238 številka
Ljibljaaa, ? torek 17. oktobra 1905
XXXVIII. leto.
vuk 4^ jtvaćar, teimfti ntrialja tu oraanika, tor valja po posti prajamaa aa avatro-ograka aaiaU aavaa katatiE>aapatlataltE,aa četrt tata • K 60 k, aa aa aiaaaa z E SO k.  Za Ljubljano ■ aafiiljanjani aa dom aa 5*5 K, m pol leta ll K, bb Satrt lata I K, aa aii ataiaa f K. Kdat hadl tam panj, plača aa vaa lata It K, aa pal lata 11 K, aa eatrt lata 6 K 60 h, aa aa maaaa 1 K 00 h.      Za tuje dažala tolik.        kolikor jaaafta aaJMam J Si aaračb« brem istodobna rpoSiljatro aaračnina m aa aaira. — Za oznanila aa plafieje a« pataraatopna patlt-vrata pa II k, da aa aa aananUa tlaka ankrat, pa 10 h, čs as dvakrat, in pa 8 k, ta aa tiaka trikrat ali  ročkrat. - Daptei aa bral* frankoTati. — EokopUi ■• se vračajo. — Uredništvo in upravnlilvo j« v XnafloTih muaah It 6, ta aiaar areoniltva v h nadstropja, apravnittvo pa ▼ pritličja. — Uaravailtra naj ao blagoTolUo pošiljati naročnino, roklamaaflo,
oznanila, L j. administrativna itvarl
Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
„Slovenski Narod" telefon it. 34.
Slavnostna otvoritev srbskega vseučilišča.
(Poročilo našega spocijalnega dopisnika.)
Belgrad, 15 oktobra.
Danes je prestolnica kraljevine Srbije doživela velik in znamenit praznik, edinstven v kulturni zgodovini vsega srbskega naroda, praznik, ki nam vzbuja najlepše nade za bodočnost in nam daje novih moči za nsdaljno delovanje: danes je bilo svečano otvorjeno prvo srbsko vseučilišče v prisotnosti elite srbske inteligence iz vseh krajev in odposlancev bratskih nam slovanskih narodov.
Že ob osmih zjutraj se je jela zbirati volika množica ljudi pred »Veliko školo«, sedaj vseučiliščem, vstop v vseučilišče pa se je dovolil samo povabljenim gostom, ker slav nostna dvorana ni tako velika, da bi mogla sprejeti vse, ki bi hoteli biti prisotni pri tej svečanosti. Vseučili* ško poslopje je bilo odeto v praznično oblačilo, slavnostna dvorana pa je bila okusno dekorirana.
Ob devetih so bili zbrani vsi povabljenci in na prvi pogled se je videlo, da še ni bilo v tej dvorani nikdar zbrano inteligentnejšega občinstva nego denes. Na sredi tribine je bil določen prostor za kralja Petra in prestolonaslednika G,orgja, na desno od njih je b\l diplomatski zbor in gf nerahteta, na levi mitropolit z vsemi vladikami in vsi člani viade. Nasproti tribine so sedeli odposlanci slovanskih narodov in sicer: Dr. A nt. Heinc, rektor hrvatskega vseučilišča v Zagrebu, prof. dr A T e o-dorov kot zastopnik bolgarskega vseučilišča v Sofiji, baron Pumano kot poslanec univerze v Turinu, dr. Bertić in VeJjko Pomie kot zastopnika hrvatske napredne stranke, Ste v s Popović kot odposlane« Tekelijevega zavoda v Novam eadu in Anton Trstenjak, zastopnik »Siovecske Matice« v Ljubljani.
Z* odposlanci so sedeli: Pred-sedmštvo  narodne  skupštine, pred-
stavitelji naše akademije znanosti in drugih prosvetnih društev, bivši profesorji »Velike škole«, sedanji vse-učiliški profesorji, državniki, književniki, umetniki, časnikarji in izbrano občinstvo vseh slojev. Okrog sedežev je stala vseučiltŠka mladina, v pobočni sobi na desno pa zbor akad. pevskega društva »Obilic«.
Točno cb poidesetih je stopil v dvorano kralj Peter s prestolonaslednikom in s svojo suito in zasedel svoje mesto. Njegov prihod je pozdravil abor »Obil.ća« s slavnostno pesmijo »Dobro nam dc£0«! ki ao jo navzoči poslušali stoje.
Ko je izvenela slavnostna himna, je kralj vstal in s posebnim ogovo-rom otvor,i vseučilišče.
Med drugim je naglasal zasluge prvega Kcngjorgja in njegovih dru-gcv, ki so, dasi so se še borili s Turki, mislili na narodno prosveto in s tem položili temelj današnjemu vseučilišču; zato so tudi zaslužili, da se jim pri tej svečani priliki izkaže dostojno spoštovanje s klicem: Slava jim! Ob koncu svojega govora je kralj izrazil ž ijo da bi bilo vseučilišče v Čast in ponos ter korist Srbije in vsega srbstva.
Ko je kralj končal svoj govor, so akademiki intonirali slavnostno kan tato »Pred srbskim vseučiliščem«, ki jo je spel akademik Vlad. Stani -m i r o v i ć, (prelagate!j Prešernovih pesmi), vglasbil paB. Joksimović, ki je tudi dirigiral pevski zbor.
Nato je govoril L j. Stojanović, predsednik ministrstva in obenem naučni minister, ki je v uvodu svojega govora poudarjal, da smatra za pcs^bno čast, da more kot prvi čestitati na uspthu vsem onim, k\ bo delovali na to, da se »Velika škoia« preosnuje v vseučilišče.
Univerza je takorekcč srce vsega naroda, ako je zdravo srce in ako se iz njega steka zdrava kri. je zdrav tudi ves organizem. Ako bo vseučilišče uspešno vršilo svojo vzvišeno nalogo, bo to v korist celokupnega naroda, ker se bo na univerzi vzgo-jeval cvet naroda — mladina. Profe-
sorji si naj bodo vedno ▼ svesti, da jim je narod izročil v varstvo in od-gojo B70je najlepše upe — svojo mladino, zato naj zastavijo vse svoje sile, da ustvarijo iz mladine generacijo, ki bo v čast in ponos domovini.
Za ministrskim predsednikom je govoril rektor novega vseučilišča S. Lo zanič.
V svojem govoru se je predvsem zahvaljeval kralju, kraljevi vladi, narodnim poslaroem in vsem onim, ki *o pomagali, da se je ustvarilo srbsko vseučilišče ter se v iskrenih beseden zahvaljeval na udeležbi vsem, ki so prihiteli od blizu, zlasti pa od daleč, da so prisotni, ko se otvori srbska »alma mater«. V Čast si šteje, da ga je zadela nepričakovana sreča, da je bil izvoljen za prvega rektorja prvega srbskega vseučilišča, ki bo povzročil popolni preokret na vseh poljih narodnega življenja, budil narodno zavednost in narodni ponos ter širi* narodno idejo.
Nato je očrtal v svojem govoru nekaj momentov iz zgodovine »Velike Škole«. Naglašajoč, kako važno vlogo so igrali v srbski kulturni zgodovini pred osvobojenjem samostani in kasneje svečeništvo, je naslikal prve začetke narodnega šolstva v Srbiji in poudarjal pri tej priliki zasluge, ki so si jih v tem osiru stekli Srbi is vojvodine.
Leta 1808. še aačasa prve srbske nstaje, se ;e osnovala prva srbska visoka šola, kipa je bila po bistvu srednja šola. Njen uatvaritelj je bil veliki Dositije Obradovićin prvi profesor Ivan Jogo vic Sele leta 1838, se je osnoval licej, čigar učenci so s vzgojevaM v kiasično patrijot-skc duhu ter Be navduševali za vrline starih Rimljanov in naših bo-riteljev aa svobodo. Poslediaa te vzgoje je bil omladinski pokret leta 1860. Ta cej je uspešno vršil svojo nalogo 25 let in je bil leta 1863. pre-osnovan v »Veliko školo«, ki je bila razdeljena v tri fakultete: v filozofsko, pravno in tehniško. Velika šola je imela glavno nalogo, da vzgoji v prvi vrsti dobre in poštene uradnike
za državno službo, ni pa mnogo vplivala na duševno izobrazbo srbskega naroda. V tem času sta si stekla za veliko šolo največ zaslug D a n i 1 o v i 6 in Mita A t a n a s i j e v i ć, ki je zgradbo, v kateri se še danes nahaja vseučilišče, poklonil v dar veliki šoli. Šele vsled preosnov 1. 1897. in 1900. je dobila velika Šola več svobode, da je lahko razširila svoje delovanje in zbrala okrog sebe odlične mladeniče is vseh srbskih dežel, ki so se oboroženi s znanjem, vračali v svojo domovino.
27. februarja t. L, polnih sto let po prvem srbskem ustanku, je dobila Srbija najvišji hram znanoati — vseučilišče.
Vseučilišče nadkriljuje veliko šolo zlasti v tem, da bo imelo tudi medicinsko in teološko fakulteto in združuje tako v Bebi vse panoge najvišje izobrazbe, dočim je velika šola zapustila v svojem delovanju veliko praznoto: nedostajanje naobraženih teologov in veščih zdravnikov.
Z željo, da bi srbsko vseučilišče cvetelo in napredovalo, je rektor zaključil svoj govor ter zaklioal: Vivat Aoademia!
Nato se je prečitala brzojavka črnogorskega kneza Nikole, ki se glasi:
»R a z d ob je časa je bilo predolgo od ustanovitve obodske tiskarne (Prva srbska tiskarna se je osnovala v 16. stoletju v Obodu pri Cetinju. Opomba uredništva.) d o srečnega današnjega d ne, ko se otvarja prvo srbsko vseučilišče. Neizrečno trpljenje in viteške borbe našega naroda za svobodo so srbstvo zavirale v njegovem kulturnem razvoju. No, mlada pro-ovitajoča Srbija, pod vlado modrega svojega vladarja njegovega veličanstva kralja Petra I, je zgradila vti ugodni priliki dragocenega premirj a najvišji hramprosvete. Čestitam Srbiji in celokupnemu srbstvu k današnji svečanosti, najpresrčneje pa pozdrav-
ljam vse modre in učene glave v Srbiji, zahval ju joč se jimii dna duše za sodelovanje pri zgradbi tega hrama v blagor in dobrobit mladega našega srbskega naraščaja. Bog živi kralja! Bog živi Srbijo! Naj srečno cvete in uspeva prvo srbsko vseučilišče!
Nikola.«
Zatem so govorili posamezni odposlanci.
Jovan Z ujo vic, minister zunanjih zadev, je govoril v ime srbske »Akademije znanosti«, čestitajoč rektorju in nagiašajoč, da ae aiasti Akademija veseli ustanovitve vaeuČi-lišča, ker jo večinoma tvorijo oni učenjaki, ki so sedaj poklicani za prcfesorje na univerzi.
V imenu hrvatskega vseučilišča je govoril rektor dr. Anton Heinc in prečital posebno adreso zfcgrelštega akademičnega senata, v kateri *e čestita srbskemu narodu na ustanovitvi univerze in se itraia želja, da bi se vseučilišča enokrvnih narodov na slovanskem jugu izenačila z enakimi ku turnimi zavodi na zapadu.
Dr. A. Teodorov, odposlanec bolgarske g* vseučilišča, je čestital v imenu bolgarskega naroda kralju, srbsemu narodu, prtfvs iboru in akademični mladini na uspehu, ki ga je Srbija dosegla z ustanovitvijo vseučilišča, ter naglašal, da si je srbska velika šola, predhodnica sedanjega vseučilišča, pridobila neprecenljivih zaslug tudi za bolgarsko književnost.
Baron Pumano je govoril v ime univerze v Turinu, čestital srbskemu narodu na novi kulturni pridobitvi ter izročil srbskim akademikom pozdrave njihovih italijanskih kolegov.
V imenu „Slovenske Matice" v Ljubljani je govoril njen odposlanec Anton Trstenjak približno tako-le: V tem svečanem trenotku, ko se otvarja v prestolnici Srbije^ prvo srbsko vseučilišče, se zahvaljujem za povabilo in prinašam od vseh Slovencev najpre-srčnejše Čestitke v imenu vseh slovenskih kult. nstanov. Nas ne spaja samo kri
Knjige Mohorjeve drnžbe.
Nove knjige družbe sv. Mohorja se dostavljajo sedaj članom in umestno je torej, da si te knjige nekoliko bližje ogledamo.
2e stara navada je, da si vsakdo najprej ogleda Koledar, ker spozna is njega stanje družbe sv. Mohorja in ker se v Koledarju priobčujejo naj-
aktuvalnejše reči.
Družbeno stanje je tako lepo, da Q*s za to družbo po pravici zavidajo tajei. 83 572 članov ima družba sv. Mohorja, in samo letos je razposlala 501432 knjig, vsega skupaj pa je doslej izdala 10309060 knjig. To je ogromno število in če družbene knjige niso imele tistega pozitivnega uspeha, kakor bi ga bilo po pravici pričakovati, ni tega kriva družba.
Poleg poročila o družbenem sta« nju in odborovem delovanja ter po-bg običajne koledarske vsebine prinaša. »Koledar za leto 1906« oelo vnto poučnih in zabavnih sestavkov
take »Kratek n&uk o občni prid o b-nini«, dalje zbirko poučnih beležk ped Bkupnim naslovom »Malivedež«, jako zanimivo, vestno sestavljeno živet--p-s ne črtico »Juri biron Vega« izpod peresa prof. M. Pirnata, prav umestno razpravo »Beseda o knjigah in knjižnicah«, životopis umrlega ms riborskega rodoljuba dr. Jerneja Glan-čnika, komendatorja Valentina Suma h a, čebelarja Mihaela Ambroži ča ter profesorja Jakoba Wanga. »Koledar« obsega dalje troje povestic »Popotnik«, »Jetničarjev Martinek« in »Gos sv. Martina«, več pesmic in smešnic. Občezanimiv je spis »Ale-ksandrija in Slovenci«, is katerega izvemo marsikaj interesantnoga o življenju slovenskih rojakinj v Aleksandri ji. »Koledar« zaključuje raz prava »Portarturški junaki«, v kateri je dobro popisan gigantski boj s« Port Artur.
»Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini« Lani je isisl prvi snopič tega dela, ki ga je ob petindvajsetletni«! bosenske zasedbe spisal ritmojster Jernej pl. A n d r e j k a. Mohorjeva   družba je isdala malo
knjig, ki so se ljudstvu tako prikupile, kakor ta knjiga, v kateri so popisani žalostni in veseli doživljaji slovenskih vojakov, ki so se udeležili okupaoije Bosne in Hercegovine. Živo in zanimivo pisana knjiga je s tem 2. sešitkom končana.
Pisatelj pravi o namenu svoje knjige:
»Četrt stoletja je minulo izza onih burnih, slave polnih dni. Rod mine za rodom in kmalu ne bo nikogar več od onib, ki so se nekdaj bojevali v Bosni in v Hereegovini. Zgodovina človeštva bo pač poročala o zasedbi teh dežel, o glavnih bojih, bitkah in kulturnem delovanju, • imena posameznih hrabrih junakov bi se našla le v zaprašenih vojnih arhivih. Da pa ne zatone v morju posebnosti spomin na juna tvo slovenskih bojevnikov v Bosni in v Heroegovini, kakor ie tone misel na hrabre čine naših fantov issa laikih bojišč, sem spisal to knjigo, a na to* liko v proslavo zasedbe same, kolikor v čast in slavo hrabrim, iilavim slovenskim fantom. Spisoval sam jo ■ ono ljubeznijo do naiih vrlih fantov.
ki navdaja vsakega, ki je ime), kakor jaz, priliko, spoznavati izvenredne vrline slovenskih korenjakov v žalostnih in veselih trenutkih skupnega bojevanja.«
Pisatelj je ta svoj namen popolnoma dosegel. Zbral je gradivo z vojaško natančnostjo, obdelal je pa to gradivo s pravo ljubeznijo za stvar in s pravo ljubeznijo do slovenskih vojakov. Mnogo stoletij so se že v neštevilnih borbah odlikovali slovenski junaki — a njihova hrabra dela so pozabljena, kakor njih imena. S to knjigo je oteto pozabi vse, kar bo slovenski fantje storili v Bosni in v Heroegovini. Pisatelj si je s to knjigo pridobil neprecenljivo zaslugo, obenem pa i njo postavil dostojen spomenik slovenskim fantom, ki so se udeleiili sasedbe Bosne in Hercegovine.
»Slovenske večerniae« so ljuba znanke vseh Mohorjanov. Letos je isiel 57. snopič, ki prinaša tri povesti »Pošteni ljudje«, spisal Josip Kostanjeve«, »Nesrečnež«, spisal dr. Anton Medved in »Zgodovinske po-
vestice«, spisal Feodor Jaromilov, ter več peBmi.
»Gospodarski nauk i« je naslov knjigi, s katero je začela Mohorjeva družba nekaj novega. Iidajela je Že doslej rada kmetijstva tičoče se spise, ali samo take, ki so se nanašali na kako posebno stroko. V svrho, da bi se gospodarji sproti, leto as letom, poučevali o napredku v raznih kmetijskih strokah, zato je začela družba sv. Mohorja izdajati »Gospodarske nauke«, ki bodo prinašali t letnih zvezkih vse to, kar je času primernega in važnega. »Gospodarski nauki« naj postanejo nekak letopis slovenskega kmetijstva. To je vse hvale vreden namen. Urednika »Gospodarskim naukom« sta Viljem Rohr-ncann in Fran Dular.
Poleg teh knjig je družba izdala še »Zgodbe sv. pisma« in »Dušno hrano«.
Naši nazori o takih knjigah so znani, škoda sa denar, ki se potrati. Ali družba sv. Mohorja jo cerkvena bratovščina in zato na pomaga v tem oziru nobena beseda in noban dokaz.
in jezik ; nas druži tudi spomin za ona dva velika moža, ki sta kakor Karam-zin in Puškin visoko povzdignila našo narodno kulturo — spomin na Kopitarja in V a k a Štefanovi ća K r a d j i ć a.
Ta dva sta zasnovala veliko idejo narodnega jezika. Dandanes je slavistika maša najbolj učena disciplina, za katero so si zlasti Srbi stekli mnogo zaslug. Srbsko vseučilišče je največji triumf srbskega dela in napredka. Zato naj Živi, svete in raste srbsko vseučilišče.
Dr. VI. Čem y je zastopal „Slovanski klub" v Pragi. V svojem govoru je Čestital zlasti srbski mladeži na pridobitvi vseučilišča in ji želel, da bi si iz vo j evala zmago na polju p ros vete, kakor so si pred sto leti izvojevali svobodo njeni dedovi.
Steva Popovi ć, odposlanec Tekelijevega zavoda v Novem Sadu, je v svojem govoru poudarjal, da je prišel k svečanosti, da se ogreje na solucu, ki se je danes rodilo Srbiji, da se pokloni kralju in naj odličnejši m učenjakom srbskim. Karagjorgje in utemeljitelj Tekelijevega zavoda sta bila rojena istega leta in zgodovina potrjuje, da sta delovala skupno na narodnem polju z raznimi sredstvi za isto svrbo. Pod vlado potomca slavnega Karagjorgja se je osnovalo vseučilišče, naj |bi v bodoče uspevalo pod slavnimi avspicijami Karagjorgjevieev.
Akademična mladina je govornike navdušeno aklamirala, zlasti pa so bili dr. Čemy, dr. Heinc in slovenski od-slauec predmet burnih ovacij.
Nato je rektor L o z a n i ć zaključil s primernim nagovorom svečanost, aka-demični pevski zbor „Obilica" pa je zapel dijaško himno: „Vivat academia."
S tem pa je bila končana slavno s t otvoritve srbskega vseučilišča.
Po končani slavnosti so udeleženci v sprevodu odšli pred spomenik slavnih profesorjev velike šole D a n i č i ć a in P a n Č i ć a, kjer sta vseuČiliŠka dekana Bogdan Popović in Sava Urošević položila krasne vence.
Vse mesto je v zastavah, zvečer je pa sijajni koncert v hotelu „Kolaracu na Čast milim gostom.
Jugoslovan.
Deželni zbori.
C e 1 o v e e , 16. oktobra. Posl. Dobernig je predlagal, naj se ustanovi v Celovca samostojno p o -štno ravnateljstvo; poslanec W e i s s je predlagal, naj se odpišejo brezobrestna posojila, ki jih je dala država deželi Koroški v znesku 4,184544 K, ali pa se naj vsaj rok za vračanje podaljša. — Deželni predsednik baron Hein je odgovarjal na interpelacijo zaradi dvojezičnih volilnih tiskovin pri zadnji dopolnilni volitvi v državni zbor. Rekel je, da je o tem pravzaprav dolžan odgovarjati le svojemu predatojnemu ministrstvu. Dvojezične tiskovine pa so se izdale le
iz praktičnih ozirov, ds jih nora vsak volilea čitati. Ker pa se dvomi, da bi bilo to potrebno, poiz-vedoval bo o tem. — Deželni odbor je predložil načrt novega poslovnika aa delalni zbor. Načrt ae je izročil posebnemu odseku 7 članov v posvetovanje in poročanje.
B r n o, 16. oktobra. M o r a v a k i deželni sbor ja bil danea otvorjen. Prva seja je bila mirna. Med vlogami je bil nujni predlog poal. dr. Fun glede spremembe volilnega in deželnega reda, ustvaritvi zakona o narodnih k u r i j a h in glede ločitve deželnega odbora v narodne kurije; nadalje nujni predlog istega poslanea zaradi podržavljenja brnske polieije.
0 p a v a, 16. oktobra. Med otvoritveno sejo šlezijskega deželnega zbora so češki narodni delavci na galeriji demonstrirali s klici za splošno volilno pravioo in s popova njem delavske pesmi. Pri tem ao trosili tiskane listke v dvorano. Deželni glavar je prekinil sejo ter dal izprazniti galerijo. Potem je pozdravil deželni zbor novi deželni predsednik baron H e i n o 1 d , ki je obetal, da bo deloval nato, da se narodnostni spor po mogočnosti ublaži. — Posl. dr. M i -c h e j d a je protestiral v imenu slovanskih poslancev, ker deželni pred sedoik ni deželnega zbora pozdravil tudi v češkem in poljskem jeziku. Deželni predsednik se je skliceval na dosedanji — običaj. — Poslanec T ti r k je predlagal ločitev Avstrije od Ogrske.
1 n o m o s t, 16. oktobra. Prva seja je potekla mirno. V jutrišnji seji predlagajo italijanski poslanoi delitev deželnega šolskega sveta, s o-eijalni demokratjepa splošno in direktno volilno pravico.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 16. oktobra. Baronu Fejervarvju se je posrečilo sestaviti popolno ministrsko listo. Na Dunaju ostane več dni ter bo opetovano sprejet v avdijenoi. Reaktivirano Fejervarvjevo mmistratvo se bo skušalo preustrojiti v psrlamentarno ministrstvo. Ker pa v sedanji zbornici nima večine, se dne 19. decembra državni sbor zopet odgodi. Nikakor pa ne bodo nove volitve pred Žetvijo, temuč najbrže šele prihodnjo jesen. Fejervarv upa s svojim novim programom privabiti del liberalne stranke, desidente in nekatere elemente koalicije. Pred vsem pa hoče vlada, da se njen program priljubi širšim slojem, zaradi tega je sprejela vanj razbremenitev malih posestev.
Turčija proti finančni kontroli v Macedoniji.
Carigrad, 16. oktob a. Po dolgem   oincanju   je   sedaj tarška
vlada odločno odgovorila na akupno noto varstvenih veleail ter izjavila, danikakor ne mora privoliti v finančno kontrolo v ki a o • d o n i j i, kar bi značilo to poseganje v sultanovo oblast Ta od • govor je prasanatil prizadete kroge. Tak odgovor ao izsilili sultanu njegovi svetovaloi, češ, da se velevlasti na bodo sedinila aa prisilna sredstva, o čemer se ja ia vedno čas prepričati. V najhujšem alučaju ae pač končno Turčija vda. V diploma-tičnih krogih se tako vedenje turške oblasti splošno obžaluje, ker se vsled tega položaj v Macedoniji poslabša.
Vojna nevarnost med Francijo in Nemčijo.
Pariz, 16. oktobra. Dobro po učeni franeoski listi ostro napadajo italijanskega ministra zunanjih zadev, češ, da je igral v maroški zadevi dvoumno igro. Franoiji je svetoval, naj ae nikar ne vda zahtevam Nemčije, Nemčiji pa je zagotavljal nespremenjen obstoj trozveze.
Ločitev med Švedsko in Norveško.
London, 16. oktobra. Danes ja tudi druga švedska zbornica sprejela vladno predlogo o ločitvi Norveške od Švedske in o priznanju Norveške kot samostojne države. Obe zbornici sta nadalje odobrili zakonski načrt, naj se s švedske zastave odstrani zvezno znamenje ter se nadomesti z modrim poljem.
Mirovna pogodba in Japonci.
London, 16. oktobra. Japonsko vojno ministrstvo je izdalo ukaz, v katerem se prepoveduje vsaka kritika mirovnih pogodeb, češ, da je odločitev o vojni in miru odvisna le od vladarja. — Danes je prispel K o-m u r a v Tokijo. Na kolodvoru so ga sprejeli le uradniki. Vse šeste so zastražili vojaki, pol caji in orožniki.
Dopisi.
Iz Borovnice. Moji presoji za podporo siromašnemu bolniku Jos. Koširju so se dosedaj odzvali sledeči p. t. velikodušni dobrotniki. Gg. Avg. Pire, nadučitelj v Borovnici 2 K, Jos Mavec v Borovnici 1 K, Miha Mavec z Drašice 1 K, Jos. Petrovčič z Dola
1 K, dva neimenovana 3 K, gospa Frančiška Šrigelj z Brega 2 K, J. Faifar, c kr. sodni pristav is Trebnje
2 K, Jer. Kalan, posestnik in krčmar iz Ljubljane 4 K, gospa Frančiška Zaaotnik iz Celja 5 K, gospa Julija Kogej, notarjeva soproga is Senožeč 10 K, neimenovan gospod iz Kranja
3 K, učiteljstvo litijskega okraja po g. Kozjaku 6 K, dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani 30 K gdč T. Lisec, ces. kr. poštarici v Borovnioi
4 K, Fr. Rrgelj dacar v Idriji 4 K, Iv. Kiferle, nadučitelj v Preski 2 K, Vinko Drabek, lesni trgovec v Logatcu 5 K. Ant. Drašler, posestnik in kri mar v Borovnici 5 K, po g. Jer. Kalanu,  posestniku  in  kreasarju v
Ljubljani so darovali ie tile gg. mesarji: Egen. Barguian, Leben, Mako ve«, Makove« at ar, S a ver, Anž»č J Cevne Karal, Dolničar in Korenčan no 1 K. skupaj 9 K, Basi! 60 vin, Iv. Janežič 60 vin, Fr. Rovan 50 vin., Pr. Tertnik 80 vin., Iv. Rod« 40 vin, Lokar 40 vin., Iv. Anžič, nad »prevodnik juina železnice 20 vin., Mila-v*et e. kr. narednik pri brana bo veih 50 vin., Ivano 40 vin., Janeš 40 vin.; Jagar 40 vin., Ivan Janežič 40 vin., Marija Makove« 20 vin, Mikuš 20 vin., Beslaj 10 vin., skuoaj 6 K 10 vin. Vsega skupaj 105 K 10 vin. Poleg izkazanega zneska je še poslala neka blaga neimenovana oseba aabojček — 7 kg — špecerijskega blaga. — Vsem blagim dobrotnikom, ki s9 tako naglo in izdatno ubogemu bolniku priskočili na pomoč, izrekam v svojem, še bolj pa v imenu obdarova-nega siromaka najtoplejo in najiskre-nejo zahvalo. Bog plati!
Papler.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 17. oktobra.
— Vavdijenci pri cesarju
tti bila včeraj sekcijski načelnik baron Hein in goriški Župan dr. M ar a n i.
— Novemu gospodu deželnemu predsedniku so se predstavili danes občinski svetniki ljubljanski z županom na Čelu. V njihovem imenu ga je nagovoril g. župan s sledečimi besedami: Pre blagorodni gospod deželni predsednik! O priliki, ko nastopate težavno in odgovornosti polno službo, v katero Vas je poklicalo zaupanje Njegovega Veličanstva, dovol»te, da se Vam pokloni občinski sv&t ljubljanski. V pismu, ki sta bili tako ljubeznivi pisati mi ga, sporočili ste mi, da gojite v svojem srcu najboljše želje za blaginjo deželnega stolnega mesta Ljubljane in njenega prebivalstva ter da je Vaša vroča želja pospeševati to blaginjo po vseh močeh. Občinski svet ljubljanski Vam je hvaležen za to zagotovilo in pričakuje, da boste njegovo delovanje sodili s ono objektivnostjo in nepristranostjo, katera Vam je po slovesu, ki je prišel o Vas v Ljubljano, lastna. Občinski svet ljubljanski, dasi se ne more očitati, da bi ne bil vedno vestno vršil svoje dolžnosti in neutrudljivo deloval za napredek Ljubljane v vseh ozirih, ni vselej na odločilnih mestih v deželi nahajal dobrohotne sodbe o sebi; ne vem, kaj je temu vzrok. Vsled okolščine, da so vsi Člani občinskega sveta ljubljanskega zavedni narodni Slovenci in značajni možje, ki drugega tudi biti ne morejo, sem prepričan, da zaradi tega v Vaših očeh ničesar ne izgube. S cer Vas pa moram zagotoviti, da si bode občinska uprava vedno prizadevala, ohra niti med seboj in cesarsko vlado ono blagodejno soglasje, ki je v interesu dobre stvari neobhodno potrebno Preblagorodni gospod deželni predsednik' Blagovolite občinskemu svetu
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Drugi del. (Dalje.)
Vsa izven sebe je Katarina z največjo obupnostjo zaklicala Jurju:
»Prosim te, molči. Zdaj vem, da me ne ljubiš, zdaj vem, da sem ti samo igrača, ki jo vržeš od sebe, kadar se je naveličaš.«
»Katarina, tako ne smeš govoriti,« je s veliko resnobo dejal Jari. »Stojo krono, za katero sem pripravljen preliti svojo kri, ti dam, če hočeš, za igračo, in lahko jo razbiješ in vržeš v mlako, če se ti zdi. O moji ljubezni pa ne emeš dvomiti.«
Juri je pokleknil pred Katarino in ji gledal tako milo v ljubki obraz, da so jo premagala njena čuvstva. Skoro nehote in nevede je ovila svoje roke Jurju okrog vratu in dih-nila s drhtečim glasom:
»Ah, kako te ljubim, moj Juri, kako te ljubim.«
In sdaj ie ni Katarina več ustavljala Jurjevim načrtom, nego je naslanjajo glavo ob njegovo lice, tiho in vdano poslušala njegova navodila.
Is tega pogovora ju je premotil zdravnik Natan, ki ja bil ia praiskal staroga Galengana in se ja dal rad
i pregovoriti, da ostane vsaj eno noč
j v hiši in pazi na bolnika.
»Kako pridem najlaglje iz hiše, da bi me nihče ne opazil.« O tem vprašanju sta se Jari in Katarina najdlje razgovarjala. Končno sta se zedinila, da se najlaglje dobita v cerkvi in da od tam najlaglje neopazen o odideta na dogovorjeni sestanek z goriškim grofom.
Cerkvena večerna molitev, ki se je vršila na škofov ukaz, je bila ie končana, ko sta se dobila Juri in Katarina pred oerkvijo. Terniki ao se v dolgi procesiji pomikali is cerkve po poti, ki je vodila proti gradiču, kjer je bil dogovorjen sestanek Katarine in goriškega grofa. Na čelu prooesije so korakali duhovniki, za njimi menihi in potem različne redovnica.
Katarino je začelo skrbeti, kaj ds to pomeni. Vprašala je Jurja, ie ji mora povedati, kaj iiča ta procesija pri goriškem grofu, ali odgovora ni dobila. Juri aa je neprestano oziral, kakor da koga pričakuje. Naenkrat ae ja ustavil in aa s Katarino st«snil v senco, koj potem sts prišla na dotično mesto dva človeka a no« silnico, katero ja spremljal konzul Ottobons.
»Kaj bo i meno],« ja vprašala
Katarina in tresoč se po vsem životu se boječe stisnila k Jurju.
»V to nosilnico sedi in potrpi, čez uro sem pri tebi,« je odgovoril Juri in pristopil k nosiln.oi, iz ka tere je  zdaj  stopila črno oblečena dama.
»Ali si ti, Juri,« je vprašala dama.
»Da, grofica,« je odgovoril Juri, »in to je Katarina.«
Molče sta si segli groioa in Katarina v roke in koj nato je Juri dvignil Katarino in jo posadil v nosilnico. Moža sta dvignile nosilnico in sta se s njo pridružila prooesiji, ki je mirno nadaljevala svojo pot proti gradiču grofa Majnharda.
Katarina je medpotoma večkrat previdno odgrnila zaator pri okencu, a iim bolj se ja bližala gradiču, toliko bolj jo je preletavala bojazen, da sa ji zgodi nesreča. Začela se je bati, ds Jurju ne bo mogoče priti do nje, vsaj ne pravočasno in da bo na milost in nemilost isročena silovitemu in razuzdanemu grofu Majnharda.
V tem |a proaaaija dospel« do gradila. Trata ao bila na ataiaj od prta in udeležnikt so se sačeli pomikati les mostii na prostorno grajsko dvorišč«.
Nosilnica se je ustavila n konzul Ottobone je odprl vrata. Katarini je šinila kri v obraz in začela se je tresti po vsem životu, kajti videla je zdaj, da jo vse zbrano ljudstvo pozna. Vae se ji je spoštljivo kla njalo, kakor še nikdar v življenju. Konzuli so jo obstopili in jo spremili v gradič. Prostorna dvorana je bila polna. Katarini so odkaaali Častni sedež. Okrog nje je stalo več deklic, potem pa duhovniki in konzuli.
»Sedaj je treba počakati,« je oznanil konzul O.tobone, »mislim pa, da bo grof Majnhard kmalu tu.«
Gret Majnhnrd je z okna videl veliko prooesijo, ko se je pomikala proti njegovema gradu, in prešinilo ga je veliko zadovoljstvo. Prepričan je bil, da je to zahvalna procesija, da je izraz hvaležnosti in spoštovanja čedadskega prebivalstva, ker se je po večletnih bojih vdal in sklenil s Čedadom pogodbo, ki jo je bil podpisal na večerji pri Katarini.
S ponosnim smehljajem je ogledoval dolgo procesijo. Ukasal je odpreti velika vrata in prirediti v grajski dvorsni in na dvorišču, kar treba, za pogoščenje gostov ter naročil svojim ljudem, naj skrb« za zabavo gostov, češ, ds pride sam čela čes nekaj lasa med nje.
iti pri tem na roko! Končno mi p* ie dovolite, da v imenu občinskega sveta izrazim vročo Željo. Dejal sera že, da se vestno trudimo za napredek in povzdigo Ljubljane; nič bi pa tega napredka v materijalnom o siru ne moglo bolj pospešiti in Ljubljani pridobiti večje veljave, kot če se uresniči vroča želja vsega slovenskega naroda, da dobimo v Ljubljani vseučilišče. Preblagorodni gospod deželni predsednik! Podpirajte nas pri tem, pa Vam bod« zagotovljena hvaležnost Ljubljane in vsega slovenskega naroda. »Na te besede je odgovoril gospod deželni predsednik: »Veseli me, da ste rnj blagovolili, častiti gospodje, danea pozdraviti. Zagotavljam Vas, da sem rad prišel v Ljubljano, kajti po zaslugah, katerih večji del si je pridobil občinski svet, se je to mesto v poslednjih letih tako razvilo, da to vzbuja pozor daleč naokrog, častiti gospodje! Želim, da bi se najboljše razmerje vzdržalo med mestno občino in deželno vlado. Prinesel sem blagohotnost seboj in ta me bode pri mojem poslovanju vodila. Od Vas, gospod župan, kot načelnika samoupravnega magistrata, pričaka jem. da mi pojdete v vseh rečeh, v katerih ima samoupravni magistrat sodelovati z deželno vlado, dragu volje na roko. Kar se mene tičt, moram Vas zagotoviti, da Vas bodem vedno rad podpiral. Samoupravni magistrati nalagajo razne dolžnoati, ki so zdruiene tudi i gmotnimi žrtvami. Ras, da so te žrtve včasih občutne, vendar pa pri tem ni prezreti, da z opravljanjem agand prenesenega delotroga raste veljava onih občin, ki lmaio samoupravne magistrate. Še enkrit torej, gospodje: podpirajmo se vz j-mr>o!« Gospod župan je predstavu nato ob&. svetnike, s katerih vsakim je spregovoril g. dež predsednik par besedi. Po sprejemu občinskega sveta ae je vršil sprejem načelnikov ozir. poročevalcev magistratnsh uradov, G cap. župan je naglašal, da smatra kot načelnik magistrata za svojo dolžnost, predstaviti predsedniku dež. vlade svoje neposredne sodelavce za korist in blagor občine in vesel je. da mere tudi na tem mestu reči, da je na svoje uradnike ponosen, ker so vestni, zanesljivi in marljivi. Preverjen je, da bi bil tudi preblagorodni gospod predsednik zadovoljen s takimi uradniki, ka&ršni so magistralni referenti*. Nato je g. župan predstavil g. predsedniku vsakega poročevalca posebej. Gospod predsednik je govoril ves čas slovenski in se informoval pri gg. referentih o njih refsratih. Končno se je od župana in gg. poročevalcev najljubeznivejše poslovil. Natj je predstavil gospod župan uradniŠtvo tudi g. dvornemu svetniku, grofu R. Chorinskemu, ki je večino referentov poznal osebno ter iaražal svoje veselje, da jih vidi po mnogih letih zopet.
— Kordelič, Kristan is Štefe so v nedeljo nastopili ket ljudski voditelji najprej v areni »Narodnega doma« in potem tudi pri Bprevodu. Namen tega sprevoda je bil, pokazati Ljubljani, kake mas* imajo Kordelič, Kristan in §t«fe za eabo in ta namen se je tudi dosege!. Tistih »mas«, ki so jih vodili Kordelič, Kristan in Š;efe, je ravno dovolj za kak večji pogreb. Toda Kor deiič Kristan in Štefe si mislijo: »malo nas ima a smo ljudi« in kar jim manjka moči in veljave to nado meatujejo s jezikavostjo. Ne zdi se nam vredno, da bi dolgočasili svoje bralce c otrobi, ki jih je Kristan večal na nedeljskem shodu Mož ja najet in plačan za to, da ljudem po sosijalnodemokratičnih shodih pridi* guje; čim bolje ta posel opravi, toliko bolje — sanj. Z ozirom na to je za nas precej brezpomembno, kaj govori na raznih shodih in navadno se tudi na te govorance čisto nič ne oziramo. Toda na nedeljskem shoda se je razburjeni Kristan osmelil nam groziti. Grozil ja nekako, da pripelje svoje bataljončke nad »Narodno tiskarno« č« bi nasprotovali splošni in enaki volilni pravici.  To  je  vendar male prene-
umno. Tsaka stranka ima pravico, da  svobodno   zastopa svoje
prepričanje in te pravice nam ne bo DihSe krati. Kakor spoštujemo pravico »oeijalnih demokratov, da lahko svobodno zastopajo svoje nazore, tako spoštujejo drugod tudi socijalni demo-kratje to pravico pri drugih strankah. Lahko smo si nasprotni, ali to je boj, fci naj se bije z n mest veni ni i razlogi. £a Kristana je to seveda precej težka reč in zato nadomestuje umstvene razloge z grožnjami. Bodi mu povedano, da on a KordeliČem in Štefetom vred ne bo nikogar teroriziral in da je naravnost smešno, ako si domišlja da ^omu imponira. Prepričan naj bo, da ge njegovih nasilstev brez težav ubranimo, ker zadostuje za to že — mokra sanja.
— Smrtni   strah navdaja
gpodnještajersko nemško časopisje. Na okrajnem glavarstva v Mariboru se gode strašne reči: slovenskim strankam se izdajajo farmularji za iapovedbe v — slovenščini in slovenski Župani vlagaj s slovensko prošnje za oprošČenje davka pri novih stavbah! Nemštvo na Spodnjem Štajerskem je v nevarnosti in groza stresa nemške butice, češ, v par letih bodo celo nemške stranke dobivale slovenske formularje od okrajnega glavarstva mariborskega. »SIo7ensko uradovanje je le zato Tukaj, da se otuž^cč-. oblastvena služba«, trde neuaski listi. Slepa strast sa vsenemštvo je gotove nem-sk* liste privedla tako daleč, da še danes ne vedo, čemu zahtevamo Slovenci slovenskega uradovanja z nami, samu zahtevamo, da se nam izdajajo slovenske tiskovine. Ce eo nemški uradniki tako zabiti, da ne snajo slovenščine in s* je no morejo priučiti, nimajo nobene praviee urado-vati med Slovenci, od katerih žive. Uradnik, ki ga mi plačamo, mora biti cli našega rodu ali pa vsaj vešč isše^a jesika. Kogar plačujemo, smerao tudi zahtevati, da tako uradu!* kot mi hočemo.
— Konflikt radi staro-alovensbega bogoslužja, Be nečanski list »Difesa«, ki stoji v ozki svezi s Vatikanom, odkar je Pij X. zasedel papeževo stolico, piše o sta-rosicivenskem bogoslužju med drugim tudi to-ie: »Konflikt radi staro-tlovenskega bogoslužja seje poostril. Dalmatinski ^frančiškani se vkljub pismu papeževega tajnika kardinala Mery del Vala nečejo pokoriti in nadaljuje brez ozira na to svojo nedostojno in nečastno borbo. In če bi bile te vest o nepokorščini tudi pretirane, vendar povzročajo vatikan-ekm krogom vedno več skrbi in ž*i sti. S?efei oče papež je vsled tega globoko užaljen in ne preneha, ka-darkoli se mu poLudi v to prilika, rpominjati svojo okolico, naj moli. da bi dragi B^g rarsvetiii pamet tem nepofcornifcom, ki so v pohujšanje svrtu in *o bsš v dobi, ko je jasnost tako željna in žejna Škandalov.« Ubogi P j, da mu b^s slovansko bogoslužje provzroča toliko žalosti in skrbi! No, sveti oče bo še večkrat tužen in žalosten, ako bo nadaljeval svej fanatični  odpor  proti starosto
s venskemu bogoslužju, temu starodavnemu slovanskemu privilegiju.
— Učiteljske vesti. Absol-virani učiteljski kandidat Ivan Žagar je imenovan provizoričnim učiteljem v MengSu. Provizorična učiteljica v Mirni Marija K a s t e 1 i c je imenovana v isti lastnosti v Cerkljah pri Krškem. Na zasilni šoli na Vrhu pri Logatcu je imenovan učiteljem Župni upravitelj Ivan
MiklavČiČ.
— Odlikovana domača
tvpdka.  Prvo   Btrokovno društvo »Deutscher Tonindustrieverein" v Bcro-li&u je priredilo letos svetovno strokovno razstavo za opeko in glinaste izdeke. «a tej razstavi je dobila dobro znana e**a domača tvrdka F. P. Vidic ^ Co. in njen poslovodja gospod Josip P a r z o 1 a   za    velevažno iznajdbo stroja za izdelovanje  zarezane opeke jako častno in laskavo priznanje. Prvi strokovni    Ust nTonindustriezeitunga piše o tej iznajdbi: „Lahka uporaba in fazbremenjenje delavcev, prihranek pri Opravi in pri delavcih, znatno delo, ki se da s tem strojem doseči, čistost in 8aaiuost, kakor tudi na drugi strani ■ooljšana oblika strešnikov zasigurajo »troju in novovrstni opeki dober sprejem v stavbnih in strokovnih krogih."
Vrli tvrdki čestitamo, da je ponesla slavo domačega uma daleč greko meje naše ožje domovine ter si znala priboriti v daljni tujini prvenstvo med tekmujočimi 8vetovnoznanimi tvrdkami.
— Za otroke železničarjev. Pod pokroviteljstvom generalnega ravnatelja stoječe društvo »Božično drevesce uslužbencev južna železnice na Dunaju« bode, kakor vsako leto, tudi letoa večje število sirot in otrok potrebnih usluŽbenoev in delavcev z zimsko obleko i. dr. obdarilo. Prosilci, to so, varuhi, vdove in očetje naj najkasneje do 5 novembra t. 1. tosadevne prošnje vpošljejo po pošti »gospodu A WQr-tanberger, prometnemu kontrolorju južne železnice t Trstu, pri obratnem nadsorBtvu«. V prošnjah je navesti: število, spol, starost in imena vseh vseh otrok; plača, pen sija ali renta prosilca, in naj se onega otroka, za katerega se prosi obleka, posebej imenuje Obdarovali se bodo le otrooi od 5—14 let stari. Prošnjam glede onih otrok, za katere akrbijo starš?, se bode le tedaj ugodilo, če ima prosilec razen otroka, za kate rega prosi, še štiri ž:ve in nepreskrbljene otroke. (Pri otrocih nad 14. letom je navesti njegovo opravilo, poklic.) V prvi vrsti pa Be bode osi-ralo na orošnje vdov
— Družba Rožnega venca in sv. Res njega teleea v Rakitni je priredila preteklo nedeljo veselico in ples. Družba je preklinjala, da se je ogenj delal, razgrajala, da se je divje vpitje slišalo v daljavo in ko je navdušenost prikipela do vrhunca, posegli so pobožni družbeniki po nožih in se medsebojno klali, da je tekla kri za sveto katoliško stvar. Vendar iz vsega tega si nihče nič ne stori, nikogar ne boli srce; zapisani so vsi v tajni o si rov i h knjigah in to jih obvaruje vsega zlega — na onem svetu. Seveda Če bi se kaj takega zgodilo v kaki liberalni gostilni, bil bil takoj hudič pripravljen in bi vse preklinjevalce in razgrajače ter pretepače pobasal seboj. Klerikalci pa smejo storiti vse in še celo, če jim župan ne da dovoljenja za Sodbo, da jim ga sam Bog.
— Iz Logatca. Zadnjo nedelji povzpel se je Ztpiotmkov N*c* v D jI. Logatcu pri pridigi do tiso bedaste, Kakor zlobne trdi ve, da je njamreč Ljubljaaa sedaj najbolj svi-narsko rn&s'io v Avstriji in da jo v vsej Evropi prekaša v tem ie še Berlin. Ne razumemo mi teh gospodov, kako da so v teh rečeh tako natančno poučeni in odkod dobivajo tako obširne pa točne statistične podatke v teh zadevah. M , ki emo vi deli tudi s* kako drago mesto, zdela se nam je Ljubljana do sedaj zelo nedolžna še, a najmlečnejše kaplanč? že ve dandanes določno povedati, da je le-ta najraznzdanejše mesto. Pa r-c de kdo, da ne vedo ti gospodje vaegs*. Z*to bil bi jako potreben kan zelpar&gr&f, da bi jim vsaj brsdai jezike, ker toliko vedo povedati.
— Učiteljsko društvo radovljiškega okraja, o priliki svojega zborovanja v Lescah dne 12 oktobra giede na škandalozne nizke plače in vedno naraščajočega dela popolnoma (dobrava odločni in taktni korak delegatov in delegatinj ob priliki IV. deželne učiteljske konferencije s pripomojo, da so delegati zastopali popolnemu interese svojih VOlileev.
— Med mlinsko kolo in vodno Korito je prišel mlinarski j
j hlapec France Gor eno v Družinski vesi pri Bdi cerkvi in utonil tam, ker je bil precej vinjen. Drugo jutro so ga potegnili mrtvega iz vode.
— Polhi so se letos v kočevskih gozdovih pojavili v posebnih množinah, ker so bukve zelo obrodile. Lov je prav hvaležen, nekateri lovci dobe v eni noči po 200 teh tolst h živalic, tako da imajo tudi si-o»r revni KoČevoi vsak dan pečenko na na szi. Zaradi zanimivosti se udeležujejo ponoćnih lovov tudi meščani in gospoda bližnjih gradov.
— Slavna nemška zmaga slaven nemški švindel! O novi, slavni uemŠfci zmagi so poročali pretekli tttden nemški listi, ko bo kon- I Štatirali, da je prešel okraini šolski svet slovenjebistriški na Spodnjem Štajerskem z volitvijo 7. t. m. v nemške roke. Pisači nemških listov ne vedo, da je volitev okrajnega šolskega sveta le posledica volitev v okrajni zastop. Ker so zadnje volitve
v Slov. Bistrici za Slovence neugodno izpadle, je naoral biti torej tudi izid volitev v okrajni ioleki svat ravno tak. O kaki novi zmagi ni nobenega govora in ao nemški liati le hiteli farbati svoje bralce, ki aa dajo potegniti, kakor bočejo njihova glasila. Slavna nemška zmaga je torej samo alaven nemški švindel!)
— Koča na Bocu. Pretočeni teden je neki dopisnik napadel »Podravsko podružnico" slov. plan. društva v tem cenjenem lista ter ji očital, da je ona kriva, da se nahaja koča na Boču pri Poličanah v res slabem stanju. Vse zadevo hočemo natančneje pojasniti v
„Plan. Vestniku" ; na tem mestu naj zadostujejo sledeče besede: kočo fje stavila slavna „ Savinjska podružnica" in njenemo vse časti in priznanja vrednemu načelniku ni bilo zaradi prevelike oddaljenosti mogoče aadzirati stavke. Delavci so delali največ sami brez pravega nadzorstva in sestavili neko bajto v pravem pomenu besede in sicer iz bukovega lesa. Zaraditega je bila koča že tedaj, ko jo je prevzela „Podravska/ tako razdrapana, da bi jo bilo mogoče v red spraviti le z večjimi stroški. Naša podružnica se je tedaj šele ustanovila in ni imela seveda nobenega premoženja. Dopisnik trdi, da čaka v Studenicah velika vsota denarja za popravo koče. Vprašal sem in zve del, da je pripravljenih le 24 K v Studenicah, v Poličanah pa blizu 70 K. — Gotovo bi bilo boljše, gospod dopisnik, ko bi v prid koče kaj storili, kakor pa blatili društvo, kojega na celi stvari ne zadene nobena krivda. — Odbor    „Podravske podružnice"
— Zabodel je v Engeisdorfu na Korošcem nekega posestnika delavec Franc Slapar iz kamniškega okraja.
— Memdtvo v Pulju je dobilo vsled vladne protekcije toliko moč in oblast, da jo začelo izdajati svoj list »Polaer Morgenblatt«.
— Klub slovenskih tehnikov V Pragi ima v sredo dne 18 vinotoka svoj ustanovni občni zbor v restavraciji.  »U Pokorny«ih« Ječna ulica.
— Nazadnjaška Avstrija.
Družba za sežiganje mrličev v Pragi je hotela napraviti v Pragi krematorij. Praško namestništvo pa je odreklo dovoljenje, češ, da je po obstoječih zakonih v Avstriji dovoljeno edinole pokopavanje mriičev.
—Mednarodna panorama«
Kaj je prava reprodukcijska umetnost, pokaže se nam posebno ta teden v mednarodni panorami. Razstavljen je že sam na sebi oČarujoč del gorskih pokrajin, B o 1 c a n s okolico, ki nam pa še s pomočjo plastike pritatuje naravnost nepre-kosljive popolnosti. Zrcaljenje snež-nikov in temnih smrekovih gozdov v Karrskem jezeru je n. pr. taka popolnost. Pa tudi drugih slikovitih gorskih part i in scererij je ta del Tirolske posebno bogat, kakor so gorske župnije Sv. Anton, Sv. Urh, Sv. Pavel ;tdM strmo skalno gorovje, stari gradovi, zgodovinsko mesto Bolcan s starinskimi zgradbami in spomeniki ter z blestečimi snežniki v ozadju. — Prihodnji teden se razstavi sprevod poporoki nemškega prestolonaslednika z princezinjo Mekienbur-ško.
— Panorama kosmorama
nas vodi ta teden po kranjskih, štajerskih, koroških in tirolskih planinah. To potovanje se odlikuje s posnetki naših in sosednih dežel najlepših naravnih krasot. Akoravno smo te krasote videli že v naravi, razveseli vseeno nase oko pogled n:- mogočne slapove, kot je om v VintgRrju, slap Poričnik, slap v Žlici pri Th:iu, Stmbnov slap ▼ dolini Oetz itd. Razna jezera kot Blejsko, Bohinjsko, divje planinsko na St&jerskern, jezero Fjiaker na Koroškem, potem izvir Savice, valo-v&nje divje Aiohe ter naposled sror-ski velikani Triglav, Mangart, Fttaf fir.gerspitc orjak avstrijskih gora Ortler se nam prikazujejo tukaj v oni lepoti, ki nam jo nudi narava sama. To potovanje torej ni le za bavno, ampak tudi poučno in, kar je tudi nekaj vredno, popolnoma brez nevarnosti za kak padec, ki ce v gorovju pripeti tudi najizvežbanejŠema turistu.
— Tepe* na Glincah. V
nedeljo zvečer so sa gosti v gostilni pri »Barskem taboru« na Glincah nekaj sprli in je končno prišlo do tepeža. Med tepežem je sunil z no šem mizarski pomoćni Jožef Orešnik krojaškega pomočnika Alekaandra Franka v desno stran in ga težko telesno poškodoval, nakar so ga še isti večer prepeljali v deželno bolnišnico, OreŠnika pa je včeraj artto-vala mastna policija.
— Rabuka pred kolodvorom. Danes zjutraj, ko je prišel v službo skladiščni paznik gosp. Alojzij Taškar, je naletel pred južnim kolodvorom na gručo ljudi, ki so močno vpili. Eden je stal ob zidu in kričal, da bode streljal, ako ne bode miru, drugi so pa iz vseh strani šilih proti njemu. Takoj je poklical na pomoč tam službujočega stražnika Sitarja, ki je šel takoj na lice mesta in je moral nekega natakarja, ki je bil med vsemi najhujši, aretovati. Povod rabuki je bil, ker so ponočnjaki hoteli zapeljati v svrho svoje pohotnosti nekega dekleta iz Štajerskega, ki je zamudila vlak in jo je vzel potem oni gospod, ki je vpil, da bo streljal, ako ga bodo napadli. Po-hetneži so bili silno razburjeni, ko jim je „jastreb" odpeljal ljubko „ golobici co" in so se hoteli potem nad njim znasti.
— Svarilo. Kakor znano, je gospod Viktor Rohrman vzel v najem vse mestne kostanje 10 let s pogojem, da nabiralci kostanj nosijo njemu prodajat. Množe se pa slučaji, da ga prodajajo in to posebno mladina, tudi drugim tukajš. trgovcem. Ker je to kažnjivo, se občinstvo opozarja, da ima kostanj, ki ga nabere po mestnih drevoredih, prodajati le g. Rohrmannu.
— Zgodnji sad.  Včeraj ja
dala mati 16 etnemu Karelu Zgaj narju ia Daljne vasi št 14, 22 K 60 v denarja, s katerimi bi im-1 poravnati pri pekovskem mojstru g. Vrtačoiku naki dolg. Ko ja Žgajnar prišel v Ljubljano, je krenil naravnost v neko gostilno in tam zapil s tremi hlapci okoli 10 K potem pa ja prikolovratil okoli 3. zjutraj na južni kolodvor, odkoder bi se bil rad odpeljal v Trbiž k teti in se na ta način umaknil materni bresovki. Ker je bil pa tako pijan, da je kar v klopčiš lezel, ga je pobral skladiščni paznik gosp. Taškar ter ga izročil tam službujočemu stražniku Mihaelu Sitarju, ki ga je spremil v »prenočišče«. Areto-vanec je svečer trdil, da se piše Crna, a sjutrai ja pa gr» h priznal.
— Tatvina. Ore vi jar ju Francetu Hafnerju je bila v nedeljo na Jež ci iz lepa ukradena srebrna ženska ura s verižico, vredna 34 K.
— Kamen Je vrgel v glavo včeraj popoldne krojaškemu vajencu Edvardu Peganu naki njegov pajdaš in ga na desnem sencu lahko telesno pošaodoval.
— Izgubljene in najdene reči. Šolska učenka Marija Sohoo-dorfarjeva je našla zavitek brisač. — Orgamstova žena ga Neža Peterne-lova je izgubila srebrno žensko uro, vredno 20 K. — Hlapec Ignacij Pir nat je izgubil bankoveo za 10 K. — Gdč E O. je iagubila rjavo boo, vredno 5G K. — G. Albin Orehak je izbubil zlat gumb, vreden 5 K — Poštna voditeljioa gdčna. Antonija SthrauUerjeva je isgubila zlat uhan z demantom, vreden 20 K. — Policijski edielkovodja g. Jožtf Hercog je našel zlat prstan.
*  Najnovejše  novice. —
O ločijtvi zakona med princem Fil. K'oburskim in ženo princezinjo Lujizo se je začela včeraj arzprava pred sodiščem v Gotbi. Ker je zastopnik prinoezinje, ogrski posl. dr. V i z o n t a i, odrekal nemškemu sodišču kompetenco, p-eložila se je razprava do 30 oktobra, da razsodi sodišče o kompttece .
— Stroga sodba.   Vojno so dišče  v Rabi je   obsodilo pijonirja Jurija Petka na smrt. ker je zamah nil proti svojemu predpostavljenemu C sar ga je pomilostil v dveletno ječo.
— Trije brod s rji so utonili v Savi na Brodu.
— Is blažene Nemci i » Policijski predsednik v Štetnu \Vii*he nau, je dva podrejena policaja javno pretepal a palico.   Minister notranjih zadev ga je poklical na odgovor.
— Politični umor.   V Le-skovcu na Srbskem so neznani z o činci umorili župana Petroviča in njegovega sina.   Petrovič  je vodja Paš ćeve atranke.
— 460 000 K dolga je na. oravil praški tovarnar kanditov K. Ž i v n y ter pobegeil.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnava pred okrajnim sodiščem.
Vzorna mati. Devetletni Jakob Dragar v Št. Jakobu ob Savi je bil zaradi nespodobnega vedenja v Šoli kaznovan. Njegovo mater Marijo Dragar je pa bolelo njeno materinsko srce za ljubljenega sina, ker Marija Dragar je v dno svojega krščanskega srca dodobra prepričana, da ima le ona neomejeno oblast nad svojimi otroki in da je učiteljica zato v Šoli, da otroke uči, ne pa, da jih kaznuje, če so neubogljivi. Polna bridke jeze in zelenega sovraštva do učiteljice ter tople ljubezni do svojega sina je pri drla med Šolskim poukom v Šolo in brez dovoljenja učiteljice odvedla ljubljenca domov z besedami, ki so spodobne za krščansko mater in potrebne za dobro vzgojo: „sakramenski hudič, ne boš šel domov? Ker vkljub temu Dragarica kuha vnebovpijoČo jezo nad krivičnim učiteljicu mi postopanjem, se dela bo en dan in se postila. Ta Čas, upa sodišče, se ji jeza ohladi in se spokori vsaj na zunanje za svoj greh, da ga ne bo več ponavljala.
Posledice hujskanja za p o -draženje mleka. Gg. Jakob Leg-v ar t, mlekarski nadzornik v Ljubljani in Karel SeliŠkar, trgovec z mlekom v Ljubljani, sta na nekem shodu na Jezici avgusta meseca nagovarjala kmete, naj podraže svoje poljske pridelke in naj prično pri mlaku. SeliŠkar je dajal, da kupi vse mleko po 14 h, a čimur pa kmetje niso bili zadovoljni, ampak so zborovalci sklenili, da se bo a višala cena mleku na 20 h pri litra.
Zaradi priredbe tega shoda, ki ui bil postavno oglašen, sta stala imenovana gospoda pred sodiščem. Ker imata pa na svoji vesti Še en enak greb, se je razprava preložila in se bo svoj čas izrekla skupna kazen še za oni prestopek, če sta ga res zakrivila.
Drag predpasnik. Jožefa Podbevšek z Iga je že mnogokrat tarnala, da je v Ljubljani vse strašno drago, kar človek kupi, kar pa proda, a vse pod pod ceno. Podbevšek pa je otela enkrat tudi poceni kupiti. Zato je šla nekega dne v neko tukajšnjo prodajalno, kjer prodajajo predpasnike m toliko časa izbirala, da se je je eden prijel in bi bil tudi izginil ž njo, da ni imel trgovec odprtih oči in poklical policijskega stražnika, ki jo je vzel v svoje varstvo. Da si Podbevšek zapomni, da je tudi predpasnik taka last, ki ni vsem skupna, bo sedela 24 ur ali pa naj rajši plača 10 K v dober namen.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj 17. oktobra. Fejer-vary je danes odpotoval v Budimpešto. Jutri izide cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se Fejervary imenuje ministrskim predsednikom. Ostali ministri ne bodo še zdaj imenovani, marveč šele Čez nekaj dni, ker tozadevna pogajanja Še niso končana. Finančni minister postane najbrže baron Daniel, poljedelski minister pa baron Feilitzsch. Vest, da postane poslanik pri Vatikanu grof Szecsen minister k latere, je neresnična. Fejervary se je včeraj s cesarjem popolnoma dogovoril glede svojega programa. Ker cesar na noben način ni hotel privoliti, da se uvede splošna in enaka volilna reforma, je Fejervary odnehal. Fejervaryjeva volilna reforma bo splošna ali po pluralnem sistemu. Bistvo volilne reforme bo, da naj ima vsak polnoletni državljan volilno pravico, ali kdor je a b s o 1 v i r a 1 kako srednjo šolo ali izkaže gotovo premoženje, tisti bo imel ne en, nego dva glasa. Po tej reformi bodo imeli zemlji ški posestniki največ moči v novem parlamentu. Sicer se bo število volilcev po tej reformi po-trojilo, ali največ glasov bodo imeli isti stanovi, kakor sedaj Cesar se je cdločil za ta načrt volilne reforme iz prepričanja, da se mora država naslanjati na srednji stan in Fejervary seje s tem sprijaznil, ker upa, da pridobi sedaj na svojo stran Tiszove pristaše in ustanovi ž njimi novo stranko, ki se bo imenovala napredna stranka
Line 17. oktobra. Danes saje sešel deželni zbor gorenjeavstrij-ski. Deželni glavar Ebenhoch je vehementno napadel Madjare in oznanjal boj proti njim.
Zadar 17. oktobra. Italijanski člani deželnega zbora so obelodanili izjavo, v kateri pravijo, da si pridrže popclno svobodo glede sklepov, preciziranih v reški resoluciji
Budimpešta 17. oktobra. Poročila o volilni reformi so napravila tu velik vtis. Izvrše valni odbor koalicije določi svoje stališče napram temu načrtu kakor tudi napram novemu ministrstvu šele potem, kadar bo vse uradno razglašeno
Petrograd 17. oktobra. Car je odobril načrt o vojaški kolonizaciji Sibirije.
Berolin 17. oktobra. Na Norveškem je nastal ljut strankarski boj, ali naj se proklamira Norve ško za republiko ali naj parlament iz oli novega kralja. Republikanci zahtevajo ljudsko glasovanje. Večina sedanjega parlamenta hoče princa Karola da-nemarškega proglasiti za kralja.
London 17. oktobra. „Times" naznanja velevažne premembe v mednarodni politiki evropskih velesil, s katerimi bodo zadovoljne Francija in Nemčija, Rusija in Angleška.
milijonov kosov Doeringovega M Mt I mila s sovo se je razposlalo do M \M kunca leta 1^04 Nobeno drugo milo m li ne more pokazati takega uspeha.
Ta poraba je najboljši dokaz za mmm^mw dobro kakovost in izvrstni učinek tega izdelka. Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte samo Doerlngovo milo s sovo, ki se dobiva povsod po 60 v. kos. 1094—12
Se dobi Dovsod!
57i neobhodno potrebna zobna Creme sa
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. oktobra: Martin Gr^c, slaščičar, 83 let, Sv Petra cesta 63, ostarelost.
Dne 15. oktobra: Terezija Kalist, mestna uboga, 77 let, Tesarske ulice 3, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 13. oktobra: Juri Jambražič, delavec, 30 let, Oedema pulm. — Fran Zevnik, hlapec, 36 let, jetika. — Magdalena Mihlar, kram ari c a. 68 let, ostarelost.
Dne 14 oktobra: Ivan Vab, posestnikov sin, 23 let, jet»ka. — Marija Korinaldi, gostija, 66 let, srčna hiba, vodenica.
Borzna poročila.
ljubljanska ,Kreditna banka'1 v Ljubljani.
Uradni knni dun. bone 15. oktobra 1906. Saloihrnl papir?!. »•/, majeva renta ....
4°/0 irebrna renta 4° , arifr. kronska renta *•/,    n zlata *'   ogrska kronska 9
*°/c
zlata
4% posojilo deželo K ran! -k* . *'/i0/« posojilo mesta Splfet . •V/s . n Zadar . •Vi0/* bos.-here. žel. pos. 1902 4°/0 češka, dei. banka k. •. . *•/• * . „ a e. . 4t/a°'e EBt* pisma gal. d. hip. b. *l i č Pašt.   kom.   k.   o. a.
•V,°/. *'/■•/.
10°/0 pr.
sast. pisma Innerst. br. „       „     ogrske cen.
dei. hr.......
s. pis. ogr. hip. ban. . obl.  ogr. lokalnih ie-
letni« d. dr.....
obl. deške in d. banka . 4°/0 prior. Trat-Pereč lok. žel. <70 prior. dol. iel.
1 t
s° s     9    jni. šel. kup. 4Vic g a?st pos. aa šal. p! q,
Srećki
otečke oa L 18601 :  .   i i
•      .   . 1884 ....
a     titsko .....
m     sem. kred. I. emisijo
.      »   ». • B     «gr. hip. banko . .
,    srbsko a frs. 100'-
B tariki.....
irsukt .   , .
Blago
! IOO35! 100-55
;  100*15: 100-35
i 100-45 100-65
I 119-30| 119 50
95 80, 96 —
114-35! 11455
60-99J 101*—
100-601 101*60
; 100- -i 100 —
! 100-75! 101 75
100-251 100 35
100-25' ICO 35
ICO 6b 101 65
106— 107 — 100-60 101-50
100 10 100 60 100*— 101-—
100'— 101- -
100*76 101*75 99*90
9*-b0 100' —
318— 320 —
101 46 10245
190-86 192 85 297 — 299 — 16250, 16450
Bazilika
Kreditno • . . .
InomoSko » • • .
Krakovski m . . ,
Ljubljanske » • •
Avst rad, kriŠa a . . .
Ogr.    B     B a • • •
BndolfoTO . • « •
Balobnrfiko „ . . .
Dmnajsko kom. m . . .
Delnic*
Jasno šelesnieo .... Dršavne šelesniaa    .   . . AvBtr.-ograke bančne delni«« ▲▼str. kreditno banko   . . Ogrsko      „        s       • • Živnostensk«       a      . . Premogokop v Mosta (Briix) Alpmsko montan .... Praške žel. m dr. dr. .   . . Bima-Mnranyl   , . Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. dmšbo , ČeSke sladkorne drnšbe
Vsesa«. C. kr. «ekio ...
tO franki.......
20 mark«.......
SoTereign* ......
Mark«........
Laški bankevei.....
Bablji.....,  i *
Delarjl.
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočeta žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in izdatnostjo« kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583-45
Prve ljubljanske velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa".
Zahvala.
Povodom nenadne prebridke izgube naše preljube hčerke, sestre in tete, gospodične
Lucije Praček
kontoris tinje
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili ter drago rajnico v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku našo naj iskre nej So zahvalo.
V L j ubijani, 17. oktobra 19C5.
Žalujoča rodbina Praček.
3356
Len itumijE
s štirimi sobami in p rit i klin ami se odda s  1. novembrom 3253—4
v VVolfovih ulicah št. 12.
Poizve se ravnotam.
soi —
802 — 265 — 103 — 145 tO 26-'5 472 — 74 — 91— 65 — 63 — 34—
74 —
633 —
112 75 •76 —
1645 — 6*1^0 779 26 247 60 672 — 630-
12736 h39 50 296 50 672 — 168 -
11-36 19'18
13- 49
14- — 117-52
96-65 263 75 4-84
Sil — 311 50 273 — 111 — !46 50 27 15 482— 84'— 98 60 70 50 65-— 36'— 66 — 78-— 644 —
113-75 «77—
1665 — 672 60 780 25 249 — 676 — R31 —
2745 — 540 50 298 — 575 60 16**—
11 40 19-20 23-66 24 08
117-72 95-80
264-75 »•—
Žitne cene v Budimpešti
Dn« 16. oktobra 1906. Termin«
Pfimiia		oktober .	.     sa 100 kg.	K	1616
Pi«ai«a	■	april 1906	.   •   n  100 .	■	1670
eš	*	oktober .	.   .  g  100 ,	m	1318
Rž		april   . .	. . „ loo u	n	1366
Karasa	m	maj 1906	. . . ioo „	m	1326
Oves	m	oktober .	... 100 .	B	13-64
■	s	april  . .	. . . ioo „	n	13-36
Efektiv.
Nespremenjeno.
Meteorologično poročilo.
flMna uad morjem 806-1.    Srednji ■rečni tlak 786 0 mm
Oktober |	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm	• rjo SL	Vetrovi	Nebo
16.	B. ar.	728 7	99	brezvetr.	de2
17. •	7. E]. i, pop.	732 2 7337	53 68	ar. jvzh. ar. j vzhod	dež del. jasno
Srednja ičara)fin> tempera t ara: 10 6% normale: 104«. — Pađsvlna t aa« 15 7.					
Poslano.
Pisca anonimnih pisem prosim, naj mi naznani svoje ime in pa imena dotičnih obrekovalcev, in zlikovcev, da jih tiram pred sodišče.
Nagrado vsaj 200 K mu s tem zagotovim. 3331—3
Jos. K-l.
Resljeva cesta št. 30.
Mesarija
na  dobrem  kraju v  Ljubljani se odda za november v najem.
CITRE
stare in jako dobre, so s
fuieralum ceno ni prodaj. M v
upravništvu.
3357
V Radečah na Dolenjskem se proda
(gostilna) s hlevom, vrtom, vinogradom in njivo.
Ponndbe na npravništvo „Slov. Naroda". 3354-1
trrv-
/    f        _ Ustanovljeno let« 1842
%^ ĆKKOSLIKdRJd, SLIK AK J A mJ % N4FISOV IN QMBOV
JBR/it/I EBEKl[
*m f viri inrMn MiUlošIČeva cesta It. 6.
š^uumjmn, ,sriSke ulice lt 6 = ^
7
Lepo
stanovanje
z dvema sobama in pripadki se odda j za november-termin.
Naslov za oboje peve npravništvo „Slov. Naroda". 3283-3
Praikar Iztilot
Janez Trdina,
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—118
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona** 1. 18e>l. priob-cevati svoje bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga 6ir-Seinu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovi huzarji In Iliri"
broB. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s DoStnino 4 K 70 h.
Verske   bajke   in  Bajke in povesti o Gorjancih. I.
DroS. 2 K, s poBtnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poStnino.3 K 40 h. Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
5 kron in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeb spolov, ki bi pletle na naših strojih. —-•       Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni^
česar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnih strojev za domače delavce 2883-17 THOS. H. WHITTICK Ac Co. Praga, Petrsk  namšstf 7 156. Trst, Vlaa Campanile 13 156.
Ravnokar izšlo:
Ravnokar izšlo
spisal Anton Janežič. Četrta predelana in pomnožena izdaja«
Predelal Anton Bartel.
2392—4
Cena: broš. K 6-, o polusnje vezani knjiži K 770.
Dobiva so
u Ig. pl. Kleinmayr i M. Bambergoul linjigarni
v UTa."tol3a.2aLi- =
i
Ti
ii
u
sprejme
Potnik
ki bi hotel potovati za dobro vpeljan predmet in je že potoval, se sprejme.
Ponudbe pod „3000" na glavno pošto v Ljubljani. 3356—1
Učenec
iz boljše hiše, ki ima veselje do manufakturne ali delikatesne trgovine, :
išče primernega mesta.
Ponudbe sprejema npravništvo „Slov. Naroda" pod ,,N. C. IOO11.     3351—1 j
3323-j
A. DOMICELJ, Rakek.
Lišajesti ljudje
tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije, g
Lekarnar G. W. Rolle Altoma — Bahrenfeld (Eibe).
Proda se nova
za   nrtari«»,   odvetnike,  tricrovee ali b-  k- •» rdda * s a«bi
DEGENGHI, Dalmatinove ulice
v pritiič i.        3226- 4 Sprejmem takoj
črevljarskega poičnils
w  Rožni  dolini  štev. 154 za
6000 kron. i
Izplača se samo 2800 kron, drugo
ostane vknjiženo. 3362—1 i
_____ I
Službo pristavnlka i
(majerja) dobi v ljubljanski okolici takoj I zanesljiva  in vešča oseba,  samec ali oženjen, pod dobrimi pogoji.   Tisti, ki 1 se razumejo na lesno trgovino, imajo prednost.
Kje, — pove npravništvo „Slov. Naroda". 3383—1
se išče za trgovino z mešanim blagom na deželi. Biti mora dobro izurjena v v prodaji manufakturnega blaga. Oziralo se bo le na prodajalke z večletno prakso in dobrimi spričevali.
Kje — pove npravništvo nSlov. Naroda". 3349 1
Za trgovino z mešanim blagom na deželi se išče
blagajničarka
V prodaji mešanega blaga izurjene imajo prednost.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3350—1
učenca.
3265 - 4       Jernej Žitnik
Ljubljana, Kongresni trg 3. Zasebna pritlična
nova stavba
v sredi mesta v vrtu se odda v najem ali proda.   Zelo pripravna za naprave mlekarne ali za kako drugo obrt. Ccli 1 ne bo preirana.
Več   pove   upravništvo »Slov Naroda". 3293—:
Proda se lepa
enonadstropna hiša
obstoječa iz štirih večjih sob ter v pritličju z že nad 35 let vpeljano trgovino in skladiščem. Nad hišo je lep vinograd z vrtom. Odda se takoj. Cena 14.000 kron. Natančnejše se poizve pri Heleni Dolinar, Radeče pri Zidanem mostu (Dolenjsko.) 3l85-ž
lepo posestvo
na lepem zdravem kraju na Spod, štajerskem, obstoječe iz lepe hiša za stanovanje, gospodarskega poslopja in velikega sadnega in ^elenjadnega vrta. Kupi se jako ugodno.
Vprašanja sprejema uprav. „Slov. Naroda". 3 05-5
Ces. kr. avstrijske    ^    državna železnice.
C kr. ravnateljstvo dri. ieleznice v Beljaku.
zrodL lss voznega rada.
Veljaven od dne i. oktobra 3905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE in*, koi. PROGA NA TRBIŽ. Ob lt. ari U m pouoei oeobs: vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glddnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čei Selsthal v AuB&ee, Solsograd, čez Klein-Reilling v  Steyr, v Lune,  na  Dunaj   via Amstetten
— Ob 7. uri 5 n žjutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Marau, Mauterndorl Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, oea SeUthai v Solnograd, Inomost, čem, Klein-Reifling v Stejer, v Line, Budejevice, Pisen, Marijioe vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipako. ces Amstetten ns Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, r^jjak, Celovec, Mali GHod nitz, Ljubno, Selcthal, Solnograd, Bad Gastein. Zeli ob jezera, Inoiuost, Bregenc Curich, le-reva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri bS m popoldne osobni vlak * Tri 1 Šmobor, Beljak, CeloTec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr Line, Budej *ace, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v sire, Prago. ,v Prago ii-rektni voz I. in II. razr.), Lipako, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz 1. is II razreda) — PROGA ? NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. on 17 a zjutraj osebni vlak v Nove mesto, Stražo, Toplice,   Kočevje,  ob 1 uri b m pop iotou^o
— Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA iZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monako
(Monakovo-Trst direkt. voz 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, H Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glddnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni voa 1. m 11. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Mari j ne vare, Plzeu Budejevice, Lino, 5teyr, Paru Ženeva, Curih, Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad-Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmoher, Pontabel. — Oh 4. ur 89 m popoldne os^oi ▼lak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlaa s Dunaja, Ljubna, Beljaka M urana. Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reiflirg iz Stejra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovvih varov, Prag«, Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m sjutraj osobni vlak iz Novega mesta ir Kočevja, ob S. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m svečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlakj r Ob 7. ur 4b m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 ni zvečer. — Ob 10. uri 45 m poaoč' samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — P&I" HOD V LJUBLJANO dri. kol 17 KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. ori 4H n sjutraj, <* 10. uri 69 m dopoldne, ob «. uri 10 m sveče* Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob ledeljah praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas ie aa 2 min. d red krajevnim časom * Lil.;.,. atffi
ff
Podružnica
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
CELOVCU.
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijontet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promete Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000'-
IiMlm m lUHeHali taji prafcjM ■ iiatmtn puirl«.
izžrebane vrednostne  papirje in    Zavaraj« sx©£3*:« proti vnovCnje zapale kupone. kurznl lzajvLloi.
Vinkuluje in devinkulujs   vojeLSk« žanitninak« kavcija.
om v SPLJETU.
Denarne  vloge sprejema ^
v tekočem raermu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim Vloženi denar o brest oje od dne vloge do dne vsdigm. 8—120
Promet a čeki in nakaznioaml.
Izdajatelj Id odgovorni aredaik: Dr. Ivan Taviar.
LaslDiiia ki ttak .Maiodne tiskarne*
2939