• «.•. fijt; Hufl- f— " *' — ' "' AccepUnce for maillng at special rate of a pogajanja med Čehi etskimi Nemci ustavljena Incident v Moravski Ostravi povečal napetost. Hitlerjevci obdolžili češko policijo brutalnosti v.napadu na grupo sudetikih Nemcev. Anglija obrnila hrbet Češkoslovaški in zdaj priporoča praški vladi, naj odstopi sporno ozemlje Nemčiji. Konflikt med premierjem Chamberlainom in zunanjim ministrom Halifaxom »riga. 8. sept. — V momen- k7so reprezentantje sudet" I ///fffflio g 1)pJnn Nemcev na svoji formalni IIMIIUI& VtaiW*~~ ierenci skoro prišli do za- j - vv v v • Bika, da se "končni pogoji" y RflZč __ vlade dosti ne razlikujejo zahtev Konrada Henleina, litelja nemške manjšine, ka-je formiral na nacijaki ivenciji v Karlovih Varih, je ilo poročilo o novem inci-Pet minut pozneje ae je Brezposelnost •talno narašča, plače pa padajo Domače vesti ' • Obiski Chicago. — Mary Potočnik iz Cumberlanda, VVash. in Jo-sephine Richter iz Enumclawa, Wash., ata 7. sept. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Pro-svete.' Avto ubil gl. tajnika HBZ Pittaburgh, Pa. (Brzojavno poročilo.) — Božo Jonič, glavni tajnik Hrvatske bratske za-jednice, je dne 7. septembra zvečer umrl za poškodbami, ki jih je dobil nekaj ur prej, ko je zapustil gl. urad zajed niče in je hotel prekoračiti ulico, a ga je podrl avtomobil. Pogreb Joniča ae bo vršil prihodnji ponedeljek. Sakaerjeva banka kontno likvidirana New York. — Pred nekaj - - . Chicago. — (F,P) — V Illinoi- iferenca razbila in pogaja- 8U ge nj nobenega znamenja o l o rešitvi krize ao bila u- popuščanju krize. Državni de- vljena. lavski department poroča, da je. _____ ______ ____ noident se je pripetil v Mo- zapoalenost v juliju zopet pad- dnevi, ob koncu avgusta, so vla- ski Ostrovi, industrijskem la, kakor tudi zaslužek. V ju- ga tel j i in upniki Sakserjeve rtu na Moravskem v bližini 1 liju je bilo 1.4% manj delavcev banke prejeli zadnjo dividendo j*ke meje, kjqr je češka po- upoalenih kot v juniju, zaslu- v znesku enega in sedem oamink ja navalila na grupo sudet- žek pa je padel 1.2%. odstotka. S tem je državna Nemcev, Dva nemška po- Mesečno, poročilo . državnega °blaat likvidirala vse premože je pretepla z biči. Poro- d€partmenta pravi> da je to že nje propadle Sakserjeve banke o incidentu sta v konfliktu. gedmi mesec sUlnega nazado I Izplačane ao bile vsega akupaj Ješko poročilo pravi, da je vanja v industrijah. * Poslabša- 6t,ri dividende, ki znašajo u ipa sudetskih Nemcev vodi- nje je v obeh panogah, v pogle- odstotkov vloženega denarja drhal, ki je nameravala u- du uposlenosti in zaslužka. ' Je primeroma z drugimi v jetnišnico, v kateri je povprečni tedenski zaslužek konkurzl še precej dobro, [ih 82 nacijev. Češka po- je julija znašal $25.24. V rudo- Nov grob v starem kraju na konjih je navalila na topilnicah in jeklarnah je zna- strabane, Pa. — John Cea- in jo razpršila. Sal $20.72, v livarnah in kovar- nik( čian društva 138 SNPJ, je :ijsko poročilo pa pravi, nah jfg£ges) $21.97, v toVar- pr«jal Jaioatno veat o amrti svo- prejšnji teden policija in- nah za pločevine $22.49, v avt- je sestre Ivane Cesnik, omože- irala hiše Nemcev in iskala nih tovarnah $22.55, v kavču- ne Frank, ki je bila rojena v Jje. Izvršila je 82 aretacij karakih $22.04, v premogovni zatf0rju pri St. Petru na No- jetniki so bili obtoženi nele- industriji $18.79. Najnižje pla- tranjskem, umrla pa je v Osje- netfa posedovanja orožja.Ue ao v oblačilnih tovarnah; v ku na Hrvaškem v starosti 49 fd dvema dnevoma so pričeli tovarnah za cenene ženske oble- jet> y Ameriki zapušča dva Dtelji nacijske stranke do- ke je povprečni zaslužek znašal brala jn dva bratranca, v sta-Iti pritožbe od sorodnikov le $13.79 na teden, za moške de-| rem kraju pa moža, pet otrok, »ikov, da jih jetniški pazniki | lovne obleke pa $13.21 tepajo in mučijo v ječi. Vče-je prišel v Moravsko Oatro-I J\ I odbor sedmih voditeljev au-l i/CIfl^SKfl ZVeZO rtih Nemcev, kateremu je Nov spor med fašisti in Vatikanom Papež obsodil protižidovsko gonjo Vatikansko meato. 8. sept. — Da je nastal nov konflikt med Vatikanom in Muaaolinijevo vlado, kaže članek v listu L'-Ossorvatore Romano, glasilu Vatikana. Glasilo piše, da se pai>ež ne strinja s protižidovsko gonjo. "Ta je velika napaka, kajti sega do oltarja in Ofraža doktrine katoliške cerkve." List ne citira papeževe izjave, ki jo je izrekel pred italijanskimi učitelji, kf~ao ga obiskali v Castel Gondolfu. Obsodil je baje novo rasno politiko faši stičnih veljakov in protižidovsko kampanjo. Fašistični listi *o istočasno naslovili novo svarilo Židom zunaj Italije, ki so zapretili z boj* kotiranjem italijanskega blaga. "Usoda italijanskih Židov je še vedno na tehtnici," piše list 11 Giornule d'Italia. "Položaj Židov v Italiji bo postal še bolj kočljiv, če se bodo zunanji žid-je vmešavali v naše notranje zadeve." _u- VODEN S POR LOM KOMISIJE Želi, da bi unije in delo-dajalci posnemali Angleže SLIKA IDILIČNIH ODNOSAJEV STALIŠČE ANGLEŠKE VLADE VZNEMIRJA FRANCIJO Bivši premier Blum kri-ti žira angleško diplomacijo P A ItlZ.—Franconka vlada i* NOVE ČETE POSLA- Zadnje vesti PRAGA.—Sudetski naciji or. ganizlrajo druge narodnostne manjšine (Slovake. Poljake in Madžare) v Cehoalovaklji proti vladi v Pragi. 1* sudetskih krajev prihajajo vesti o novih nemirih. NURKMBKRG.—I) l k t a t o r Hitler Je umolknil z grožnjami in Ne umaknil v tajna posvetovanja. Kitajci zamašili vrzel v obrambni črti Sanghaj, 8. aept — Kitajske čete ao včeraj zamašile vrzel v obrambni črti ob progi Kiu-kiang-Nančang železnic*, da u-stavijo prodiranje japonske armade proti Nančangu, glavnemu mestu province Kiaiigsi. Veat iz kitajskega vira pravi, da so japonske čete *e vedno od daljene čez sto mili od Hanko-va, kjer je sedež kitajske vlade. Okupacija tega mesta je cilj japonske ofenzive, ki se je pri čela pred dvema tednoma. Stavkarji prisilili druibo na zviianje Tate Ko*«- lanske Amerike da preišče? ozadje aretacij dobi informacije o postopa-i napram jetnikom. Odboru I pridružilo več sto Nemcev, d temi sorodniki jetnikov, in skupno odkorakali proti! Mu distriktnega sodišča. *> ("lani odbora odšli v po-PK je policija na konjih na-na ljudi pred sodnim po- n I« __Ki . Državni uradniki v Mehiki dobili pravico stavkanja priletne starše in brata. Veat! iz Calumeta Calumet, Mich. — Iz Beloita, Wis., je prišla vest, da je tam kaj umrl bivši Kalumečan Matt Sečen, star 58 let. Zapušča ženo in pet otrok. — Zadnje dni «e je omožila Verna Grahek, nečakinja pokojnega drja. Jos Grahka, z Altomom McLeanom Oakland, Cal. — Delavci pr Apex Rotarex Mfg. Co. so i stavko prisilili družbo na zvišanje mezde In odpravo priga njaštva. Organizirani so v industrijski uniji CIO. , iz VVashingtona; dalje ae je o-ženil Jakob Grahek, knjižničar v kompanijaki knjižnici, z Vlr-ginijo Wright. Washington. — (FP) — Predsednik Risisevelt je očividno zadovoljen z delom svoje komisije, katero je bil pred nekaj mesecfposlal v Anglijo in škan-dinavske države v svrho študl-ranja delavskih zakonov in industrijskih odnoiajev. Nedavno se je ta komisija vrnila in spisalu svoje |K>ročilo, v katerem naglaša mirne (Kino-šaje med delavci in delodajalci v.omenjenih državah. Stavke ao relativno redka prikazen in nasilja, bodisi z ene ali druge strani, še redkejša. Kadar na primer pride v Angliji in Skandinavskih državah do stavke, ao lovarne zaprte, ker jih deloda .alci ne skušajo obratovati i akebi, kakor je to navada v A-meriki. Tudi špionaža mod delavstvom je skoraj nepoznana. Skratku: komisija slika v svojem poročilu skoraj idilične industrijske odnošaje in laskavo piše tako o angloških unijah kot o angleških delodajalcih. Vzrok temu je po mišljenju komisije, ker je kolektivno pogajanje listalo popolnoma priznana institucija. Ima vso za-slombo pri delodajalcih, ki ao se baje popolnoma sprijaznili t u nijami kot, a poteebniml institu cljaml sedanjega industrijskega sistema. V svojem intervjuvu a časnikarji je Rooaevelt dal razumeti, da želi, da bi prišlo tudi v A-meriki do sličnih industrijskih odnoiajev. Poudarjal Je zaže-Ijivost mirnega kolektivnega |K»gajanja, katerega ne spremljajo stavke in nasilja. Kar ae Amerike tiče, je to odvisno v prvi vrsti od delodajalcev.. Kjer so podjetniki naklonjeni kolektivnim pogajunjem in kjer priznavajo unije kot del industrijskega sistema, ae tudi stavkam lahko izognejo. Toda to razpoloženje je najti le v (D»Ua na a «tr»nt.» tačela mobilizirali bojno rnorna rlco. 2KNKVA.—Svet Lige narodov ; se je sešel v rednem zasedanju, toda glavnih vodlleljev— zunanjih ministrov Anulije. Francije, Poljske Itd.—ni navzočih. MOSKVA.—Vodstvo komuni-atične Internaclonale je odredilo svojim zaupnikom v Inozemstvu, naj a gl t i rajo v prid Oehoslova-kiji. PKRPIGNAN, FRANCIJA— Fašistične sile v Španiji ao se spet vrgle na lojallstične postojanke nad Valenrljo. Cez 20(1 italijanskih in nemških letal sodeluje pri napadih. Mexico City, 8. sept. — Nova Delavska federacija latinske Amerike je bila včeraj ustanovnem iTau ' ;-------'! I Ijena na kongresu delavskih vo- Zlj \PV* Pret'pa; diteljev iz trinajstih držav. Or-mZi n^>niacijl, katere glavni stan l ^ pndrvelVnft bo v glavnem mestu Mehike, ae i TJ? P081^8 bo borila proti fašizmu in za nice "i apelirala na polici ' ...... naj ni- pretepa ljudi. Poli-i ie ignorirala apel in n J "vnega pogajanja, tudi poslanca. Koellner, Federacija ae je izrekla za y in neki drugi sudetski Ne- priključitev k Mednarodni zve " »o bili aretirani in potem strokovnih unij. Danes se bodo vršile volitve uradnikov. Poročilo, ki ga je dobil kongres iz Baltimora, Md., da so delava ci preprečili odhod parnika, ki MVni. x«wijaka stranka »je nazna-da j., policija po izgredih 25 nacijnkih jetnikov *ru*> jetnišnkip. Kireaiberg, Nemčija, 8. aept. ' ^'»va (•■ško-nemika kriza je '"nila Kvropo na rob vojne. I ""i-r, ki ae je saba-'""Ogovarjal z diplomati T"1 'Iržav, je bil ailno raz- ft J«' bil informiran o in-* ' Moravski' Ostrovi in P ' ' l»"irajanj med Ce-MH*t«kiml Nemci. Neki ^ vodja je dejal, "da ne mh<,. pričakovati, da bi r-prezenUntje sudetskih »»»dalj« pogajali • iH(l" I">d pritiskom ba I»licije.' je bil naložen z municijo, da jo teansportira v fašistično Sp»ni jo, so delegatje z navdušenjem sprejeli na znanje. Mehiški senat je včeraj sprejel zakonski načrt predsednika Cardenasa, ki daje državnim u-radnikom in uslužbencem pravico do atavke. Ti bodo imeli zdaj prav take pravice kot delavci, ki so uposleni v privatnih industrijah. **pt. — Evropska ' J" Po-tala silno kompli-staliiča, ki ga je 1 • ^mlierlaimiva vlada "' ^ni med Cehi in su-To *talitte Je. J" »»oralu (>*kosUjvaAka Murphy sklical zdravstveno konferenco Detroit. — "Prišel sem do zaključka, ako država lahko po-ata vi 42 postaj za državno poli cijo, lahko postavi tudi 42 zdravniških laboratorijev za preprečenje in zdravljenje kužnih bolezni/' Je rekel governer Mruphy, ki Je sklical državno zdravstveno konferenco za 10 septembra. Najvažnejši *a»m»m»ki problem NE NA MEJO Puri*, 8. sept. — Francoski zunanji minister Georgea Iton-net je takoj, ko je londonski list Times objavil uvodnik s pozivom, naj Češkoslovaška odstopi s|M>rno ozemlje, povabil Krl-ca Phlppaa, angleškega» poslanika v Parizu, v svoj urad. Na sestanku sta govorila o pretr-ganju pogajanj med sudetski-ml Neniei in češko vlado In o incidentu v Moravski Ostrovi, Napol uradna izjkva, ki je bila objavljena |h> konferenci, priznava, da stulišče, ki ga je zavzelu Chamberlainova vlada v konfliktu me.d Češkoslovaško in Nemčijo, razburja Francijo. Nadaljnji londonski list, Kve-ning Standard,, se je pridružil Tlmaau v pozivu na praško vlado, naj odstopi sudetske distrik-te Nemčiji. Nemški naciji so veseli, ker Je Anglija pustila Češkoslovaško na cedilu. Uvodnika, ki sta ju prinesla londonska lista, sta bila objavljena na prvih atra-neh nacijakih časopisov. Za Cehe se Je zdaj potegnil bivši premier l,ooii Hlum, vodja francoskih socialistov. Svoje mnenje o češko-nemški krizi Je imjasnil v članku v listu la» Pp-pulairu, glasilu socialistične stranke. On pravi, da je Češka vlada šla dovolj daleč in je prav za prav ponudila sudetskim Nemcem več nego ao zahtevuli. "Francoska vlada ne sme biti več aktivna v Pragi, temveč v Ijondonu," piše Hlum. "Prav tako ne sme biti angleška vlada aktivna v Pragi, temveč v Berlinu." V Parizu so prepričani, da, bo Chamberlainova vlada še nadalje pritiskala na Češkoslovaško, naj kapitulira pred Hitlerjem. Kaj Imi storila Francija v tej.kritični situaciji, zdaj še lil Jasno, Francoski konservativci so že sugestirali, naj vlada premierja Daladlerja sledi rhamberlainu, če hoče preprečili vojno. Pariz, M, sept. — MilltarlstlČ-ne priprave v Franciji se nadaljujejo. Nadaljnje čete so bil« včeraj poslu ne v distrikle ob nemški meji. Tu sodijo, da Hend«ye, Francija. H. sept. - mobilizirana armada čez Poveljnlštvo fašistične armade! milijon mož In vojni minister je naznanilo obnovo ofenzive na J4' v« «'»»J Izzval doslej še ne u Vlada oprala župana Hagueja Preiskava zatiranja svobode govora ustavljena Washlngton. I). CH 8. st»pt. — Uradniki federalnega justlčne* ga departmenta so.včeraj Izja« vili, da nimajo nobenih dokazov, da je Frank Haicue, demokratski Aupan v Jer*«y Cityju. N. J., kršil ustavne »voIhkUč!ne z zatiranjem pvobode govora v Jersey Cltyju. Vsleil tega Je bila preiskava, ki Jo je odredil Homer S. Cummlngs, načelnik justičnega departmenta, ustavljena. Preiskava je bila odrejena kmalu potem, ko Je Haguejeva. policija s silo izgnala Normana Thomasa, vtalitelja smialislične stranke, iz Jersey Cltyja, ko Je skušal govoriti na glavnem trgu mesta. Policija Je odvedla Tho masa na prevozno ladjo, ki ga Je odpeljala nazaj v Nevv Vork. Španski fašisti obnovili ofenzivo Srdite bitke na fronti pri Valenciji i fronti med Teriiel^pi in Magmi« to v smeri proti Valenciji, pristaniškem^ mestu ob Sredozemskem morju. Na tej fronti ni bilo |Mj*eb'tih aktivnosti v zadnjih Šestimi tednih, ko so loja-linti Ustavili prodiranje VpSfltJ Vladno poročilo govori o vro- Arabski teroristi navorih bitkah v bližini Vlverja. 'H» lili na policijfiko postajo mesto leži 'M milj severnozapad-no slopja' in druge ustanove, kjer so upali dobiti orožje in municijo. Policija Jih je po krvavi bitki razpršila. K-dan Arulsr Je bil ubit In štirje ao bili ranjeni. Kavtulturski delavci zastavkali Pittaburgh, Cal. —' Ker Pioneer Itubber Mills kompanija ni hotela obnoviti |s»g«^lls« t unijo kaviukarskih delavcev, ki /ahteVajo /aprio delavnico, zvišanje plače in pla/ane (ščitnice,-Je radi stavke morala zapreti tovarno, ' laKMMK troAila (KH) za oja^anje svoje obor<»iene 'f"*- ..... Uradniški in upravailkt proiu»rti M57 S. Lawndal« Ava. Offioa of Publlcatlont S667 South LaaudaU Ava. Talaphon«, Kuokarall 4U0A k«****««*«***************************' Subftcriptlon $4.00 Y*arly ftTEV.—NUMBKR 177 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE »•tur luuin 1«. IMS. «1 u.. im«i-offt«» I HICAGO ILL.. PETEK, 9. SEPTEMBRA (SEI»T. 8), 1938 •t Chtca«u, IlIlBuk. uoder ih« Act ot Con«r«M uf M«rek U. aueli aa lUtriH, playa, yooma, aU . »lil b« returned aaadee only veken artompanied ky ||W addreaaad and »tamped Naalov aa »ae. kar Ima allft ■ llatam ' PBOBVBTA MST-M U. I kakor hoče, eno je gotovo. Matthevvs je pred Diesovim (»dsekom |»ovedal resnico, ki je bila znana dolgo prej. Matthewsa ni bilo treba za to "razgaljenje", ki sploh ni bilo nobeno razgaljenje, ktfJH Matthevvs ni povedal nič novega. Komunisti seveda taje, da je Liga za mir in demokracijo njihova organizacija. Pozabili so namreč na liesede BrowderJa, voditelja svoje stranke, ki jih je govoril leta 1934 v Moskvi: "Kongn-s Lige proti vojni in fašizmu (zdaj Liga za mir in demokracijo) je bil naš« najuspešnejša aplikacija enotne fronte. Naša stranka je vodila kongres takoj od začetka.", Browder jc torej v Moskvi potrdil to, bar je povedal Matthcws v Washingtonu — ali, če hočete. Mntth**w« je v Washingtonu samo 'potrdil to, kar je Hrowder rekel v Moskvi. Vpraaanje, kakšni motivi so vodili profesorja Matthewsa, da je najprej vodil komunistično Ligo proti vojni in fašizmu (sdkj Liga za mir in demokracijo) in vrtal povsod? kjerkoli m je t lo It i vrtati, nato pa je vrgel vrtanje i»d sebe in |Mivedal Diemvenni odtekli, kaj je prav za prav namen vsega t*g« vrtanja, je za nas postranska stvar. Dejstvo je, da je Matthenrs |*>v«da! resnico. Drugo vprašanje je zanimivejše: Koliko Maithewhov je še med ameriškimi komunisti? Glasovi iz naselbin Ostane nocitilitl do smrti Cleveland, Ohio.—Naši napre-jevci, kt so se prelevili iz komunistov v demokrate, iščejo sedaj prilike, da bi kazali še na koga drugega, češ: tudi ti si ae spreobrnil. In ta njihova tarča je postal nas stari bojevnik Jote Ktinčič. • Kot metropolakega poročevalca, je pač moj« dolžnost, da pronajdem, koliko je resnice na takih govoricah. Posetil sem Jožeta, ki se ne počuti prav dobro, ker ga noga boli že dalj časa in je pod zdravniško oskrbo. Dejal sem: "Joe, ta je jedal, da je oni rekel, ki r^znaša novice po "KaHnmidu," kot so stare ženice raznašale govorice po Dunaju za frakelj šnopsa, da si ti volil za republikanca pri zadnjih primarnih volitvah." Kunčlč: "Slišal *em že sam nekaj podobnega Čvekanje ki pa ni resnično. Volilni pricinkt je v naših prostorih, kjer je dvorana, in tako bi lahko volil kogar bi hotel, ne da bi kdo vedel kako sem volil. Ampak naj bo vsem povedano, da je Jože Kunčič že1 štirideset let socialist in bo tak tudi ostal do smrti." Kaj pa je vendar bilo? V prostorih so republikanski in demokratski komiteji, ki zaznamujejo volilce. S temi sem prišel v pogovor, rekoč, kakšni demokratje pa ste, da imate v svojih vrstah komuniste, ki vam delajo propagando za vaše kandidate? Demokratski odbornik: "Kje se mi družimo s komunisti (sram jih je bilo)?" Jože: "Poglejte tam onega, in onega, ki nosita znake "Vote for Sawyer"! To sta dva komunista in vi tega ne veste?" Ker ni mogel drugega ta demokrat odgovoriti, je pa dejal: "Ja, ti boš volil pa za republikanca," da pride iz zagate. Jože Kunčič je pa odgovoril: 'Mi bomo šele videli, kaj in koga bom jaz volil.' IN VOLIL NISEM NlC! To si naj pribijejo na uho raznaševal-ci neresnice I" Dejal Je, kdor tega ne verjame naj pride sem in naj dokaže drugače, kajti on lahko dokaže, da je tako, kot se je izjavil. Kadar bo zdrav, bo pa že sam povedal javno kar misli. Meni je ta pogovor zadostoval, da je tako kot je dejal Kunčič. Komunistične\klepetulje pa itak poznam. Frank Barbič, 53. in sicer hčere Ano Koeec, Hoza-lijo Šuštaršič, Pavlino SvoTJšak, Katarino Pogačnik, Albino Bizjak, Mary Kralj (v Ameriki) in Antonijo Trampuš ter sinova Franceta in Ivana Premoie in več vnukov ter ostalega sorod-utva. —-— John Krall. Nov //rob v starem kraju McKinlev, Minn.—Te dni sem prejel od moje žene pismo iz stare domovine, kamor se je podala na obisk z zletom ženske zveze, v katerem mi sporoča žalostno vest, da je pri Bv. Janezu dne 16. avgusta nagloma umrl njen ljubljeni oče France Premože v visoki starosti 86 let. Pogreb se je vršil 18. avg. na pokopališče k Sv. Janezu v Prosko. Pokojni je bil ugleden mož in daleč poznan kot marljiv posestnik in mlinar. Zapušča žalujočo ženo, sedem omoženih hčera in dva sinova, Mi tono pa doma (rttaH ... ftharon, Pa.—Dne 5. septembra je minilo 12 let, odkar smo slaviH otvoritev tukajšnjega* našega Slovenskega doma. Spominjam se otvoritvene proslave in velike udeležbe.' Obiskali so nas rojaki iz bližnjih in daljnih naselbin. Dolga vrsta nas je bila, ko smo korakali z godbo na čelu od starega v novi dom. Od-takrat smo vsako leto praznovali obletnice na Labor day, letos pa smo pozabili na ta pomemben dan za našo majhno slovensko naselbino. Nič nismo praznovali obletnice našega doma, dasi smo na predzadnji seji govorili o tem, a ni šlo. Vzrok, da ni šlo, je pač t&, ker smo vsi računali na slabe razmere, ki pritiskajo sedaj na tukajšnje delavce. Zato pa bomo v boljših časih priredili boljšo proslavo, da bomo tako poravnali in popravili, kar smo sedaj zamudili za naš Slovenski dom. Upam, da dotakrat se bo že bolj delalo. V Sharonu sem že 28 let in v vsej tej dobi ni tukajšnja ple-harna tako slabo obratovala kot sedaj. Delamo le po eden in dva dni v tednu. Kam naj potem gremo? V tej fabriki je zaposlena večina nas Slovencev in smo s tem zelo prizadeti. Vsled tega je bil letoftnjf Labor day dolgočasen dan, ampak zaradi tega se naš dom ne bo prav nič omajal, kajti podpiramo ga pa drugače, namreč s tem, da zahajamo vanj in v njem dobimo najboljšo kapljico. Obenem priporočamo vsem ostalim rojakom, da nikar ne prezrite Slovenskega doma. Priporočam tudi zunanjim rojakom, ki obiščejo Farrel in Sharon in potujejo skozi naše dve naselbine, da se vselej ustavijo v našem Slovenskem domu. Vprašajte za Slovene Home, pa vam bo vsak povedal, da stoji na 1087 Bald#ln in French st. v Sharonu. V našem ^Slovenskem- domu zborujejo tri društva: št. 262 SNPJ, št. 755 SNPJ in št. 174 jsfcj, 'zraven pa Gospodinjski klub Slov. doma in njegov Mladinski klub. V domu se prirejajo svatbe, veselice in druge prireditve. Dne 4. septembra je obiskala našo naselbino in Slovenski dom družina Crnič iz Youngstowna, 14 milj od tu, in so povedali, da so sedaj šele prvič obiskali naš dom, odslej pa se bodo v njem večkrat oglasili. Istega dne so obiskali naš Dom Fiketovi iz Johnstowna, ki so obiskali svoje sorodnike v Youngstownu. Hvala za poset. Tudi wbeatlandski To- —Koderatetl Plcturaa. Hemer Martin (levo), predsednik avtne unije, in john L. Lewis, načelnik odbora CIO. 1 ne Zidanšek se je tistega dne oglasil V Domu in s seboj pripeljal tamkajšnjega Kramarja. Dne 3. sept. pa sta ue podala na obisk v Barberton in okolico Frank Cimperman in John Nor vak, kjer sta obiskala Več prijateljev in znancev. Ko sta se naslednji dan vrnila, stalila zadovoljni1 in sta rekla, da. Barber-tončani so uljudni in postrežlji-vi ter da jima je čas hitro potekel. Medtem pa je naš mesar in grocerist Trobentar z družino v družbi Gorenčevih obiskal Cleve-landčane. Joe Garm s svojo družino pa tudi ni hotel ostati doma, pa se je odpeljal na 30 milj oddaljeno farmo v Kortland h Kravanjevim. Nazajgrede so se ustavili v Girardu in obiskali rojake v tamkajšnjem Slovenskem domu. Naša fanta od novega društva "JCeyBtoners" št. 755 SNPJ Henry Rupert in Albin Cvelbar pa sta jo mahnila kar v Detroit v družbi s Frankom Rozmanom in Louisom Godino. Odpotovali so 3. septembra, tako da ne zamudijo slavja dneva SNPJ, ki se je obdržavalo v De-troitu 3-4-5. sept. Gotovo je bilo mnogo občinstva iz raznih krajev in marsikaj koristnega in zanimivega so slišali. Albin Cvelbar nam je od tam že prinesel pozdrave. Vsekakor so se vaj prav dobro fmeli. Upam, da so in svetovnem političnem položaju, vpogled v industrijo v zdravem delavskem duhu. Zakaj vsako delavsko politično gibanje se ne sme takoj smatrati za komunizem ali komunistično propagando. Taka obdolžitev je v očeh zdravega razuma nazadnjaški predsodek. NflHri boljšega nego razmo-trivati vse probleme,, kadar se pokažejo. Razprava bo določila, če je predmet korisjten za delavske interese ali ne. Ce se smatra za dobrega, se ga sprejme, če pa ne, se ga zavrže. Tudi najmanjše važnosti nima stvar, če jo predložim jaz ali kdo drugi, važno je edino jedro in pomen. Tudi volja članstva se bi morala bolj upoštevati, ker Če vzamemo članstvu voljo do razprave, mu uničimo demokratične pravice, kar ni ameriško ne demokratično. S poUdaricom pa moram dostaviti, da kaj takega se tudf Witkovichu ne bo dopuščalo. Frank Starman, 118. mere. Ta dopisnik ne mara praznikov Yukon, iPa.—Jaz vas vprašam, koliko praznikov v letu imate vi pri Prosveti. "Ker je v ponedeljek praznik (Labor day), Pro-sveta tega dne ne izide," je bilo naznanjeno. Cenjeni lenuhi! Zakaj pa Prosveta ne izide drugi se vsi številni posetniki srečno ?a"ali.?!a ^SfiL vrnili domov. [le, ^vilke ? Cenjeni lumpje! Jat „. , , I plačam list za vsak dan, a ga ne M. smo pa medtem rajanjem dobim ^^ vaSih u-h ^a^. doma ostali in dolgčas prodajali,1 ni^ov. kajti take so naše denarne raz- ' . _ ., , Joseph Robicn, nečlan. Pripomba uredništva: Pravila SNPJ določajo, da so postavni ameriški prazniki tudi na§i praz-niki^-in še Prvi maj povrhu Nam je žal, če vi delate tudi ob praznikih, toda ne moremo pomagati. . . Vrnite nominacijnke peticije Chicago. — Vsi člani kluba št. 1 JSZ in drugi, ki imate*io-minacijske peticije iliinoiske delavske stranke, ste prošeni, da jih takoj vrnete, ker morajo biti vložene v Springfieldu v Anton Valentinčič, 262. Da tte bomo razumeli — in še ne ne razumemo! Pittaburgh, Pa. ~ Ni bil običaj, da se odgovarja na lastni dopis, dokler navadni dopisi niso od uredništva dobivali čevlje dolgih komentarjev. Ta komen-tarski preobrat pa je prinesel posledico, da mora človek odgovarjati celo na svoj dopis. Dne 10. avgusta je prinesla u-radna številka Prosvete tudi moj dopis in to pod dodatnim in .. a ... , . in. prešernim naslovom "Samo ena ^hodnj,h dn€£ stran slike". Predmet, po ka-' terem je bila ta slika vzeta, pa je meseca aprila in tako tudi 24. julija na Broughtonu kazal eno in isto lice. ZHto bi bilo škodljivo za članstvo in jedno-to, Če bi odlašal samo zato, da bi mogel povzeti sliko še z druge strani predmeta, ker te seje Groserju v Delavskem centru. Vrnite jih gotovo do te sobote ali nedelje (lahko mi jih izročite na Savinem pikniku pri Kobalu). Anton Garden. Poročilo in zahvala nimajo dveh strani. Na obeh' chicago. III.—Podpisana se is-, *?ah je k3ZR,P na u" kreno zahvaljujem družini An- dfeja Afftoniča v Sheffieldu, Pa., in vsem prijateljem in znancem rodništvo Prosvete, da prinaša premalo poučnih članlmv in preveč polemike. Nič slabeg* sluteč sem v tem smislu tudi pisal ta dopis, da pride to razpoloženje delegacije pred oči v tamkajšnji okolici za prijazen sprejem' in gostoljubnost, ki so mi jo nudili začasa mojega bivanja med njimi. Dalje se zahva- sobratom in sestram Srn,m A- ]jujftm Anni Rode in Mary mer.ke Zakaj je uredništvo VjdmHr iz cievelanda, O. Videli Prosvete vzelo to ,a sun*k,; ne' n, že dolRih 30 let, vsled vem Mar nima vsak član pra- t bilo obilo vweIJll ob z0_ ovedati km io uliJal fn I . > i . . , , ,n f petnem svidenju med starimi znanci, s katerimi smo pred leti žlvefi. Uršula Gašperlč, 55!». vice povedati kaj je slišal kaj misli o svojem listu? Znano je, da je zdrava hrana pog«>j zu zdravo tejd: ' Ce se pa duševna hrana pobira na sme-, « . , £ • a vi tišču poleg Pircn in Trunka. pa . Cl° Ah L obstoj* nevarnost, da se okužil Girard. O.—V Nilesu se je na zdrav razum članstva SNPJ In Tabor Hav vršil velik piknik unij ves ostali del slovenskega naro- CIO in AFL v VVaddel Parku, da. -V komentarju se urednik lahko se reče. da v tem okrožju naravnost izgovarta na Witlco- ti dve uniji kooperirata stood-vicha. l)a re bomo razumeli.; stot no. Tako se je tudi pokazalo naj dostavim, da pred Witko-'lani v jeklarski stavki. Udele- španako faAtatlčno letalo. hI ne Je moralo npn*\\ Iraacotfka ladja v pristan***. na morje, vleč* vichem s|a bila pn Pire in Trunk kozla. Na sejah sem o-pazil, da Člftnsttn ni za dovolj, no, da se Proivcta tiska samo na lep papir in v unljskl tiskarni. Ono hoče tudi čtivo o domačem *ilo se j« nad 10 tisoč ljudi skupnega piknika, na katerem so govorniki poudarjali pomen Wag-nerjevega zakona in pridobitve po tem ta^onu. t Poročevalec. Oči, ki niso oči Očarujoči učinek oči ima v naravi go, nego si običajno misUmo ^ Neprave oči se pojavljajo tam -v manj pričakujemo, v travi, ,la ali iz pestre mešanice barv na ^ ge žabe imajo po dvoje parov oči i« i1 moramo zelo natančno, če hočem, je ena dvojica na žabjih b i » Grozotno zre tudi dvojica vel k St-Uenih oči nekega hrošča tam kjer w ^ ta prav ne smelo biti. Stojamliri*1 in strmijo sovražno v ptief ki ie n ?1 žino hrošča. Ptica obstanek T trenutku reši. Nedvomno gre v tem v za svarilno napravo, za oči, ki naj prestrašijo m nosilca obvarujejo Na perutninskem dvorišču se ponaša H janstveni pav okrog samice s prekrasnim jem iz katerega žarijo mnoge "naslikane" Te oči,so krasne in plastične ter imajo p bleskov, kakor, podobne oči, ki jih katen vrsta fazanov v »svojih razširjenih peruti živalskem vrtu. Jasno je, da v primeru in fazana ne gre za oči, ki bi hotele zbj grozo, temveč za okrase in orodja v sluibi bežni. Samica naj bi postala pozorna ko i iz repa ali krila samca nenadno zablestijo ve teh oči naproti. O žarečih očeh, ki jih mo na razprostrtih krilih metuljev. M še danes, dali gre za igro narave ali zu S\M znamenja. V očesnem vzorcu je našla narava enega Jih najlepših in najučinkovitejših ornamen s katerimi prekaša vse druge risbe in h Pri tem ni izpustila nobenega živalskega naslikala je ta vzorec v najrazličnejših kah na krila metuljev, na peresa ptic, na c pe hroščev in želv, na kuščarje ali ribe. najrazličnejšega materiala je izdelala tu kaj enotnega in učinkovitega za najrazlič še namene: oči, ki niso oči. Po dr. H. Frielingu- J—k 'Rdeče morje pd Naravoslovec Tarrels je opazoval pred kim ob vhodu v pristanišče San Pedro v forniji nenavaden naravni pojav. Dne 7. julija se je na površini morja zal rdeča lisa. Ta lisa se je v naslednjih bližala obali, pri čemer je spreminjala obl in se je na zadnje razdelila v več manjših Dne 16. julija je to "rdeče" morje do« obalo in je ponoči silno fosforeaciralo. V v je bilo tu na milijarde in milijarde infuzo ki so vodo podnevi rdečili in jo ponoči r svetljevali. Ce je veter vodo vzvalovil, se je bleščali lenkasto modro. Ribe so delale v tej vodi sv« proge. Dne 20. julija se je začel iz moi dvigati neprijeten duh, ostalo je še nadi rdeče, toda bivanje ob njem je postalo nea no. Naslednji dan je bil smrad še hujši, mi go živali, rakov in rib, je morje vrglo na u Cez nekoliko dni je smrad prenehal, moi je ostalo še nadalje rdeče. Sedaj je pred* Ijalo 350 km dolg in več kilometrov širok t Ob koncu julija je rdeča barva izginila. J se, da so morske živali pospravile vse mik organizme. Tarrells meni, da je nenavadni jav nastal zavoljo vodne toplote in [wmail nja kisika v vodi. Ko petroleja ne bo več Na zadnji energijski konferer^i v Am><«; napadalka. se nahajs t™ ^p* na. Razkačeni boljšev.ki m)** ro ubili. (Izvirna poročila U Jnioalart)«.) Lj« NESREC1 USTRELJEN Lanjcih je instru*tW I* nesreči ustrelil matu-^. Bolaffi«. sina veletrgov- U Ijubljane ■bljsnski veletrgov« z vi-^affiojepred leti zgradb « nostaje Moškanjci pri Ptu-K vinske kleti in del leta Mina vselej preživljala tu trforčev sin Mano, star 19 *kot pri vat i.s t ptujske gim-končal osmi razred, zdaj toJfvMoškanjcih pripravljal paturo. Starši so mu najeli lektorja Osterca iz Most pri J« seča in pol zapora, drugi tovariš Struc pa je bil oproščen. Zaradi jabolk — uboj. — Dne 21. julija zvečer v mraku je šel 171etni kmečki fant Ivan Geršak iz Hrastja pod Sv. gorami v Sre-brenik, da naprosi nekoga za pomoč pri mlačvi. Iti je moral skozi sadovnjak posestnika Avgusta Narata, ki pa je s puško stra-žil jablane, ki so mu jih pogosto obrali is okradli otroci. Ko je Geršak stopil pod neko jablano in pobral odpadla jabolka, je posestnik Narat zsklical za njim, da bi ga ustavil. Geršal pa ae je pognal v beg. Narat je ustrelil Sni Oba sta postala dobra za njim in fant je zadet padel Lig in te sta kovala načr- in izkrvavel. Posestnik Narat je i,ko bosta 1)0 Marievi maturi bil v Celju obsojen na 4 leta rokovala s kolesi v Francijo, bije. w 19 avgusta sta Osterc in učenec odšla v Podvince | SKORAJ SMRTNA NESREČ A lomavo, kjer sta kupila^sta- V KAMNIŠKIH PLANINAH Da je nabita, nista | prj jokanju planlnk atrmoglaVH v , jriobino 23 letni Semeja iz Du plice V kamniških planinah bi se bi la v nedeljo 14. avgusta skorajda pripetila spet smrtna nesreča. Iz Duplice je odšla družba planin cev na Veliko planino. Med nji- poio. . a. Nato sta odšla k neke-rojiču, kjer je Mario pome-bovo obleko. Tam sta tudi o--ala pištolo. Ko jo je Osterc v rokah in nekaj brkljal z se je petelinček sprožil in jdnji hip se je Mario Bolaf zgrudil. Krogla ga je zasegla I lTar,J T mi je bil tudi 28 letni delavec nost v sredo čela in izsto-1 3emeia k Dupike pri na temenu. Fant je bil takoj ■tev. Kamniku. Sli šo na Veliko pla-,nino že v soboto, v nedeljo pa je tudentovo truplo prepeljejo v Semeja trgat planinke na '~ u 1 " Njivice. Tam je mnogo alpskih rož na lahko dostopnih krajih, ki pa jih planinci sproti potrga- iljano, kjer bo pokopano, iča se je zgodila čisto po ne Si in je poleg staršev pač naj- tožbe je distriktni bose Bium-stein odgovoril, da je vse sku-psj "velika lsž. S Finegoldom te nissm govoril dva tedna." Slično je odgovoril tudi Leroy A. Lincoln, predsednik Metropolitan Life. Unija je poslala predsedniku Rooseveltu in governerju Leh-manu telegram, v katerem pravi, da je družba moralno odgovorna za smrt tega člana. Zagrebški ban demisljoniral. Zagrebški ban dr. Viktor Ružič je bil 25. avgusta na svojo prošnjo razrešen dolžnosti. Vlada novega bana še ni imenovala. Green pohvalil delo 'i/ve;; Di esovega odseka wewv< 7 Zatiranje prevratne propagande PR08VITA Pismo iz Španije P Dragi sodrUgi! Predstavljamo se kot nova skupina slovenskih prostovoljcev v Španiji. Od časa zadnje fašistične ofenzive na Aragonu, se je med nami precej spremenilo. Mnogo naših fantov je dalo svojo junaško kri v obrambi aragonske zemlje, še več jih je bilo ranjenih, ostali so se pa po težkih udarcih, ki jih je morala pretrpeti naša brigada vsled pomanjkanja našega orožja, morali u-makniti na jug. Tam nadaljujejo pod okriljem Cankarjeve čete svoj žilav odpor proti sovražnikovem napredovanju proti Valenciji. Iz nas ranjencev, bivših vojakov v Cankarjevi četi, ki smo se zdravili po katalonskih bolnišnicah, in j>a iz novih prostovoljcev, ki se niso mogli uvrstiti v Cankarjevo četo, ker so nam fašisti presekali pot, smo ustanovili močno skupino Slovencev, ki je sedaj menda največja v Španiji. Washington, D. C. — (FP) — William Green, predsednik A-.___________ - - meriške delavske federacije, je* Mi z ostalimi Balkanci in Cehi, naznanil, da njegova organiza-! pomešani s španskimi sodrugi, cija podpira Dieeov kongresni tvorimo poseben elitni batalijon odsek, ki preiskuje neameriške) ene mednarodne divizije. To je aktivnosti. Vse federalne agen- nov. baUflijdn, ustanovljen šele prizadela 21-letnega akade- L, Zato je Semeja lezel po strmih policah, ki vise nad globokim prepadom. Bilo pa je to po dežju, ko je nevarno hoditi po mokri travi in se oprijemati skal, ki jih _ . dež pogosto razmaje. Semeja se ita zjutraj mrtvega mladega je pri. nekem težkem prehpdu o-ta. v katerem so spoznali 17- prijel neke skale, ta se je nena-m Rudolfa Majcna, sina | doma utrgala in Semeja je s skalo vred drsel v prepad. K sreči pa se je zkala na strmini zagoz- instruktorja Ludvika Os- imomor 17-letnega fanta. — igi potočka pod marjbor Ktlvarijo so našli 19. av na I. dekliški meščanski , Sprva niso mogli ugotoviti, f — — i |n> o« j ~ ——-------------— tre za nesrečo, zločin ali sa- Ljila in Semeja je obvisel na nji. ■j*, sodna komisija pa je u-1 Dobil je hude poškodbe in nje-Wt, da gre za samomor. govj prijatelji so mislili, da je iplo je ležalo na bregu z gla- v zadnjih zdihljajih. Vendar pa proti strugi. Ko so truplo o- ni dobi| smrtnih poškodb, kakor so ugotovili v ljubljanski bolnišnici, kamor so ga brž prepeljali ili. so opazili, na ima na sen-fano po strelu, iz otrple des f Dv K. m je padel browning. Fant kam'niški reševalci. torej ustrelil sam. Prejšnji t je bil v kinu, po predstavi I proti Kalvariji, sedel naj na ograjo in se ustrelil v " ^adel je po strmini v stru- Nesrečo je zakrivila premaj hna previdnost. Izurjen planinec mora vedeti, da je po dežju nevarno hoditi po spolzki travi na strmih policah in se opirati na skale, ki jih dež pogosto razma-i«v.ilH i t . i je, da je treba le dotika, pa str- ^TZ^T^l^«^^v preiM,d- * in od tedaj je bil čudaški. & je nekoč |H>begnil v Beo-d. kjer so jra prijeli in po- »azaj v Maribor. Kje je do-bgni»g in naboje, ni zna- lajcen je dejanje izvršil evni zmedenosti. Lani A«Wiklist pod vlakom. I 19. avgusta |K)poldne se je Mla huda nesreča na vrh-1 progi. Na križišču ceste in f»; pri hrenovem griču se je lilo m> več nesreč, ker neka z«l»ira razgled na železni Metropolitan Co.po-\ gnala agenta v smrt Predsednik unije •el v smrt radi bosaovih groženj New York. — (FP) — Metro politan Life Insurance Co. je s Projro. p() vrhniški cesti se svojo protlunijsko gonjo pogna-l»oti Ljubljani vozil Ivan la v smrt Benjamina FinegcH-k-r. .Ti-U-tuj podjetnik z Vrh- da, inšurcnc agenta in predsed- ture bi morale sodelovati z odsekom pri razkrivanju in zatiranju prevratne propagande In aktivnosti elementov, "ki bi radi uničili naše demokratične u-stauove in jih nadomestili z drugimi, ki so bile ustanovljene v totalitarističnih državah na oni strani morja." Green je poudaril, da se ADF ne strinja z onimi, ki omalovažujejo in smešijo delo kongresnega odseka. Dejal je, da reprezentance CIO Še niso pobili obdolžitev, ki jih je izrekel pred odsekom John P. Frey, predsednik departmenta kovinarskih unij ADF, da imajo v odboru CIO komunisti glavno besedo. Ameriška delavska federacija ne postavlja komunistov na odgovorna mesta. Prej je Green izjavil, da je Ameriška delavska federacija proti formiranju delavske politične stranke. Držala se bo svoje stare tradicije, ki je nagraditev prijateljev in poraz sovražnikov. Green Je primer jal politične uspehe federacije s političnimi "polomi" CIO. Ameriška delavska federacija se ne briga za Rooseveltove poskuse, da pošlje v pokoj demokratske senatorje In kon-gresnike, ki vodijo opozicijo proti "nevv^dealskemu" programu. Green je celo dejal, da bo federacija podpirala kongresnl-ka Fisha in Burtona, republik kanca iz New Vorka, ki sta pobijala delavsko zakonodajo, katere je priporočala v sprejetje ADF. Senatorji George (Ga), Smith (S. C.) in Gillette (la.), ki so vsi veliki reakcionarji, so dobili Greenov blagoslov. ADF bo v prihodnjem zasedanju kongresa skušala izsiliti amendira-nje Wagnerjevega zakona, ki daje delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. po fašističnem prerezu do morja. Od vsega poČetka se nahaja naš batalijon na fronti ob Ebru. To se pravi nad 3 mesece v stalni borbi. Mislimo, da smo se izkazali vredne starih junaških tradicij batalijonov Dimitrova in Djakoviča in čete Ivana Cankarja. V priznanje naše neustraše-nosti, naše vojne sposobnosti in politične zrelosti, smo dobili v dar od elitne divizije španske vojske, od divizije Lister, časten prapor. Trdno stoječi za tem praporom, ki je prapor priznanja španskega naroda našemu bata-lijonu, branimo katalonsko zemljo pred vpadom mednarodnega fašizma. V poslednjih bojih je prapor prerešetalo nad 170 sovražnih krogel in Šrapnelov. Fronta je sedaj mirna na našem odseku. To se pravi: enakomeren topniški ogenj, redni obiski avijacije, dolgočasno žvH ganje krogel nad našimi glavami in tu pa tam rezgetanje strojnic, pomešano z zamolklimi eksplozijami min. Bedeči tako v rovih in razgovarjajoči se ali pa na preži skozi strelsko lino, se večkrat spomnimo na vas slovenski proletarcl širom Francije, Belgije, Amerike in Kanade. Mi stari soldati, kakor tudi novi regru-ti, bi radi imeli z vami stike, kot smo jih imeli v Cankarjevi Četi. Želeli bi, da naše borbe, naše delo in žrtve ne bi Mle pozabljene in nepoznane med našim narodom širom sveta, saj smo kri vaše krvi, lil smo takorekoč vaša predstraža v veliki skupni borbi, ki jo bijemo na svetu za svobodo, kruh in mir. Istotako želimo, da bi tudi nam bile poznane vaše skrbi In vaše borbe. Tudi pomagati vam želimo, želimo vplivati z našim primerom edln-stva in odrešenosti za vsesplošno pobratenje vsega Izseljen Ištva in za izkoreninjenje vseh dosedanjih razprtij. Želimo, da bi kri naših padlih sodrugov prebudila poslednjega omahovalca in izključila poslednjega izdajalca med uami. Na drugi strani pa želimo, da bUudi naša skupina bila deležna dela vaše plemenite pomoči, ki ste jo dosedaj izkazovali svojim bratom v Španiji. Zlasti sedaj, ko je položaj težak—ko na primer tobaka že več ko S tedne nismo dobili in kadimo le suho figovo in orehovo Ustje—je ta pomoč bolj kot po-trebnsr Prepričani smo, da bodo naši stiki vam in nam v veselje in prid. Vse za Čimprejšnjo zmago nad fašizmom! * Pozdravljamo vas slovenski prostovoljci is Španije! Kveder Dušan, Kuret Peter, Koprivšek Ivan, Pervina Mihael, Jago Kobal, Cop Alojzij, Ivan , Ribič, Dolenc Franc, DrobniČ Franjo, Ivan Rupar, K r u c Slavko, Kragdnik Albert, Po-keržnik Paul, Jenko Rudolf, Mravljak Bogdan, ♦Hrojer, Muk Alojz, Ro-. gina Štefan, Malenšek Franc, P e t ek Anton, Martin Bajuk, Grebene Franc. - Naš naslov: Comisario Politi-co, de la 2.jDomp—Batallon Di visionario, Plaza Altozano 122— 2, Barcelona, Espana. frlmirmika Narnima HUiftpnraa Jlftoiottt M5M9 »o. l.a*ndsU A»». ChkafS, 10. GLAVNI oimoR • ttVNaKVAI.NI onaKKi ______ vu««t flalRfca* ...................... h»» s. UwiuUl* Am, CIiIcm*. «»«••!• r. A. vm»r. gl. tajnik............................ IMT S. U»M«U A»*. n»kM*. l.awr»nr* Uj. ................. MIT S. Uwft4*U A»fc. t "»I——. •»•»■••*• Jak* Vaarteh. rl »Hi»ttJ«*ni....................V. .H»T S. U»Mili A**. CMcft««. IIH*«* rut» (.Milna. t,pta«ll«IJ rU.IU ....................MIT S. I.*»mUI* A v*. CWw. IIIi««4« HIui M.UA. nt*4nik gU.ll........................ IMT S. U«M«W A*».. <'Mmm. Illt-.U POIH'HKI>HKI>NIKI t A»4r«i VMiUk. prvi !>»d|>r^.rJn|k .......................Ml Mr«4aMlnili .....................«14 T*ener 26-letni klobučsr-rrik Jonip Zslnik iz VI- }k ol>t,'*en umora Vilka Pur-; n*'"inika uokolskega dru-v'Unju. Dne 10. julija je ! ' 1 dv. ma tovarišema popl-t 'tanjaki gostilni, po-|' i* m, -riM aij nočnega čuva-fv. ^ in gs je takoj 7 fcauinico. ker ga je fa-' »t v i ne prijavil in je lf ll< 4 dni U zapora \ rnil udarec, nato potegnil bo-dvakrat v Purga je 7adel naravnost ' je o potekel in "I. Zalnik je bil k't in pol robije, k I^etman na 2 me- nika krajevne unije. Star je bil 33 let in je zapustil ženo in otroka. Finegold je bil poklican v u-rad distriktnega ravnatelja E-msnuela Blumsteina v Brr v Atlsntic CHyjs, N. J. » - (Nadaljevanja • 1. strani.) ukloniti Nemčiji in pristati na revizijo meje. Praški vladi je le svetovala, naj odstopi sporno ozemlje Nemčiji In s tem odvrne vojno. Zitnanji minister Halifax, ki gleda na situacijo drugače kot Chamberlain, je prišel v konflikt s premlerjem v Londonu se širijo govorice, bo izstopil is kabineta.' Londonski list Times je objavil uvodnik, v katerem pri|*Mi roča Češkoslovaški, naj pristane na zahteve nemške in drugih manjšin. Uvodnik in Cham-jerlalnovl manevri so dokaz, da so bili nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop, dr. Paul Joseph Goebbels In drug Hitlerjevi svetovalci v pravem, ko so luurlašall, da Anglija ne bo priskočila na pomoč Češkoslovaški, ako Jo bo Nemčija napadla. Zdaj je tudi praška vlada uverjena, da Angleži niso njeni prijatelji. Neuradna angleška komisija, ki je bila lioslana v Češkoslovaško In kateri nsčeluje lord liunciman, ni prišla v Prago, tla posreduje v sporu med Čehi In sUdetskiml Nemci, temveč da prisili Cehu nu kapitulacijo. je individualist, ki skoraj niče* sar bolj ne mrzi kakor unije. Komisija pa v svojem poro- čilu nič ne omenja glede živ- Rooaevelt zadovoljen • poročilom komisije ' (Nadaljevanja « t. rtrsat.i * onih Industrijah, kjer so delavci forslrali podjetnike na priznanje unij, to je, kjsr so dovolj močno organizirani. Po-vprečen ameriški delodajalec pa ljenskega standarda delovnih mas v Angliji in škandinavakih deželah. SIcer ni Imela naloge, da bi Študirala to fazo življenja. Toda noben študij industrijskih odnošujev, ki se izogne temu vprašanju, lil po po le g, Za tleluvstvo vsake dežele je važno, v kakšnem življenjskem standardu se nahaja, koliko materialnih koristi Ima od svojih strokovnih In industrijskih u-nij. Naloga teh Je, da delavstvu pribore čim višji življen-skl standard, ki je mogoč v danih gospodarskih |aigojih te ali druge dežele. Kar se tiče idilične slike tega poročila, to Je naglašanje mir* nih industrijskih odnošajev, so smotreno upravljane kompsnlj* ske unije lahko najbolj idilične organizacije, ker nI nobsne bojazni In možnosti, da bi rogovi-le s kakšnimi stavkami. Toda nit drugi strani Je tudi povsem gotovo, da bi si delavstvo s kompanljsklmi unijami ne moglo dosti, ako sploh kaj IzIkiIJ-šatl svojega položaju In llvljen-sk*K« standarda. ^ Zgodoylna vsaj do danes kale,'da Ima delavstvo največ koristi od Inteligentno pa mllltant-no vodenih unij; od takih, ki so se pripravljene tudi s stavko boriti za svoje zahteve. Mirni Industrijski odnošsjl so zaleljl-vi, toda ne na račun delavskih telenj |K> boljšem llvljenju. NaročUs Mladinski Ust, naj. boljši mesečnik M slovensko mladine! PLIN GORKOTA PRVI v zuMiutni, ČISTOSTI » nOIROSTl .Povprečne sa S mrn*/ii«. v »»itonl sa ft •«*»»»« M*« "JmM »•!m llakisr i.jla »..>• «k"« Pteaa. 0>ia»n i, aliH«.. r«4».a4lla a laai tok-it, t i*u« aa#iaa ara«|a »»la kika a!»«»«• *» toMaalftlto Waba.S aaaa m naa/ei.4« RN i»—»mm r*> aa»a ••"k»r«y. Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA 12 L. 1573 V PETIH DEJANJIH Bralko Kreft GREGORlC: Zakaj? MOGAJlC: Sina je dobil dane« zjutraj! MATKALIC: Ali bo zdaj puntarski kanon zamenjal z zibelko? ftAJNOVlC: Sina je dobil? Ha, ha! Sina! GUBEC :tZalcaj ae posmehuješ? SAJ NOVIC: Nič, nič . . . GUSETlC: Sram te bodi, Sajnovič, to ni za »meh, to je groza! GREGORlC: Kaj za vraga slepomišite? GUSETlC: Pasančeva žena je rodila — Ta-hijevega sina! (Vsi se zgrote GUBEC: Odkod veš? GUftETlC: Sajnovič mi je zaupal. Zvedel je od grajskega oskrbnika. I-ani o Veliki noči ae je zgodilo. Tahi je jahal po polju,^kjer je delala Pasančeva iena. V hipu sta bila z oskrbnikom pri njej. Zvezala sta jo, ji zakrila obraz, jo vrgla na konja in hajd v grad. Cez dve uri jo je spustil. Pasanca takrat ni bilo doma. Bil je na sestanku na Brdoveu pri župniku Babiču, ko je šlo za prvo kmečko depu-tacijo k cesarju. Tahi je vedel za sestanek. To je bilo maščevanje nad Pasancem, ker mu nI hotel več podkovati konj, Čeprav ga je zpradi tega celo zaprl. Gubec, ti si qa takrat rešil, toda žene mu ni nihče obvaroval, MOGAJlC: Mene je groza. Paaanec je komaj čakal otrokovega rojstva. Vea čas si je želel sina. Sedem hčera mu je rodila žena in zdaj mu je rodila sina — Tahijeyega. GUBEC: Dajte mi vsi puntarsko besedo, da mu nihče tega ne pove. Vsaj la zdaj ne! GREGORlC: Pasanec je puntar, kakor jih je malo med nami. Zdaj ga potrebujemo in še bolj ga bomo potrebovali, ko bo moral streČi topu, kakor ga je pred Turki pri Ivanlču. MATKALIC: Meče nam kuje, kovač, da bomo iztrebili gosposko golazen! Ali je kdo med nami, ki ni čutil Tahijeve pete? GREGORlC: Meni je pobral vae, zemljo, živino in cekine, ki sem jih prineael iz Turčije. Samo streha mi je ostala. .Zdaj še te nimam, ker sem moral bežati pred Gregorijancem. GUSETlC: Osem let sem služil za konjarja, ogoljufal me je za plačo! - MOGAJlC: Njegov sin je oskrunil Gubčevo Ivanko! GUSETlC: Mojo Ivanko! v MATKALIC: V Savo je skočila, ker si ni upala več pred ljudi! GUBEC: Molčite! - SAJNOVIČ: Z lovci in psi je pustošil naša,, polja! GREGORlC: Nobenemu kmetu ni priza-nesel. * MATKALIC: Le kako dolgo bomo še hodili ta križev pot? Brez pravice, sužnji, govedo smo, ki ne ne gane, ki vedno vlači plug za drugega, valptov bič pa nam atroji kožo. GREGORlC: Se pamet nam je ustrojil v podplat! Gregorijanec ae je pobotal s Tahi-jem, in zdaj pravimo, da je vse v redu, nimamo več puntarske besede, ne kmečke časti. Pred tremi dnevi so mu vsi brdovski kmetje segli v roko in mu prisegli tlačansko zvestobo! SAJNOVIČ: Le ti je nisi! Zato hočeš zdaj z glavo skozi zid. Kar razbij si jo, mi si je nočemo! 4 PASANEC (prihiti ves vesel. • Močan kmet, okrog 40 let star): Matija, sina sem dobil j Deset let sem čakal nanj, aedem deklet mi je rodila žena, osmi je sin-najmlajši, toda glava jim I »o! (Vsi onemeli poslušajo.) GUBEC: Zbrali smo se zaradi Gregoriča, ki pravi, -čakati. Mogoče nas ban vendarle ne bo zapustil. GREGORlC: Zakaj se vedno obotavljaš? Tako dolgo bomo čakali, da bomo vse zamudili. Kuj železo, dokler je vroče. Ali zdaj, ali nikoli! GUBEC: Slabo smo pripravljeni. GREGORlC: Bolj* ne* bomo nikoli. GUSETlC: Ali imamo dovolj orožja? MOGAJlC: Ga bomo že dobili v gradovih! SAJNOVIČ: Ce ne obležimo pod njimi! (Zunaj vpitje.) 5 GUBCEVKA (prihiti): Grajski oskrbnik vleče neko žensko! (Vri skočijo k oknu,) GUBEC: Sem gredo. -1TO&INA: Oskrbnik je prišel vohunit. Pazimo ! GUSETlC: Tahijev je! MATKALIC s Kaj sploh stika tod? MOGAJlC: Ali ni odšel z njim? SAJNOVIČ: Ne vem. • i ' OSKRBNIK (vstopi); Spet se zbirate, lepo, dolgo ae ne boste več. (Se ostra po sobi.) GUBEC: Tebe bomo vprašali! OSKRBNIK (je zagledal Jlijo): Bog daj, Ilija! 2e precej časa te iščemo. - GREGORlC: Mene? OSKRBNIK: Moj nov gospodar in gospod Stjepko Gregorijanec sta mi ukazala, da te moram pripeljati v grajski stolp. Tam boš premišljal, ali mu boš prisegel tlačansko prisego ali ne. GUBEC: Si še vedno oskrbnik? OSKRBNIK: Sem in ostanem. (Začudenje.) MATKALIC: Spet so se znašli tički v gnezdu. OSKRBNIK: Gospod Gregorijanec potrebuje močne roke. . . Predolgo vas je podpiral. NOŽINA: Ilija ne pojde nikamor! OSKRBNIK: Zunaj stoje štirje oboroženi hlapci. GREGORlC: Teh se res ne bojimo. GUBEC: Kdo je ženska tam zunaj? OSKRBNIKI Pripeljite jo noter! (Jo pri, peljejo.) (Dalj* prihodnjič.) po skozi nos, da se je slišalo sunkovito sikanje. Žena se je morala nasmehniti njegovi nenadni zadregi. "Norček" si je dejala, stopila k mizi ter pozvonila služkinji. i Jakob si je medtem opomogel, vzel v roke časnik in se precej poglobil vanj. Med večerjo je večji del molčal. Bil je nekako prisiljen misliti na svojega sina. Tega ubogega fanta je imel neverjetno rad. Ko je pomislil na njegovo mater, se je ozrl na Sonjo, ki je bila sklonjena nad skodelico kompota. Videl ni drugega kakor njeno nizko, napol z lasmi zakrito čelo, nos ter ozek pas močno rdečih ustnic. Se v tistem hipu je pretrgal misel na žensko, "zaradi katere je prestal toliko hudega." Simek je bil namreč nezakonski mlade podežel-ne učiteljice, ki se je zaljubila y SIN Jože Kožuh Pred tremi leti so nk Simeku, sinu višjega bančnega uradnika ugotovili prve znake naglo se razvijajoče tuberkuloze. Fantu je bil« tistikrat nekaj nad m-demitajsl tet, bil j* drobnega, malone dekliškega obraza, svetlo modrih oči ter mehkih, otroških ustnic. Najprej so ga zdravili doma, lani pa so ga bili prisiljeni poslati na Golnik. Po sedmih mesecih zdravljenja pa s$ je Jakob Olip nanagloma odločil ter zahteval svojega sina domov. Bilo je sredi marca. Dež Je že nekaj d mi sem močil zemljo. Jakob Olip je pred večerjo legel o-blečen na zofo ter skušal vsaj za nekaj trenotkov zatisnlti oči. Iz kuhinje je bilo slišati polglasno goiorjenje. V sobi, ki je bila nenavadno spretno ter bogato o-p remi jena, se je potasi mračilo. Zbudil ira je gla»en vzklik njegove iene, ki se je v prvem mraku vrnil« iz mesta. Bilo ji je kakih trideaet let. Jakob Olip Je bil njen drugi mož; pred petimi leti je nenadoma vdovela, »e naslednjega U ta p* ae je »nov« o-motila s človekom, ki J« bil od nj« dvajset let starejši. Sedla je na rob zofe ter se dotaknila moževe roke. "Spiš?" "Bo kmalu večerja?" Je vprašal. 2ena se je počasi sklonila nadenj, mu dahnila s toplo sapo v lice ter ga poljubila. "Je Simekova soba v redu?" Dvignil se je na komolce ter ae vprašujoče ozrl na njo. Tri dni jo je že opominjal na to, da ae mu je vedno samo nasmehnila ali pa se ga oklenila: "Oh, kakšen tiran si U, moj dragec!" Potem ni vedel drugega, kakor da se je dotaknil s koncem nosa njenih las in jo nalahno odrinil od sebe. Tudi zdaj ae ga je hotela o-kleniti, toda on jo je ujel ta zapestje, ji zvil roke, da je zgubila rov no težje, zadela obenj ter kliknila: "Grdobat" Nato je skočila pokoncu, si popravila pred o-gledalom lase in brez besede odšla iz spalnice. Olip je vdihnil vase trak. ki je bil nasičen t vonjem njenega par* fuma../i nataknil oopate ter od-drsal k oknu. Zunaj Je nehalo deževati. Na vrtu se Je razločila prva trava. Ko je prižgal cigareto, se je ta hip zatrl v plamen ter poltiho dejal predse: "Ubogi fantr Se se je sklonil sa tlečo vžigalico, ki Jo je vrgel skoti okno. se otrl na nebo. na hiše, prisluhnil šumenju Drave, po- tem pa dvignil glavo in odšel za ženo v jedilnico. Gospa Sonja je sedela na enem ismed usnjenih naslonjačev. Bila je lepa, mirna ženaka, negovanega telesa, že vnaprej preračunanih kretenj ter otožnega, na videz vdanega pogleda. Ni se tganila, ko je atopil k njej, ji ponudil cigareto ter mirno čakal, da bo s svojimi malimi, debelušnimi prsti segla v njegovo srebrno dozo. "Nu Sonček," je dejal. "Boš?" — "Ah, ti si tukaj," se je začudila. "Kako si me prejle prestrašili Prav nid me nimaš rad!" Po teh besedah •e je skrčila, nagnila glavo ter ae boječe dotaknila njegove roke. "Nisi hud?" "Hud? Za božjo voljo, jas pa hud!" je vzkliknil ter ji naglo poljubil roko. "Verjemi, da mi je šal. Nisem mislil tako. Se potna?" Pokleknil je k njenim nogam ter ji previdno pogladil ne-dollko zardela zapestja. Njegovo lice Je bilo Jokajoč itrat. "Moja uboga, ubog« ročica," je tajec-Ijal. polotil glavo na njeno koleno In za nekaj trenotkov zaprl oči. Olipa, tihega, sramežljivega fanta, kateri si menda ni upal nikoli v življenju storiti kaj slabega, mimo tega, da se je tistikrat izneveril napol histerični brunetki. Iz prednje sobe je bilo čuti vedno glasnejše prerekanje,, ki bi trajalo bogve koliko časa, da ni gospa Sonja vstala od mize ter stopila k vratom. "Angela, v kuhinjo," je oaorno zaukazala drobni, ne več mladi služkinji, nato pa ae obrnila k svoji blizu deset let stari hčerki, ki je stala pred ogledalom ter si oblačila črno satenasto haljo. "Kolikokrat sem ti že tekla, da se ne pričkaj s služkinjo, ti pa ..." je začela ti-še. "Za danes naj bo, toda zadnjič, zapomni si to! Zdaj pa .. Je on doma," ji je seglo v besedo dekle. "Govori vendar tiše,' ji je dejala šepetaje ter jo potisnila v kuhinjo. "In tudi to te prosim, da mu ne praviš več "on", To ni lepo!" > "Mi je naredil nalogo?" "Pojdi v Jedilnico in ga vprašaj!" je rekla mati. "Ne nori tako!" je še kliknila za bežečim dekletom ter odhitela za njo. Jakob se je ravnp pripravljal, da odide v Simekovo sobo, ki je bila tik zraven jedilnice, ko pa je zaslišal naglo se bližajoče sko-rake, je zopet sedel ter se znova zazrl v časnik. t "Dober večer papa," je glasno pozdravila Magda. "Prišla sem te vprašat, ie si mi . . ." "Nalogo, kaj?" jo je prekinil. "V kabinetu je na pisalni mizi." "Drugič pe boš več podpiral njene lenotie," se je vmešala Sonja. "Kaj sem jaz kriva, saj qi me sama poslala ven." "Ne govori in pojdi po nalogo," se je oznevoljila gospa Oli-pova. "Zdaj je ura osem, do devetih jo moraš imeti prepisano ter mi jo prinesi v spalnico. Razumeš ?" ■ Dekle se je priklonilo ter počasi zapustilo jedilnico. Bilo je okroglega, rdečega obraza, veli kih sivih oči ter krepkega, za njena leta premočno razvitega telesa. "Ta smrkelj," je še rekla gospa in se naamehnila. "Veš kaj," se je kakor nenadoma domislila ter se okrenila k možu, "jaz pravim, da bi bilo najbolje, čc bi pripravili za Simeka namesto te sobe z rdečimi zavesami, ono z dvema oknoma v drugem nadstropju. Kaj praviš k temu?" "Saj tista soba je vendar za goste," se je začudil Jakob. "In kaj potem, saj to ni nič hudega!" Vzela je v roke časnik ter ga jela pregibati. Njen pogled je nekajkrat ošinil moževo debelušno, belo lice. "Da me razumeš, mislim namreč tako: To sobo poleg jedilnice naj ima od zdaj naprej Magda. Deset let ji bo maja. Ni ji treba več spati v najini spalnici." Obmolknila je. Bilo je nekaj sekund polne tišine. "Nimaš ničesar proti?" je počasi povzela. "In tudi za Simeka bo tako gotovo najbolj prikladno. Zgoraj je mir in tudf več sonca je." Jakob ni vedel čemu ugovarjati, zato je samo prikimal. Po večerji Je Sonja odšla v »palnlco, kjer ae je takoj slekla ter legla v poateljo. Jakob je še nekaj časa počakal, potem pa je "Jakob hmIih i rtopl1 nm hodn,k ,n odM P° "top- "J nicah v drugo nadstropje. Ni arty in darilo, za lepi sestav za Z kave, "Coffee Electr" Pe tor Set", ter še vse polno di stvar., katere bova ohraS spomin m vas nikdar ne pozabila: Torej lepa hvaU dečim: Mr. in mr8. Ludvik macher iz Louisville, tolo in mrs. Victor Slavic in * nadalje mr. in mrs. John F mr. in mrs. Louis Kranti sinovi, mr. in mrs. Frank in hčeri iz- Lafayette mr. Frank Planker, mr 'i, Math Grum in hčeri, mr. i John Shumacher in hčeri, mrs. Mike Smole, mr. in Mike Smole Jr. iz Glob« Colo. A posebno lepa hv, še našim sosedom mr. in, John Mehlin in mr. i« mrg' Mehlin in sinu, ter našim c kom Johnu, Franku in ženi, in mrs. E. A. Groney. Hvt pa tudi godcem Viktor Sli in Fritzu Cerne. Lepa hi vsem skupaj in za vse. Ogt« vaša prijatelja: Mr. in i John Knafelc, 715 Decatur Denver, Colo. —(Adv. Ali ste že naročili Prosrcd Mladinski list svojemu piijsti ali sorodniku f domovino? T edini dar trajne vrednosti ki za mal denar lahko pošljeUs eem v domovino. % NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 11. redne konvencije m lahko naroči ns list ProtrcU k prišteje eden. dva, tri, štiri ali pot članot is oae druiine k nI ui* nini. List ProoroU stane sa vae enako, sa člane ali nečlam UJM a eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri sseeants tU ■ tednik, m Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al rsroks, nUk jo liat predrag sa člaao 8.N.PJ. List Prosveta Je Tiii lastna S gotovo Jo v vsaki drnšinl nekdo, ki bi rad »tal list vssk Jsa. Cea lista Preeveta Jot Za Zdrai. drla Te ia Kanado. H.M Za Cleero la Cklesfe Js... 1 tednik la..............4M 1 tednik in..............t* t tednika la............. I.M I tednika la.............U« I tednike la.............L4t S tednike ta.............I* 4 tednike In.............LM 4 tednike In.............M 5 tednikov In............ nič • tednike? In............14 Za Evropo Jo..............It.00 Is polnite spodnji kapen, prllollte potrebne vsote deasrja tli Mo* Drder v pisma h al naročite Proeveto. list. ki Jo f sša Isstsiss. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prrashs bM fla SNPJ, ali če so preseli proč od droilae in bo sahheval Mm itoj M tednik, bodo moral tisti član Is dotlčne drošine, ki j« tako ik*» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti npremiltro liita, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveto. Ako tegs m tedaj mora apravništvo zniiati datum sa to vsoto naročnika. P BOS VET A, SNPJ, 1657 Bo. Lavndale Are* Chlesf«, ffl. Priloženo pošiljam naročnine sa list Proeveto vsete 9...... Ime....................................CL droštrs M.... I) Naslov ......................................................... Ustavite tednik In rs pripišite k moji naročaial ed tkdM M moje draftine: I).......................................i.ft. dreštTS It........ ...........................................CL draštrs M......... A |L. e\ ft Sraštrs ........ .......................................... • m . IlriaM ■«•■*• ................................... ••••• Nov naročnik..................ftar SPOMIN NA STARO DOMOVINO "NAŠI K ft RAJI ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem balerotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7^ incev Ta krasna zbirka, vas »tane samo ^ 8PADA V VSAKI SLOVENSKI DUM \n|ief|a iflloqa slou nsMh kijjff ^ - v /Imerlki^ V knjigami J^Glart Ntrodtjj dobite vsakovrstne slovourto,*^ naših priznanih pisateljev» Canksrjt, Tavčarja, Jartiia, Proglja, Km,U,vV Milanskega, ltd.^V zalorf prevode del ivetornozDanil) mojitro'1 Gospodarske, gospodinjsko in po^n# knjige Igre, pesmi, semlje^. Ljubitelji lepe knjige naj P** * cenik knjig, ki jih im»»o * dvignil in ae naglo okrenil od n e fo y sobi Z T v T' k miai V motni svetlobi ni biloUstlu t u 7 ^ skoraj opaziti njegove r