oblik in na~inov dru‘inskega ‘ivljenja glede na odlo~itev posameznikov. Ta proces je povezan s spremembami, kot so upad {tevila formalnih zakonskih zvez, ve~anje {tevila kohabitacij, ve~anje {tevila razvez in otrok, rojenih izven zakonske zveze ipd. S tem procesom je povezana tudi pluralizacija ‘ivljenjskih stilov, ki prav tako vpliva na raznolikost dru‘inskih in partnerskih zvez, {e posebej pri mladih. S pluralizacijo dru‘inskih oblik je povezano tudi spreminjanje in pluraliziranje ‘ivljenjskih potekov. Poseben segment dru‘inske pluralizacije je spreminjanje dru‘inskih vrednot in simbolno spreminjanje ‘ivljenjskega sveta dru‘in. Zadnji segment dru‘inske pluralizacije je intradru‘inska diferenciacija, ki pomeni predvsem pluralizacijo posameznih dru‘inskih vlog ({vab 2001:79-81) 1.4 “Kriza” sodobne dru`ine in medsebojnih odnosov? Sociologi dru‘ine so od druge svetovne vojne intenzivno razpravljali o polo‘aju in prihodnosti dru‘ine v sodobnih dru‘bah. Vse do sredine {estdesetih let je bila v sredi{~u njihovih obravnav t.i. “kriza dru‘ine”. Pojavljale so se dileme o tem, v kolik{ni meri je dru‘ina {e funkcionalna za sodobnega ~loveka oziroma kak{na vloga in pomen ji {e ostajata. Te dileme so temeljile na dejstvu, da je vse ve~ aktivnosti in obveznosti dru‘ine prehajalo na druge dru‘bene institucije in organizacije, zlasti pod pristojnosti razvijajo~e se dr‘ave blaginje. Osnovna ideja “dr‘ave blaginje” je bila, da bo s svojimi storitvami in servisi poskrbela za splo{no socialno varnost ljudi, razbremenila dru‘ino in posameznike v njej (zlasti ‘ensko), omogo~ila ve~jo enakost med spoloma in razli~nimi socialnimi skupinami ter izbolj{ala kakovost ‘ivljenja. Stannard (1979) pravi, da se je na eni strani izoblikovalo stali{~e, da je sodobna dru‘ina v krizi zato, ker se je odpovedala svojim 155Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov odgovornostim in jih prenesla na profesionalce, institucije in mno‘i~ne medije. Na drugi strani pa Kensiton (1960) in Demos (1979) trdita, da dru‘ina ni izgubila svojega pomena, temve~ ima danes {e zahtevnej{o vlogo kot v preteklosti. Kriza sodobne dru‘ine je pogojena z njeno preobremenjenostjo in izpostavljenostjo mo~nim ~ustvenim pritiskom, ki pripeljejo do notranjega razkroja. Skupni imenovalec obeh stali{~ je prepri~anje, da so dru‘ini {teti dnevi in da se ‘e porajajo nove oblike skupnega ‘ivljenja, ki bodo uspe{neje izpolnjevale njene tradicionalne funkcije (~erni~-Isteni~ 1998:352). Danes se ugotavlja, da dr‘avne in druge organizacije niso nadomestile vloge dru‘ine, predvsem v smislu socialne opore, temve~ se je opora dru‘ine celo pove~ala. Najbolj nazorno se to ka‘e v zdravstvenem varstvu, kjer se pojavlja vedno ve~je {tevilo bolnikov. Kljub razvoju medicinskega in zdravstvenega varstva, namre~ najve~ aktivne opore bolnim ali slabotnim ljudem izhaja iz neformalnih virov, predvsem iz dru‘ine in drugih, ki ‘ivijo v istem gospodinjstvu (Graham 1999:279). Druga vrsta kritik sodobne dru‘ine se nana{a na krhanje dru‘benih vezi med generacijami in sorodniki, kar je posledica vse bolj urbanih ‘ivljenjskih razmer. Krhanje dru‘benih vezi med generacijami in sorodniki se ka‘e v zatonu “velike dru‘ine”, ki se je nana{ala ve~inoma na kme~ko ali obrtni{ko trogeneracijsko dru‘ino 18. in 19. stoletja. Kritika temelji na tem, da naj bi industrializacija in urbanizacija povzro~ili vse pogostej{e oblikovanje “majhnih dru‘in”. Ta teza se je izkazala za neto~no, saj sta zgodovinska demografija in raziskovanje dru‘ine pokazali, da so trogeneracijske dru‘ine v ve~jem {tevilu lahko nastale {ele v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju. Z upadom kme~kega prebivalstva v prvi polovici 20. stoletja pa se je dele‘ tovrstnih dru‘in zmanj{al. V nasprotju s domnevami starej{ih raziskav, ki so smatrale trogene-racijske kme~ke dru‘ine kot stabilne, je {lo pri njih za konfliktno ‘ivljenjsko obliko, ki zaradi obstoje~ih dru‘benih razmer takrat ni imela alternative. V mestih se je porast v {tevilu trogeneracijskih gospodinjstev pojavil v kriznih desetletjih med 1910 in 1940. Vzrok za obstoj raz{irjenih dru‘inskih gospodinjstev je bila ve~inoma gospo-darska nuja in ne prednostna izbira dru‘inskih ~lanov. Leopold Rosnmayr je na podlagi {tevilnih raziskav ugotovil, da gospodinjska skupnost starih in mladih ni propadla le zaradi odklonilne dr‘e mladih, temve~ si jo tudi stari ljudje sami redko ‘elijo. Iz ‘elje generacij po lo~enem gospodinjstvu ne ka‘e sklepati na slabitev njihovih medsebojnih odnosov (Sieder 1998:241-243). Od jasno izra‘ene te‘nje k ‘ivljenju v okrilju malih dru‘in pa velja lo~iti vpra{anje o pogostosti medsebojnih stikov in medsebojne pomo~i. Sorodstvena mre‘a in posebej stiki z rodno dru‘ino obstajajo {e naprej, prevzeli pa so predvsem podporne in dopolnilne funkcije. Sorodstvene vezi so v splo{nem postale manj zavezujo~e, saj je zaradi medsebojne gospodarske neodvisnosti generacij mo‘no izbrati, ali bomo te vezi negovali ali ne. Ka‘e se tudi te‘nja k pogostej{em obiskovanju znancev kot pa stikom s sorodniki. Tudi to pri~a o ve~ji mo‘nosti izbire, saj ljudje pogosteje i{~ejo stik s tistimi, s katerimi jih dru‘ijo skupni interesi in izku{nje, kot pa s tistimi, s katerimi so “samo” v genealo{kem sorodu (Sieder 1998:244). 156 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj 2. Hipoteza in podatki Temeljno vpra{anje, ki izvira iz teoretske razprave, je tako struktura in vloga dru‘ine v okoli{~inah sodobne dru‘be. Kljub temu, da dru‘ba ne zagotavlja obstoja dru‘inskih in o‘jih sorodstvenih vezi v tolik{ni meri kot v preteklosti, v nadaljevanju preverjam hipotezo, da imajo (v Sloveniji) danes, kljub vse ve~ji individualizaciji posameznika in individualnemu odlo~anju pri vzpostavljanju odnosov z drugimi, sorodstvene in o‘je dru‘inske vezi za posameznika {e vedno pomembno vlogo in da so medsebojni odnosi med posameznikom in ostalimi ~lani dru‘ine {e vedno pogosti. Na podlagi podatkov o omre‘jih socialne opore prebivalcev Slovenije ‘elim ugotoviti, v kak{ni meri ~lani dru‘ine oziroma sorodstva nudijo oporo posamezniku, ki se znajde v stiski. Ta problem je v nadaljevanju analiziran z uporabo pojmovnega aparata teorije socialnih opor in empiri~no analiziran s pomo~jo slu~ajnega vzorca prebivalcev Slovenije. 2.1 Vzorec in zbiranje podatkov V nadaljevanju bom na podlagi podatkov raziskave o omre‘jih socialne opore prebivalcev Slovenije (Ferligoj in drugi, 2002) sku{ala pokazati, da so sorodstvene vezi danes {e vedno v veliki meri vir nudenja opore posamezniku, ki se znajde v stiski. Podatki temeljijo na reprezentativnem slu~ajnem vzorcu 5013 odraslih prebivalcev Slovenije, ki so skupaj imenovali 32400 ~lanov omre‘ja. Posebej so predstavljena omre‘ja socialne opore (izbranih skupin) posameznikov, za katere se predvideva, da zaradi dolo~enih zna~ilnosti potrebujejo oporo v ve~ji meri. To so: posamezniki, ki ‘ivijo sami z otrokom; posamezniki, ki prebivajo v gospodinjstvih z nizkimi skupnimi prihodki; posamezniki, stari 65 let in ve~; posamezniki z gibalnimi te‘avami; in posamezniki, ki ‘ivijo s partnerjem in otroki. Na ta na~in lahko dobimo natan~nej{i vpogled v vlogo razli~nih virov socialne opore v re{evanju te‘av pri izbranih skupinah posameznikov. 2.2 Operacionalizacija socialne opore Oporo, ki jo nudijo sorodniki in tudi prijatelji, lahko opredelimo kot neformalno oporo, ki se v ve~ih segmentih razlikuje od opore dr‘ave, institucij ali razli~nih organizacij oziroma formalnega sektorja. Hilary Graham navaja pet vidikov neformalne opore oziroma pomo~i: - Neformalna opora je opora nudena drugim, neformalni sektor pa je vir opore za posameznikove potrebe, ki ga lahko sestavljajo sorodniki in prijatelji. - Neformalna opora je neinstitucionalna opora in je lo~ena od dr‘ave, trga in prostovoljnega sektorja, izvira pa v odnosih znotraj dru‘ine in skupnosti. - Neformalna opora je brezpla~na in se izvaja na domu uporabnika. Ekonomski stro{ki neformalne opore so visoki, saj poleg neposrednih stro{kov vklju~ujejo {e dodatne stro{ke, kot so stro{ki za hrano, transport ter stro{ki izgubljenih prilo‘nosti za zaslu‘ek. - Vir neformalne opore so sorodniki, saj le-ta izvira iz normativne dol‘nosti sorodstva in prijateljstva. V tem pogledu se neformalni sektor razlikuje od prostovoljnega. - Neformalna opora se ve~inoma nana{a na oporo posameznikom, ki bi druga~e potrebovali institucionalno oporo. Gre za otroke in odrasle s posebnimi potrebami, za stare ljudi in za osebe z dolgotrajnimi boleznimi. 157Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov Opredeljevanje neformalne opore v tem obsegu lahko zakriva druge oblike opore, ki se izvajajo na brezpla~ni in neformalni osnovi znotraj gospodinjstev. Dostop do opore znotraj neformalnega sektorja ni dolo~en toliko s potrebami tistega, ki potrebuje oporo, temve~ je odvisen od njegovega dostopa do sorodstvenega omre‘ja (Graham 1999:284- 291). Del neformalne opore, to je opore med odraslimi sorodniki, na podlagi treh predpostavk opredeljujeta tudi Janet Finch in Jeniffer Mason (1999). Prva predpostavka pravi, da so dol‘nosti in obveznosti med sorodniki pogoste in zlahka razpoznavne ter razumljive na normativni ravni. Druga predpostavka govori o tem, da je najve~ja odgovornost prisotna med star{i in njihovimi otroki. Ta predpostavka je vklju~ena v nekatere zakone, predvsem v zakon dedovanja in v zakonski obvezi medsebojne finan~ne pomo~i. Tretja predpostavka pa pravi, da so ‘enske dol‘nosti do sorodstva mo~nej{e kot mo{ke, posebno pri prakti~ni in osebni pomo~i ter pomo~i v gospodinjstvu (Finch in Mason 1999:300-301). Ljudje v primeru razli~nih problemov in stisk lahko poi{~ejo pomo~ oziroma oporo pri razli~nih osebah. Osebe, ki jih posameznik navede kot vire socialne opore, tvorijo njegovo socialno omre‘je za izvajanje socialne opore. Posameznikovo socialno omre‘je sestavljajo ~lani omre‘ja in odnosi med njimi. Sestava omre‘ij je opredeljena na podlagi generatorjev imen. Anketirance se prosi, da navedejo tiste osebe, na katere se obrnejo, ko potrebujejo oporo (pomo~), ali s kom se pogovarjajo o pomembnih zadevah. V vpra{alniku o omre‘jih socialne opore prebivalcev Slovenije je bilo za generiranje omre‘ja uporabljenih {est generatorjev imen1, ki so merili {tiri dimenzije socialne opore (dru‘enje, manj{a materialna opora (opora pri la‘jih gospodinjskih opravilih, opora v primeru bolezni), ve~ja materialna opora (sposoja ve~je koli~ine denarja, opora v primeru ve~jega opravila) in emocionalna opora). 3. Analize in interpretacije 3.1 Omre‘ja socialne opore posameznikov v Sloveniji Med zna~ilnostmi omre‘ij socialne opore posameznikov v Sloveniji je prikazano, na koga se posamezniki obrnejo v primeru, ko potrebujejo dolo~eno vrsto opore. Pri tem nas predvsem zanima neformalna opora in o‘je, opora sorodnikov in dru‘ine, t.j. dele‘ dru‘inskih ~lanov in sorodnikov v posameznikovem omre‘ju. V nadaljevanju je najprej prikazana velikost omre‘ja, t.j. {tevilo oseb (alterjev)2, ki so jih posamezniki navedli pri dolo~eni vrsti opore in sestava omre‘ja, t.j. dele‘ posa- meznih oseb (partner ali biv{i partner, o~e ali mati (o~im ali ma~eha), brat ali sestra (polbrat ali polsestra), otrok, drug sorodnik, sodelavec ali biv{i sodelavec, so~lan kak{ne organizacije ali biv{i so~lan, sosed ali biv{i sosed, prijatelj, znanec, svetovalec ali biv{i svetovalec, drugo) v omre‘ju (tabela 1). 158 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj Tabela 1: Povpre~no {tevilo alterjev, ki nudijo dolo~eno vrsto socialne opore (celotna populacija) Povpre~na velikost omre‘ja je najve~ja v primeru dru‘enja (nekaj ve~ kot 4 osebe). Sledijo omre‘ja emocionalne opore in manj{e materialne opore, kjer je povpre~je alterjev nekoliko manj{e od dva. Posamezniki imajo najmanj{a omre‘ja pri finan~ni opori (na koga bi se obrnili, da vam posodi ve~jo vsoto denarja), kjer so v povpre~ju navedli 1,3 alterja, manj{a pa se ka‘ejo {e pri ve~ji materialni opori, kjer je maksimalno navedeno {tevilo oseb v omre‘ju najmanj{e (11 alterjev). Tabela 2: Struktura omre‘ja po posameznih vrstah socialne opore (odstotek alterjev, ki nudi dolo~eno vrsto opore) (N=50131) 4 Tabela 2 prikazuje osebe, ki posamezniku nudijo dolo~eno vrsto socialne opore. Iz tabele je razvidno, da pri dru‘enju najve~ji dele‘ (30%) med posameznimi ~lani omre‘ja zasedajo prijatelji. Med sorodniki najve~ji dele‘ v omre‘ju predstavljajo drugi sorodniki, Aritmeti~na Std. N sredina Mediana Modus Min. Max. Odklon dru‘enje 5013 4,3 4 3 0 19 2,3 finan~na opora 5013 1,3 1 1 0 18 1,3 manj{a mat. opora 5013 1,7 2 1 0 18 1,5 ve~ja mat. opora 5013 1,4 1 1 0 11 1,6 emocionalna opora 5013 1,7 1 1 0 15 1,3 bolezen 5013 1,7 1 1 0 15 1,2 celotno omre‘je 5013 6,5 6 5 0 21 2,8 Vir: Ferligoj in drugi (2002) dru‘enje finan~na manj{a ve~ja mat. emoc. bolezen celotno opora mat. opora opora opora omre‘je partner 12,2 6,7 7,4 11,7 31,5 33,9 16,7 o~e ali mati 4,9 22,5 11,4 12,8 7,9 15,0 10,4 brat ali sestra 11,5 14,4 12,0 12,7 8,8 8,3 11,0 otrok 8,7 7,5 6,0 8,6 7,6 18,1 9,9 drug sorodnik 13,2 12,6 14,4 16,3 5,6 7,2 12,3 sodelavec 6,8 4,3 3,1 2,8 5,5 0,9 5,4 so~lan 0,5 0,3 0,2 0,1 0,2 0,1 0,4 sosed 6,7 3,6 16,6 9,7 3,6 5,0 8,5 prijatelj 30,3 26,2 25,5 21,5 27,2 10,7 21,0 znanec 2,8 0,9 1,7 2,6 0,7 0,5 2,6 svetovalec 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 0,1 drugo 2,3 0,9 1,6 1,1 1,2 0,3 1,7 skupaj 100 100 100 100 100 100 100 N (alter) 2 11347 4823 6120 5212 6640 6637 17969 1 {tevilo anketiranih 2 skupno {tevilo alterjev, ki so jih kot ~lane omre‘ja navedli anketirani Vir: Ferligoj in drugi (2002) 159Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov partner ter bratje in/ali sestre. Star{i v omre‘jih dru‘enja zavzemajo majhen dele‘. Tudi na podlagi razli~nih raziskav je bila ugotovljena podobna struktura v primeru dru‘enja. Campbell, Connidis in Davies (1999) trdijo, da vlogo dru‘enja najve~krat zapolnjujejo partner in prijatelji. Ugotavljajo tudi, da bratje in sestre ne te‘ijo k medsebojnem dru‘enju, saj je manj verjetno, da si z njimi delijo podoben na~in ‘ivljenja in skupne interese, kot je to zna~ilno za odnose s partnerjem in prijatelji (Campbell et al. 1999:143-146). Tudi v primeru finan~ne opore najve~ji dele‘ med ~lani omre‘ja predstavljajo prijatelji (26,2%), nekoliko manj{i dele‘ (22,5%) pa zavzemajo star{i. Ve~ji dele‘ v omre‘ju finan~ne opore predstavljajo {e bratje in/ali sestre ter drugi sorodniki. Manj{o materialno pomo~ osebam ve~inoma nudijo prijatelji, sosedi ter drugi sorodniki. To ugotavlja tudi Granoveter (1973), ki pravi, da velik del instrumentalne (materialne) in informacijske opore nudijo bolj (emocionalno) oddaljene vezi (znanci, sodelavci, sosedje), Van Tilburg (1990) pa meni, da so za hitro in ob~asno instrumentalno pomo~ specializirani sosedi (Kogov{ek 2001:81). V primeru ve~je materialne pomo~i se posamezniki ve~inoma obra~ajo na prijatelje, druge sorodnike ter na brate in/ali sestre. Glavni vir emocionalne opore so partnerji, velik dele‘ pa v omre‘ju predstavljajo tudi prijatelji. Sestava omre‘ja v primeru emocionalne opore ka‘e, da poleg partnerjev in prijateljev ve~ji dele‘ predstavljajo tudi ~lani o‘je dru‘ine (star{i, bratje in sestre ter otroci). V primeru bolezni pa opora ve~inoma izhaja iz o‘je dru‘ine, saj najve~ji dele‘ v omre‘ju zavzemajo partner (nekaj manj kot 34%), otroci (18%) ter star{i (15%). Anketirancem je bilo zastavljeno tudi vpra{anje ali se za posamezne dimenzije opore obrnejo na kak{no institucijo ali drugo organizirano vrsto pomo~i, torej na formalne vire3. Najve~ oseb se na formalno pomo~ obrne v primeru, ko potrebujejo pomo~ pri ve~jih opravilih v ali okoli hi{e ali stanovanja (ve~ja materialna pomo~) (35,4%), najmanj pa v primeru, ko potrebujejo pomo~ zaradi huj{e bolezni ali splo{ne oslabelosti (opora v primeru bolezni) (nekaj manj kot 3%). Precej oseb se obrne po formalno pomo~ v primeru manj{ih materialnih opravil (manj{a materialna opora) (skoraj 11%), nekaj pa tudi, ko potrebujejo nekoga, s katerim se pogovorijo o pomembnih osebnih stvareh (emocionalna opora) (nekaj ve~ kot 4%). Posamezniki v Sloveniji se torej za razli~ne vrste opore ve~inoma obra~ajo na neformalno oporno mre‘o. Enega od razlogov za to na podlagi razlikovanja med formalno in neformalno oporo navajajo Froland et al. (1981). Formalno oporo opredeljujejo kot profesionalne storitve, ki jih poobla{~ajo in sponzorirajo vladna telesa, poleg teh pa vklju~ujejo {e privatne profesionalne storitve, ki so urejene s sistemom predpisov in sofinanciranjem ter storitve prostovoljnih organizacij, ki jih vlada financira neposredno ali posredno. Te storitve ozna~ujejo birokratska organizacija, specializacija funkcij, formalizacija pravil delovanja, standardizacija delovanja ipd. Nasprotje tega so neformalna oporna omre‘ja, ki so visoko pluralisti~na. Tu so razli~ne oblike opore nudene v kontekstu razli~nih odnosov, nudenje pa je fleksibilno in se odziva na spremembe v individualnih potrebah (Vaux 1998:234). 160 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj 3.2 Omre‘ja socialne opore posameznikov, ki ‘ivijo v enostar{evskem gospodinjstvu Na podlagi vzorca prebivalcev Slovenije smo ugotovili, da v enostar{evskem gospodinjstvu ‘ivi 227 posameznikov, med katerimi je ve~ina ‘ensk, mo{ki pa predstavljajo le 10% teh posameznikov. V tabeli 3 je prikazana sestava omre‘ij posameznih dimenzij socialne opore posameznikov, ki ‘ivijo sami z enim ali ve~ otroki, se pravi posameznikov, ki ‘ivijo v enostar{evskih gospodinjstvih. Tabela 3: Struktura omre‘ja po posameznih vrstah socialne opore za posameznike, ki ‘ivijo sami z otrokom (enostar{evsko gospodinjstvo) (v %) (N=227) Pri vseh dimenzijah socialne opore opazimo, da so mo~an vir opore posameznikom njihovi otroci. Le-ti se izka‘ejo kot posebno mo~en vir opore pri opori v primeru bolezni (44%) ter pri ve~ji materialni opori (22,5%), velik dele‘ pa predstavljajo tudi pri dru‘enju, kjer so sicer glavni vir opore prijatelji (27%). Poleg prijateljev, ki pomemben dele‘ predstavljajo pri vseh dimenzijah socialne opore, pa se kot pomemben vir opore ka‘ejo tudi bratje in/ali sestre, predvsem pri finan~ni (17,3%) in materialni opori. Star{i pomemben vir opore predstavljajo pri finan~ni opori (14%) ter opori v primeru bolezni (12%). Dele‘ oseb, ki se na oporo obrnejo na institucijo ali drugo organizirano vrsto pomo~i, je pri eno-star{evskih gospodinjstvih pri manj{i materialni opori (18,5%), ve~ji materialni opori (skoraj 39%) in emocionalni opori (8%) vi{ji kot v celotni populaciji, pri opori v primeru bolezni pa je podoben (2,6%). dru‘enje finan~na manj{a ve~ja mat. emoc. bolezen celotno opora mat. opora opora opora omre‘je partner 3,1 2,5 2,0 4,8 5,1 3,1 3,5 o~e ali mati 5,3 13,9 8,9 7,7 6,5 12,2 7,6 brat ali sestra 12,0 17,3 15,3 15,3 10,9 10,1 12,7 otrok 17,8 13,9 13,7 22,5 14,3 44,1 20,2 drug sorodnik 10,6 5,9 8,9 9,6 6,1 4,5 10,1 sodelavec 7,5 3,5 2,4 1,0 8,5 2,4 6,5 so~lan 0,6 1,0 0,0 0,0 1,4 0,0 0,7 sosed 9,6 7,4 23,0 11,5 6,5 8,3 11,8 prijatelj 27,1 32,2 22,2 21,5 37,9 13,9 20,9 znanec 3,9 1,5 2,0 4,3 1,0 0,7 3,5 svetovalec 0,4 0,0 0,0 0,0 0,7 0,0 0,4 drugo 2,2 1,0 1,6 1,9 1,0 0,7 2,1 skupaj 100 100 100 100 100 100 100 N (alter) 510 202 248 209 293 288 764 Vir: Ferligoj in drugi (2002) 161Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov 3.3 Ome‘ja socialne opore posameznikov, ki ‘ivijo v gospodinjstvih z nizkimi prihodki Posameznikov, ki ‘ivijo v gospodinjstvih, katerih skupni mese~ni dohodek ne presega 130.000 SIT, je v vzorcu 763 (nekaj ve~ kot 15% vseh anketiranih), med njimi je 65,5% ‘ensk in 34,5% mo{kih. Nekaj manj kot 42% teh oseb ‘ivi samih, torej njihov lastni mese~ni dohodek ne presega 130.000 SIT, 27% teh oseb ‘ivi v dvo~lanskih, 15,6% oseb pa v tro~lanskih gospodinjstvih. Ostali ‘ivijo v ve~~lanskih gospodinjstvih. Nekaj manj kot 51% oseb, ki ‘ivijo v gospodinjstvih z nizkimi prihodki, je starih 55 let in ve~. Tabela 4: Struktura omre‘ja po posameznih vrstah socialne opore za posameznike, ki ‘ivijo v gospodinjstvih z nizkimi osebnimi dohodki (v %) (N=763) Posameznikom, ki ‘ivijo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, pri vseh dimenzijah socialne opore pomemben vir predstavljajo prijatelji, ki najve~ji dele‘ zavzemajo v omre‘ju dru‘enja in emocionalne opore. Kot pomemben vir opore se ka‘ejo tudi pri finan~ni opori, kjer pa ve~ino opore posameznikom nudi o‘ja in {ir{a dru‘ina, znotraj katere so najpomembnej{i vir finan~ne opore otroci (18,4%). Najverjetneje gre za odrasle otroke, ki ne ‘ivijo z njimi v istem gospodinjstvu, saj je ve~ kot polovica oseb, ki ‘ivijo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, starih 55 let in ve~. Dru‘inski ~lani (brat in/ali sestra, otrok) in drugi sorodniki ve~ji dele‘ zavzemajo {e pri materialni opori, kjer pomemben dele‘ predstavljajo tudi prijatelji in sosedi. Pri emocionalni opori in opori v primeru bolezni pa so klju~ni vir opore partnerji, otroci in tudi prijatelji. Posamezniki “z nizkimi dohodki” se tako v primeru razli~nih stisk ve~inoma zana{ajo na prijatelje in dru`ino. Podobno ka`ejo tudi nekatere raziskave, ki sicer govorijo o prejemnikih denarnih socialnih pomo~i. Tudi tem v najve~ji meri oporo nudijo dru`ina dru‘enje finan~na manj{a ve~ja mat. emoc. bolezen celotno opora mat. opora opora opora omre‘je partner 8,7 5,7 6,4 9,9 21,7 20,3 11,8 o~e ali mati 3,8 12,7 6,5 7,2 6,6 9,6 6,4 brat ali sestra 11,1 14,7 11,8 11,0 10,2 8,4 11,1 otrok 13,3 18,4 11,8 15,7 14,8 24,8 14,5 drug sorodnik 14,8 13,5 14,0 16,9 7,8 11,8 14,5 sodelavec 6,1 3,3 2,4 1,9 4,5 0,8 4,9 so~lan 0,3 0,3 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 sosed 11,7 6,3 23,7 14,9 7,3 10,5 13,0 prijatelj 25,7 22,6 20,4 17,8 25,6 12,4 19,2 znanec 3,1 1,5 1,6 3,5 0,5 0,7 3,1 svetovalec 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 drugo 1,5 0,9 1,1 1,1 0,6 0,4 1,2 skupaj 100 100 100 100 100 100 100 N (alter) 1572 646 802 746 928 958 2404 Vir: Ferligoj in drugi (2002) 162 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj in prijatelji. Opora se najve~krat izra`a v obliki gospodinjske pomo~i (materialna oziroma instrumentalna opora) ali v obliki kratkoro~nih ali dolgoro~nih posojil (finan~na pomo~). Prisotnost dru`inskih ~lanov in prijateljev v omre`ju teh posameznikov vpliva na posameznikovo emocionalno dobrobit, predstavlja pa tudi pomembno oporo pri laj{anju finan~nih te`av. Zana{anje na dru`ino na drugi strani lahko pomeni dolo~ene stro{ke, kar se ka`e predvsem pri mladih ljudeh, saj to lahko pomeni izgubo neodvisnosti in vzrok za nastanek konfliktov s star{i (Walker 1993:91). Podobno na podlagi razli~nih raziskav trdi tudi Krause (1999:561), saj star{i svojim odraslim otrokom bolj pogosto nudijo finan~no oporo kot pa obratno. Dele‘ tistih, ki se obrnejo po formalno pomo~, je v primerjavi s celotno populacijo tu ni‘ji, razen pri opori v primeru bolezni (4%). Precej manj oseb se obrne na formalno pomo~ v primeru ve~je materialne opore (28%) in manj{e materialne opore (8,5%), nekoliko manj pa tudi v primeru emocionalne opore (3,9%). 3.4 Ome‘ja socialne opore posameznikov, starih 65 let in ve~ Posameznikov, starih 65 let in ve~ je v vzorcu 690 (13,8%), med njimi pa je 42,2% mo{kih in 57,8% ‘ensk. Nekaj manj kot 36% teh oseb ‘ivi samih, skoraj 44% pa jih ‘ivi v dvo~lanskih gospodinjstvih. 36% oseb ‘ivi v gospodinjstvih, katerih mese~ni dohodek ne presega 130.000 SIT, od teh pa jih nekaj ve~ kot dve tretjini ‘ivi samih. Tabela 5: Struktura omre‘ja po posameznih vrstah socialne opore za posameznike, stare 65 let in ve~ (v %) (N=246) Iz tabele 5 je razvidno, da so glavni vir socialne opore starej{im osebam njihovi otroci. Tudi pri dru‘enju predstavljajo velik dele‘ (18,5%), kjer pa so klju~ni vir opore prijatelji. V primeru materialne opore (finan~na opora, manj{a in ve~ja materialna opore) se starej{i ve~inoma zana{ajo na otroke, druge sorodnike, brate in/ali sestre, prijatelje ter v primeru manj{e in ve~je materialne opore {e na sosede. Glavni vir emocionalne dru‘enje finan~na manj{a ve~ja mat. emoc. bolezen celotno opora mat. opora opora opora omre‘je partner 8,6 5,1 4,0 9,3 24,4 21,6 13,3 o~e ali mati 0,5 1,2 0,8 1,5 0,5 0,7 0,5 brat ali sestra 9,4 16,7 9,4 6,7 8,2 4,6 9,1 otrok 18,5 34,8 20,0 28,5 22,9 35,7 20,8 drug sorodnik 17,9 13,2 17,1 21,1 11,6 16,5 17,2 sodelavec 4,0 1,8 1,1 1,6 1,8 0,6 3,2 so~lan 0,9 0,4 0,2 0,2 0,2 0,2 0,6 sosed 11,9 4,9 27,7 13,5 8,3 10,7 13,6 prijatelj 22,8 19,6 16,6 13,1 20,2 7,3 16,8 znanec 3,7 1,0 2,0 3,1 1,0 1,4 3,3 drugo 1,8 1,4 1,1 1,3 0,7 0,6 1,6 skupaj 100 100 100 100 100 100 100 N (alter) 487 172 197 164 280 286 695 Vir: Ferligoj in drugi (2002) 163Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov opore so starej{im osebam njihov partner, otroci, prijatelji in tudi drugi sorodniki, opora v primeru bolezni pa ve~inoma izhaja iz dru‘inskih vezi, t.j. od otrok, partnerja in drugih sorodnikov. Podobno strukturo omre‘ij starej{ih ljudi najdemo tudi pri drugih raziskavah socialne opore. Norris in Tindale (1994) na primer ugotavljata, da se starej{e osebe na pomo~ prijateljev najve~krat zana{ajo pri vsakdanjih ‘ivljenjskih skrbeh (materialna oziroma instrumentalna opora) in pri soo~anju z ve~jimi ‘ivljenjskimi krizami (emocionalna opora). Nadalje ugotavljata, da se starej{i ljudje v primeru kriti~nih situacij (npr. huda bolezen), ko postane koli~ina potrebne opore velika, po pomo~ obrnejo na svoje potomce, saj imajo ob~utek, da je za tako pomo~ neprimerno prositi prijatelje. Raziskava o dejavnikih, ki vplivajo na samostojno ‘ivljenje starej{ih ljudi na Novi Zelandiji pa je pokazala, da starej{im ljudem pri jemanju zdravil ter pri prakti~nih opravilih, kot so nakupovanje, prevoz, pomo~ pri manj{ih gospodinjskih opravilih in podobno, nudijo pomo~ predvsem njihovi sosedje (Dwyer et al. 2000:20). Tudi osebe, stare 65 let in ve~ za formalno pomo~ zaprosijo v primeru ve~je materialne opore, dele‘ le-teh (43%) pa precej presega dele‘ v celotni populaciji. Pri manj{i materialni opori (9,4%) in emocionalni opori (3,2%) je dele‘ nekoliko manj{i kot v celotni populaciji, pri opori v primeru bolezni pa je nekoliko vi{ji (4,3%). 3.5 Ome‘ja socialne opore posameznikov z gibalnimi te‘avami Osebe z gibalnimi te‘avami smo iz vzorca pridobili na podlagi naslednjega vpra{anja: “Nekateri ljudje imajo zaradi razli~nih razlogov te‘ave pri gibanju v prostoru, na primer, ker te‘ko hodijo po stopnicah, ne vidijo dobro, nekateri uporabljajo medicinske pripomo~ke in podobno. Nam lahko zaupate ali imate pri vsakodnevnih opravilih te‘ave pri gibanju?”. Pozitivno je odgovorilo 497 oseb, kar je nekaj manj kot 10% vseh anketi- rancev. Med njimi je nekaj ve~ kot 42% mo{kih in nekaj manj kot 58% ‘ensk. Tretjino oseb z gibalnimi te‘avami predstavljajo starej{i od 64 let. Prijatelji, otroci in drugi sorodniki so glavni vir dru‘enja in ve~je materialne opore osebam z gibalnimi te‘avami. Pri finan~ni opori se osebe z gibalnimi te‘avami obra~ajo {e na brate in/ali sestre, v primeru manj{e materialne opore pa so najve~ji vir opore sosedi. Po emocionalno oporo in oporo v primeru bolezni se osebe z gibalnimi te‘avami v najve~ji meri obra~ajo na partnerja in na otroke. Otroci podobno kot pri osebah, starej{ih od 65 let in pri osebah, ki ‘ivijo v “revnih” gospodinjstvih, tudi tu predstavljajo mo~an vir opore. V vseh primerih gre najverjetneje za odrasle otroke. To precej{ne nudenje opore otrok star{em sku{ata Norris in Tindale (1994:6) razlo‘iti s teorijo navezanosti, po kateri zgodnja otro{ka navezanost na star{e napoveduje navezanost med star{i in otroki tudi, ko otrok odraste. Otro{ka emocionalna navezanost na star{e izvira iz prvotne fizi~ne odvisnosti, ki se tekom odra{~anja spremeni v za{~itni{ko navezanost, saj star{i z leti postajajo fizi~no odvisni od svojih otrok. Star{i na drugi strani pa s staranjem postajajo vse manj zavezani svoji aktivni star{evski vlogi. 164 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj Tabela 6: Struktura omre‘ja po posameznih vrstah socialne opore za posameznike z gibalnimi te‘avami (v %) (N=497) Na institucije ali drugo organizirano vrsto pomo~i se najve~ oseb z gibalnimi te‘avami obrne v primeru ve~je materialne pomo~i (pomo~ pri ve~jih opravilih v ali okoli hi{e ali stanovanja) (36,5%). Razlika v primerjavi s celotno populacijo se ka‘e pri opori v primeru bolezni. Medtem, ko je v celotni populaciji dele‘ anketirancev, ki se za tovrstno oporo obrnejo na formalno obliko pomo~i najmanj{i (nekaj manj kot 3%), pa je tu dele‘ precej ve~ji (6,5%) in presega dele‘ oseb, ki se za formalno obliko pomo~i obrnejo v primeru emocionalne pomo~i (4,8%). 3.6 Ome‘ja socialne opore posameznikov, ki ‘ivijo s partnerjem in otroki Posameznikov, ki ‘ivijo s partnerjem in enim ali ve~ otrok je v vzorcu 1777 oziroma nekaj ve~ kot 35% vseh anketiranih. Nekaj manj kot 90% jih ‘ivi v tro ali {tiri~lanskih gospodinjstvih, se pravi s partnerjem ter z enim ali dvema otrokoma. Ve~ina teh posameznikov je poro~enih (88,4%) in starih 35 do 44 let (40%). Struktura omre‘ij posameznikov, ki ‘ivijo v o‘jem dru‘inskem gospodinjstvu ka‘e, da so pri materialni opori in pri dru‘enju glavni vir opore prijatelji. Pri dru‘enju so poleg prijateljev (28%) precej zastopani {e drugi sorodniki, med o‘jimi pa predvsem partner ter bratje in/ali sestre. Podobno se ka‘e tudi pri finan~ni opori, kjer pomemben vir sposoje ve~je koli~ine denarja predstavljajo star{i (19%). Materialno oporo posameznikom iz dru‘inskih gospodinjstev nudijo poleg prijateljev {e drugi sorodniki ter bratje in/ali sestre, v primeru ve~je materialne opore pa tudi part- ner. V primeru emocionalne opore (43,8%) in opore v primeru bolezni (50,2%) je klju~ni vir opore partner, v primeru bolezni pa pomemben vir opore predstavljajo tudi otroci (20,4%). Vir: Ferligoj in drugi (2002) dru‘enje finan~na manj{a ve~ja mat. emoc. bolezen celotno opora mat. opora opora opora omre‘je partner 8,4 4,0 6,4 12,6 28,3 28,7 15,3 o~e ali mati 1,7 7,6 3,4 3,6 2,4 3,0 3,4 brat ali sestra 10,7 16,2 10,2 10,0 7,9 6,5 10,1 otrok 16,3 21,0 14,5 20,0 18,3 31,2 16,9 drug sorodnik 16,5 12,4 14,3 15,8 8,5 11,7 14,2 sodelavec 5,8 4,0 2,5 2,0 4,7 0,4 4,7 so~lan 0,6 0,3 0,0 0,2 0,0 0,1 0,4 sosed 10,6 7,3 24,5 12,2 7,4 8,5 12,5 prijatelj 25,0 25,0 20,7 18,8 20,2 8,9 18,0 znanec 3,0 1,3 1,8 3,8 1,1 0,1 2,9 svetovalec 0,1 0,3 0,0 0,0 0,3 0,0 0,2 drugo 1,3 0,8 1,6 0,8 0,8 0,7 1,4 skupaj 100 100 100 100 100 100 100 N (alter) 1086 396 551 499 633 673 698 165Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov Tabela 7: Struktura omre‘ja po posameznih vrstah socialne opore za posameznike, ki ‘ivijo s partnerjem in otroki (v %) (N=1777) Opora v letih, ko se par poro~i in dobi otroke, lahko pride iz razli~nih virov. Norris in Tindale (1999) ugotavljata, da so najpogostej{i vir opore stari star{i in prijatelji. V na{em primeru se ka‘e podobno, saj pomemben dele‘ v omre‘ju posameznih dimenzij socialne opore predstavljajo prav prijatelji in drugi sorodniki. Nadalje ugotavljata, da je prvi vir opore je za posameznika-star{a njegov zakonski partner. Vendar pa ta opora ne zadostuje v vseh primerih, zato partnerji ponavadi i{~ejo dodatno ali drugo oporo drugih v svojem omre‘ju. V na{em primeru je partner klju~ni vir emocionalne opore in opore v primeru bolezni, poleg tega pa ve~ji dele‘ predstavlja {e pri dru‘enju in ve~ji materialni opori. Prijatelji lahko predstavljajo nadomestni vir opore v primeru pomanjkanja opore partnerja ali starih star{ev, lahko pa slu‘ijo kot dodatna opora. Opora starih star{ev je najpogostej{a na vsakodnevni osnovi, pri pomo~i pri majhnih stvareh (Norris in Tindale 1999:35-36). Prijatelji v na{em primeru v vseh dimenzijah socialne opore, razen pri emocionalni opori, predstavljajo pomemben vir opore posamezniku. Stari star{i, ki jih lahko uvrstimo znotraj drugih sorodnikov, predstavljajo pomemben vir opore v primeru dru‘enja ter ve~je in manj{e materialne opore, kar sovpada z ugotovitvami Norrisa in Tindala, ki pravita, da je starih star{ev najpogostej{a pri prakti~nih stvareh. Posamezniki, ki ‘ivijo v dru‘inskih gospodinjstvih, se na formalno oporo obra~ajo v podobni meri kot celotna populacija. V primeru ve~je materialne opore je dele‘ tistih, ki se po pomo~ obrnejo na institucije ali drugo vrsto organizirane pomo~i, najve~ji (35,4%), sledi dele‘ tistih, ki se na formalno pomo~ obrnejo v primeru manj{e materialne opore (10,7%), najmanj{a pa sta dele‘a v primeru emocionalne opore (4,2%) in opore v primeru bolezni (2,8%). Vir: Ferligoj in drugi (2002) dru‘enje finan~na manj{a ve~ja mat. emoc. bolezen celotno opora mat. opora opora opora omre‘je partner 12,9 5,3 8,3 14,5 43,8 50,2 21,5 o~e ali mati 4,7 18,9 9,4 8,3 5,0 6,8 8,3 brat ali sestra 12,1 16,3 11,3 12,6 7,1 4,8 10,4 otrok 9,0 4,0 4,4 6,5 6,7 20,4 10,4 drug sorodnik 14,5 15,9 17,5 18,3 4,7 5,9 12,4 sodelavec 8,6 5,6 3,7 3,6 7,6 0,9 6,5 so~lan 0,3 0,2 0,1 0,1 0,0 0,0 0,2 sosed 6,4 3,9 17,6 10,7 2,8 3,8 8,0 prijatelj 28,0 28,5 24,6 21,8 21,4 6,8 18,9 znanec 2,3 0,9 1,9 2,8 0,4 0,4 2,3 svetovalec 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,0 0,1 drugo 1,0 0,4 0,9 0,8 0,3 0,0 0,9 skupaj 100 100 100 100 100 100 100 N (alter) 4117 1740 2216 1985 2312 2393 6834 166 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj V grafu 1 je predstavljena struktura omre‘ij socialne opore posameznikov v Sloveniji po posameznih “tipih” posameznikov. Posamezni ~lani omre‘ja so zdru‘eni v pet kategorij in sicer: o‘ja dru‘ina (partner, star{i, brat ali sestra in otrok), drug sorodnik, prijatelj, sosed in drugi (sodelavec, so~lan, znanec, svetovalec in drugo). Ugotovimo lahko, da je o‘ja dru‘ina pri vseh “tipih” posameznikov klju~ni vir socialne opore. Graf 1: Struktura omre‘ij socialne opore posameznikov v Sloveniji Dele‘ o‘jih dru‘inskih ~lanov je najve~ji v omre‘jih posameznikov, ki ‘ivijo v dru‘inskih gospodinjstvih, najmanj{i pa pri posameznikih, starih 65 let in ve~, pri posameznikih z nizkimi prihodki ter pri posameznikih, ki ‘ivijo v enostar{evskih gospodinjstvih. Pri slednjih v omre‘ju ni‘ji dele‘ kot pri ostalih predstavljajo tudi drugi sorodniki. Graham (1999) pravi, da je posameznikov dostop do neformalne opore dolo~en predvsem z dostopom do sorodstvenega omre‘ja. V skladu s tem imajo lahko tisti, katerih sorodstveno omre‘je je razdrobljeno (npr. lo~itev, razveza, ovdovelost), manj{i dostop do sorodstvenega omre‘ja. Med posamezniki iz enostar{evskih gospodinjstev je v na{em primeru skoraj tretjina lo~enih oziroma razvezanih, 36% pa je ovdovelih. Glede na to, da je dele‘ sorodnikov v omre‘ju pri teh posameznikih najni‘ji, lahko na podlagi Grahamovih ugotovitev re~emo, da je njihov dostop do sorodstvenega omre‘ja verjetno bolj omejen kot pri drugih. Posamezniki stari 65 let in ve~ imajo sicer najni‘ji dele‘ o‘jih sorodnikov v omre‘ju, na drugi strani pa imajo v omre‘ju najve~ji dele‘ drugih sorodnikov. Vir: Ferligoj in drugi (2002) 167Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov Najvi{ji dele‘ o‘jih dru‘inskih ~lanov imajo v omre‘ju posamezniki, ki ‘ivijo v dru‘inskih gospodinjstvih. Glavni vir socialne opore je partner, med drugimi dru‘inskimi ~lani pa mu sledijo drugi sorodniki (najverjetneje gre za stare star{e) ter otroci in bratje oziroma sestre. Star{i so med o‘jimi ~lani dru‘ine po zastopanosti na zadnjem mestu v celotnem omre‘ju posameznikov, v primeru finan~ne opore pa v omre‘ju v primerjavi z ostalimi o‘jimi dru‘inskimi ~lani predstavljajo najve~ji dele‘. Norris in Tindale (1994) pravita, da posamezniki i{~ejo pomo~ pri star{ih, ko jo resni~no potrebujejo, predvsem v primeru ve~jih te‘av (lo~itev, nezaposlenost ipd.), kjer gre ve~inoma za finan~no pomo~. Na podlagi teh ugotovitev lahko zaklju~imo, da ve~ kot polovico ~lanov omre‘ij socialne opore posameznikov v Sloveniji predstavljajo sorodniki, med njimi pa ve~inoma o‘ji dru‘inski ~lani. V celotnem omre‘ju najve~ji dele‘ med o‘jimi sorodniki zavzemajo partnerji. Pri ostalih izbranih skupinah posameznikov, pa so razen pri posameznikih, ki ‘ivijo v dru‘inskem gospodinjstvu, med o‘jimi dru‘inskimi ~lani kot vir opore v najve~ji meri zastopani otroci. Na drugem mestu so razen pri posameznikih, ki ‘ivijo sami z otrokom, partnerji, sledijo pa jim bratje in/ali sestre. 4. Zaklju~ek Tudi na primeru Slovenije se je izkazalo, da so bila predvidevanja, da bo dr‘ava blaginje nadomestila dol‘nosti in funkcije dru‘ine, neto~na, saj se ljudje po oporo oziroma pomo~ v razli~nih stiskah obra~ajo predvsem na neformalne vire. Na formalno oporo (institucije in druge vrste organizirane pomo~i) se v primeru bolezni ali v primeru, ko potrebujejo emocionalno oporo, obrne manj kot 5% ljudi. Ve~ ljudi se na tovrsto oporo obrne le v primeru materialne pomo~i, kar pomeni, da se v primeru, ko potrebujejo pomo~ pri ve~jih prakti~nih opravilih, ljudje obrnejo na organizirano vrsto pomo~i, na primer na obrtnike. Med neformalnimi viri socialne opore ve~ kot polovico ~lanov omre‘ij predstavljajo sorodniki, med katerimi je glavni vir opore partner. Glede na posamezne razse‘nosti socialne opore lahko ugotovimo, da se ljudje dru‘ijo ve~inoma s prijatelji, drugimi sorodniki, partnerji ter brati in sestrami. Klju~ni vir finan~ne opore so star{i, sledijo pa jim prijatelji, bratje in sestre ter drugi sorodniki. Po manj{o materialno oporo se ljudje ve~inoma obra~ajo na prijatelje, sosede, druge sorodnike ter brate in sestre. Tudi pri ve~ji materialni opori so na prvem mestu prijatelji, sledijo pa jim drugi sorodniki, star{i ter bratje in sestre. V primeru emocionalne opore je glavni vir opore partner, kot pogost vir opore pa se pojavljajo {e prijatelji, bratje in sestre ter star{i. Partner je klju~ni vir opore posamezniku tudi v primeru bolezni, pomemben vir tovrstne opore pa so {e otroci, star{i in prijatelji. Posameznikom, za katere se predvideva, da so prikraj{ani za dolo~ene ‘ivljenjsko pomembne vire, to je posameznikom, ki ‘ivijo v enostar{evskih gospodinjstvih, posame- znikom, ki ‘ivijo v “revnih” gospodinjstvih, starej{im posameznikom in posameznikom z gibalnimi te‘avami, klju~ni vir socialne opore predstavljajo njihovi otroci. Poleg sorodstva so za posameznike pomemben vir opore prijatelji, ki zasedajo velik dele‘ pri vseh razse‘nostih socialne opore, {e posebej pa v primeru dru‘enja. Ta zna~ilnost 168 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Polona Dremelj pri~a o ve~ji mo‘nosti izbire, kot pravi Sieder (1998), saj ljudje pogosteje i{~ejo stik s tistimi, s katerimi delijo skupne interese in izku{nje, kot pa s tistimi, s katerimi so “le” v sorodu. Sodobna dru‘ba sicer povzro~a {tevilne te‘ave posamezniku, ki se soo~a z njenimi okoli{~inami, vendar pa ne strukturira le dru‘ba posameznika, ampak gre u~inek tudi v obratno smer. Posameznik izkori{~a izbire, ki so mu na voljo, ob tem pa ohranja vzorce dru‘inskih vezi in s tem pomen dru‘ine v sodobni dru‘bi. Opombe 1. V~asih se ljudje dru‘ijo z drugimi ljudmi, na primer se obi{~ejo, gredo skupaj na izlet ali na ve~erjo in podobno. Kdo so ljudje, s katerimi se obi~ajno dru‘ite? 2. Recimo, da bi se zna{li v situaciji, ko bi potrebovali ve~jo vsoto denarja, ki pa je sami trenutno ne bi imeli na razpolago, na primer pet povpre~nih mese~nih pla~ (pribli‘no 500.000 tolarjev). Na koga bi se obrnili, da vam posodi denar (na osebo in ne na institucijo, npr. banko)? 3. V~asih si ljudje od drugih ljudi sposodijo kak{no stvar, na primer kak{no orodje, ali prosijo za pomo~ pri manj{ih hi{nih opravilih (npr. la‘jih gospodinjskih opravilih). Kdo so ljudje, ki jih obi~ajno prosite za to vrsto pomo~i? 4. V~asih se ljudje o pomembnih osebnih stvareh pogovorijo z drugimi ljudmi, na primer, kadar se s kom sprejo, imajo te‘ave na delovnem mestu in podobno. S kom se obi~ajno pogovarjate o osebnih stvareh, ki so za vas pomembne? 5. Poskusite se spomniti zadnjega ve~jega opravila v ali okoli hi{e ali stanovanja (npr. gradnje hi{e, prenove hi{e ali stanovanja, ve~jih del na vrtu). Na katere osebe ste se takrat obrnili po pomo~? 6. Recimo, da se vas loti huj{a bolezen ali ste na splo{no oslabeli in ne morete zapustiti stanovanja, da bi {li na primer po nakupih v trgovino ali po zdravila v lekarno. Na koga se obi~ajno obrnete za to vrsto pomo~i? 2. Posamezno vpra{anje generira razli~no {tevilo imen. V dosedanji analizi {e ni preverjeno, ali so vse navedene osebe razli~ne. 3. Za tri razse‘nosti socialne opore (materialna opora (ve~ja in manj{a), emocionalna opora in bolezen) je bilo anketirancem po vpra{anju za generiranje ~lanov omre‘ja zastavljeno {e vpra{anje, ali se za to vrsto pomo~i kdaj obrnejo na kak{no institucijo ali drugo organizirano vrsto pomo~i. 4. Pri vsakemu anketirancu (egu) so za posamezno vrsto socialne opore se{tete posamezne osebe (alterji), ki jih je navedel kot ~lane svojega omre‘ja (osebe na katere se obrne, ko potrebuje dolo~eno vrsto socialne opore). Anketiranec je na primer navedel tri prijatelje in enega sorodnika s katerimi se dru‘i. Na podlagi teh podatkov so bili se{teti posamezni ~lani omre‘ij vseh anketirancev in za razli~ne vrste socialne opore izra~unani odstotki posameznih oseb v omre‘ju. Literatura Bauman, Zygmunt (2000): Teko~a moderna. Ljubljana: Zalo‘ba/*cf., 2002. Bauman, Zygmunt (2001): The Individualized Society. Cambridge: Polity Press. Beck, U. (2001): Dru‘ba tveganja: Na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina. 169Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 149-170 Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov Beck, U., Giddens, A., Lash, S. (1994): Refleksive modernization. Politics, Tradition and Aes- thetic in the Modern Social Order. Cambridge: Polity Press. Beck, U., Beck Gernsheim, U. (1996): Individualization and “Precarious Freedoms”: Perspec- tives and Controversies of a Subject-orientated Sociology. V P. Heelas, S. Lash, P. Morris (ur.): Detraditionalization. Critical Reflections on Authority and Identity: 23-48. Oxford: Blackwell. Boissevain, J. (1993). Friends of Friends: Networks, Manipulators and Coalitions. Thousand Oaks: Sage Publications. Campbell, L. D., Connidis, I. A., Davies, L. (1999): Sibling Ties in Later Life: A social Network Analysis. Journal of Family Issues, 20:114-148. ~erni~ Isteni~, Majda (1998). Prelomi in kontinuitete v zgodovini dru‘ine (spremna beseda) V R. Seider: Socialna zgodovina dru‘ine:351-372. Ljubljana: Studia Humanitatis. Degenne, A., Forsé, M. (1999): Introducing Social Networks. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications. Dwyer, M., Gray, A., Renwick, M. (2000): Factors affecting the ability of older people to live independently. New Zealand: Ministry of Social Policy. Ferligoj, A., Kogov{ek, T., Dremelj, P., Hlebec, V., Novak, M. (2002). Omre‘ja socialnih opor prebivalstva Slovenije. [raziskava, datoteka kodirne knjige]. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede in In{titut Republike Slovenije za socialno varstvo. Finch, J., Mason J. (1993): Negotiating family responsibilities. London, New York: Tavistock/ Routledge. Giddens, Anthony (1991): Modernity and Self-Identity, Self and Society in the Late Modern Age. Cambridge: Polity Press. Giddens, Anthony (1993): Sociology. Cambridge: Polity Press. Graham, Allan (ur) (1999): The Sociology of the Family: a reader. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. Graham, Hilary (1999): The Informal Sector of Welfare: A Crisis in Caring. V A. Graham (ur.): The Sociology of the Family: a reader: 283-299. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. C. L. Jones, L. Tepperman, S. J. Wilson. (1995): The futures of the family. New Jersey: Prentice- Hall, Inc. Joan E. Norris, Joseph A. Tindale (1999): Among Generations, The Cycle of Adult Relation- ships. New York:W.H. Freeman and Company. Kogov{ek, Tina (2001): Ocenjevanje zanesljivosti in veljavnosti merjenja zna~ilnosti egocentri~nih socialnih omre‘ij. Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV. Krause, Neal (1999): Asessing Change in Social Support During Late Life. Research on Aging, 21 (4): 538-569. Lyotard, Jean-Francois (2002): Postmoderno stanje: Poro~ilo o vednosti. Ljubljana: Analecta. Müller, K. H., Nemeth, G., To{, N. (2002): Living Conditions, Socio-Economic Risks, Inequality and Health. Establishing New Theoretical Foundations and Closer Empirical Linkages. Dru‘boslovne razprave, let.18, {t.40, avgust 2002, str.9-39. Nastran Ule, Mirjana (2000): Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e. Owen, David (ur.) (1997): Sociology after postmodernism. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage. 170 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 149-170 Polona Dremelj Petri~, Gregor (2003): Dru‘beno delovanje v omre‘ju svetovnega spleta: individualni in strukturni vidik. Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV. Ritzer, George (2003): Contemporary Sociological Theory and Its Classical Roots: The Basics. New York: McGraw-Hill. Ritzer, George (1992): Sociological Theory. McGraw-Hill, Inc. Seider, Reinhard (1998): Socialna zgodovina dru‘ine. Ljubljana: Studia Humanitatis. Staggenborg, Suzanne (1998): Gender, Family and Social movements. Thousand Oaks: Pine Forge Press. {vab, Alenka (2001): Dru‘ina: od modernosti k postmodernosti. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e. Ule, Mirjana, Jogan, Maca, Rener, Tanja (1991). Dru‘ina, intergeneracijski odnosi in odnosi med spoloma: poro~ilo o delu za leto 1991, (Sociologija). Ljubljana: RSS. Vaux, A. (1998): Social Support: Theory, Research and Intervention. New York: Praeger. Walker, C. (1993): Managing Poverty: The Limits of Social Assistance. London:Routledge. Wasserman, S., Galaskiewicz, J. (ur.) (1994): Advances in Social Network Analysis: Research in the Social and Behavioral Sciences. Thousand Oaks: Sage Publications. Avtori~in naslov: Polona Dremelj In{titut Republike Slovenije za socialno varstvo Rimska 8 1000 Ljubljana e-mail: polona.dremelj@guest.arnes.si Rokopis prejet junija 2003, dokon~na verzija za objavo pa avgusta 2003. ~lanek je po mnenju uredni{tva uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek (s kvantitativno argumentacijo) .