The Oldest Slovene Doily in Ohio Bsst Advertising Medium ENAKOP EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki Volume XIX. __ LETO XIX. CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY. (SREDA) JULY 29, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 178 ^Shaw 0 komuniz-'Qovernerii (lolžiio Landona srajcah in Mus-1 : , soliniju izbegavanja Satirične opazke slavnega Kako more vlada balancirati proračun, .obenem pa skr- njegovi 80- glede sodobnih gibam ® banj in fazmer. 27. juli-George ja. _ Anglija, polnil svni Tn ^^eraj iz-da ie v, t leto, je izjavil, čas zaposlen, da bi imel itientirai ' obširno ko- Sibaniih razmerah in '^jave zah v®'" ter svoje tiro, njemu lastno sa- m da žeii^^j j® komunist vladal i-' komunizem ke. Evrop: vT ki se danes ie rekel ugajajo," Val; Potem je nadalje- "Karia m ^jst w sem čital štiri- )il Letiijj Lenin. Ako bi ^'^hranij '"oja- dela, bi si bil Gapako ^^'^ikatero neumno ^Pfetrieiijj se je danes W - zale in Ameri- ^ana~ s srajca- ^iiiole politični vodje so Povečali produkcijo ^'^h. modrih, zelenih Križ s parla- ia trtH je, da jih ' ki let, da izvršijo biti narejeno stajje h 'Minutah. In kadar delo tri- V napraviti v tri- tedaj te- Spaiisi,^^' 86 danes godi Ampak celo ko- tOf '»ajo fašisti. Niti ga Zna y Italiji. Mussoli-neomejeno ■^^zapja ^ ampak kam Podoben je sta-^U(Jo^u ^^^^mobilu — ne-je opazovati in pokati, je bil še at nik r ^"^Pak ž njim ® H Haft, .Popeljali, kamor "Cl ^^jeni." • . j® strašansko J® največja stvar, jg P^'oducirati." ^en. iger, tu njegovega i- ■i. Sinoči je bila % spam Pravi •skem nimajo no- beti za brezposelne in bedne, vprašujejo demokratski governerji. na čast Ofl Mil, "De- 'o»t C%MtQ% ^*^«ega jetnika čaij ° čigar slu- ^■^lah ^^jbržj °^^\rneje poro-kipr parolo iz 4.T:r 1 r caaj je ugleden ^^evelandu. Gov. 'ec Ni Je -^'auuu. uov. . pojavilo sporočil '(%*' s» "Učaf^ V var- •ikrJ 30 dni, da in o niA». ..v,..^„„ to 'Ua 'iji njem uradno 'rjavil da bo /"% tlt"' »e Chil. brez vsa- "";Cj --- Rai zvečer se Noe. ? Poživlja **%' kluba št. '^Vcft obitj 2„, eleze, ker mo-v PiWnn!' število de- bo vr- k'- ^ o.- I^i&te ' 'ano,: ^'iie ob ^ r *1!' več aei isti ve- - Tajnik. NEW YORK, 28: julija. — Nocoj je šest demokratskih go-vernerjev odgovarjalo na sprejemni govor gov. Landona. Vsak governer je govoril v svoji lastni državi, toda govori so sledili drug za drugim in bili so potem radia oddajani po vsej deželi. Ti govori predstavljajo novo tehniko v politični borbi, katero je prinesel razvoj radia. Vsak governer je govoril devet minut. Gov. Horner iz Illinoisa je izjavil, da je srednji zapad odkrito razočaran nad Landonovim govorom, in se je bavil v prvi vrsti z obtožbo, da Rooseveltova administracija namenoma krši ustavo. Landon sam je bil goreč zagovornik postave AAA, dokler je ni vrhovno sodišče razveljavilo, je rekel Horner. Ako je vedel, da je neustavna, zakaj ji ni nasprotoval? Senator Capper iz Kansasa in repubhkanski kongresmani iz dotične države, so glasovali za skoro vse new-dealerske zakone, katere je najvišje sodišče proglasilo za neustavne. Ali je Landon pripravljen tudi svoje politične pristaše obtožiti, da so vsled tega kršili zaprisego, da bodo podpirali ustavo? Dokazano je tudi, da je Landon kot governer podpisal o-sem zakonov, katere je najvišja sodnija države Kansas proglasila za neustavne. Homerju je sledil gov. Francis Green iz Rhode Islanda, ki je izjavil, da Landon pravzaprav kandidira na platformi, katero si je "izposodil" od New Deala. Pravi, da mu Rooseveltova far-merska politika ne ugaja, ampak izjavil je, da hoče nadaljevati z plačevanjem nagrad farmer jem in nadaljevati program sedanje administracije za ohranitev zemlje in pomoč proti suši ... On hoče, da se vladni proračun takoj balancira, v isti sapi pa obljublja, da se bo še nadalje skrbelo za brezposelne in potrebne. Ni dvoma, da bi Roosevelt lahko takoj balanciral proračun zvezne vlade, ako bi se ukinilo podporo brezposelnim in bednim. Governer dela sijajne obljube, ampak tudi on dobro ve, da volk ne more biti sit in koza cela. Landon se ni niti z eno besedo dotaknil carinskega vprašanja, je izjavil gov. Green, in skrbno se je tudi izognil vprašanja glede javno-napravnih korporacij. Nikjer ni omenil, kaj namerava storiti glede kontrole borznih špekulacij, in čisto je pozabil povedati, kaj misli glede bančnih zakonov in programa javnih del. S pacifične obale je govoril gov. Charles Martin iz Orego-na, ki je napadel Landonove politične tovariše. Ne gre se toliko za Landona samega kot za druščino, v kateri se nahaja, je rekel Martin. Znano je, da stoji Wall Street 100-procentno za Landonom. Republikanci se s tem odkrito ponašajo. Ali so to tisti novi liberalci, o katerih slišimo zadnji čas? In med podporniki Landona najdemo Andrew Mellona, Ogden Millsa, Joseph Grundyja iz Pennsylvanije, Hearsta in Du Ponte, vse velike klavniške magnate in finančne interese, oljne barone in bankir- je — ali so to oni novi liberalci, s katerimi bo gov. Landon odrešil deželo? Iz Pennsylvanije je prišel glas gov. George H. Earle-a, ki je razmotrival Landonovo stališče glede delavstva in brezposelnosti. Dejal je: Landon dolži zvezno vlado, da ni sposobna rešiti brezposelnostnega problema. On torej pričakuje, da bo to storila privatna industrija. Vzemimo za primero industrijo jekla. Gov. Landonu utegne biti o tem kaj znanega, kajti njegov stric William T. Mossman je glavni lo-bist za jeklarske interese v Ha-rrisburgu. Industrija jekla v Pennsylvaniji dela danes z večjo paro kot kdaj prej. In brezposelnost je vendar še vedno tukaj. Zakaj ? Zato, ker moderna maši- WASHINGTON, 27. julija.— Vladni administrator' za pomož-nerija odvzema delo in meče lju- no akcijo med farmerji dr. Rex-di na cesto. Danes stojimo pred j ford G. Tugwell. ki se je prav ČEŠKI PRELAT ODOBRAVA SOV-JETE PRAGA, 26. julija. — Monsignor Anton Sxetiik, stalni prost iz Olomiica in državni poslanec, Je včeraj povzročil veliko senzacijo, ko je v parlamentu izrazil občudovanje za Sovjetsko unijo. Ko je bila v teku debata glede zunanje politike, je monsignor Svetlik odobril izjavo nekega komunističnega poslanca, potem pa je osupnil zbornico z izjavo, da je Sovjetska Rusija edina dežela, ki je sposobna varovati čehoslova-kijo pred napadi diktatorskih držav, pri čemur je i-mel očividuo v mislih v prvi vrsti nacijsko Nemčijo. Adamičeva nova povest "Zibelka živ-I Ijenja" i NEW YORK, N. Y. — Založ-iniška tvrdka Harper and Bros. j poroča, da bo 17. septembra iz-I šlo najnovejše delo pisatelja I Louis Adamiča, ki je povest z i-menom "Zibelka življenja — I (Cradle of Life). Založniki so i knjigotržcem sirom Zed. držav I poslali naslednji opis najnovej-I šega Adamičevega dela: j "V par vrstah ni mogoče po-; dati dramatičnega bogastva, na-Ipetosti, obsega in lepote, s ka-jtero je prepojena "Zibelka živ-; Ijenja." Vodilni karakter te povesti je Rudo Stanka, nezakonski sin mlade avstrijske grofice in prestolonaslednika Rudolfa, sina cesarja Franca Jožefa. Ru- Španija odredila zaplembo cerkvene lastnine Vlada se je podala pritisku revolucionarnega proletarijata; zaplemba cerkvenih šol se izvrši v smislu ustave v teku petih dni. Madridska vlada je ugodila zahtevi Zed. držav za pro-tekcijo Amerikancev in njih lastnine. Strahovite posledici suše na severqzapadu MADRID, 28. julija. — Predsednik Manuel Azana je danes podpisal dekret, s katerim se odreja zaplembo vse cerkvene lastnice, ki se jo rabi za šolske svrhe, \ teku i)etih dni. Dekret izjavlja: Neizbežna dolžnost vlade je, do preživi prvih deset let svo-1 da ob tej priliki zadosti željam vprašanjem, kaj storiti, da bomo kos mašinski dobi. Predsednik Roosevelt nam je pokazal pot, ko je znižal delovne ure in upostavil minimalne mezde. Najvišje sodišče je njegov načrt vrglo v koš in iskati moramo novo rešitev. Toda Landon ni še ničesar storil ali rekel, kar bi dalo misliti, da on ve za kakšno rešitev. Poleg omenjenih governerjev sta govorila tudi gov. Herring iz lowe in gov. Cochran iz Nebra-ske. TOPEKA, Kan., 28. julija. — Bivši governer Pennsylvanije Gifford Pinchot in njegova žena sta bila danes na kosilu pri gov. Landonu ter se z njim raz-govarjala. Pinchot je potem časnikarjem rekel, da je v Landonu našel "praktičnega progresivca" in da ga bo podpiral. Landon je danes govoril tudi s senatorjem Vanderbergom iz Michigana. Voznica oproščena Miss Alice Martin, stara 18 let, ki je 30. junija na vogalu Addison rd. in Wade Park Ave., zavozila na tratoar ter Mrs. Irene Andreas tako poškodovala, da so ji morali odrezati desno nogo, je bila včeraj na mestni sodniji oproščena. Priče so rekle, da je izgubila kontrolo nad avtomobilom, ker je neki drug avto, ki je zbežal, švignil pred njo, ko ni imel pravice. Mrs. Andreas je nekaj dni po nesreči izgubila moža, ki je umrl od žalosti in obupa. Za družino, v kateri so trije mali otroci, so usmiljeno ljudje zbrali že $2600. kar vrnil iz opazovalnega potovanja po državah severnega za-pada, poroča, da je suša postavila vlado pred nov in težaven problem. Suša je najmanj 150,000 farmerskih družin postavila na beraško palico. Vlada se mora torej pripraviti, da bo dolgo podpirala te družine z relifom. V ta namen je vlada jza pivo potrebo, .dn^iila X82%,-000. Najhuje so udarjene nekatere pokrajine v severni in južni Da-koti, Montani in Wyomingu, je rekel Tugwell, ki bo skušal napraviti program, da bi se gotov odstotek uničenih farmerjev naselilo v druge kraje. Vse kaže, da bo vlada morala za 150 tisoč družin skrbeti do prihodnje pomladi ali pa še dalj. Po zapadnih državah je sicer danes padlo nekaj dežja, toda zemlja je tako strahovito izsušena, da za letos ni nobene pomoči več. Nagradne številke Progressive Merchants Association naznanja, da so sledeče številke Series "I" deležne nagrad : $15.00: 63071; po $5.00: 14332, 156810, 3705, 50731, 40382, 12113, 23257, 36534, 68300, 122111, 92955; po $2.00: 169754, 15319, 24239, 57441, 69982, 168158, 105429, 117706, 125424, 90539, 75083, 22991, 162072, 19403, 3565. Oni, ki imajo te številke se morajo zglasite pri Augustii F. Svetek na 478 East 152 St., pred 8. avgustom. Gangeštvo proti farmer jem? Clevelandski varnostni direktor Ness pravi, da je prišel na sled gangeški taktiki, katero se uporablja proti farmer jem iz zunanjih držav, ki dovažajo pridelke na trg v Cleveland. Prizadeti so farmerji iz Indiane, New Yorka in Pennsylvanije, pravi Ness. Od vsakega, ki pripelje pridelke na trg, se zahteva, da najame po dva moža za štiri ure, ki dobijo po 60c na uro, medtem ko skladanje blaga v resnici ne traja več kot pol ure. Farmerjem in truckerjem se ne pusti, da bi sami spravili pridelke z vozov. Ness je odredil preiskavo proti uniji tržnih voznikov in skladalcev ter dolži n j ene uradnike raketirstva. Charles Cimino, poslovni agent omenjene unije, pa obtožbo za-nikuje ter je sinoči izjavil: "Naša unija je stoprocentno poštena unija in do danes se ni še nihče pritožil proti nam. Organizirali smo unijo, ker poprej so skladale! in vozniki morali delati podnevi in j)onoči za plačo od $6 do $18 na teden. Sedaj delajo po osem ur na dan in zaslužijo od $28.80 do $33.60 na teden." jega življenja kot prezgodaj dozoreli in skrivnostni dečko v nekem revnem domu na Hrvaš-jkem, kjer je dobila njegova i čuvstvena dovzetnost prvo podlago v ljubezni preproste, toda heroične seljakinje Dore Dugo-ve, kateri je bil dan v rejo. Ko pa je deset let star, se nenadoma pojavi njegov stari oče na materini strani, grof von Stude-nitz, ki kupi zanj veliko srednjeveško graščino na Hrvaškem ter ga obkoli z učitelji, upravitelji in služabniki. Tam se Rudo izobražuje. Potem sledijo njegova skoro bajna doživetja, v katerih srečujemo člane cesarske družine in kmete, ljudi srednjega sloja in plemstvo; nekega duhovnika iz Dalmacije, gozd h-rične lepote, in divje ptice, ki zobljejo iz rok Rudota, kadar jih pokliče; razprave o umetnosti, veri, filozofiji, materinski ljubezni; potem potovanje širom Evrope; brezplodno iskanje, potem sreča in prizori lepote in o-čarljivosti; sile, ki tirajo svet v vojno; in končno rojstvo ideje, ki objema ves človeški rod . . . Ampak s tem je še malo povedanega glede knjige, ki je obenem lepa in lepo uravnovešena povest človeka, ki išče izhoda iz 'zmed, upov in neskončnih možnosti modernega sveta; povest, ki je podana v hitrem tempu in lepem jeziku z ozadjem dežele, katero je Mr. Adamič opisal v 'The Native's Return'. "Gotovo je, da bodo po tej knjigi posegli tisočeri čitatelji drugih Adamičevih knjig. To je njegovo največje in najboljše delo. Tej povesti sledijo nadalj-ne, istotako z ozadjem jugoslovanske zemlje. "Doba, v kateri se razvija dejanje te povesti, se razteza od 1889 do 1914. "Zibelka življenja" je Adamičeva najdaljša knjiga: obsegala bo skoro 500 strani, in cena ji bo $2.50." ljudstva za takojšnje vsiljen je tozadevnega člena republikanske ustave." * * $ WASHINGTON, 28. julija. — Ameriška vlada je danes zahtevala in dobila jamstvo od strani španske vlade za protekcijo ameriških državljanov in njihove lastnine v Španiji. Obenem je ameriška vlada podvzela vse korake, da se ameriške državljane v deželi, kjer divja krvava civilna vojna, čim preje spravi na varno. (Včeraj je bilo poročamo, da se je vse Amerikance s posebnim vlakom odpeljalo iz Madrida v neko mesto na morski obali, ampak kot se je sedaj zvedelo, se to še ni zgodilo. Zadnje vesti javljajo, da se bo Amerikance spravilo iz Madrida v četrtek, t. j. jutri.) Slično zahtevo za protekcijo svojih državljanov in njih lastnine so poslali na špansko vlado tudi predstavniki drugih držav v Madridu. Konzularni uradniki poročajo, da se v Barceloni nadaljuje s požiganjem cerkva in da se "ropanje in pobijanje" vrši brez vsake kontrole, ampak glasom vesti, ki jih je prejel državni department, se doslej še nobenega Amerikanca v omenjenem mestu ne pogreša, niti ni bil nobeden izmed njih ranjen. V istem smislu poroča tudi a-meriški konzularni zastopnik William W. Corcoran iz mesta Vigo, kjer vladajo sicer skrajno burne razmere. Ameriški poslanik v Španiji, Claude G. Bowers, je premestil poslaništvo na krov bojne ladjo "Cayuga", ampak začasno se jo zopet vrnil na kopno. Jugoslovanski radio Jutri med 6:30 in 7. uro zvečer se bo oddajal na postaji WJAY Jugoslovanski program na katerem nastopijo tambura-ši Plavi Dunav. Kultura vojaške zaloge v Guadarrama gorovju. Vladni avijatiki med tem nadaljujejo z neusmiljenim bombardiranjem Zaragoze, Cor-dobe in Seville. - Historična katedrala v Alcala de Henares je bila razdejana, ko je v cerkvi, kamor so se zatekli rebeli, eksplodirala velika zaloga municije. Od slovite katedrale so ostali le zunanji zidovi. MARSEILLES, 28. julija. — William Butler, zastopnik General Motors Co. v Barceloni, ki je danes dospel iz omenjenega mesta, pravi, da je vlada Katalonske province zaplenila prostore General Motors Co. in Fordove družbe. Vlada je tudi zaplenila tri banke, na katerih sta imeli a-meriški firmi naložen denar za plačevanje svojih španskih u-službencev. MOSKVA, 28. julija. — Glasom poročila v listu "Izvestja" so španski fašisti deležni aktivne podpore od strani Nemčije in Italije. Isti časopis poroča, da je sovjetska vlada dobila zanesljive informacije, da sta fašistični vladi v Nemčiji in Italiji poslali rebelom v Španiji 22 bombnih letal. (Kot znano, pa se je vlada "Ljudske fronte" na Francoskem vsled krika desničarjev bala poslati pomoč, za katero je prosila delavska vlada v Španiji. Op. ured.) DRŽAVLJANSTVO ODKLONJENO RADI PIJANOSTI HARTFORD,Conn., 29. julija. — Sodnik Edwin Tomas je danes odklonil državljanstvo nekemu tujerodcu, ki je bil enkrat spoznan krivim, da je vozil avto v pijanem stanju. Odredil je, da more prosilec šele čez pet let vložiti novo prošnjo ter izjavil, da bo slično nastopil v vseh slič-nih slučajih v bodočnosti. LISTNICA UREDNIŠTVA J. U., Detroit. — V vaši zadevi se obrnite na okrajno ali pro-batno sodišče, ki bo stvar uredilo. SJilA CANKARJEVE AKCIJE Jutri zvečer ob osmih se bo vršila v starem poslopju SND na St. Clair Ave. redna mesečna seja Konference za počastitev Cankarjevega spomina. Seja bo zel« važna in zastopniki so pro-šeni, da se je ne pozabijo udeležiti. — Tajnik. * * # MLAD. ZBOR NA WATERLOO Vaje Mlad. pev. zbora na Waterloo se vrše redno kot do sedaj, vsak četrtek ob 5. uri. — L. Seme, pevovodja. * # * ZBOR "JADRAN" Članstvo pevskega zbora "Jadran" se opozarja, da se v petek ob 8. uri zvečer vrši seja. Vsi ste prošeni, da ste navzoči. MADRID, 28. julija. — Španska levičarska vlada je danes vrgla na severno fronto nadaljnih 4,000 mož, da ojačijo obrambo prelazov v Guadarrama gorovju ki ščitijo glavno mesto pred fašističnimi rebeli. Gen, Emilo Mola, poveljnik fašističnih čet na severu, je danes prerokoval, da bo Madrid padel v četrtek ali petek, nakar bodo rebeli oklicali vojaško diktaturo. V teku so nepretrgani boji na treh sektorjih severne fronte in obe strani poročata o zmagah. Vlada uradno poroča o napredovanju lojalnih čet po vseh provincah, zlasti pa na frontah pri Zaragozi, Cordobi in Sevillu. Zadnje rebelno gnezdo v Loyola vojašnici v San Sebastianu je tudi kapituliralo glasom vladnega poročila. Lojalisti so zaplenili velike zaloge opreme in municije. Najnovejše vladne vesti poročajo, da so rebeli utrpeli silne izgube, ko so vladni aeroplani bombardirali njih postojanke in Trije utonili Trije Clevelandčani, ki so se nahajali v severnem Michiganu nu na počitnicah, so včeraj utonili, ko je nenaden veter prevrnil čoln, v katerem so se nahajali na Grand Lake, 20 milj od Alpene v Saginaw Bay distrik-tu. Mrtvi so Frederick Chester Uhl, star 36 let, agent National Biscuit Co., njegova žena Luella, stara 36 let, in Mrs. Bertha Keil, stara 35 let ter mati male deklice. Njen mož, ki je agent pri General Electric Co. je edini izmed družbe,^ katerega se je rešilo. Osumljenec prijet Policija je v okolici Broadway in E. 39 St. prijela nekega moškega, ki je osumljen v zvezi g petimi umori v teku zadnjega pol leta, v katerih so bile žrtve najdene z odrezanimi glavami. Osumljenec je bil aretiran na pritižbo sosedov, da oborožen z nožem hodi okrog hiš ter skrivaj gleda skozi okna. Policija pri njem ni našla noža. Moški je vdovec ter stanuje v bližini Kinsbury Run, kjer so bile najdene tri žrtve. 8TOAN 2. ENAKOI'RAVNOST 29. julija, 19^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor IV) raznašalcu v Clevelandu. za celo leto ..........$5.50 Ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$8.00 Ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2-00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4-50 Ba 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge Inozemske države ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congi'ess of March 3rd, 1879. ' ~Tol r Zanimive vesti iz stare domovine I CIVILIZACIJA PRED POGINOM V zadnji svetovni vojni so imele vojskujoče države 74 milijonov mož pod o-rožjem. Vsakih 15 sekund je padel en mož na bojiščih, ki so se raztezala od e-nega konca Evrope do drugega. Navzlic groznemu uničenju, navzlic materijalni in moralni škodi, katero je prizadajala vojna vsem narodom; navzlic temu, da danes vsakdo ve in priznava, da strašno človeško klanje ni nobenemu narodu prineslo nobene koristi, da ni nobena država zmagala, temveč da so bile vse od prve do zadnje v resnici poražene, pa je položaj glede miru z vsakim dnem bolj obupen. Narodi sveta stoje pred novimi in skoro nepojmljivi strahotami, katere bo prinesla zrakoplovska in plinska vojna, toda zdi se, kakor da so omamljeni, da ne vedo, ne kod ne kam, in skoro topo, brez čuta in misli, korakajo naprej v neizogiben pogin. Podobe tega strahotnega položaja se odkrivajo dnevno pred našimi očmi. Neki časnikar poroča, da je na Dunaju govoril z mladim moškim. "Mi vsi smo obsojeni na pogin," mu je rekel topo. "Mi vsi, ki smo mladi in bi radi živeli, bomo poslani v klavnico. Morda jutri, čez mesec, ali čez leto dni. To je brez pomena. Toda šli bomo in pomorili nas bodo." Govorili smo z rojakom, ki se je pred kratkim vrnil iz obiska v stari domovini. V Ljubljani, v srcu Slovenije, ljudje e-dinole čakajo, kdaj se bo začel novi vojni ples. Dan na dan slišajo o velikih "ma nevrih" italijanske vojske v obmejnih krajih. Strah in groza pretresa ljudi ob misli, da se laliko vsak čas pojavi z juga strašna jata "smrtnih ptic," ki bo vsul a bombe na mesto, nakar se bo začelo peklo na zemlji. Ljudje samo čakajo in trepetajo, kdaj napoči strašni dan, ki se kot usoda plazi vsako minuto bliže in bliže ... To je podoba današnje Evrope. Jn zakaj vse to? Zakaj bi morali milijoni, ki želijo delati, ustvarjati, ljubiti in biti ljubljeni — živeti, iti v pogin? Zakaj, zakaj? Brez ozira, kakšnega prepričanja je kdo, če ste vernik ali brezveiec, Če se navdušujete za narodnost ali mednarodnost — eno bi moralo biti vsakemu jasno: svet se pripravlja na novo klanje, ki grozi vsemu temu, kar nazivljamo civilizacijo, s popolnim uničenjem, zato, ker narodi sveta niso sposobni rešiti vprašanja kruha in dela, ki ga je dvignila moderna mašinska doba. Znanost je rešila V])rašanje, kako producirati dovolj dobrin, da bi vsakdo lahko živel kot se za človeka v civilizirani družbi spodobi, ampak družabni sistem, v katerega so vklenjeni narodi, kapitalizem, jih davi in tira v pogubo in smrt. Španski delavec in kmet sta poskusila na miren način rešiti ta problem. Pa nista mogla. Fašizem jima je napovedal boj na smrt in zdaj se vsa dežela zvija v krvavi civilni vojni. To je na dnu strašni dilemi, v kateri se nahaja ves današnji svet. Ali je še dovolj razuma v glavah ljudskih mas, da bodo sposobne rešiti sebe in civilizacijo pogina? To je danes edino vprašanje. Toča je uničila vse pridelke Maribor, 1. julija. — Nad Muto so se 30. junija nakupičili grozeči temni oblaki. Oznanjali so hudo uro, ki se je okrog 1. uri razbesnela s tako močjo, da nekaj tako strašnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Stemnilo se je kakor ponoči, vihar je zahrumel, vlilo se je iz oblakov kakor iz škafa, kmalu pa se je dež izpremenil v točo, debelo kakor orehi, ki se je si-pala skoraj pol ure neprestano na tla. Vmes pa so švigale stre- pod pazduho stalnega bivališča ter se je preživljal od podpor pri Borzi dela in od dobrih ljudi. Zanimivo je tudi to, da je bil Vrabel spa je takoj opazila nevarnost Avstriji dolgo časa zaposlen pri ter poslala hišnika Drahtsch-, električnem podjetju v Knittel-neiderja k lastniku hiše Kova-'/eldu, kar je razvidno iz spriče ču na Frankopansko cesto, da električnemu podje-e takoj odstrani nevarnost. Kovač je takoj telefoniral in ravnatelj podjetja telefonira tju, naj s vala, in je moral biti na vsak način dobro poučen o nevarnosti, ki preti pri utrganih žicah. ' Najbrž pa ga je ravno ta okol-!nost zapeljala v smrt, ker je bil Uršič je poslal monterje na do- ^ preveč gotov, da se mu ne bo Učni ki a j. Medtem pa je že} pripetilo pri tako nizki na-prišlo do nesreče. jPetosti. Očividci pravijo, da Po cesti je prihitel od Ehrli-1 je čisto namenoma zgrabil za chove tovarne borno oblečen žico. Usodno je bilo pač to, da ŠKRAT Dva obnoviteija Turčije | človek s štruco belega le in je treskal grom, kakor da se bliža sodni dan. Udai' za uda-lor^ strele je padal, zadevala je v drevesa in ))oslopja. Treščilo je najprej v zvonik farne cerkve, ki nima strelovoda. Zvonik je krit z lesenimi skodljami, pa je klub silnemu nalivu v hipu bil v plamenih. Domači gasilci, katerim so prihiteli na pomoč še Vuzeničani s svojo mo-torko, so odstranili nevarnost, da ni zgorela vsa cerkev.^ Pač pa je uničena stieha na zvoniku. K sreči je med streho in prostorom za zvonove zidan o-bok, da ni mogel požar naprej do zvonov. Tudi je zaviral šir- kruha'3® deževalo, da je bila cesta Izgledafje, kakor j blatna in mokra ter je imel na sebi razmočene čevlje in ie bil da je malo vinjen. Ko je prišel vštric hiše, ga je ga. Žolger-jeva opozorila na nevarnost. Ta pa se je po nemško odrezal: "Kaj mi more elektrika?" in je v tem hipu že zgrabil za žico. Komaj se je je dotaknil, že se je opotekel in zgrudil. Ga. Žol-gei jeva, ki je bila priča dogodka, je zagnala vik in krik. Priskočil so takoj gostje iz gostilne, ustavljali pa so se tudi mimoidoči ljudje in nabrala se je ogromna množica, ki je videla ležati na tleh človeka v objemu razmočene cevije in je zaradi tega skozenj dober stik z zemljo. Drahtschneider je pa padel kot žrtev požrtvovalnosti. Smrt na cesti Na oglu Dunajske ccste in Frančiškanske ulice v Ljubljani se je zgrudil neznan moški. Ljudje so mu priskočili na pomoč, toda vse je bilo zaman, zakaj mož je bil v nekaj trenutkih mrtev. Policija je ugotovila, da je moški 40 letni gozdni delavec Janez Škerjanec, doma iz Kamnika. Mož je bolehal že dolgo elektrike. Tedaj je priskočil tu-j za srčno arteriosklerozo ter je di hišnik Drahtschneider in, bil namenjen k zdravniku, da vzkliknil: "Temu moram poma-; preišče. Še preden pa je jen je ognja naliv, ki je zmočil'gati," pa je še sam zagrabil za I prišel do zdravnika, ga je dole-strehe v soseščini, da se jih is-'žico, da bi jo nesrečnežu izvil iz | tela smrt. kre niso prijele. Vse strehe KO iiok. Tedaj pa je tudi njega o-večinoma slamnate ali lesene in šinilo, kakor da ga je udarila bi bil uničen ves trg. Na atol- strela. Zgrudil se je na svoje-pu je napravila strela 40,000 [ga tovariša in oba sta se zvija-Din škode. Druga str ela je uda- kakih deset minut v objemu rila v ključavničarski oddelek smrtonosnega toka. Elektrika železarne. Oplazila je vajenca jima je užgala prste, da se je pri mizi ter ga vrgla na tla, na- iz mesa kar kadilo. Tedaj so to pa izginila v zemljo. ]{aki' kriki ljudi opozorili električarja večje škode ta strela ni napravila. Pač pa je ogromna škoda, ki jo je povzročila toča. Vse je' dobesedno opusto^eno. Na hmeljiščih štrlijo samo še gole hmc- Gospodinja je pregledovala spričevala nove služkinje, ki je stala pred njo. "Kakor vidim, ste službe prav pogosto menjah," pravi gospodinja. "Ampak to ni moja krivda," je odvrnila služkinja in skomignila z rameni. "Moj zaročenec je pri nekem potujočem cirkusu". * * * Mlada žena se je privila k možu. "Peter!" "Draga?" "Ali si nisva obljubila, da ne bova imela nobenih skrivnosti med seboj?" "Gotovo, ljuba? Ali imaš kakšno skrivnost?" Mlada žena je zašepetala: "Da, prav na skrivnem si želim'nove obleke." tovar-ne. Magerla Ehrlichove na nesrečo. Prihitel je z izoliranimi kleščami, odsčipnil žicc in s tem prekinil tok. MedUm so bili že iz policijske stražnic? Ijevke v zrak, koi'uza in krom- opozorili reševalce. Prihiteli so pir sta kar zbita v zemljo. Ljud- monterji električnega |)odjctja je so strahovito prizadeti. ])od vodstvom obi-atovodje Jak- , šeta. Oba ponesrečenca f.o za-Neurje zunuIo zclezmsko progo , .... ... . ^ v •' . . nesh na dvorišče hise ter zace- Iz Pake poročajo o silovitem jj ^ umetnim dihaniem. Z re- Standurd Oil Co. naznanja, da bo danes ob 10:30 zvečer na krajem 29. junija okoli 4. popo f^^ik dr'. Nov.ik in dr'. Bedjanrc. I ^ i dne. Pr elomil se je oblak in silne množine vode so zalile celo dolino in se valile kot hudourni- ki oez polja. Hi'dotunik. ki je pridi'vel iz Ciikovcev. je spravil v velike težave železnice Velenje—Slovenjgradec. Voda je na-nosila na progo v dolžini 30 rn dva metra debelo grušča in debelega kamenja Itr lesa in bla- Pn Drahtochneider'ju je ze j Grdina, ki je najstarej- 'gpočetka vse kazalo, da mu ne §; trgovec s Standard Oil Co. bo mogoče pomagati. Jed, ki jo produkti v clevelandskem okro-je malo prej zavžil, mu je žju, poleg tega pa je tudi širom mesta dobro poznan kot magik ali umetnik 'čarovnije". Ijana" na Veliki jezerski razstavi. iz požiralnika stiskala sapnik, da ni mogel pri unu tnem dihanju dobiti zraka v pljuča. 1'ri drugem ponesrečencu pa je prihajal v pljuča zrak, tako da je bi- lo bolj verjetno, da mu bo mogoče rcglU življenje. dr. Hedjanič je dal - lUftllC lllU kin jen ves promet na progi. Pr- 2(iravnik vi je zapreko zapazil progovni iniekii-ipredstavlien tudi P'erdinaiid Ovčar, ki je . ' . Preastavljen tudi delavec obvestil jo naravnost v srca. Vbrizgnil postajo v p. o icu. najmočnejšo sredstvo, delavcev je delalo potem na veda %a take piogi, da je odstranilo primere pozna. Kljub temu P'Mci. Promet pa se je me tem ca časa našega poročanja som vršil s prestopanjem ^^kuzali nikaki znaki živ-kov. Tudi na nekaterih drugih ^ krajih je naliv zabankadiral Mr. Grdino, ki stanuje na 17628 Nottingham rd., bo inter-vjuval Ray Perkins, ravnatelj programa, ki je oddajan redno vsako sredo večer preko WTAM in WLW postaj. Istočasno bo '^-"''"^"•'Ijen tudi R. L. Stein-bruegge, 951 E. 149 St., ki je najnovejši trgovec Standard produktov v clevelandski okoli- je progo, ovire pa so bile odstranjene. Ogromno trpijo kmetje, ker so hudourniki dal olek- j bodo' , ju ie predolgo časa držal kmalu r - . . , > , , Itricni tok. Reševalci pa s vouo poskušali v. umetnim diha- da s, ' od ', , , njem, ka jti z:iano je, odnesli zemljo z njiv ter tili in z grščtni preplavili travnike. S(.' ihko v teku treh ui zbudi v živi jen J(\ a veila za Kljub temu Grdinova trgovina prodaja Standard Oil produkte že zadnjih 37 let. Poprej jo je lastoval njegov stric Anton Grdina. Mr. John Grdina je bil rojen v stari domovini ter je aktiven v raznih društvenih aktivnostih svoje narodnosti. Obenem je tudi .1^ ' I blagajnik cicvelandske podruž-,e se umetni dihanje opravljaj,ameriških magi-10 minut v snit tonosnan obje- pr avilno. i kov." mu elektrike Hišnik Franc DiahlschneiderJ Na Sohio radio programih sta Mar ibor, 30 junija. — Na hi- je star 58 let, oženjen ter | tedensko predstavljena eden ši trgovca Kovača v .lezdarski štirih otrok, ki so deloma žr najstarejših in eden najmlajših ulici 5 je plapolala zastava, ki preskrbljeni. Zaposlen ji P" | prodajalcev Standard Oil pro-je bila zapletena med elektri(^- železnici v kurilnici kot prenio- duktov. no žico, pritrjeno na hišo: Ži-'gar, poleg tega pa je bil tudi ^ cf f.o bile nabite s svetlobnim 122 kt hišnik i' Je/.darski ulici tokom 220 voltov. Okoli pol 0.'5. Drugega pcmesrečenca sp' " ae je povzpel na podstrešje o-iva niiiče ni mogel prepoznati. ^ men jene hise dolgoletni hišnik Nazadnje pa so našli pri njem j Franc Drahtschneider, Ker je!v žnjiu delavsko knjižico i" bila zastava zapletena v žico, jo j bi ez()o.s*elcko i/kaznico, ki želim kupiti Malo hišo za eno ali dve družini v Colliinvoodskcm okrožju. Kateri izmed rojakov ima kaj primernega, naj se zglasi osebno ali s pismom pri MATI PKTROVICH 258 K. 151 St., Tel.: KlCnmore 2G41 J moral mlpeti vse sile, ako jo je hotel odtrgati od žic. Pri tem pa ae je žica pretrgala. Zastava je bila premočena ter je hišnika žo pri tem delu zadel močan električni tok. Oba konca žioo sta so |»ove«ila navzdol ter visela tik pred vrati branjarije in gostilne ge. Žolgerjeve. Go- glasi n i ime Andrej Vrabel, letni brezposelni .stiojni ključavničar, rojen v Donnersbachu ^ . Avstriji, pristojen v občino Pena rsko v Slov. goricah. Iz stal i h listiii je razvidno, d:i prišel šele letos n;i pomlad Avstrijo, ko no l im začeli njttti naše delavce. Bil je brez MNOGOKRAT SLUČAJ \ockr:il kot fie, potirba najde druieino v finančni sti >lii. Ni trpba prcftli^Uati tesa ilej.stva, ki ga poina v^aki po-Krrbnlk, oi' jr Itnlifka.l raxumon Ker .1? (o tolikokrat slučaj, damo popolno posrobiiii postrežbo 7.a prav malo criio — ct-na, ki jc tako nizka, da JO vsaka družina prrmorr. Kemal Ataturk in Ruždi Aras za tor j a države Med možmi, ki so ramo ob rami vali s turškim državnim |ii edsediiik')^ ^ maloui Ataturkom za obnovitev Tui'i'U'^'', služi poseiiuo pozornost osebnost zinuii|J^ ministra Ruždi ja A rasa, ki Je pomag'fil , žiti sedanjo kont'ereiieo zaradi skill ožin v Montrenxu. Huždi. A ras se je narodil turškeW% stičnemu uradniku v mestecu Kaiuik ^ blizu dardaiielskejia nabrežja. Mestece F If) tedaj še utrjeno, danes ni več. (lija A rasa je bil eden prvih sodnih I modernizaciji tm škeita sodstva. Tiii'^kii a je imenovala tudi za .starešino S'®'™ da ai NEVARNA RIBA Najnevarnejša riba ni morski som, kot si marsikdo misli. V južnem morju živi riba, ki je nenavadno divja in nevarna. Imenujejo jo Barakuda. V svojem žrelu ima nič manj kot 4 vrste zabovja. Sprednje zobovje je koničasto in je podobno majhnim bodalom, zadnje zobovje pa je podobno žagi. Kogar ta strašna riba zgrabi, je v nekaj minutah zmlet. Ta riba pa ni samo krvoločna, ampak tudi strupena. Mornarji, katere je samo ugriznila, se niso mogli več rešiti; umrli so v strašnih bolečinah zaradi zastruplje-nja. li z umetnim dihanjem. Ji Bedjanič. j ^he Great Lakes" nastopil Vstavite se v gostilni "Ljub- NORTH AMERICAN Mortgage Loan, International, Quincy, East End, Custodian, Atlas, Union, Guardian Trust. PLAČAMO GOTOVINO TAKOJ. Liquidating Finance Co. 750 Prospect Finance Bldg. CHeny 7477 Proda se Za malo svoto denarja se proda gostilna, ki toči pivo in vino; proda se tudi posestvo. Kdor želi kupiti se naj zglasi na 7512 St. Clair Ave., za pojasnila. v Skoplju, kjer je dal mladef>a sina ^ , Že v dijaških letih se je Ruždi AW'"™ družil mladoturškemii gibanju, ki ,1^^ na])erjeno ])roti sultanovi osebi in --konservativnim dvorjanikom. Stari mladino preganjal, število njenili pa jo stalno naraščalo. Ruždi Aras, že tedaj udeleževal mladoturških bil žigosan za " neprijatelja doniOViH^ je moral oditi v emigracijo. Nastanil Parizu. Pozneje se je v Sminii p®' zdravniški ])raksi. L. 191 "J je izbruhnila balkanska Mladoturki .so zaradi nje prišli ob svo,) ^ l\emal je bil v Tri poli su, Huždi Ara^ moral prevzeti vodstvo vojaške Itohn^'j Al est o je kmalu zasedla ^ ^ urki so bežali, a je ostal. Ko so njegovi bolniki ;ve('al'.^ okrevali, se je odpeljal v Budimpešto _ tam -v (^arigrad, kjer se je sestal s lom. Da bi mogel poslej ostati v žiiii, je prevzel vodstvo bolnišnice (lanclali. 1 *1 Ob izbruhu svetovne vojne ;]•' ^ vojaški ataše v Sofiji. Skušal je ^ vplivom doseči, da bi Turčija v ostala nevtralna. Ruždi Aras ])a .je svojem svaku dr. Nazimu v Carigi'a^''|'. je izvedel za .sramotni dogovor katerim se je l\irči ia uridru^' Skoplju. Vdjskii. Mnogi SI', s 1 rahlim velesilam. Kemal Je jirosil za odpust iz vojaške, Kiiždi -.jj je O(lpiito\ al v Bei-liii, kjer i(! . t> 'J 1^1 nosi osnovanja kennenu-farmaccvts^^ Al# voda v Carigi'adu. Proti koncu \'oJne. ko Je HolgiU'iJi ]ii išlo do ga prijatelji pozvali, naj se vrne d'""" Je stnril. a ko Je prispel v 'J'nreijo, Je]i in vrgli v Ječo. (irška okupacija Sniirne Jc '* itdadoturško g i lian Je. i\emal Je oil Je poslanca. Ta skui)šeina Je že izvoli'-'. Kemala in pod '''''i., •ioTiX" jega predsednika Kemala vpli\'om Je odi'ekla vladi in v Carii koršeino. i\o se Je .še |. IDlM za no iztekla liitka pri Sakariji, Je do'" vso ohlasi svoje roke. Sledil .1'' ,^ republike in Uiizdi Aras Je prejel |i zastopa s\'oJo domovino ])ri mir"^'^'^, JanJili jjansaniii. V 1'eliruarjn _ ko .se Je v (\irigradu pripravljal, |i( vlak in se z nJim odpelje v Haa,«'? Itrzojavka Izmeta paše, ki ga Je te\ala .\nkaro. , ^ \'rnil se Je ter izvedel, da ,ga \ lada imenovala z.i zunanjega da lii ga pi-ej vprašala, ee sprejn''' (>d leduj zavzema I\uždi .Vras I'"'" M škega zunanjega ministra in zas("l''I ^ If 1 i)>i fliiiL\,twit..l*ili I>.. 1 >t'i 11*1 • llC'^ . 1 lf zre da lo])i že bližnjem dija teorije \ prakiiriio sedan.jo-'' J' le v izdelavi materiala, ki bi niogcl ea.. pn ne.st I \ ročino "JOOO stopi".!* „-i ■ se raz\ ija prj zgorevanju pog""^\^F ploziv ii. N'endar pa računajo v jiO bo mox'o'''e že kratkem poslati I''^ | raketo eez oeean. ('e se bodo ziidc' ■ i obiie.-li, tedaj se bo |.>i'evažaii.l'^ ^ .\merike \ l'A ropo in narobe ski''' pičli dve uri. ... 2^ Julija, 1936. lilNMiOPilAVNOST STRAN & Slovenska Svobodomiselna Podporna STANOVLJENA 1908 INKORPORIRANA 1909 Carica Katarina !sem let, odkar se nisva videla! ,slušati! ? Predvsem pa mi povej, ali si za- j Nihče ni odgovoril. Zgodovinski roman glavni URAD; 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: Predsednik, 411 Station Street, Bridgeville, Pa. WilltaiTd podpredsednik, 1393 East 47th Street, Cleveland, Ohio ANT0N7at™®' 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. WlRgQ POKiožni tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. ^^^Bajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. 2«-d'7 .^^HOVNIK, direktor angleško poslujočih in mladinskili društev, West 103i'd Street, Chicago, 111. ^ NADZORNI ODBOR: ■^OSEpii predsednik, 1058 East 72nd Street, Cleveland, Ohio ''OHN Moon Run, Pa. ^N, Milwaukee, Wis. PRANic POROTNI ODBOR; PRANK predsednik, 17921 Delavan Road, Cleveland, Ohio ^CENt S®?' Yukon, Pa. 1344 So. 64th Street, West Allis, Wis. Poročnik Soltikov je živel v načrt svoje sestre, kajti vedel je Petrogradu kot mladi častnik i da se Natalka bavi z mislijo, da želo razkošno, porabil je zelo ve- ■ bi stopila v samostan. Po svoji liko denarja in se zaplel v mreže j vrnitvi s Katarininega dvora je oderuhov. Čez nekaj mesecev bi i bila mlada deklica vedno molče-moral plačati svoje dolgove, u- j ča in žalostna, mladi poročnik pal je, da bo tedaj razpolagal s i pa je upal, da bo na ta način do- Vatro UREDNIK UPRAVNIK GLASILA: 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio GLAVNI ZDRAVNIK; 618 Chesnut St., Pittsburgh, Pa. društvene uradne objave ^SUšTVo 24, ""»»»kee, Wis. članom in še ni društva, da kdor fikata^ police ali certi- potrebno svoto. Bil je prepričan, da mu bo njegova sestra Natalka pomagala, čeprav je bila vedno zelo štedljiva. Mladi Soltikov je nameraval bil tudi njen del premoženja. Soltikov je veselega obraza jezdil na čelu povorke — bavil se je z lastnimi mislimi in se ni brigal za kaznjence. Elizabeta je stopala poleg uporabiti ta dva dni, da bi utrdil starega deda. ^ j — Oh, ded! — zašepeče Eli- dopisi članstva ,zabeta, — ne morem verjeti, da __I si tukaj, ne morem si misliti, da Vabilo na Federacijsko sejo in P" zakaj si sam piknik Zapadne Pennsylvan- i hotel v okove in vzel ta križ na-ske Fed. S. S. P. Z. se?! Coverdale, Pa. ~ Tiho, tiho, otrok moj! Seja Zapadne Pennsylvanske odvrne Peter Voroncov. — Biti Federacije SSPZ se bo vršila "loram popolnoma ravnodušen, Je ^ ^ss A v Class B, da sta. to do 31. avgu- bodo certifikati bodo *^0 1- septembra ^0 je si(| avtomatično, ne bo\^ ''edne konvencije. ^ obrnite nesporazuma društvenega taj- ^iika -H -----— v Vri vv • ^tveno c.j P^J^snila ali na dru bo vršila 9. 9:3n '^^•vadnih prostorih ^ zjutraj. ^ bolj ^lano in članice, da ^®1ih spi udeležujejo društ-+_ Ali ' to je vročina ali ( ^ članstvo našega ^štven bolje posječu-, ^Ije ; J ^jpdnice, le če ma-„^^ke g "^^iimiti dopise i za-^ konvph konvencije. Jka, . imam ja toliko ,, g| .^^stumačim svakaj A i kakove taČ ^^žnost' ' kao društveni VtjeJj, ^se enako, ako je ^h, ^ "a sejah boljši je pozdravom, Perko, predsednik W ^ 0 ŠT oo ^disn. ' m tnoj; A §0