Ftitiiina plačana v goloviui. ' ŠTEV. 159. V LJUBLJANI, po nd el jek, 18. julija 1927. Posamezna številka Din L LETO I\ J?-.; Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. IVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Gospod Žerjav molči. •Beograjskim novinarjem je dejal dr. žerjav, da se v Sloveniji sedaj čuti takšno nasilje, kakoršnega Slovenija še nikoli ni videla in da je zlasti močno to nasilje v Ljubljani. Pozvali smo nato gospoda Žerjava, da konkretno pove, kdaj se je pod sedanjo vlado izvršilo kako nasilje in kdo ga je izvršil. Toda gospod Žerjav molči in ne da nobenega odgovora. Za nami je obsodil Žerjavovo izjavo tudi »Obzor« in je torej dr. Žerjav tudi od hrvatske javnosti pozvan, da svoje trditve dokaže. Zlasti zato, ker so njegove trditve žaljive za uradništvo. Toda g- dr. žerjav molči še nadalje. Mesto dr. Žerjava pa se je oglasil es-eesarski tisk in včerajšnji >Slov. Narod« že objavlja >konkretno« notico o volilnem nasilju, Značino je, da je moral po to »konkretno< notico iti tja doli v Srbijo, dočim iz Slovenije ne ve nič povedati. Pa seta iz Srbije za lase privlečena >konkretna« vest je čisto svoje vrste, ker smo jo tudi mi že preje čitali in videli, da nima z volitvami nobene zveze. Stvar se je namreč malo drugače izvršila, kakor pa jo je objavil »Slov. Narod«. G. dr. Žerjav je torej obdolžil vlado, da je uvedla v Sloveniji volilni teror, pozvan pa, da to svojo trditev dokaže, se zavija dr. Žerjav v molk. Moti pa se, če misli dr. Žerjav, da je » tem vsa zadeva tudi odpravljena. Tako žalostne pa naše razmere vendarle še niso, da bi imel šef politične stranke kar meni nič, tebi nič,- izmišljati si stvari in da bi jih prizadeti potem morali-mirno vtakniti v žep. Kajti od teh izmišljotin je zadet tudi ugled države. Z vso odločnostjo odbijamo one Brine paralele, kakor da se pri nas vrše volitve na isti način, ko v neki gotovi balkanski državi. Že celo pa moramo zavrniti tako paralelo z ozirom na Slovenijo. Ves svet ve, da so v vsej Jugoslaviji razmere v Sloveniji najbolj v redu. Ves svet tudi ve,, da so se v Sloveniji vršile volitve tudi res svobodno in da tega ni mogel preprečiti niti nasilni P. P. režim. Sedaj pa pride g. dr. Žerjav ter prične 'govoriti v svet, kako silno nasilje vlada v Sloveniji. Recimo, da tuji svet tej izjavi bivšega ministra in šefa politične stranke verjame, kar je na vse zadnje vendarle mogoče, potem mora tuji svet dobiti lepo mnenje o Jugoslaviji. Toliko prepovedujemo tujemu svetu, kako napreduje pri nas konsolidacija, da bi mogli priti do zaupanja tujine, sedaj pa pride dr. Žerjav in govori na način, kakor da bi tudi že v Sloveniji zavladale prave balkanske razmere. In tako govore-nje naj slovenska javnost trpi? Če reče kak žalosten agitatorček kako besedo preveč, mu ni zameriti, šel stranke in bivši večkratni minister pa mora svoje besede prevdariti in njemu ni mogoče oprostiti, če blekne kakšno preveč, ker pač potem ne spada na svoje mesto. Zato je dolžnost dr. Žerjava, da svoje trditve konkretno dokaže ali pa jih čisto jasno prekliče. Ni to samo dolžnost, ki je za vsakega gentlemana samoposebi umevna, temveč je to tudi nacionalna dolžnost, kar je od nje odvisen ugled države. Javnost hoče vedeti, če se nasilja v Sloveniji vrše ali ne in če se vrše, potem treba krivce kaznovati, če pa nasilja ni, potem je treba kaznovati tudi onega, ki te napačne vesti širi. Enaka pravica za vse! Sicer pa rečemo gospodom od SDS, da ne kličejo vraga. Ne da bi se nasilja res pričela, temveč iz prejšnjih časov je še mnogo računov nezaključenih in prav Ha Danaju je mir. I NOVA VLADA. - PRETIRANE VESTI. - KOMUNISTIČNI LETAKI. - KONEC ŠTRAJKA. Bratislava, 18. julija. Vlada dr. Seipla ni demisijonirala. Socialni demokratje, ki jih vodita dr. Bauer in dunajski župan dr. Seitz, se pogajajo za sestavo koalicijske vlade. Po najnovejših vesteh, ki smo jih dobili, doznavamo, da so se pogajanja že uspešno zaključila in da se je med obema strankama dosegel sporazum. Glavna naloga nove vlade bo, da bo upostavila v državi zopet red in mir. Socialni demokratje bodo nastopili proti komunistom. Vlado bodo tvorili: dr. Seipl, dr. Deutsch, dr. Bauer in dr. Schober. Budimpešta, 18. julija. Število mrtvih in ranjenih se še vedno ne da točno ugotoviti. Od večjega števila mrtvih se je moglo ugotoviti identiteto 67 mrtvecev. V bolnico je bilo poslanih 471 ranjencev. Budimpešta, 18. julija. Pri nemirih na Dunaju je bilo aretiranih 250 demonstrantov. En del aretiranih je bil aretiran radi plenjenja po trgovinah. Štirje so bili aretirani zato, ker so zažgali justično palačo, dva pa zato, ker sta streljala na policiste. Vsi aretiranci so socialni demo- kratje in komunisti, med njimi je tudi nekaj ruskih emigrantov. Radi tega bo vlada takoj po nemirih rešila vprašanje emigrantov na Dunaju. Dunaj, 18. julija. Včeraj so raztrosili po ulicah komunistične letake, na katerih so bili napisi: »Policijski psi še vedno streljajo na nas! Delavci, oborožite se!« Policija je večje število letakov konfiscirala. Budimpešta, 18. julija. Včeraj pozno zvečer so se še zbirale tu pa tam po ulicah posamezne gruče demonstrantov. Po mestu hodijo močni oddelki obrambne zveze. Včeraj ni prišlo do večjih spopadov med delavci in policijo. Budimpešta, 18. julija. Včeraj je vladal na Dunaju popoln red in mir. Na Ringu se je zbralo mnogoštevilno občinstvo. Policija je dovolila dostop na pogorišče justične palače. Cestna železnica je že upostavila promet. Govori se, da bo generalni štrajk kmalu končan. Na železnicah, pri telefonu, telegrafu in na pošti je še vedno štrajk, *toda delavci se v vedno večjem številu vračajo na delo. Iz demokratske zajednice. DAVIDOVIČ NOSILEC DEMOKRATSKE LISTE V BEOGRADU. - OSTER NASTOP DA VIDOVIČA PROTI SEDANJEMU VLADNEMU SISTEMU. Beograd, 18. julja. Včeraj se je vršila demokratska konferenca, na kateri je bil Ljuba Davidovič izvoljen za nosilca liste v beograjskem okrožju. Za izvolitev se je Ljuba Davidovič zahvalil in se je v daljšem govoru bavil s politično situacijo. Davidovič se je v svojem govoru precej ostro izražal o današnji vladi in njenem predsedniku Velji Vukiče-vicu. Zlasti ostro je kritiziral delo političnih in policijskih uradnikov, ki nedopustno vplivajo na volitve. Davidovič je rekel: >Veliko zlo je, da tisti, ki bi morali biti v zaporu, zapirajo druge ljudi in da tisti, proti katerim bi se morala uvesti kazenska preiskava, vrše kazensko preiskavo nad drugimi. Pri takem stanju ne more demokratska stranka danes izboljšati slabega političnega oziroma policijskega aparata. Mi smo proti temu protestirali, a neka gospoda ne veruje, da vztraja demokratska stranka na svojem stališču. Nikakor ne bomo popustili zaradi nekoliko ministrskih mest v vladi niti v eni točki našega programa. Ko je prišel predsednik vlade na mesto ministra policije (notranjih del), je takoj izmenjal policijski aparat v svojem volilnem okrožju. Živimo v zadnjih dneh, ko napravljamo tudi zadnje napore, da to vlado napotimo na pravo pot v upravi države.« Potovania in sestanki. SLOVENSKA SDS SE PONUJA DEMOKRATOM. — IZPREMEMBE V DIPLOMACIJI. — G. BODRERO OSTANE NA BLEDU. Bled, 18. julija. Minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič je po trodnev-nem bivanju na Bledu odpotoval včeraj v Beograd. Na blejskem kolodvoru se je sestal z voditeljima slovenskih samostojnih demokratov dr. Žerjavom in dr. Kramerjem, ki sta se skupno z njim odpeljala v salonskem vozu do Ljubljane. Marinkovič je bil pred svojim odhodom z Bleda sprejet v poslovilno avdi-jenco p.ri (kralju, nakar je še posetil ameriškega poslanika Princea in češkoslovaškega poslanika Šebo. Zagreb, 18. julija. Sinoči ob 11. je pri- spel minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič v salonskem vozu z Bleda v Zagreb, odkoder je po polurnem postanku nadaljeval svojo pot v Beograd. Bled, 18. julija. Po predvčerajšnji večerji, ki jo je priredil italijanski poslanik na našem dvoru Bodrero, se dozna-va, da bo več diplomatov, ki bivajo sedaj na Bledu, odpotovalo kmalu v svoje prestolice. Podrejo ostane na Bl.edu do septembra zato, ker bo do takrat bival na Bledu naš kralj. Na Bledu pa ostane tudi zaradi odpočitka. STANOVANJSKI ZAKON. Beograd, 18. julija. Na poziv ministra za socijalno politiko Ace Mijoviča se sestane ta mesec konferenca glede vpra- lahko se zgodi, da pridejo ti obračuni na vrsto. Mogoče bo potem kdo vsled tega zastokal, pa je že stara stvar, da pravica ni vedno mehka. Poživljamo g. dr. Žerjava še enkrat, da pride na dan z dokazi, ker drugiače si bo javnost odgovorila sama in sicer ne ravno po volji g. dr. Žerjava. šanja stanovanjskega zakona in bodo na njb poklicani predstavniki vseh intere-sentnih skupin, da podajo svoja mnenja in obrazlože potrebe raznih slojev v pogledu zakona o stanovanjih. PRIBIČEVIČ V SISKU. Zagreb, 18. julija. Včeraj je bila v Sisku okrožna konferenca SDS, ki ji je prisostvoval tudi Svetozar Pribičevič. V svojem govoru se je pritoževal čez nasilja, ki jih izvajajo oblastva. Na tej konferenci je bila določena tudi kandidatna lista za zagrebško volilno okrožje. Vukičevič na agitaciji. Pirot, 18. julija. V Pirot je prispel včeraj Velja Vukičevič na okrožno konferenco radikalne stranke. Na kolodvoru ga je pričakovala velika množica ljudstva. Na konferenci, ki se je nato vršila, je bilo navzočih 200 delegatov. Ti so Vel jo Vukičeviča soglasno proglasili za nosilca liste v pirotskem okrožju. Velja Vukičevič je v obširnem govoru razlagal svoje politično delo in med ostalim omenil, da je sklenil sporazum tudi s SLS. (Burni vzkliki: Živeli Slovenci!) To je pakt prijateljstva, kar znači, da je sklenjen tudi za prihodnjost in da bodo v novem parlamentu zastopani v vladi tudi poslanci SLS. Nato so bili določeni še srezki kandidati. Po končani konferenci je bil banket. Caribrod, 18. julija. Včeraj popoldne ob 6. je prispel v Caribrod v spremstvu velikega župana Nikoliča, svojega sina in večjega števila radikalnih pristašev Velja Vukičevič, ki se je tam mudil približno dve uri in imel razgovore z ondotnimi radikalnimi prvaki. Okrog 8. se je Vukičevič povrnil v Pirot. Skoplje, 18. julija. Včeraj so imeli radikali zborovanje, na katerem so proglasili Vel jo Vukičeviča za nosilca liste v skopljanski oblasti. DRŽAVNI ODBOR JE KONČAL SVOJE DELO. Beograd, 18. julija .Včeraj dopoldne je bila seja državnega odbora, ki je določil še ostale predsednike volilnih krajev v Srbiji in Vojvodini. S tem je državni odbor dokončal svoje delo in se sestane zopet 17. avgusta, da vzame v razpravo eventuelne izprememibe glede predsednikov volilnih odborov. RADIČEVA ZBOROVANJA. Zagreb, 18. julija. Včeraj je imel Stje-pan iRadič štiri volilna zborovanja. V Ivancu je poudarjal, da bo šla z radi-čevci tudi demokratska zajednica. Poleg HSS, ki bo dobila okrog 100 poslancev, bodo tudi demokrati, in ti dve močni skupini bosta imeli v narodni skupščini večino, ki bo popolnoma uredila to državo. V Novem Marofu je Stjepan Radič naglasil, da bo HISS dobila 1 milijon kroglic. Shoda sta se vršila se v Gornji Reki ni na iKalniku, kjer je izvajal, da Hrvati niso borben narod, temveč da mirno razpravljajo o narodnih poslih. Sedaj bodo volitve, a se zelo vara tista gospoda, ki misli, da bo nekaj pridobila iz teh volitev. V nadaljnem gorvoru pra-.vi, da so Srbi zapustili svojo domovino .in bežali pred Turki, medtem ko tri hrvatske županije niso nikdar bile turške. Zedinili smo se s Srbi in hočemo biti z njimi, a ne tako, da bi oni po nas gazili in da bi oni bili prvi in mi zadnji- __________________________________ OTVORITEV RUMUNSKEGA NOVEGA PARLAMENTA. Bukarešta, 18. julija- Včearj je bil otvorjene na svečan način novi rumun-ski parlament. Predsednik vlade g. Bratinu je prečital prestolni govor ob 11. uri dipoldne. Poslanci narodne kmetske struanke otvoritvi parlamenta in čitanju prestolnega govora niso prisostvovali. ŠPORTNE VESTI. Beograd, 18. julija. Včeraj popoldne se je vršila na igrišču športnega kluba >Jugoslavije« nogometna tekma med Beograjskim Športnim Klubom in Jugoslavijo ,ki je končala z rezultatom 4 : 3 v korist Jugoslavije. MK * y - Soj za Kranj. Znano je, da je mesto Kranj stara trdnjava naprednjakov. To samoposebi še ne bi bilo nič hudega, Se bi naprednjaki v Kranju ne bi bili skoro sami pristaši SDS, ki ima z resnično naprednostjo in svobodo toliko opraviti, kakor severni tečaj s Saharo. Če bi bili naprednjaki v Kranju ostali naprednjaki starega, solidnega kova, bi bilo v mestu gotovo tudi več miru in pametnenga gospodarstva, kakor ga je. Ker pa je prešernost in objestnost esdeesarske gospode od dne do dne večja, se je rodil in se je moral roditi proti tej tiraniji odpor. Odpor proti gospodarstvu SDS je rodil za-htevo po reviziji občinskega gospodarstva. Oblastni odbor kot nadzorna oblast nad občinami je revizijo dovolil. Neumljivo pa nam je vsem, zakaj se gospoda od SDS zaradi te revizije tako jezi! Kdor ima svoje gospodarstvo v redu, temu se nikdar ni treba jeziti nad nobeno revizijo, ampak jo kvečjemu pozdravlja. Ali ni ta jeza posledica kakšnega strahu? Revizija ima seveda lahko za posledico razpust občinskega odbora, toda le takrat, če se izkaže, da kaj ni v redu. Drugače oblast nima povoda nastopiti proti očinskemu odboru, ampak kvečjemu lahko pohvali župana in odbornike za vzorno gospodarstvo. ‘Pa morda ne mislijo esdeesarski mogotci pri nas, da te pohvale ne zaslužijo? Zato pa so tudi' vse' rtranke v Kranj« rt revizij«. Ce se SDS'proti vi, to ni fnŠ znamenje posebno dobre lit' mfene vesti. Budi tb> ni dobro znamenje za- SDS, da se tako sifat> (boji komisarja. Če so dhbro gospocftmli, jaro uiti revizija, niti komisar ne bo mo?fcl vzetii zaupanja volivcev. Strah pred revizijo ih: komisarjem par mora-bit* že silo o velik, če so ge gospodje res po-služili sredstva, ki ga' tildi mi esdeesarjenr ne bi bili kar na lepe mi pripisovali. Pravijo« namreč, da so šli tožit itt- Bled, češ da so vse-druge1 stranke v Kranjfe proti stroškom za1 spomenik kralja Petra, jamo njihova polomljena SDS ne. To je infarmja prve vrsteči je menda res nihče drugi ni- zmožen in sposoben, kakor esdeesarl Ressdea je ta, da proti' stroškom za spomenik kralja Petra nima nihče n id, pač pa so vsi poštenjaki in resnični patrijoti proti temu, da bii ena sama politična klika delala s postavitvijp kraljevega spomenika umazane politične- kupčije. Pravim patrijotomi je spomin na pokojnega kralja Petra svet in- zato z vso odločnostjo obsojajo grdobijo in? umazanost propadle esdeesarije, ki bi rada celo s patrijotizmom barantala. S tako čedno družbo pa bo znalo prebivalstvo kranjskega mesta temeljito > obračunati. Toliko smisla za čast in poštnine in toliko ponosa' imamo še. —fj Razkol « SDS. * Toliko hvaljena enotnost in sloga državotvorne SDS se je začela prav sumllivo rušiti. Tudi to je posledica sporazuma med SLS in NRS. Samostojni demokrati v Beogradu so namreč takoj po objavi vesti o sporazumu med dr. Korošcem in Vukičevicem začel uvideva ti, da je njihova pozicija v državi izgubljena. Izgubljena vsaj za prihodnjo parlamentarno dobo, ako ne za vedno. Gospodom je namreč postalo vendar enkrat jasno, da ee Vukičevič in Davidovič nista združila zato, da bi SDS pomagala pri volitvah na konja, ampak zato, da baš njim pobereta kolikor mogoče mnogo mandatov. Drugo, kar je vendar enkrat spoznala SDS, je pa to, da bodo izšle iz volitev samo štiri močne stranke: radikali, davidovidevci, ra-dičevci in SLS. Te štiri stranke bodo vladale. Ali vse skupaj, ali pa dve ali tri izmed njih, je za SDS vseeno, kajti za SDS je vsaka zveza z vsako teh strank izključena in nemogoča. Parlamentarni zastop SDS, kolikor ga namreč še bo, je torej že danes obsojen na žalostno usodo vladne pepelfe. Par možakarjev se> bo paf kam vsedlo,. pomenili p*ne bodo nič, ker jih nihče ne mara. V silni svoji zadregi se ozirajo sedaj ;go-»podje- po zaveznikih. Njihovo edino uopnje j so bili še pašicevci. Komaj pa se je pojavila? ta kombinaeJja, se je začel razkol v SDS. Oba skupina SDS,-j ki jo vodi Jucaj DemetrovičJ je odločno proti zvezi s pašičevci, pač pa se je ta skupina začela pogajati z Davidovičem za povratek v matico. Ni še znano, kakšen uspeh ali neuspeh bodo ta pogajanja imela. Kito pa je gotovo, in to je-,, da je politična veljava Sv. P ribiče -vica in njegovega oprode de. Žerjava padla na ničlo,, kar je tudi popolnoma pravvia v redu. Slovenski naprednjaki, Mi še vedno- verjamejo sladkim vabam SDS-' in njenega časopisja, naj pa le še naprej; verjamejo*; kajti »blagor ubogim na duhu«.. Toda v parlamentu j ib ne čaka nobem blagor in. zato je škoda za. vsak glas, ki ban oddan v Sloveniji za SDSi. Redukcija Ijadskih šol f Sloveniji. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem naj se ukine večje število vzporednic in ponekod tudi celih razredov na ljudskih šolah v Sloveniji. Ker se vtegne v tej zadevi razviti obširna debata v naši javnosti in se bo ta ukrep ministrstva za prosveto gotovo tudi izrabljal pri volilni agitaciji, naj nam bo dovolje-no tej zadevi napisati nekaj kritičnih opazk, ne glede na zamero na tej ali oni strani. Stara izkušnja pravi, da je pouk najuspešnejši, če poučuje en učitelj enega samega •otroka. Pri takem pouku je pazljivost otrokova ves čas pouka osredotočena na pouk, če je učitelj le količkaj — učitelj in če sam ne gleda v zrak, kar bo otrok gotovo tudi storil, če vidi učiteljev slab zgled. Bogati ljudje to prav dobro vedo in zato najemajo za svoje otroke v nežni mladosti učiteljice, kasneje pa tsl dečke domače učitelje. Ko otroci dozore za srednješolski pouk, jim najamejo tudi po več učiteljev za različne stroke. Ideal bi torej bil, da bi vsak otrok imel svojega učitelja (-co), kasneje pa tudi po več učiteljev za razne stroke). Tako bi se vsak otrok lahko naučil mnogo več kakor se danes nauči, in vsi otroci bi lahko končali svo-io izobraževalno dobo s končano visoko šolo. Narod ki bi si lahko dovolil kak luksus, bi bU nar^ Solanih ljudi. Ali tudi inteligentnih in pametnih, je drugo vprašanje. Nastane pa vprašanje: Odkod denar za tolikšno število učiteljev? Bogate rodbine si tak luksus lahko dovoljujejo, siromaki pa bolj težko. Učitelje je namreč treba plačevati, ker so tudi učitelji ljudje, ki morajo jesti in nekje stanovati. . Sedaj pa poglejmo kakšno srednjepremot-no občino v Sloveniji. . x. . Koliko je v naših podeželskih občinah ljudi, ki bi lahko sami za svoje otroke plačevali svojega učitelja? Nikogar m! Mogoče tu in tam kakšen fabrikant, kmet pa gotovo ne. .. , , Pamet — in postava pa pravita, da tudi kmečkim in delavskim otrokom nič ne škoduje, če znajo brati in pisati in nekoliko ra-čunati. Problem je sedaj v tem: Koliko rodbin naj se združi, da vzdržuje za svoje otroke vsaj eno učiteljsko moč? Odgovor ni težak: Toliko, kolikor se jih mora združiti, da zmagajo stroške. Odločuje torej denar, ne samo dobra volja. Prav gotovo bi marsikatera kmečka ali pa delavska rodbina imela za svoje otroke svojo učno moč doma, toda če ne more? Tam ne pre- >SpIenriid isoketion? jj ostaja naS drugega, kakor da se attuSajo in ustanove Javno Solo. Z ugotovitvijo, da so* aaora združita toliko rodbin za eno šolo ire enega učitelja, kolikor to dopuščajo d&aarna sredstva, je v praksi rešeno tudi teoretično vprašanje, koliko učencev more em učitelj poučevati, da ima uspeh. Vprašanja je treba paataviti drugače: Koliko učiteljev ljudje ( je stvar državne uprave. V Avstriji bi taka stvar rešili tako, kakor so rešili vprašajte redukcije uradnikov: starejši gospod^ naj gredo v pokoj, njihova mesta pa se. ne zasedejo polnoštevilno. Bo namreč treba tudi v Slove, niji enkrat se zavedati tega, da dovršena šola še ne dajo pravice do kakšne eksistence, ampak samo upravičenost za izvrševanje tega ali onega dela. Kdor ima učiteljsko spričevalo, je upravičen, da se. poteguje za kakšno učiteljsko mesto, a država nima prav nobene dolžnosti, da ga moia plačati kol učitelja, če ga ne potrebuje. Zato pravim: Skrbite, da bo dežela bogata in da bodo ljudje ime« vsega dovolj. Potem bo tudi šol lahko več, kakor jih je treba. Dokler smo pa siromaki kakor smo pa ni treba pretiravati. Moj prijatelj, ki je zelo pameten moi mi je erikfat rekel: »če bi vsakemu pobu kupili *a tisti denar, kolikor nas šola preveč velja, eno bajto in kos zemlje zraven, bi mnogo več pomagali ljudem kakor s tem, da jim leta in leta ubijamo v hutiee stvari, ki navadno niso niti resnične.« To je najbolj revolucionarna misel, kar sem jih kdaj slišal in »ato sem jo tudi zapisal, ker je res tako, «• p- Beseda o kapitulaciji in izdajstvu. Ko Je pred dvomi leti podal v narodni skupščini Pavle Radič v imenu tedanje hrv. republikanske seljačke stranke ono znamenito izjavo, s katero so radičevci prestopili s svojega ideološkega stališča na realna tla praktične politike, je bila vsaJavnost potaa besed o »izdajstvu« in o »kapitulaciji« HRSb. Isto se ponavlja danes, ko je skleml dr Ko-• radikali svoj sporazum ab »pakt prijateljstva« in vsa volilna agitacija pn nas stoji danes v znamenju »kapitulacije« in »iziti smo pred nekaj dnevi citirali uvodnik »Obzora«, ki se je postavil v tem oziru na mnogo konkretnejše stališče. Tako kakor »Obzor« pa ne misli samo en del hrvaške inteligence, ampak tudi oni Hrvati, ki stoje idejno jako blizu našim samostojnim demokratom. Tako pišejo zagrebške »Novosti« dne 16. t. m. v uvodniku, naslovljenim z zmflSlhimi besedami medi dhigiuu tudi to: »Mi nikakor ne moremo zameriti vodite* ljem /SLS tega,, da so že sedirf sklenili- pogodb* z radikali za dobo po volitvah. 'G. Korošec ih njegtivi tovariši so dokazali, da niso saalo pametni, ampak tudi dalekovidhi' •politiki;, ki reano skrbe za interese sloven* skega naroda a- tem, da so si zagotovili pomoč radikalov po volitvah. S tem so se zavarovali' proti osamljenosti, v katero bi bilii padli, im vsled’ katere bi jim bilo nemogoče* uspešno zastopat? slovenske koristi. V parlamentarnih in demokratičnih državah pa je' dolžnost strank,- moči. Če so ljudje lačni in bosi, če--jih pritiskajo davki, če'nimajo ne cest in ne mostov, če jih tare stotero vsakdanjih' skrbi, ljndi ne more nihče potolažiti z besedami, naj počakajo, dokler ne pride avtonomija ali; federacija. Takih- tolažb ljudje ne razumejo, tofrko manj, če ne-vidijo nikjer moči, ki bi' take tolažbe in- obljube uresničila. Prav dobi« pa ljudje razumejo to, da se je treba v vlado naravnost vsiliti, če ne gre-drugačfe,-. ker ljudje razumejo-, da jim samo vlada lahka pomore. Kar so torej storili voditelji SLS, ni torej; nobeno »izdajstvo«, ampak Je le zagotovitev,-, da slovenska večina po volitvah ne bo ostala osamljena in - pritisnjena ot) zid. Nobenega dvoma ni, da bo slovenski rairod'to. politiko odobril, ker ljudje nimajo prav nobenega razumevanja za »osamljenost« (iso-ljrtion), pa če bd:bila še tako >sijajno« splen-t did). Osamljenost je v politiki veliko zlo. Hiti Velika Britanija je ni mogla izdtžatii. Xato pravimo mi* d* so tisti, ki vodijo ljudstvo v osamljenost, neprijatelji ljudstvaa. TO. naj bi premislili tiidi Hrvati.« Tem izvajanjem uglednega zagrebškega ■ Ur-jta naj dodamo še- nekaj svojih opazk; V politiki razločujemo navadno d Vti ■ momenta : cilj itn pa; sredstvo, kako se do tega; (riUa prid«. iNaša država- inm n. pr. laftlco za svoj zu>-nauje-politicSri c®' — poleg; drugih -— tudfi osvoboditev" naa«ga življa na Priiaorskeirr. Soben pameten, človek pa; ne bo zahteval, da mora držhvna uprava takoj jutri napovedati vojno- na vse strani,, ker V3ak resen človek ve*, da se taki ciljf ne dajo doseči, kadar bi se člosseku zljubili), ampak' sefe- takrat, ko pride* ugoden čas za take stvari. Mogočna Francija, ki je vendarle precej močnejši« kakor naša država, je, morala čakati na osvoboditev Alzacije nad’50 lfet, Srbija pa na Bosno skoro ravno tako dolgo. Tako jp tudS približno- v notranji politiki. Kakor RadSfeva izjava- pred dvemi leti še zdavnaj' ni, da bi morala pomeniti! izdajstvo«, ampak le no» *»t za dbsago strankinih oili«*, tako todt in NIK Še ne pomem iiwla^tva< in »op* tnlarilfe« ampak samo nova, bolj, praktičnft sredstva* *a dolgem, potu za dosego, tega, katt si je- stranka postavita za stoj ciJ}. Pametno bi bito tedaj, ite- bi: v naši javnosti' ljudje nekoliko manj meiati okoli sebe z- besedami i; lva izdajstvo, iia kapitulacija itd1., namesto te^i se pa učili politiSao misliti. Politične vesti. = Nemci v Maribora postavijo sv*ja listo. »•Politično im gospodarsko društvo (Nemcev v Sloveniji« objavlja v »Cillier Zertuag« sle-adeči dementi: »V tuae-mskih in inozemskih listih objavljena vest o pogajanjih g. Vuki-čeviča riede volilnega sporazuma med radikali ia Nemci je. brez podlag^. Takih pogajanj ni nobena stranka predlagala, se manj pa ie prišlo do razgovora med voditelji strank. Z občudovanja vredno iznajdljivostjo kolportirani program pogajanj je oči-vidno imel namen, nemške volilce zbegati in omajati zaupanje do njihovih voditeljev. Zato ugotavljamo še enkrat, da bodo 'Nemci po sklepu zaupnikov političnega i» gospodarskega društva Nemoev v Sloveniji z dne 3. julija t. 1. v mariborski oblasti postavili svojo kandidatsko listo.« . = Dr. Lazar Markovič v Hereegavmi. Dr. Lazar Markovič bo nosilec radikalne liste v Hercegovini. , „ , . . = Mita Dimitrijevič na Bledu. Te dni je prišel na Bled znani politični posredovalec med vlado in Stjepanom Radičem g. Mita Dtmitrijevič. Ker se je mudil na Bledu takrat kakor Radič, so delali ljudje, ki vse vedo, takoj najrazličnejše kombinaoije na nj«- gov račun. Mita Dimitrijevi« pa ’8vo- je prišel na Bled le stanovanje ^kat znjeg0V jo rodbino, političnega namena pa nj g ker so vsi zafttovali sigurne- nrrtndate. Zaradt tega prepira je' straniia' preaeiiala, še pred*-ao se je organizirala. = Enotne delavske listo v Sloveniji ne bo. • Poročali smo že, da se pogn^iisja med slov.-marksističnimi..strankami zavlačuje s tendenco, da se ne ustvari enotne deiavsko-kmetske-l&te. SocialistiSra stranka Jugoslavije bo to prot — vsaj tako izgledh — morala iti sama popolnoma samostojno v. voBive, dočim bo > Jugoslovanska demokratska stranka Jugoslavije (Bernot)i nastopila v delavsko-kmet- -skem bloku s komunisti.. Pogajanja še trajajo. Očividno je že sedaj, dk b-,)Jo nosilci liste delavsko-kmetskega republikanskega blbka na Štajerskem i sorialiri demokratje, na Kranjskem pa levičarji. Kot nosilca se imenujeta dr. Milan Eemež ih Vinko Mo-derndorfer. Program mpublikanskega delavsko-kmetskega- bloka- sloni n* boju preti kapitalizmu in- b'oju proti swijalpatriotil-mu. — F. A. =: »štipendisti.« V sremski obiasti je bil postavljen nedfrvno za velikega- župana g. Jeftič, ki smatra-za svojo glavno- najogo, da reorganizira vse upravno uradnistva s tem, da domačine odpušča ir: službe, na njUiova mesta pa postavlja nekvalificirane uradniške moči iz Srbije. Proti uredništvu iz Srbije pa se pojavlja v Vukovaru hud odpor in domačini jih splošne - imenujejo »štipeadiste«. = Diktatura v SDS.. Iz SDS' je- izstopil te dni oblastni zastopnik za Srem g. iMihajlo Zivanovič in se je pridtužil' Davldovičevim demokratom. SVoj izstop iz SDS' utemeljuje tako: >Že dolgo časa opazujem;, da se pojavlja v SDS neka diktatura in- da se volja ljudstva ne spoštuje. To se Je pokazalo zlasti pri postavljanju kandidatov-za te volitve. . ■Slavno beseJ6 je imel dr. Svetislav Popovič, ki je bil na čuden način- že na dan razpisa volitev »izvoljeac za nosilca liste. Om ni dovolil, dasi 1 j Ud J6 sami' postavljajo kandidate, ampak -jih je vsilil 'iir tako se mu je -posrečilo spraviti na svojo listo sedem advokatov. Pritožit sem se zato pri'Sv. Pr i biče-viču, toda ia razgovora ž njiin sem posnel, da dr. Popovič lahko počfrer v- Sremu, kar-■hoče. Zato sem se odlOčiR dži se vrnem v našo matico', v demokratsko straako.« — Ge bi imeli samostojni demokratl v- Sloveniji 16 trohico pameti, bi bili že zdavnaj zapustili generale SDS v EjUbljanr in- se pridružili •DavidovičUL . , — Glavni odbor NRS o kandidatnih listah. Beograjsko »Vreme« objavlja' sledečo izjavo glavnega odbora NRS! »V poročilih o kandidaturah nosilcev- ll&t, o- okrožnih kandidatih in o sestavi list za posamezna okrožja .so se- pojavile vesti, da 'je glavni odbor NRS nekatere liste že odobril. Take vesti širijo navadno oni, ki žfele; dVi se razmere v-radikalni stranki kolikor- mogoče zmešajo* in zaptetejo. Da 'bo javnost, in zlasti radikalni krogi, pravilno- informirana, želimo-ugotoviti, da bo vse take vesti ali prehranjene ali' pa tendencijozne. Kandidatskih list* •ne odobrava izvršni' odbor-, ki opravlja samo administrativno d6lt>, ampak glavni odbor. V danaitijem poJoSEBiju pa glavni odbor-noče- ukreniti' nič; kar bi skalilo ra'zmerje-medr glavnim odborom- in vlado, 'Sateri načeluje radikal in v kateri imajo večino ra--dirfati. Vprašanje posta-vtjanja k;mdldatskih list se mora rešiti' tako, kakor je- to v interesu stranke* njene- celine in i^ene bodočnosti.« obisk na Bledu nima. Vojvodini. = Konec disidentov "9Umovili disidenti Pred enim meBeoem^^ ^gebno ivojvodln- HSS v Vojvodini s ipflijre| s0 voJutra«: »Gospoda lahko s svojim Irivoinim ubijanjem (teaairnih zav*dov n«dali«je, a zelo s< moti, če računa, da s teta oslabi SDS. Ma-sa volikev SDS je tako zatedna in požrtv.o-yalna, da jo vse to le utrjuje v njenem prepričanju, da je treba powaw>iiti število demokratskih poslaacev iz Slovenije,« »Jutro« je zadelo v črno. Mase volilce-« SDS tudi sto in tisoč polomov Jadranskih in Sto-veoskih bank ne more več spametovati. Kar je, to je. Zato je pa SDS tu. Kaj so volilna nasilja? »Jutro« jih na- Neki radikalski mladenič zbita člane za radikale v tobačni tovarni. In teror na magistratu v Ljubljani, izsiljevanj« služb, pret-nje s penzijoniranjem dobrih uradnikov — vse to so volilna nasilja prve vrste.« S tem razkritjem je »Jutro« naPr.“^, ,, slabo uslugo. Sedaj bodo na®«5 ,udi klen. kaki natanko vedeli, kak« s a volilno nasilje, ne samo g- ^ “ J a«. Včeraj je nekdo bral v kavarni na fflas sledeči stavek Jz »Jutrovega« uvodnika. »Kam P8 nai krenejo napredni in demokratski Slovenci, ko se v državi ustvarjata dva tabora: tabor reakcije in tabor parlamentarizma?« (Glas iz kota): K Alešu na Posavje 1 »GRUDA.« Izšla je letošnja 6. Številka »Grude«. Vsebina je sledeča: A. G.: Iz lirike Alekse Ban-tiča. — Tone Gaspari: Invalid Klemen. — Manca Komanova: Na Gorenjskem je luštno. - Stanko Tomšič: Obnašajmo se do^no — V R — K.: Delo ni sramota. — ■Aracau poleti preko Oceana. - KjaepoUn^rodar: Po gozdu in polju. - Organizacijski vestnik. — Razno. Dnevne ~vesfl. »NAS EDEN.« V nekem podlistku včerajšnjega »Jutra« stoji: »Jaz dolgoleten sotrudnik itd. na »Slovenčeve« predale nisem mogel več računati... Sicer je tu še »Narodni dnevnik«, na čegar gostoljubnost bi se bil lahko obrnil (to je res, ampak če bi bilo kaj zaleglo, je pa drugo vprašanje, op. ured.), toda naravno, da si nas eden želi čim večje publicitete. Pa nisem imel druge izbere kot samo »Jutro«. Nas prav nič ne boli, če še dandanes nekateri ljudje ne vedo, da se meri veljavnost ™jig in časopisov po njihovi notranji vrednosti in ne p0 nj;hovi nakladi. Glede tistega »nas eden« pa pravi eden, Ki ni >nas eden«: »Prah si in v prah se boš povrnil.« ^u*ra< za »Slovenska pisma« je pa Kakor sijaj na ideja. »Baš je pogodio kao prstom,* pravijo v Bosni. ~~ Bedukcija osnovnih šol v Sloveniji. Prosvetno mineistrstvo je izdalo odlok, na pod- katerega se ima reducirati cela vrsta ^Porednic in razredov na osnovnih šolah in sicer: Pri šestrazrednici z eno vzporednico v Mengšu vzporednica, pri 6-razrednici z 3 vzporednicama v Moravčah pomožni razred ter ostane samo ena vzporednica, pri Šestraz-te4nici s štirimi vzporednicami ▼ Dobre-Poljah ena vzporednica, pri šestrazrednici B itirimi vzporednicami v Loškem potoku et>a vzporednica, pri šestrazredni deški osnovni šoli s tremi vzporednicami v Ribnici eaa vzporednica, pri šestrazredni dekliški osnovni šoli s tremi vzporednicami v Sodra-Jici ena vzporednica, na osnovni šoli v Stari «erkvi (srez Kočevje) en nemški razred ter °stane šola dvorazrednica z dvema nemškima vzporednicama, petrazrednica v Poljanah ®®,*zl?reineni v trirazrednico, istotako se rmrSSn Petrazrednica v Predvoru na štiri Liuhiiani0’ dvoFazredna manjšinska šola v Petrazrpdnivf* 1Zp^eiI!eni v enorazrednico, nremeni v -1' riu. Pri Ljubljani se iz-z eno v7nn-h iiriraZre(luico’ na štirirazrednici se nkino nl',na Dobrovi pri Ljubljani m p vzporednica, na osnovni šoli v D. , ' no. f se obdrze le Štiri vzporednice in nri T; ?i- lnej0’.®t‘rirazrecllrica v Preserju J,, „ se izpremeni v trirazrednico, na petrazrednici z eno vzporednico v Studen- - Igu se ukine ena vzporednica, na šest-azredmci z dvema vzporednicama v Sostrem «na vzporednica, petrazrednica v Zg. SiSki izpremeni v štirirazrednico, na Stiriraz-rednici z dvema vzporednicama v Šmartnem Šmarno goro se ukine ena vzporednica, štirirazrednica v Tomišlju se izpremeni v trirazrednico, osemrazrednica na Viču sme obdržati le sedem vzporednic, na Vrhniki je Ukinjena vzporednica 7. razreda, na šestraz-^ednici v Cerknici sta ukinjeni obe doseda-vzporednici, trirazrednica v Hotederščici ® izpremeni v dvorazrednico, pri petrazred-ici v Iga. vasi se ukineta obe vzporednici, Petrazrednica v Gor. Lagatcu se izpremeni v »nrirazrednico, trirazrednica v Sv. Lovrencu ki Novem mestu se izpremeni v dvorazred-Sico, sedemrazrednica v Žužemberku se izpremeni v šestrazrednico, osemrazrednica s iremi vzporednicami na Bledu se izpremeni V sedeinrazrednico z dvema vzporednicama, petrazrednica v Brcznici se izpremeni v štirirazrednico, dvorazrednica v I.psmh rp-ducira na enorazrednico, osemrazrednica v Radovl,ic, se pretvori v sedemrazrednico. r • ,,u ‘fga doioča odlok prosvetnega mi- vkoliknr’ Se san,ost°jne osemrazrednice, vkolikor niso zgoraj navedene, obdrže le v ,jer.?:1 srednjih in meščanskih šol, v SDoii c o Se sJamost°ini osmi razred 8P0]i s sedmim razredom. — Stališče obrtništva napram stanovanjskemu zakonu. Zveza obrtnih zadrug v Ljub-Jiani je na svoji seji dne 15. julija t. 1. razpravljala o stanovanjskem zakonu in je soglasno sklenila podati sledečo izjavo: S 1, ovembrom t. 1. se namerava ukiniti stano-Žnn ^ zakon, ki je povojna leta v dokaj-ohlt Dler‘ oviral razvoj obrta in povzročal v Oh * --kih vrstah občutno pomanjkanje dela. °rtništvo ne uživa v stanovanjskem zakone nobene zaščite, je pa tudi prepričano, da o odprava tega zakna s pc-.^to izmenjav" ? ai|oyanj orni'Ha slanovanjsk j krizo ter v natni meri vplivala na gradbeno podjetnost. nK°.zlF°m na to. da je stanovanjski zakon za ortmstvo škodljiv, se izreka načelstvo Zve-obrtnih zadrug za čimprejšnjo ukinitev z'e“ narodnih železničarjev in brodarjev obve šca vse članstvo osobito delavstvo in niih družine, da je izdala ljubljanska direkcija okrožnico štev. 95 — VI. — 27, s katero se končno uredi od Udruženja priborjene režijske vožnje rodbinskih članov stalnih delavcev (stalni delavec se smatra oni, ki je polnoleten, vojaščine prost in najmanj eno leto stalno zaposlen). Okrožnica določa, da 'uživajo zakonska žena in zakonski otroci Stalnih delavcev poleg trikratne brezplačne Vožnje na leto, tudi vožnje po režijski ceni 4 krat na mesec na osnovi listnih osebnih legitimacij. V svnho olajšave morajo imeti rodbinski člani stalnih delavoev pose‘bne liste, v katerih je označiti 12 mesecev. Vsak mesec mora biti razdeljen na Štiri razpre-delke in vsak razpredelek na dva dela za odhod in za povratek. -Oh priliki kupovanja režijske karte stavi potnižka blagajna na dotično mesto vlažni postajni dnevni žig. Sprevodniki morajo ob priliki pregledovanja kart preluknjati dotični razpredelek. Ti listi morajo nositi laksimile oblastnega di-rektoiija, dalje morajo biti opremljeni i suhim žigom, dnevom izstavitve in lastnikovim podpisom. 'Listi se ibodo izdajali samo rodbinskim članom, ki so navedeni v čl. 24 navodil, in ki tudi sicer dobe listne osebne legitimacije. Rodbinski člani zgoraj omenjenih delavcev, ki stanujejo izven mesta, kjer je delavec stalno zaposlen, največ do ‘25 km od mesta zaposlitve, imajo za to relacijo pravico do neomejenega števila voženj po režijski ceni.Starešine delavcev morajo voditi najstrožjo kontrolo, da se ugodnost vozne cene ne bode uporabljala v kup-Eijske svrhe. — V smislu tega odloka bode direkcija izdala k listnim osebnim legitimacijam rodbinskih članov vseh stalnih delavcev vložke, ki bodo odgovarjali pogojem, ki jih morajo imeti omenjeni posebni listki. — 'Legitimacije rodbinskih članov, katerim pritiče po točki 2. gornjega odloka neomejeno število voženj po režijski ceni za relacije od mesta stanovanja do inesta stalne zaposlitve delavca, bodo opremljene s posebnim žigom. — Službene edinice naj naroče vložek s seznami, ki naj vsebujejo: 1. priimek in ime delavca, 2. Ime in rodbinsko razmerje rodbinskega člana. 3. Številko listne legitimacije rodJbinskega člana. Za one rodbinske člane delavcev, ki jim pripadajo tudi režijske vožnje po točki 2., je poslati posebne sezname, ki naj vsebujejo poleg navedenega: 1. Kraj stalnega službovanja. 2. Kraj stanovanja. 3. Razdaljo obeh krajev v km. Tem drugim seznamom, ki jih je, kakor tudi prve poslati oddelku VI-4, naj bodo priložene tudi dotične legitimacije. Odtrgani ali zlepljeni listi vložkov so neveljavni. — Sedaj je odvisno od službenih edi-nic, kdaj da dobe rodbinski člani delavcev legitimacije ni vložke, in sicer čimprej bodo seznami in legitimacije vposlane, tem preje se izstavijo pri direkciji in vrnejo. — Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek XI. poziva, da se v kazenskopravni stvari zoper Antona Peska radi hudodelstva goljufije po § 197. k. z. oglase v svrho zaslišanja kot priče dne 20. julija 1927 med 10. in 14. uro v sobi št. 94 (I. nadstropje) sledeči vlagatelji bivše Ljubljanske posojilnice oziroma Jugoslovanske zavarovalne hranilnice, katerih naslov je sodišču neznan: Ljubljanska posojilnica: Križanič Marija; Brodaj Anica; Marija Selšek; Marija Grandovec; Terezija Pogačnik; Marija Pirc; Helena Šušteršič. — Jugoslovanska zavarovalna hranilnica: Bernik Marija; Kavčič Marija, Ivan in Marija Stare. — Planinci! Ne prestopajte italijanske meje, ako nimate za to rednega potnega lista. Zopet se je pripetil slučaj, da sta dva dijaka-maturanta Bervar in Kusin — pri turi na Jalovec, ko sta Sla {ez italijansko mejo, bila aretirana in odpeljana v Kobarid, od tam pa v Gorico. Imela sta samo legitimacijo Ferial-nega saveza. Naši turisti naj se ne izpostavljajo nevarnosti in naj pazijo, da ne prekoračijo državne meje! Ravnokar smo sprejeli vest, da so poleg navadenih dveh dijakov aretirali Italijani še pet turistov, katere so odvedli v Bovec in jih imajo tam zaprte. — Razpisana profesorska služba. Na drž. dvorazredni trg. Soli v Celju se razpisuje učno mesto za srbsko-hrvatski jezik in v zvezi s francoščino, oz. italijanščino. Za to mesto pridejo v prvi vrsti v .poStev profesorski kandidati z usposobljenostnim .(diplomskim) izpitom iz teh predmetov. iProšnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih draavnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo' trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 31. julija 1927 pri ravnateljstvu državne dvorazredine trgovske šole v Celju. — Iz prosvetne službe. V prosvetnem ministrstvu je izdelan ukaz, s .katerim so imenovani: Janko Rudolf za asistenta na elektrotehničnem institutu ljubljanske univerze, za vrtnarici na Jesenicah Pavlina Prosenc-Bogataj in Ivana Kastelic in za učiteljico pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Sav. dolini Franja Jeraj. — I* poštne službe. Premeščeni so poštno- L Sirnik iz Metlike v ? Hutaian iz Mislinj v Ljuhno, tfT čfr-i grada na Zidani mosf, Karla Fhsek iz HoS v Studenec pri Mariboru; iz Ljubljane: Ivana VindiSar v Gornji grad, Karla Šarabon v Maribor in Amalija Kalan v Šmartno pri Litiji; Štefanija Žuljan dz Sv. Jurja na Ščavnici v Str-nišče. , T. Dalmatinci v Jakimi. Zadnji teden v W Je bila večja deputacija dalmatinskih Italijanov v Jakinu, da se pokloni osrednjemu fašistovskemu tajniku Turatiju. V tej deputaciji so bili: predsednik pokrajinske upravne komisije Natala Krekrich, zadrski podeštat Sam, pokrajinski politični tajnik Mavricij Manedel ter razni drugi fašistovski veljaki. Temu obisku posveča zadrsko faSi-stovsko glasilo >11 Littorlo dalmatico« od 29. junija poseben uvodnik izpod peresa nekega prisotnega Italijana, ki odgovarja na ime Luca Poduje. v ~ 'Ponarejevalec dvodinaiskih norcev. V ndiji Pri Novem mestu je hil aretiran ugledni trgovec z usnjem Jakob Planin§e,]{i •ri1-6 ,P?narejal dvodinarske novce, ob priliki nišne preiskave so nažli pri njem razven falzihkatov tudi aparat, s katerim jih je fabriciral. Aretacija je izzvala v iNo-vem mestu in okolici veliko senzacijo, ker se ni nikomur niti sanjalo, da se bavi gospod Planinšek s takimi stvarmi. — Rodbinski svet sklenil očetovo smrt. Nedavno smo poročali, da so našli truplo na misteriozein način izginulega premožnega posestnika iSzabo-a. iKot morilec je bil eru-iran njegov sin, ki je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom sledeče: Umoril jGostom brez ovratnika ne damo ničesar!« Delavec je poklical ravnatelja .ter se pritožil. Opravil ni ničesar: 'Dobil je isti odgovor. Tedaj je vstal pri sosedni mizi pisatelj E. t J* n1- Rjavil, da želi ,da se gostu po-Ravnatelj je bil neizprosen. Pisatelj je aejai: »Gospod je moj gost. Sede naj k 031 mizi in videli bomo, če bo dobil zahtevano pijačo ali ne.« Ravnatelj je izjavil, ^ da pa gospodu brez ovratnika kljub temu ne Ibi mogel postreči, češ, »vedeti je treba, kje se nahajamo.« Pisatelj je odgovoril: »Kje? V republiki. Vi ste pač deset let spali, kaj? Torej, ali bo dobil mož zahtevano pivo ali ne?« Ravnatelj je odgovoril: »Mi je prav žal — ne.« Pisatelj je repliciral: »Torej tri čaše piva — zame.« »Vam kolikor hočete,« je odgovoril ravnatelj. »Kdo bo pivo izpil, je postranska stvar,« je menil pisatelj.- »Da, postranska,« je odgovoril ravnatelj, »to me ne zanima.« Gamimed je skočil ter prinesel tri čaše piva. Medtem, ko je odhajal, si je odpel pisatelj otvratnik — in vsi prisotni gostje so storili takisto. Ljubljana. 1- Umrl je včeraj opoldne za posledicami motociklistične nesreče, ki ga je doletela na Gorenjskem, sin lastnika kavarne »Evrope« roletni Joško Tonejc. Pokojnik je bil marljiv m nadebuden mladenič. Bodi mu lahka zem-ialje’! ^)r*za<^e^ rodbini pa naše iskreno so- Nova električna razsvetljava v opernem gledališču. Na intervencijo upravnika Hrg m ' Kregarja je vladni komisar gospod ; Mencinger s soglifniin sklepom sosvetu t- . uPravi Narodnega gledališča v Ljubljani subvencijo v znesku 900.000 dinarjev s katero se bo izvedla popolna reorgani-t?C1~i ^^tričnih naprav opernega odra. Dosedanje naprave so v skrajno derutnem jtanju čisto zastarelega sistema ter so veno-nlej v1'™3*1 gleJaiiičn kak r tudi gledališkega osobja in občinstva. Policijska m Gradbena direkcija v Ljubljani sta že pred leti opozarjali na veliko nevarnost požara v primeru, da se te nedostatke ne bi pravočasno odpravilo. Izreduo razumevanje gospoda komisarja in sosveta je s svojim sklepom to pomanjkljivost končno odpravilo in ustvarilo obene mtudi možnost za tahnično mnogo boljšo odersko razsvetljavo. Ker pa ije gledališče last oblastne skupščine in preide tudi inova električna naprava v posest oblasti, se je obrnil gospod komisar na oblastni odbor s prošnjo, da porabljeno vsoto vrne ne občini, .temveč upravi Narodnega gledališča, ki naj jo porabi za reorganizacijo ostalih panog našega gledališča. Obenem se izvede na sklep sosveta napeljava 220 v alt nega toka v operno gledališče, 'Narodni dom in okolico ter s lem modernizira elektrifikacijo tudi tega mestnega okraja. TRGOVSKIM NASTAVLJENCEM. Z ozirom na mnogoštevilna vprašanja iz vrst .trgovskih nastavljencev iz provincije nam je nemogoče, kakor onim iz Ljubljane, vsakemu posebej odgovoriti, zato si usojamo dati tem potom sledeča pojasnila: Krajevna sekcija trgovskih nastavljencev v Ljubljani ustanavlja se pod okriljem »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«, najmočnejše organizacije privatnih nameščencev v naši zemlji, ki na teritoriju Jugoslavije šteje 70 svojih podružnic ter ima v 20 svojih strokovnih sekcijah organiziranih veliko število privatnih nameščencev vseh strok. Organizacija Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije kakor celota z vsemi svojimi eak-cijami stoji na terenu razrednega boja in popolne strankarske neodvisnosti ter po svojem sindikalnem programu ščiti in brani splošne ekonomske, socialne in kulturne interese vseh privatnih nameščencev ne gleda na poedine stroke. Strokovne sekcije pa kakor sestavni deli velike organizacije posvečajo posebno pozornost specialnim potrebam, željam in zahtevam svojih članov nameščencev totične stroke. Prav takšen namen in nalogo ima tudi naša »Krajevna sekcija trgovskih nastavljencev v Ljubljani«. Da zamore organizacija izvrševati svojo nalogo in obveze napram članom, so potrebni poedini organizacijski organi, a predvsem, strokovno grupiranje. Kakor so pa trgovski nastavljencl v Sloveniji v absolutni večini neorganizirani, je prva naloga pripravljalnega odbora, da ustvari — četudi z malim številom zavednih tovarišic in tovarišev — temelje naši strovni sekciji. Z časom, ko bo v naši akciji sodelovalo večje število trgovskih nastavljencev v Sloveniji, bo naloga naše organizacije, da v polnem obsegu za vse in za vsak kraj zahteva: vpeljavo 8-urnega delovnika, vpeljavo popolnega in striktno izvajanega nedeljskega počitka, reguliranje prejemkov in določitev eksistenčnega minimuma, ki bo zadoščal za zadostno življenje, odpravo krivičnega obdačenja naših že tako mizernih plač, omejitev števila vajencev, ki danes enostavno izpodrivajo kvalificirane trgovske nastavljence, ukinitev raznih trgovskih večernih in dnevnih tetajev, privatnih dopisnih in drugih trgovskih šol, ki ne služijo za izpopolnitev strokovnie izobrazbe trgovskih nastavljencev, marveč ustvarjajo nadprodukcijo trgovskega nameščenstva in s tem le še povečujejo veliko brezposelnost, ki vlada v vrstah trgovskih nastavljencev. Z eno beseda naša strokovna sekcija bo pri reSevanju vseh vprašanj in problemov, ki direktno ali indirektno tangirajo življenske interese trgovskih nastavljencev aktivno sodelovala v prid vseh trgovskih nameščencev. Ze samo s tem bo ona največja ovira uresničenju reakcionarnih namenov vseh tistih, ki s težkimi davčnimi obremenitvami, s slabimi plačami, s podaljšanjem delovnega časa na 10 ali pa celo 12 ur, z brezposelnostjo, ki se večkrat ustvarja na umetni način itd. ter sploh z nepriznavanjem naših pravic, hočejo izročiti na milost in nemilost krutemu in brezobzirnemu izkorišČevanju. Na tej edino zdravi bazi počivajo temelji naše strokovne organizacije; to je naš začetni program, ki se bo pa seveda po prvih uspehih in z naraščajočim številom članov vedno izpopolnjeval in razširjal in z njim vred bodo rastle tudi članske pravice in ugodnosti naših članov. Mi se v nobenem slučaju ne želimo in se tudi ne bomo posluževali raznih četudi sladkih ali vendar praznih Iraz in obetanj od katerih dosedaj, ko so nam jih servirali drugi, nismo imeli prav nobenih koristi, ker se predobro zavedamo, da samo i popolno organiziranostjo in alošnim sodelovanjem moremo doseči uspehe in izboljšanje. Socialna reakcija v vladajočih, ki se v polnem obegu izvaja tudi na hrbtih slovenskih trgovskih nameščencev, bo pripeljal« prej ali slej tudi te do prepričanja, da se • nepotrebnosti strokovne organizacije — danes v 20. stoletju — ne more govoriti! Naposled opozarjamo vse trgovske nastavljence, ki so brezposelni, a so naši člani, oziroma želijo postati naši Člani, da se ustmeno ali pismeno priglasijo našemu odboru v svrho izplačila brezposelne podpore, ki se razdeljuje v zmislu »Pravilnika o pomaganju brezposelnih.« Istočasno bodo sprejeti v našo evidenco brezposelnih. Urad za posredovanje nameščenja, ki bo posloval za vse Slane brezplačno se bo še v teku tega meseca ustanovil. 2. številka našega glasila bo izšla 10. t. m. Brezplačne izvode lahko dobijo vsi trgovski in drugi privatni nameščenci, ki bodo podpisanemu odboru sporočili svoje natančne naslove. Za vsa nadaljna brezplačna pojasnila izvolite se obrniti pismeno ali ustmeno na: pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne sekcije trgovskih nastavljencev v Ljubljani. Poljanska cesta St. 12. Šport WAC : ILIRIJA 1 t 0 (1 : 0). Pričakovanja na nekaj posebnega, ki jih je stavilo občinstvo v soboto na tekmo WAC : Ilirija se žal otiso izkazala upravičenim. Igra sama na sebi je nudila šport, ki smo ga v Ljubljani običajno vajeni. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinelii in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo. Telefon itev. 2380. TehnlCno in ItigUeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr. Obema moštvoma se je poznala utrujenost, pri Iliriji že mestoma tudi preigranost. Zbog tega je tudi igra trpela na nekaki enoličnosti in popolnoma .mehaničnem sistemu. Nič idealnih potez, ne žilavosti. Mnogo je k temu razpoloženju pripomogel tudi slab obisk. Ne vemo več, kaj bi bilo treba ljubljanskemu občinstvu nuditi, da bi se ga potegnilo od cvička in kvart stran in ga zainteresiralo za šport. Sobotni nastop WiAC-a nam je pokazal tega, kar bi bili upravičeni pričakovati od dunajskih profesionalov — če vzamemo namreč v obzir, da slovi dunajski nogomet danes malone po vsem svetu. Nudil je pač igro, ki je bila — osobito v prvi polovici, neprimerno lepša od ilirijanske — vendar pa je razočaral. Sigurni v oddajanju žoge, tehnično jako dobri, .so naredili igralci W'AC-a uti s, da se nočejo preveč napenjati in da jim je glavna stvar, da igro dobe. S kakšnim rezultatom — to jim je postranska stvar. Opazilo pa se je, da goje kombinacijo, ki je lahko vzor — in kjer se naši klubi lahko marsikaj nauče. Ilirija nasprotno je svoje pomanjkanje v znanosti n-ogometne tehnike nadomestila z občudovanja vredno požrtvovalnostjo. V njenem napadu je prinesel novo silo Ttjen trener Wanna. iKot gost je drugo polovico igral v golu Erman od Primorja. V splošnem so se vsi igralci zadovoljili. Sodnik g. Vodišek. WAC : REPREZENTANCA LNP 6 :2. Nedeljski nastop WiAC-a je prinesel v igro novo sliko Tu je bila prilika videti — kaj se pravi nogomet. WAC je nastopil v spremenjeni postavi ,in nudil igro, ki je zadivila vse gledalce. Kombinacija, ki omogočuje igralcem, da vzdržijo tudi najhujši tempo, je bila res vzorna. Precizno podajanje oz. oddajanje žoge soigralcem, ki se jim za prejem žoge skoro ni bilo treba niti prestopiti, je spravilo tudi naše najboljše igralce iz koncepta. V tem oziru se dosti govoriti oz. pisati ne da, tako stvar je treba videti. Reprezentanca LNP je pač postavila najboljše kar je imela. Ni pa mogla napram ojačenju WAC doseči boljšega rezultata, četudi je postavljeni rezultat v resnici nekoliko previsok. Goli, ki jih je Reprezentanca LNP prejela, so bili skoro neubranljivi. V moštvu pa se je desna stran izkazala bolj od leve. Dober je bil Čebohin v sredini Je to igralec, ki res nekaj zna in še več vzdrži. Jan Weiss: Baraka smrti. Vena Bareš je z globokimi zategljaji tešil glad, valeč dim v oprsju, dokler ga ni precedil skozi nos. Cap, pobožni uživač, ga je pokušal z jezikom in se trudil, da bi uraz-umel in razlufižil skrivnost njegovega vonja in okusa. Jira se je s pogledi sprehajal' po sinjem oblaku in je nazadnje v njem popolnoma zablodil. Ko se je zamislil, je cigareta bežaJa s prstov in zlati cvet se je osipal. Zelinka skopari... Srkne, pa prav malo, — in spet počaka, pa spet odpije in plaho sledi za neizogibnostjo konca. Pri vsem tem se pa škodoželjno veseli, videč, kako se redčijo okrog njega beli stebrički, dočim se njemu skoraj zdi, kakor hi se enjegova cigareta podaljšala... Gruber ne kadi. »Zadnja cigareta k — je ginjeno rekel Čap, pa samo na pol ust da bi ne -pomečkal sinjega traku, ki se je vlekel izpod stropa do njegove cigarete. »Zadnja!« je ponovil Bareš in puhnil mogočen steber dima, da se je dvignil sivi zastor nad njegovimi očmi. — Prisesal se je k svaljku, ki ga med prsti že ni bilo več videti in je potegnil še zadnjič, prav do konca, da je z ustnicami poljubil ogenj. Tudi Jira se je že ločil s svojo cigareto, in tudi Čap... Samo Zelinka je prišel do polovice, nato pa s slino zadušil ogenj, da bi spravil še košček radosti v svoj žep. »Danes ponoči se torej vrne Kfeček,« se je pomirjeval Čap in iskal Jirove oči, da bi se iz njih še enkrat uveril. — »Kaj pa če ne pride?« . . , „ Bareš je rad dajal taka vprašanja, na katera je odgovarjala nema groza na vseh ob- Za nastope v tekmi za kraljev pokal pa mora naša reprezentanca še —obilo vežbati. Sodnik g. Betetto. Obisk tekme zopet škandalozno slab. Paolino premagal Willsa. Znani španski ibokser Paolino je potolkel v ,Newyorku v četrti rundi zamorca Harry Willsa knock-out. Harry \Vills je po uradnih seznamih star 35 let, v resnici pa mu ne manjka dosti du štiridesetih. Tehta 215 angl. funtov (97 kg) in ije 1.91 m visok, prekaša torej Paolina na teži za kakih 7 ,kg, na dolžini pa za 1 dm. Te prednosti pa je izenačil- Španec s svojo mladostjo. Stave so stale 6 : 5 v prid Willsu. Wills je veljal še lansko leto za najboljšega bokserja v Ameriki in je posebno zaslovel radi tega, ker je Jack Dempseya več let pozival na niatch, toda vedno zaman. Dempsey se mu je pod raznimi pretvezami dosledno umikal, nazadnje pa je vendarle moral nastopiti proti Gene Tunneyu, ki ga je tudi premagal. Boljša ko moški. Danska plavalka Edith Jensen je startala pred kratkim v pristanišču R6dby proti obrežju Fehmani ter je preplavala to 22 km dolgo progo v 10 urah 32 min. Nemški vztrajnostni plavač Kem-merich pa je rabil lansko leto za preplava-nje iste proge 11 ur. Češki teniški igrač Karel Koželuh, profesionalni svetovni prvak, je dobil ponudbo za 50.000 dolarjev (2,800.000 Din), če sprejme mesto trenerja v Ameriki. RADIO KONFERENCA V PRAGI. 28. in 29. junija je bila v Pragi seja posebne komisije, ki jo je v maju izvolil kongres »Union Internationale de Radiophonie«, ki naj izdela načrt o skupnem delu evropskih pošiljalnih postaj v smislu svoječasnih sklepov v Lausani. — Pod predsedstvom glavnega ravnatelja dunajskega Ravag inž. Czeija je praška konferenca klenila važne predloge o rednem izmenjavanju programov, o prirejanju »evropskih tednov« in še o drugih važnih zadevah, ki zanimajo vsakega amaterja. O ponatankostih bomo zato poročali. Glede na skupnost programa za več poši-ljalcev nam je ramo Češka najlepši vzor. Praga, Brno in Bratislava imajo svoje umet-neiške in učenjaške sotrudnike, vsako mesto ima svoe posebnosti, ki zanimajo tudi druge in mi vidimo, kako idealno si ta mesta izmenjavajo svoje programe. Pogosto si na isti večer vsa tri mesta dopolnijo program vsako po svoje in slušalci vseh treh poslušajo razih. — To je bila njegova posebnost: podžigati strah in risati najhujše perspektive bodočnosti. V tem je bilo njegovo dvomljivo junaštvo, dražiti in izzivati smrt in migati ji skozi okno. To je bila le posebna oblika njegovega strahu. Jira je pa dejal: »Če ne pride —? Ničevo! — Tudi brez sladkorja se živi! —■ Tobak? — To je razvada! — Milo? — Lukaus! — Se imamo ogenj 'Dokler nam ogenj gori na ognjišču ...« »Smrt generalu!« Bareš je izbruhnil nepričakovano, z vso silo svoje strasti. »Je že prekasno moriti,« je rekel Zelinka. »Ko je prvi ujetnik poginil po njegovi krivdi, — takrat je bil čas. Zdaj pa, ko jih je na tisoče ... zdaj je prepozno...« Bareš je vzdivjal: »Položiti ga v tako barako! Okužiti ga z legarjem in pustiti ga umirati, večno umirati... tolikokrat umreti, kolikorkrat je on ubil! — Kaj pa ti porečeš, mežnar,« je napadel Čapa, »kaj pravita tebi tvoja vera in vest? Je-li mogoče brez greha ■umoriti generala?« »Umoriti je vedno greh...« »Tudi morilca, tisočkratnega morilca?« »Mogoče bi tudi to bil greh... Ampak bi ga ti gotovo takoj odpustil...« • »A mogoče veste, da ima naš,fene£f vrgel sočutno in plemenito srce?‘. J!*J z 0gitn1m mednie to zanimivo neverjetnost z ociinim namenom, da razbije njih prazno debato 5*.« [ posamične točke iz Prage, Brna ali Bratisla-! ve. — To je jako pametna uredba, ki znamenito olajša delo posameznim postajam in ki tudi zmanjša režijo. Čemu bi vsako mesto skrbelo za posebne umetnike, ko pa v istem času v drugih dveh nastopajo znamenite moči. Ako bo kdaj tudi v Ljubljani pošiljalec, i, da razbije njih prazno debato o bogu, ki naj bi se bila pravkar začela. -Čelo mu je obstalo v mehki, pomembni gubi pričakovanja, usta so mu pa za mig tajin-stveno umolknila. — Vsi so se naenkrat sunkoma obrnili proti Jiri: »Pripoveduj! — Pripoveduj!« kakor so nam pravili, tedaj pač ne bo pametno, da bi ljubljana skrbela za ves program, kajti Zagreb in Ljubljana morata lepo skupno oskrbeti za vsak večer kombiniran spored. Zagrebški in ljubljanski pošiljalec sta zvezana z žico običajnega telefona* pa je stvar urejena. Ali to je pesem bodočnosti, vendar treba na to misliti. A. G. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljub-ljeni sin, brat, stric in nečak, gospod JOŠKO TONE]C v nedeljo, dne 17. t. m. po kratki mukepolni bolezni, v 23. letu svojega življenja, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nam pokojnika bo v torek, dne 19. julija 1927 ob 5. uri popoldne iz Stare poti St. 2 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 20. julija ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 17. julija 1927. Žalujoča rodbina Tonejc "z ostalimi sorodniki. Mesini pogrebni uvod. Jira je rad pripovedoval. Napol pozabljeni romani, pravljice, ki se nikdar ne pozabijo ... Bilo je znano, da se pri Jirovih pripovedkah najlepše zaspi. Bilo je tako občutje, da so ti njegovi junaki v dobrih rokah počasi in neopaženo prehajali v njihove sanje, tam so se pa že sami izgubljali v vrtincu prečudnih pustolovžSin. Dokler je Jira pripovedoval, je bilo vsenaokrog nekako bolj varno, moE zapaha na vratih je raatla, močna polkna na vratih so pa postala izredno varna ... »Pripoveduj! Pripoveduj!« »A veste, fantje,« je začel Jira, »da si je general kupil ob Volgi dvorec za naš denar? — Nedavno je dobil novih 5000 rubljev, da bi zgradil v taborišču bolnico. Čez noč je denar zakvartal in se je smejal, češ, da v njegovem taboru ni bolnikov. Vsako soboto zjutraj si da raportirati od kakega sleparskega kapetana, — ki ga zato vzdržuje, — da je v taborišču vse v redu, vse zdravo, v celi bolnici da sta samo dva bolnika, eden da ima drisko, drugega pa boli zob. Nima pa pojma, kakšno je v taborišču. Na svoj eod ie v božanski razigranosti za vse skupaj namenil sodček ruma, da naj bi se ga nač ujetniki spominjali v dobrem. - Rum je izpila služničad, zjutraj mu je pa javil lakaj, da se je ves tabor napil na njegovo zdravje in da bodo vsi molili za njegovo visoko prevoshoditeljstvo. — General da je plakal kakor dete, in da naj ga čez leto dni spomnijo, da mogoče spet kaj pošlje. — Za svoje zasluge je pred kratkim dobil visoko odliko na plemiškem traku. Obesil je je svojemu psu na vrat in ga je pognal v sneženi metež. Drugi dan zjutraj' se je vrnil pes z odlikovanjem. General je psa pogladil, snel VINOCE Tehniino TISKARNA »MERKUR" SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 3893. TELEFON ŠTEV. 2892. Sa priporoča za vse v tlakarsko stroko spadajoča dala : Na veliko 1 Niške cene1 1 MALI OGLASI. GALANTERIJA D. M. C. prejico, dišeča mila, Iliče, vilice (pribor) alpaka, aluminium, Škarja sa prikrojevanje in obrezovanja trt. Šepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svUa v vseh barvah samo pri 10SIP PETELIHC-U, Ljubljana BUzo Preiernovega spomenika, ob vodi. Postrežba tolna! Vlzke centi Ra veliko! Za vsako besedo se plala 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. W E e K čaše In aparati za nkuhovanje so najcenejši, ker so naJboH«. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! T Krekov trg 10 prljtvrdkl Frnktus, Ljubljana. WCCK Prodajalka dobra moč v mešanem blagu, Jeli premenltd me sto. Cenj. dopise na opravo tega lista pod iifro »Zanesljiva«. »Ullsteta*® W eltgeschlcbte« (elegantno V*B Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi. - - Širite - -»Narodni Dnevnik"! mu je red in si ga sam bahato prip«1 prsi.. .< »Smrt generalu!« je besno zarjovel PaLil Krik je šinil preko luči in je iz njenega 1 tega kroga skočil v temo. To je bil °r ^ ploden, jalov krik, — najbrž samo zato, d® ^ Bareš svojo družbo opomnil na svoj °£‘a i’ zahtevajoči »Jaz«..— Ko pa je krik bil ji je postalo v žolti obli tiho. Jira je mole8*' . njegove besede so se razprfiile v preteU®^ brez sledu, ko da bi jih ne bil nlRtiar > ■rekel. Takrat je pa naenkrat odnekod iz te»>e siknilo s čudnim človeškim glasom. — 6“® je ihtenje. — To so pri Gruberju, kakor Da' vadno ob tej uri, odnehali živci, obličje n> je odpovedalo, mišice so popustile, srce ® je pa stopilo v oči... Seveda bi se njego*. od joka izkrivljena usta in njegove solze čudno ujemale s tem brlogom rokovnjač brad. Zato je Gruber to odnašal v tem0!^, Stisnil je zobe, dušil v grlu divji jok, pa je, nečloveško skremžil. Vseeno pft ” je izdalo edinole ihteče smrkanje.. »2e spet,« je cikndil Zelinko s posmeho®1 | v temo. »Cmeri se, ko stara kurba,« je odložil Bareš, njegove oči pa so bile že zaprte. Zdelo ! se je, da so to njegove zadnje besede ta j dan — — — Vsi so počasi pospali. Naenkrat so pa zabobnela vrata od težkih ječečih udarcev, ki so bobneli nizko, prav pri zemlji — človečka roka vendar ne seza tako globoko, prav snega! Vsi so se vzdramili in v migu t#*" umeli! »Odprite!« »Kdo je tam?« (Dalje prih> Gospodična išče posojilo do tOOO Dl* sa dobo enega leta, k*' terega bi odplačevala m»-gečno 250 Dan z obrestmi. Ponudbe na upravo 11 *t* pod »Dobre obreiti«. KUPIMO sledeče knjige — tiK^ rabljene: »Trije mušk«‘ tirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje*. Jugoslovanska knjigarna* Ljubljana. Drva - Čebin WolfoTt l/n. ■ T*W. M. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.