PoMni urad MM Cetovec — Vedagtpostam! M2t Ktagenturt t!haja v Cetovcu — ErMheinungsort Ktagenfurt Posamern} iivod t.!0 ii)., mese{na naroinina S {Kingov P. b. b. Letnik XXX. Ceiovec, petek, 26. september 1975 Siev. 39 {1729) Pred državnozborskimi voiitvami: !z narodnih vidikov ne moremo voliti strank, ki nimajo razumevanja za naše težnje Le še dober teden je do državnozborskih voiitev 5. oktobra in voiiini boj na svojem višku postaja naravnost umazan. To vetja še po-sebej za medsebojne ..obračune" na nižji, dežeini in iokatni ravni, medtem ko se na vrhu vsaj trudijo, da bi ostaii v mejah doiočene dostojnosti in s tem ohraniii tisto podiago, ki bo tudi po 5. oktobru omo-gočiia skupno obravnavanje in reševanje veiikih probiemov, pred ka-terimi stoji — kakor vse druge države — tudi Avstrija._____________ Vrsta diskusij vodilnih predstavnikov treh v parlamentu zastopanih strank, še posebej pa obeh velikih političnih sit, je vsekakor pokazala, da obstajajo sicer različni pogledi na posamezna vprašanja, da pa ie — kadar je to potrebno — možno naijti tudi skupno govorico. V mnogih primerih pa gre pri diferenciranju stališč sploh le za volilno-taktič-ne poteze, kajti v praksi se pogosto izkaže, da so razlike zelo majhne. Če v tej luči gledamo ,dvoboj" med SPO in OVP, potem ocene seveda ne smemo delati po že zdavnaj zastarelem merilu, da je prva stranka delovnih ljudi in druga stranka kapitala. Takšna vse preveč poenostavljena opredelitev je gotovo zgrešena vendar pa je le treba videti tudi sile, ki v večji ali manjši meri izvajajo svoj vpliv na eno in na drugo stranko in tako sooblikujejo ali četo merodajno usmerjajo njeno politiko. V tako važnih vprašanjih, kot so na primer socialna varnost, polna zaposlitev, enaki pogoji šolanja in podobno, le ni mogoče spregledati določenih razlik. Brez dvoma še bolj „na desno tendira zlasti tudi v teh vprašanjih FPO, ki pa je v svoji zavesti očitno potisnila v ozadje morebitna vlogo .jezička na tehtnici* in se že kar precej samozavestno predstavlja kot bodoči koalicijski partner samo v eno smer — namreč SPO. Tako ostaja za resnično opozicijo le še KPO, ki st je za te volitve izračunala dosti realnejše izglede zo zopetno vrnitev v parlament. Če ji bo na Dunaju res uspel odločilni korak do temeljnega mandata, potem si bo s preostalimi glasovi v zveznih deželah gotovo osvojila še kakšno nadaljnje poslansko mesto. Vse to bomo pri odločitvi 5. oktobra imeli pred očmi tudi koroški Slovenci, ki pa bomo posamezne stranke poleg tega ocenjevali tudi še iz vidika njihovega odnosa do našega vprašanja. V razliko z drugimi volitvami tokrat manjšinsko vprašanje v volilnem boju skoraj ni igralo nobene vloge. V prvi vrsti je to pripisati dejstvu, da so se tri v parlamentu zastopane stranke že prej v naravnost vzorni enotnosti sporazumeie o skupnem .reševa- nju" na podlagi ugotavljanja manjšine odnosno štetja posebne vrste. 3 Izrecno na ta sporazum se je skticeva) voditni kandidat koroške SPO dr. Kerstnig, ko je .utemeljevat", zrrkaj ne more ugoditi Hei-matdienstu, h! je najprej kancterja Kreiskega in potem še vse koroške kandidate poziva), noj bi v votiini boj vktjučiti tudi manjšinsko vprašanje. $ Ta sporazum je ime) v misiih prvi kandidat koroške UVP Deutsch-mann, ko je votiini boj v dežeti začet z zagotoviiom, da bo njegova stranka vztrajaia pri reševanju manjšinskih vprašanj samo na podlagi števiičnega ugotavijanja. # !n očitno na ta sporazum se )e opira! koroški posianec FPO dr. Scrinzi, ko je poin zadovoljstva, da sta po 20 letih taktiranja tudi drugi dve stranki kreniti na iinijo, ki jo je FPU zastopata že od vsega začetka, koroške Siovence nesramno opsovat s .kaiiici miru" v dežeii in ..piačanci Ljubljane" ter volivce pozvat, da oddajo svoj gias za .svobodno, nemško in nedeljeno Koroško". Odnos teh strank pa je prišel do izraza zlasti tudi ob tilmu .Tujci v domovini", ko so omenjeni trije vodilni kandidati v diskusiji naravnost tekmovali v tem, kateri bo bolj sovražno izpadel proti koroškim Slovencem. Zato iz narodnih vidikov te stranke pri odiočitvi 5. oktobra za nas ne pridejo v poštev; spričo njihovega enotnega stciišča, kar se tiče naših narodnih zahtev, koroški Siovenci nobene teh strank ne moremo voliti! Seveda pa je odtočitev pri državnozborskih valitvah dosti širša in zajema tudi vidike, ki izhajajo iz svetovnonazorske in poiifične usmeritve posameznika, ki se bo zato pač odločal v smeri, v kateri vidi večje jamstvo za demokratični razvoj in za socialno varnost v državi in za vse njene državljane. JUGOSLOVANSKi ZUNANJi M)N!STER MiN!Č: !zpo!n!tev obveznosti Avstrije bi ugodno vpiivaia na razvoj odnosov med obema državama Med bivanjem v Mew Yorku, kjer se udeiežujeta zasedanja giavne skupščine OZN, sta se .na robu " tega veiikega srečanja državnikov iz vsega sveta sestaia zunanja ministra Avstrije in Ju-gosiavije dr. Erich Bieiko in Miioš Minič. Ob tej priiožnosti sta — kakor poročajo tiskovne agencije — v daijšem pogovoru obravnavata predvsem probiematiko biiaterainih odnosov in v tej zvezi še posebej vprašanja, ki se nanašajo na poiožaj siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Po omenjenih poročiiih sta ministra ugotovita, da so se av-strijsko-jugosiovcnski odnosi v zadnjem času bistveno izboljšati. Minister Minič je v tej zvezi priznai ukrepe in prizadevanja avstrijske viede, da bi rešiia odprta vprašanja. Hkrati pa je v tej zvezi izrazit upanje, da bo Avstrija izpolnila tudi preostaie obveznosti, kar bi ugodno vplivato na nadaijnji razvoj in pogiobitev dobrososedskih odnosov med obema državama. Že drugi atentat na ameriškega predsednika Forda 2e drugič v dobrih dveh tednih je bil na ameriškega predsednika Geralca Forda izveden poskus atentata, ki pa ni uspe). Najprej je nanj streljala Lynette Frame, ki so jo deklarirati za članico tako imenovane Mansonove skupine; ta teden pa je dvignila orožje ; rdi Fordu Sarah Jane Moore, o kateri pravijo, da je imela zveze tako z neko teroristično organizacijo kakor tudi z ameriško policijo, kateri je menda dobavljala zaupna poročila o dejavnosti levičarskih krogov. Ob drugem atentatu se .ogroženost" ameriškega predsednika vsekakor kaže v precej dvolični luči. Množijo se namreč vesti, in sicer predvsem iz Washingtana, po katerih pri atentatu sploh ni šlo za resen naklep, marveč za navidezno akcijo, ki naj bi jo organizirala ameriška policija sama. Glede vzrokov in namena take akcije pa so mnenja deljena: eni menijo, da si Ford s tem hoče .kovati kapital" za prihodnje predsedniške volitve; drugi pa vidijo v tem namerno provokacijo, ki naj bi oblastem služila ' ot povod za ostrejše \;kr%pe proti naprednim silam. Za toke domneve v eno kot v drugo smer je pač značilno, da. je atentatorko policija še na predvečer njenega .dejanja" zasliševala in ji odvzela eno pištolo, vendar jo je potem izpustila. Ne glede na to, kakšna je resnica o zadnjih dveh atentatih, pa zgodovina kaže, da je visela varnost ameriških predsednikov že od nekdaj na precej tanki nitki: štirje predsedniki sa bili umorjeni, rta štiri druge pa so se atentati ponesrečili, kakor se je zdaj že dvakrat zgodilo tudi pri Fordu. Razgovor z ministrom za pravosodje V smislu dogovora ob zadnjem razgovoru z vlado na Dunaju je bil v petek 19. septembra na Deželnem sodišču v Celovcu razgovor z ministrom za pravosodje o zahtevah in predlogih koroških Slovencev na področju pravosodja, kakor so navedeni v zadnji spomenici. Razgovora, ki ga je vodil pravosodni minister dr. Christian Broda, so se udeležili še deželni glavar Leopold Wagner, višji uradniki pravosodnega in zunanjega ministrstva ter urada zveznega kanclerja, predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu, predsednik celovškega sodišča dr. Gerhard Anderluh kot hišni gostitelj ter predsednik dr. Franci Zwitter in podpredsednik dr. Pavel Apovnik za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, za Narodni svet koroških Slovencev pa podpredsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik dipl. jur. Filip Warasch. Predstavniki koroških Slovencev so v začetku ponovno nedvoumno iznesli in poudarili, da ne more biti govora le o eventualnih konkretnih ukrepih za izvajanje trenutnega manjšinskega sodnega zakona, marveč je potrebna načelna, vsebinska sprememba tega zakona, ki v sedanji obliki nikakor ne pomeni uresničitve § 3 člena 7 državne pogodbe. Konkretno so zahtevali razširitev krajevnega območja zakona na vseh devet sodnih okrajev s slovenskim ali mešanim prebivalstvom in na deželno sodišče kot prvo instanco za te okraje ter njegovega stvarnega območja tudi na višje instance. Načelno so se izrekli tudi proti sedanji zakonski ureditvi, ki predvideva pritegnitev tolmača ne glede na to, ali sodniki odnosno sodno osobje obvladajo slovenski jezik ali ne; zahtevali so načelno neposredno razpravljanje med sodiščem in slovensko stranko v slovenskem jeziku, medtem ko naj bi bila pritegnitev tolmača mogoča samo za prehodni čas in zlasti samo, če na to stranka pristane. Po sedanji ureditvi ne gre za uporabo slovenščine kot uradnega jezika poleg nemščine, kakor to določa člen 7, marveč je slovenščina v resnici degradirana v pomožni jezik. Ob vseh iznesenih načelnih zahtevah in predlogih je nastala širša razprava, v kateri je zlasti poslanik dr. Nettel od urada zveznega kanclerja poskušal dokazovati, da gredo različne zahteve koroških Slovencev preko določil člena 7 in bi jih bilo mogoče upoštevati kvečjemu v smislu pospeševalnega manjšinskega prava. V posredovalnem smislu je k temu iznašanju minister dr. Broda poudaril, da nima smisla stvari zaostrovati, marveč je treba upoštevati tako določila državne pogodbe kot mednarodno prakso na tem področju. Značilna je bila pripomba deželnega glavarja, da ne gre toliko za formalno reševanje pravic iz državne pogodbe, marveč je uresničitev zahtev v prvi vrsti stvar aktivnosti koroških Slovencev, ki se morajo vse bolj boriti za osveščanje svojih ljudi, in je tako prizadevanje primerjal z borbo strank za dosego večine. Pravilno je prejel odgovor, da taka primerjava ni mogoča, ker je narodna manjšina smiselno in dejansko nujno v manjšini in so zlasti zaradi tega potrebna posebna določila v zaščito njenega obstoja in razvoja. Končno je minister Broda menil, da gre pri iz-nešenih zahtevah in predlogih za vprašanje zakonodaje, za katero v tem svojstvu ni pristojen, ter predlagal, da se iznešene zahteve in predlogi vzamejo na znanje in zabeležijo, medtem ko naj nadaljnji razgovor služi zboljšanju uporabe veljavnega manjšinskega sodnega zakona. Po daljšem razpravljanju o tej tematiki je prišlo do naslednjih konkretnih sklepov: 1. Ustanovi se poseben delovni krožek pod vodstvom višjega vladnega svetnika dr. Apovnika za sestavo in izdajo dvojezičnega slovarja za pravno izrazoslovje. 2. Za primer zadostnega števila interesentov se Izvede za sodnike in ostalo pravno osobje jezikovni tečaj za slovenščino. 3. Izpopolnijo se knjižnice dvojezičnih sodišč s slovensko pravno literaturo, zlasti s starimi slovenskimi zakoniki, v kolikor jih je mogoče an-tikvarno nabaviti. 4. Razširijo in izboljšajo se določila manjšinskega sodnega zakona o plačilu sodnih stroškov in pristojbin, ki nastanejo zaradi dvojezičnega poslovanja, tako da stranka zaradi tega ne utrpi škode. 5. Pravosodni minister je obljubil, da se bo zavzel za to, da sodniki in ostalo pravno osobje, ki obvladajo slovenski jezik, prejmejo podobno kakor dvojezični učitelji za svoje dvojezično poslovanje dodatke pri plači. Po razgovoru, ki je potekal v stvarnem vzdušju, sta podala Izjavo za radio minister dr. Broda in predsednik dr. Zwiitter v dogovoru z ostalo delegacijo koroških Slovencev. Enaka izjava je bila dana tudi predstavniku APA, kjer je predsednik celoškega deželnega sodišča dr. Anderluh še dodal, da se osebno od nastopa službe kot predsednik deželnega sodišča trudi, da pristojna sodišča korektno izvajajo manjšinski sodni zakon po črki in smislu. To prizadevanje predsednika celovškega deželnega sodišča je potrdil tudi dr. Zwitter, nikakor pa ne splošno trditev o korektnem izvajanju zakona s strani sodišč, kakor njegovo izjavo z namenom razdvojitve koroških Slovencev zlobno interpretira poročevalec v Karnt-ner Tageszeitung, ki pri intervjuju ni bil navzoč, niti ni smatral za potrebno, da bi se za dejansko izjavo zanimal pri tistemu, ki jo je podal. Po! stotetja stari dotgovi bremenijo mednarodni ugied Avstrije V času od 9. do 19. septembra so biti na Dunaju točen! sestanki štirih skupin avstrijskih in jugoslovanskih strokovnjakov za arhive. Obravnavali so jugoslovanske zahteve za izročitev arhivov na osnovi meddržavnega arhivskega sporazuma iz leta 1923, oziroma ustreznem protokolu iz leta 1958, v katerem je Avstrija ponovno priznala svoje pogodbene obveznosti ter se obvezala, da jih bo izpolnila. Vprašanje arhivov je eno izmed nerešenih vprašanj, ki že desetletja bremenijo odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Na ta že več kot pol stoletja stori dolg je opozorila Jugoslavija Avstriijo tudi v lastnih notah (kjer je bilo predvsem govora o neizpolnjenih obveznostih, ki jih Avstriji nalaga državna pogodba — op. ured.) in tako je prišlo letos julija končno le do zasedanja me- šane avsfrijsko-jugoslovanske komisije za uresničitev arhivskega sporazuma. Takrat so se domenili tudi o sklicanju posebnih sestankov strokovnjakov, ki noj bi razpravljali o podrobnostih tega vprašanja. Sedanji pogovori strokovnjakov so potekali v štirh skupinah. V prvi skupini (državni arhiv na Dunaju in drugi svezni arhivi) so razpravljali o jugoslovanski zahtevi in jo deloma sprejeli; pravni podlagi zahteve niso oporekali. V drugi skupini (štajerski arhiv v Gradcu) so bile jugoslovanske zahteve obrazložene, vendar o njih niso razpravljali. Avstrijska stran se je postavila na načelno stališče, da je treba ustrezni sporazum šele raztolmačiti, ker da se sedanje razlage ne ujemajo. Pri tem so poudarjali, da je arhiv v Gradcu do vseh spornih stvori prišel .povsem legalno" (zapuščine, darila, nakupi) in da zato nima česa izročiti. Roka za proučitev zahtev niso določili. Tudi tretja skupina (koroški arhiv v Celovcu in tirolski v Innsbrucku) ni konkretno razpravljala o jugoslovanskih zahtevah. Trdili so, da so posamezni avstrijski strokovnjaki sedaj prvič zvedeli za te zahteve, vsi strokovnjaki pa so se prvič seznanili s pravnimi osnovami in dokumentacijo zahtev. Skupina je sklenila, da se bo ponovno sestala najkasneje do 20. novembra. V četrti skupini (vojaško-zgodovinski muzej na Dunaju in drugi muzeji) pa so deloma razpravljali o zahtevah, vendar niso sprejeli konkretnih sklepov. Mešana avstrijsko-jugoslovanska komisija se bo ponovno sestala konec novembra^ ali v začetku decembra v Beogradu, kjer bodo razpravljali o sklepih skupin strokovnjakov. Ravno sestanki teh skupin pa kažejo, da na avstrijski strani očitno primanjkuje tiste resnične pripravljenosti, da bi končno uredili stvari, ki že več kot pol stoletja bremenijo odnose med Avstrijo in Ju-gosolvijo ter škodujejo mednarodnemu ugledu Avstrije. .Svet zaupa Avstriji". S tem geslom se je avstrijsko zunanje ministrstvo vključilo v volilni boj in minister dr. Bielka se je pohvalil, da je Avstriji letos prvič po vojni uspelo doseči cilj svoje zunanje politike — da zdaj ni kakršnihkoli napetosti z nobeno sosedno državo. Morda je stvar okusa, kdaj se glede odnosov med državami lahko govori o .napetostih". Mislimo, da so odnosi vsekakor dovolj .napeti", če jih bremeni še cela vrsta nerešenih vprašanj, med njimi tudi takih, ki čakajo rešitve že desetletja in celo pol stoletja. Zato bi bilo za tiste, ki nosijo odgovornost za razvoj teh odnosov, brez dvoma mnogo boljše, če bi se z resnično dobro voljo in 'iskreno pripravljenostjo za sporazumevanje lottHi reševanja odprtih vprašanj, kakor da se izpolnitvi prevzetih obveznosti skušajo izmikati s tem, da z lepimi izjavami pred javnostjo prikrivajo obstoječe probleme. Raziična merita avstrijskega pravnega reda Da se v avstrijskem sodstvu pravica ne deli vedno po enakih meriiih, smo že večkrat ugotovit) na konkretnih primerih. !z nemškega biitena Našega tednika povzemamo nov tak primer: Pred okrajnim sodiščem v Sotnogradu je dr. Luka Sienčnik toži) nekega Fritza Pfeifferja, kateri je po tiskovnem zakonu odgovarja) za vsebino tetaka, ki so ga tani marca detiti v Sotnogradu in ki je med drugim vsebovat žatjive očitke proti dr. Sienčniku („ewiger Qsterreich-hasser", .subversive Kraff" in ..nackter Landraub"). Sodnik dr. Ernst Zens je obtoženca oprostit ter v potnt meri sprejet njegov dokaz resnice, ki je obstojat v tem, da se je obtoženi Pteiffer skticevat na govor, ki ga je imet dr. Sienčnik teta 1948, kjer je med drugim dejat, da je bit citj partizanskega boja združitev koroških Stovencev z matičnim narodom. Ker se dr. Sienčnik od svoje takratne izjave ni javno distancirat, je sodnik smatrat kot dokaz za njegovo protiavstrijsko dejavnost ter je obtoženca oprostit. Treba je priznati, da je to res edinstven primer razsodbe. Vprašanje je samo, kako bi isti sodnik (in marsikateri njegov kotega) razsojat tedaj, če bi što za izjave in morda četo dejanja nekdanjih nacistov, na primer kakšnega .Gaurednerja" in podobnih, ki se danes žeto gtasno uvetjavtjajo v rjavi uniformi koroške domovinske zvestobe. Ati bi tudi njim danes tahko nekaznovano detati očitke na podtagi njihovih takratnh izjav tn dejanj! Ne, v takih primerih bi sodišče gotovo drugače razsojato. Spomnimo se te primera Herberta Guttenbrunner-ja, ki ga je cetovško sodišče obsodito že zaradi tega, ker je s prispodobo .rakasta tvorba" skušat ttustriratt nevarno širjenje misetnosti KHD v koroški javnosti. Pravni red, na katerem je zgrajena Avstrija kot .pravna država", pozna pač raztična merita!