99. Itn *
i mm* mm a. «* m.
Hl. Ml,

fciMraS t Ptottor 1 «i/m X 54 m/m zt navadac ta male oglase 40 vta, U oradne razglase 60 vln.f  n poslano in reklame I K.  —  Pri naročita
nad 10 objav popust Vpnfanjem gtede Inaeratov naj se priloži namka za odgovor.
U^ratnUtvo „IlOfi Mirođa" te „Maroisa Tlskarna"  baUMa ■Uoa *L 5, pritlleno. — Toitltm *t to.
cdoletno naprcj plačan    .   K M—    celoletno     •  ••••*   K 95— poUetno.....•   .   •» 42*—    pottetao •  ••••*•„ 30-—
3 mcscčno •   •»•••■» 21*™-    3 bkmčuo •   •   *  •   •  •   m 26"—•
Novi naročniki naj poffljejo v prvtć naročalao  vredno Q^T po *******&, Na samo pismena narofila brez posUtve denarje se ne nuretuo ozlratL
Ex lex!
Kdor se udaja teoretiziranju ali celo pravniškemu formalizmu, bi lahko o dosedanjih pravnih tcmeljih SHS napisal vse polno razprav, ker se da sedaj vsako pra\rno naziranje braniti v teoriji. Po formalnem Dravu danes pravzaprav ni zločina niti prestopka proti ustavi, proti vladavini, proti integriteti države in narodnesa jedinstva. No, formalno pravo pa v takšnih dobah ni prvo, ampak zadnje.
V soboto smo zapazili v članku *Ex lex«, da ie v bistvu tuđi naš gosp. poverjenik za pravosodje mnenja, da je sedanja državna oblika rekel bi >vo gelfrei«-. K takšnim sklepom dovaja pravniški formalizem, ki postavlja dobrobit bistva pod korektnost forme.
Vsa čast pred dobrimi pravniskimi Izvajanji. Pozabila oa sof da se mi vsi nahajamo še v e d n o v revoluciji, kl Je stacijonarna, deloma radi razdrapa-nosti na znotraj in prevelike upravne razlike v zgodovinskih sestavinah naše kraljevine, in pa radi počasnejca dela pariške konference. Slovenija, Banovina, Medjimurje in severna Podravina, Vojvodina, Dalmacija, Bosna — in Srbija in Crna gora so prelomile staro ustava Nova ustava velja po analogiji, ki jo ustvarja volja naroda. Formalno bi niti volitve v novo konstituanto ne bile veljavne, ker ie d o konstituan-te vsak čin revolucionaren in do starih zakonih neveljaven. Toda suprema Iex populi voluntas, in ta najvišji zakon, ki je danes ustvaril definitivum, a formalni provizorij, ^ahteva, da bodi vsa! ta provizorij veljaven do formalnega definitivnma, in da bodi š č i t c n proti vsaketnu novemu po-skusu zavirati konsolidiranie države. Ščlten z dejanjem!
Med nairti so iz raznih vzrokov na delu destruktivni elementi. Na Štajer-skem nekaterl rovarji, drugi v Beli krajini, tretii drugod. (Vse skupaj se-šteieš na prste — da ne bo nepctreh-nesra poplaha! Toda čisto brez nfih nismo. Ušivec je pa ušivec, ali ima 5 uši ali pa vse polno.) Ali naj pomanjkanje formalnega pravnesra temelja do-voljuje raznim hufskačem, da delajo kar se jim ljubi, samo zato, ker še nismo tako daleč, da bi vsako destruktivno besedo ali poziv mocrli subsumi-rati pod § novela reda? Če velja stari zakon per analosiam za tatove in slične gospode, mora veljatf ravnotako za one, ki skušajo — manjšina, kakor so, — rušiti sedanjo na volji naroda, zjrra-ieno uredbo. Če bo konstituanta (Jala kasnejc njim prav, se uklonimo. Toda vsiljevati si ničesar ne damo, zlasti ne od dvojice, trojice rovarjev, marveč zahtevamo, da ščiti sedanjo vladavino zakom naredba, izkratka pravno sredstvo. Cetudi oktroirano v Imenu naroda! Cetudi provizorij!
Demokrati? O da, in zato smo s tega mesta in sicer opetovano najrfa-Šali: Narodno predstavništvo vzeml sa znanje dosedanje naredbe, ali jih na-domesti z novimi iz lastne incijative. Radi mene pozovi rudi ministra na odgovor. Toda đotlei mora biti država In vladavina š č i t e n a do provizorni naredbu Poverjenik, kJ je kot strankin zaupnik v vladi sprejel svojo funkcijo od sedanjega ministrstva-, najbrže ni v vrsti za to, da polemizira, ampak da izvrši svojo nalogo; formalno stran pravne konstrukcije pa naj eventualno po njegovi inicijativi rešijo postanci. Ne za pravniško polemiko in za forma-listična utemeljevanja, ampak za red v državi mu je treba skrbeti v prvi vrsti in s trdo roko in brez obzira je treba prijeti one, ki delajo proti redu, pa naj bodo to nemški notaru ali dva hujskača v Beli krajini ali hujskač v Mariboru ali drugod. Ce kdo, pač ti ijudie ne rabijo potuhe, ker Je tega Že ltak dovolj!
Ce pa poverjenik, kS po nenapisa-nem ampak od središnje in dežeme vlade prakticiranem prav« ni drugo* ko član izvršilnega organa ministrske-ga sveta in njegove ekspoziture, vkljub temu misli, da ne gre izvajati te funkcije, in če njegovo in njegovega pjra-dijalnega biroia osebno in jundieno prepričanje ne prenese konstrukcije provizorija, potem preostane samo — Rocsekvenca. Tertium non datur.
Upam, da objavljcnili pomislekov ni razumeti v tem smislu.
Prenos Zriuleia ii Fmtijau
Svečanost v spomln teti dveh ju-gosJovansklh mučenikov se bo vršila v Zagrebu dne 30. aprila (v sredo) do~ poldne ob 9. uri. Iz Ljubljane pojde tega dne zjutrai ob pol 4. uri poseben vlak v Zagreb, in sloer ob zelo zniža-nlh voznih cenab (HL razred v Zagreb 14 K 85 v, II. razred 22 K 73 v, I. razred 38 K 18 v). Vlak se bo vrača! še istexa dne ob pol 7. uri Došle so prijavila zastoostvo sledeča ljubljanska društva: »Sokolska zveza«. »Orlovska zveza«. Družba sv. Clrila In Metoda* Glasbena Matica, Leonova druiba. Matica Slovenska. Muzejsko društvo, Sk>v. kršč. socialna zveza, Splošno žensko društvo. Slov. ženska zveza, Pozlvljejo se s tem Še druga društva, da se prijavilo In sicer naj kasne je do torka (29. aprila) do U. ure dopoldne prof. dr. Ilešiču (Ljubljana, Zarnlkova ulica 9). IzvenljubUanska društva naj se pridružijo na svoji najbližnjl postaji. Pozivlje se pa obeoem vse slovensko občinstvo, da se udeležl slavnostl v čim večjem številu; to bo tem laže, ker pojde posebni vlak In so cene iako znižane. Vozni listići se dobe kar pred odhodom vlaka pri blagajni.__________
Dr. Ft. L:
Prelomi In polomi
Pripravljali smo polom Avstrtje in zato snovali slovansko trozvezo, zvezo Jugoslovanov, Čehov in Polja-kov. To je bilo pred letom dni. Za jesen in zimo smo obetali knrze in predavanja o Čehih in Poijaklh; nastalo je celo Društvo ljubiteljev poljskesra naroda«.
Bilo je to cvetje; sadu pa ni obro-dilo. Ražen ene same izieme ni bilo ne čeških ne poljskih tecajev. Torej polom?
Tolmačili bomo ta polom z raz-nimi razlojri. z veljavnlmi in neveljav-nimi. Jaz na pr. porečem: Iztisnjen sem bil z vseh mest kler in odkoder se lahko življenje »riblje, ali pa sem se umaknil sam; druid bodo rekli: Postal sem to in ono in nisem utejcnil. Vsi povprek bomo pa priznali, da smo si urejall novo hi§o, dom jugoslovanski in da smo z urejanjem imeli m še imamo črez srlavo dela; ni bilo torej mogo-Če. misliti na trozvezo, zlasti ne na kulturno. Velja. Samo da smo pri tem pozabilu da velja vse to tuđi za naše češke in poljske zaveznike. smo začeli kratkomalo zabavljati ć*ez njih. dasi v tem oziru povprek nišo več krivi nesro mi. Kar se tiče Č eh o v, hočem tu citirati list češke^a prijatelja, ki sem sra prejel pred kratkim. Tu čitamo:
* Češka javnost se Je po preobratu začela baviti Ie z notranjimi češkim! razmerami, s politiko mandatov, minl-strov, denarja, protekcij, soclalistič-nih zahtev, populari tete aerarnikov i. t. d.;za zunanjo politiko ni bilo pažnje. Kakor   v stari Avstriji,   se je zu-
nanja politika pustila Ie diplomatom, čeprav ima v demokratski državi javnost tuđi za zunanjo politiko del odgovornosti na sebi. Sigurno nimamo toliko tradicije in torej tuđi ne toliko sposobnih žumalistov m uradnikov kakor na pr. Srbija ... Ne Čudite s« potem, da je jugoslovansko vprašanje bilo rudi zanemari eno. Brez glasa o JuKoslovanih pa Češka javnost ni ostala: zato je preskrbel »jugo&lovanski blok«. Inž. Para je v smotri: »Nar©-duc napisal članek o Trstu* rudi »Nar. Listv« so imeli od njega razpravo o tr-žaškem vp rasan ju In pa »Ceski Revne*. Dne 21. febr. in 23. marca je Para predavaJ o češko - jugoslovansld meji: d rujrega predavanja se je udele-žil tuđi minister Stančk; časopisi so poročali o obeh predavanjih. Pozneje je sklical dr. D a n e š. ki je s Paro so-deloval na »koridorju«* sestanek 20 mož, ki se posebe bavijo z Jugoslavljo. Glavni referent na tem sestanku Je bll dr. M. Kautsk^c . . . Jugoslovansld »blok« dokazuje, da ie Čehom zveza z Jugoslavifo sedemk^ai cenejša nego zveza z ItaHjo: taki dokazi pa seveda učinkujejo <Bdi pri »pametno - egoističnih« gofliođlh. »Največ smo zakri-vili«, končuje moj dopisnik, »s tem, da čeht In Jugosforani nismo šn s skupnim programom v Pariz in da došle niti ena sknranska država nhna. v §§ svoje ustave beleđe »Slovan«.
Moj češki prijatelj Je tu pogodit pravo. Naša lanska troeveza Je bila negativnega značaja« t. u hneta pred vsem cilj. Avstrijo zrašiti, a nismo razmišljali o programu za pozitivno de!o. kf nas ie Šakalo po potaniu Avstrtje, zlasti ia vnanjo poUtlko.
Bilo Se mato časa hi nismo mogH vseza storitl; to je res. A grdo bi Mio,'" kriviti za vse to Ie dmsre m nucofi iskati krivde tud! pri sebi. Grdo pa bi bflo še prav posebno,če bi bili lani zagnali hnrp slovanski Ie zato, da se resimo Avstrtje, potem oa sli vsak svojo separati stično oot. Bflo bi to moralno grdo, poHtičrto-kulturno pa Škodljivo za našo bođoC-nosl Ne mislfm tu raspravljati, o prl-hodniih naših srospodarskih, prometnih stikih ali o odnošaflh naše vnanje politike. Vsa ta konkretna vprašanja so pa v naravni zvezf z vso občno smerjo našetra duševnega življenja. Tn na te obče duševne smernlce ne smetno pozabit! niti dandanes, sred! nujnih I konkretnih skrbi; zakaj temelji morajo biti povsod rano in trdno položeni. Zato oni kurzf. kf smo jlh lani obetali. ne smejo ostati Ie beseđa, marveč se morajo čim prej ustvarlti ter spraviti v okvir trdne organizacije. Pri te ne smemo — radi hipnih akutnih ruskih bolezni — zanemariti rudi Rusov; Ruski svet bode nač nekdaj igral še veliko ulogo za Slovane. večfo med svobodnfmi Slo-vanl nego jo Je igral med potlaČeniml
Prekini!! smo vezi z nemškim svetom. V naših šolah ne bo niČ nemŠčine ali pa !e malo; sigurno nam je šola ne bo dala toliko, da bi večina mladine
z lahkoto čitala nemške znanstvene knjige, če ni bivala po nemških me-stih ali v nemškem milijeju. Ali se bomo po šolah naučili toliko francoščine, kakor smo se došle nemščine? Na vsak način bo morala francoščina dobiti znatno Stevilo ur, ali tuđi potem bo doseženo znanje zelo papirnato, ker nam za francoščino tukaj doma manjka popolnoma milijej a. ki daja vsakdanjo spretnost izrazanja ter vadi uho. Laie bi v t e m oziru šio z italijanščino, toda to je iz drugih ozirov kritična stvar. iz vsega tega sledi, da bo ta mladina, kl sedaj od rasa, slabo znala svet ovne jezike, če ne bo izredno marljiva. Na-domestilo za ta nedostatek dobimo in imamo v razširjenem svojem lastnem narodu, v razširjenih domačih kulturnih sredstvih: t. j. srbo-hrvatska znanost in polagoma rudi umetnost (beletristika) nam morata postajati povsem domači; v to svrho pa je seveda treba popolnoma (vsaj pasivno popomoma) obvUdovati srbohrvatski jezik. Vidim, da se res srbohrvaščine marljivo uči slovenski svet; trebalo bi pa vsekakor stolice za srbohrvaščino tuđi na bođoče vseučilišče v Ljubljani, kakor je že stolica za slovenščino v Zagrebu in bo sigurno tuđi v Beogradu. Dosedaj se ni nič stišalo, da bi se pripravljala taka stolica* In za naše slaviste bi moralo biti obvezna da napravijo izpK ne Ie Iz slovenŠCtae, ampak tuđi Iz srbohrvaščine in da se obole smatra za en iz-pH. Gojiti nam bo tuđi druge slovan-ske jezike; naj se ne zgodi nikoli več, kar se Je zgodila da je slavist rekel, SeS, ten in teh dd nisem uporabi! za svojonalpm ker so pisana — poljski SkuSaii bomo postati franeoski, morda tuđi angleški, a pred vsem moramo postati svoji, t j. slovanski; če ne, bo duševni prelom obenem pologu
Mirovna konferenca.
(Konec)
Pariz, 18. apriU.
Slab utis je napravila v Parizu vest .da ostane angleška delegacija mnenja, da se mirovni pocoji ne smejo objaviti prej, predno se ne priobčijo nemškim poslancem. V franeoskem ! senatu je bila predložena Izjava, ki so jo v nekaj minutah podpisali vsi sena-torji, in v kateri se znova zahteva mir, ki Je vreden Žrtev in. jmage, fci garantira trajen mir. zabranjuje ponovitev svetovne vojne in ki nalaga Nemcem povračilo vseh stroškov in vse škode. Obnašanje Lloyd Oeorga si razlagajo deloma z vplivom njegovega najno-vejšega izvedenca, ki si ga je dobil iz Londona, nekega Mr. W. H. Dawsona, pisatelja več knjig o Nemčiji in moža, Iri je v prvem in drugem zakonu bi! oženjen z Nemkama, kar je v Angliji sumljivo. Pokliča] ga je k sebi kot iz-, vedenca, ker se mu je dopadel nek njegov članek v Manchester    Guardi*
anu«. Ta Dawson se energično protM nameri, da bi se Gdansko in del SJe-zije dala Poljski in je tuđi v svoji naj* novejši knjigi »Problems of Peace« tr-» dil z ozirom na avstrijsko vprašanje. da nimajo zavezniki nobenega interesi na razpadu Avstrije in da bi bilanca! vseh argumentov poprej zahtevala ravno nasprotno. V zvezi s takŠnimS izjavami si je treba pokucati v spomin. da so Angleži pred kratkim spravili bivšega cesarja Karla iz Ekartsana v Švico na varno in da se nahaja tam ćela kopa habsburških agentov, kakor tuđi, da je bivši cesar še hnel dovoU poguma, da je preklical svojo odpo^ ved tronu, ker mu je bila izsiljena. Ćeli aj>arat avstro - ogrskih konzula-tov in poslaništev v Nemčiji, Đoigariji, TurČiji, nevtralnih državah in pod imenom dotične varstvene države tudl v sovražnih državah dehije ie vedno naprej pod pretvezo HkvidacUfi ter jel zaseden od samih nemških m madžar* skih uradnikov, ki ne delajo drugega. kakor da se napenjajo t poskusL kate zopet pripomoći povratka starega sh štetna, ki jim je dal malo dela pal mnogo jela. Skrajno potrebno ie, da H kraljevina SMS. ki ima v srbridh dU plomatih že svota lastna zastopetva^ pri dunajski vladi protestirala pro4 taksnemu nekoristnemu m celo škod* Ijhremn zavlačevanju ia oadaljevaahg izdatkov. Ce se ti izdatld zaračtmaia v ĐkvidacUske, jih ml   ne mmmo pliu
Da se končno 9omntm> tedB PJ»j znanih tolovajev in ban<ntov na Tufnl in na kongresu, opišemo^ že ta dogej deki one 3. aprila Je meo pocvNO^nfl Četvorice o Nemčiji eđeo od gmpoda* naeidrfat vprašal rfenor Orbmda. darll bi bfl pripravljen svojim tras koM gom podati ekspoze o jadranakm vprašanju. Po tej metodi prihajalo fuj razna važna vprašanja na dnevflft n4 m po tej metodi Jih ofcravnjoraJo . Sh gnor Orlanđo ni imel prt adi <SoJcmm mentov in prilog, to se pnrvt da n| imel pri rokah veHke taŠco za tokte* brez katere si ni mogoče misliti dobr^ ga uradnika ¥ start Avstriji m drugođ* Toda Orianđo je pretnagal tuđi to za-« preko in je govoru* poidrugo uro, ziasd o severnem Jadranu in o RekL O ju*-nem Jadranu m o Albaniji sa nm meo* da ni zdelo vredno izgubliaH besedcL Zahteval je, da se londonsku pogodba popomoma izpomi in je zastopal mnetM je. da se Italija ni nikdar pridružila 1^ Wil$onovim točkam, kl Sicer itasprak tujejo londonski pogodbi Teh U točfcj je tvorilo pač podlago zM oremirje t Nemčijo (vidi se. kako đelata tu Italija! in Kemčija roko v roki). ne pa za Av-> strija ker Je z le~to bflo premirlcl sklenjeno že več dni prej. Rekel Je, ĆM bi Italija ne nasprotovala težnjanj, ćM se stvorijo dobri sosednl odnošaii meo! njo in Jugoslavija da pa odklanjd vsako debato o loodoosiđ pogodbt kjer bi druge države sodfle TtaOJo li kjer bi Jugoslovani nastopaH kot ena»-kovredna   stranka.   Potem   Je   priSe!
L1STEK.
Albert SU:
Relriiki i naii unlii iUL
(Dalje.)
Žena ie imela namesto šaplja zaci aj v lase vtaknjeno iglo,
D e k 1 e t a nosijo na glavi zavijačo. ki je zadaj zadrgnjena v gube. spredaj (na tem nem) pa je z zlatom vezen trak.«
Tuđi slavni naš Vodnik omenja žensko narodno noso v svoji pesmi »Zadovoljni Kranjec«, priobče-no v »Pisanicahc leta 1781. Tretja kitica te pesmi se glasi:
Imam oblCčflo Domačega padvana, Zenica pa krilo Jz pravegft mezlana; Se sveti na lice
Ko pirh moj Skrlat. Nje  šapelj.  Iglice, H]e modrec Je zlat.
(Dr. Jos. Lovreačič radaga v »Brstju« str. 7.: »Podlan« (Vodnik ima po gorenskem narečja: »podvan«) Je drugi, pozni lan, kl se sele v sv. Jakobu  tex  je   slabči  od  prvega; pivi,
Narodno noso pa omenjajo tuđi razne narodne pesmi, kakor n. pr. ta-Ie:
Ko bi jaz vedela Kje je moj ljubu Jaz bi mu kupila Sama za svoje, Lajbelček čist rdeč, Da bi biv vsaknra vSeč, Da bi ga nosil fantič mof. •
Srajčko brkalasto •'   z žido preštepano
*
Izprememba Iz novejSega časa:
Lajbelček Žametov
Da b' se boU spametvov
mače baržunaste z 2ido preštepane Ud* itd«
Nevenljivih sastng za opise in slike slovenskih narodnih no£ Ipna tuđi Emil Korvtko. Dr. Ivan Prijatelj piSe V »Izvestju Mnzejskega društva za Kranjsko«, L 1909, str. 86.                                       •
»Pcrfeg zbirke narodnih pesmi je bik> naJvažnejSe delo, kl se ga ie lota Korvtko, ibiranje «lik narodne ooše po &k>veoskih in aosedniOi, hrvatskih dara-
M.   V Ul   WKB*m  |t MOM   BđtJUK* 1
zvezo z ljubljanskim slikarjem Kurzem pl. Ooldensteinom. ki mu je naslikal v celoti 70 podob. Po Korytkovi smrti jih je kupil dr. Chrobath, po njem jih je podedovala njegova hči Luiza Pes-jakova, iz njene ztpnščine pa ie kupil dež. odbor Kranjski za »Rudolphium,« kjer se sedaj nahajajo.
Od teh 70 slik jih je oo bakrorezu L. Zechmayerja z Dunaja v Carnloli JI iz L 1844. dvanajst in sicer: nosa iz ljubljanske okolice^ Smled-nlka, Prema, Trnovcga m Krakovcga, SiSke. Pol lan na Dolenjskem, Bohinja, 5kof-Je Loke, Osilniae, Ipajve in Polhovega gradca. Opisal jih je tedanji urdnik CarnioUJe, Kordisch. Naj podam tu kratek ekscerpt onih iz-med teh opisov, ki se mi zde najzanl-miveiši.
Noia Iz W>^nske okUce (slika I.).
Moikt: zelena baržimasta če-plca, spredaj nizka, zadaj visoka; pisana volnesa ali svilena vratna ruta; suknen rdeč telovnlk z gosto vrsto srebrnih gtnnbov; hlače irhaste ali iz Cmega domačega platna; čez ko-lena visoki S kor nj i; pozimi kožuh z vezeno rožo na hrbtu.
Ženska (perica): avba, obiita s kožohovinov čez njo je zavezana bda peča (tako so nosile tuđi kroc Skotje Loke); rumena, voinena ali svilena rata: 4Mn Ut6ko krMo te crnoj*
skega mezlana (itaL mezza lana t L pol voine pol platna); Srok, platnen* moder predpasnik, posut z beti-mi pikicami; dolga rujava suknena Jo-* P a, podložena in ob vratu ter ob sprođn njih robih obšita z rdečim blagom, njo sprednia konca sta zavJhasa nazaj, Ia sta zadaj zapeta (vidna Je podloga); škornji imajo crna stopala in rojavo škornftce z ozkhn zdeafan jenneočkom nad gležnji.
Note iz MHJaosfce okote (s&ka U.
MoSki: čnrf ttobt* s Hrotorf krajevd; crne platnene ali rajave me^ zlanaste hlače (kroj kakor pri trna* stfli); telovnika poleti nišo nosflt, pač pa so vidde raznobarvne n a r a nv» niče (domači izdelek); Jopič (kami« žoia) iz domačega, belega sukna, ob obeh straneh gosta vrsta gumbov, okrasenih z rožami; čez kolena visoki škornji; poklejen (ruraenkast) plaU nen dežnik.
2enska (terica): bela vezena peča; kratki rokavci (ošpeteU), na raniah m ob zapestjih obŠt z goreni-skimi, ozkimi, modrhni trakovi (per-kefci); zlat ali srebrn modre ( iz bno-kata), po Sveh pošit z ozkimi čmhnL baržunastimi trakovi; rnjavo votneno krilo, spodaj pošito z zdenhn svi* leofan trakom, nad tem pa dve vrviđ: srebrna In rdeča; modar, plaNa« Piodpasnik.  poa/t z betal pJHb
Stran 2.
„SLOVENSKI NAROD4 one 28. aprila mi
99. ttcv.
pređlog, naj se zasliši tuđi govornik I IJugoslovanov. Orlando je na to izjavi], da temu ne nasprotuje, da pa njega pri tem zaslišanju ne bo, ker zabteva že takt, da se Italija ne udeležuje raz-prave istočasno kot stranka in sodnik. Ni si pa mogel kaj. da ne bi bil istočasno izjavil. da on osebno ne more sedeti za istini stolom s »sovražniki«, ki še nišo priznani In ki so krivi smrti pol milijona laSkih volakov. Ravno pred letom dni pa ni imel tega pomi-sleka, pa ta dl njegov kralj ne. ko so se sestali v Rimu z našim sedanjim zu-naniim minist/om Trambićem !n ko so v Rimu dali svoje soglasje s konorre-som tlačenih narodov in z onim rim- ' skim paktom, ki ea danes zatajujejo. »Times« pripominjajo, zakaj 1e pozabil Orlando na iziavo, kako Ie to. da so pred letom laske izjave dale temu »sovražniku« povoda, da ie dehl skupno z Lahi in da Je dovedel do onega poloma Avstriie. ki ie dal Italiji Jnožnost, da je na Piavi diktirala mir. >Dally Mail« pravi, da. delaio L?hi bluff s svojo gro?nio. da bodo konfe-renco zanustili. £s se l^nd^nska po^rod-f>a ne prizna. -Če se sklicuieio laški zastoonild na to poeodbo kot temeli svoiih zahtev, je treba konstatirati, da 'samt nišo te DOgodbe nooolnoma iz- i polnili. ker nišo nannvedaii voine Nem- i Čiji tako.i že leta 1915.«                             i
Dr, Trumbić je na to razložil vzro-ke, zakaj    mora Reka ostati    nam kot naša glavna luka.    Skliceval    se je na Ggrsko goljufijo § 66 ogrsko - hrvatske nagodbe iz 1.    1868 in povedal.    da bi brez te goljufije sploh ne bilo reškega vprašanja.    Naglašal je, da laško pre-bivalstvo Reke ni  domače,  ampak od Ogrov importirano.    S Sušakom ie na Reki še danes naša većina. Laško tr-ditev,    da gre 7°/o hrvatske    trsrovine preko Reke,  ie lažniiva, ker  ie hrvatski del vsaj 500'« in ta del se bo'sedaj ; z  ostalo   Jucoslavijo    še  ogromno  po* ■ množil.    Reska luka ie ztrraiena  s hr- | vatskim denarjem. ki «o ea beri s oo- j močio finančne naeodbe iztisnili iz Hr- j vatov, in nlovba   ie večinoma v hrvat- ; skih rokah.                                                 |
Lahi  razvijajo    tu  z velikimi   de- : »larnimi  sredstvi  marljivo in  agresivno propagando, vsled katere iih je že za-dela  antipatija  mnogih  mirno mislečih zaveznikov. zlasti ker opazujejo, kako iščejo Lahi    zveze z Madžari. Nemci. Dunaiem. z našimi nasprotniki na Balkanu in kako so    si dali zlasti prodati od  DunajČanov tržasko trgovsko mornarico, na kar sem v Parizu še posebej opozoril. Pariški    listi stoje    večinoma na laški strani, izvzemši  »Journal  des Debats« z dobro instruiranimi uvndni-fri znanega zgodovinarja Auguste Gau-vaina. ZnaČilno je, da govore Lahi na-lašč še vedno o »miru   z Avstrijo«. ki sra    ostale velesile    že zdavno    več ne eksistira.  Gosood  ministej  BarzUai  se tu peča s propagando    in Dravi, da se mora mir z Avstriio skleniti istočasno kakor z    Nemčifo in da se    istočasno ftudi doloČiio meje Italije, na na? stane kar hoče. Italija zahteva Valono. Če bi prišla Valona v drusre roke. bi to oero-2alo njeno    jadransko oolitiko.    Ttalfia noČe ćele Albaniie. r>aČ Da protektorat had  njo.  >ker    iei  Albanci  zaur>aio  in ker je ona boli ko kdo drugi pripravna, da straži    ?n čuva albarcko neod-visnostc.    v Mali  Azji?  je    Tt-THa pripravljena, da se nagodi z Grško7 tođa ta najrodba bi bila cđvi«"a od nreditve rrško - foširft    nasĐrotii    v    Albaniji. Barzilai obžalm'e. č? ie neirmerna pre-tiranost i!isro??!ovansk'h   zaMev nnemo-gočila vsak noskus ^isVrr^ie o fadran-skem   vnrašanju.   -^e   bMo   Iznolrnene vse Jta?!ianske        ' tnve  (ne    samo oo Horici. Tr«irtT m        -?it ?mn4- frM?  no Reki  in  na?mae: :    do  SnJitA  ostade Ju<ros!a\i?i    Še    veđno    šestVrat    teko dole-* or^la, k^^or ^i io »TneT?   T.a^i na fztočn? strani  Jadrana.* BarZff?i nravi, d* Jić?m ostane šf* ve^no *^evet nn>^-niše. fn n*»Vai    od rnih. ki  <:o naive^'e y*7"nct?.  M^d  te nr>ii^?nA?5<»  ?f^;e ^t-di Makarsko, B^V^r ;n Q*m-i prp?erno kon^a t? eo^r>ncf: Če fcotfn .f"?o«t|nv?>tif tipoŠtevpf? ta  deistvp, s*» b*>4n nn^nfrfli v zavesti, da Je trpfi« $v**tf v rfobrem soc^rfstvti    z    velesilo,    kakor?na     je
čami. obroblien s širokim b^r^n^^^m trakom, ki je ob obeh straneh ohšft s srebrno vrvico; usniat pas je imel vđelane cina^fe ali srebrne žebHiJke ter^rdeče rožice de zelo redek): škor-nji so taki. kakor so opisani zeroraj pri perici (slika 1.).
Trnovsko   predmestje   Ocroj?   L   1784; slika 4.).
Rfbfč: klobpk s sirokimf kr*-Jevci, z vrvico pritrien?mi na nizko štpfo; suknen, rdeč (škrlatast) telov-n i k z jrosto vrsto nozlačenih jrumbov, ob njih obeh straneh in kros: vratnika pošit z zlatimi vrvicami; modre suknene, do nod kolen^ sejsrafoče hlače: svetio modre, trž^ške nogavice; nizki čevlji s cinasto ali srebrno capono.
Ribičevka: avba s crnim svflenim Čelom, čez njo beTa Deča; oSpeteli (srlej oDis pri sliki 2.): iz krilo iz črnesa m^zlana. brez našiva; predpasnik (tfei opis, slika 1.); Iona, miava suknena, ob vratu, ob prsih in zanestju po5ita s crnim, baršunastim trakom; meden ali srebrn pas, od tec"* fe vfsel na ifmpnčku ali na vrvici rritrjen zacrt nožlček: rdeče volnene nogavice: crni š o 1 n i a svileno nentljo. oete in robovi podpla-tov so bili rdeče pobarvanl
(Dan« prihodailt)
Jugosiovani bodo v bodoče prm-ilno ocenjevaii moč Italije te vred-ost njene besede. Đrez stapanja T ujo pomoč ali v kakSno sveso naro-Lov bodo dogradili svojo narodno In ospodarsko silo in se s dobro politiko irez obotavljanja pripravili na nesro-ovo bodočnost, ki vstaja izza pariške :onference.
r. Sorli:
Ples nad vDlkanom.
Pariz. 1& aprila 1919.
V nekoliko dneh bodo predložili avezniki delegatom nemške države v ^ersaillesu mirovne pogoje. Po Us ti ti a izjavah merodajnlh oseb sodlti, bolo ti pokoji trdi. Predvideva se vo-aška okupacija levega bresa Rene za lobo 15 let. Rudniki doline reke Saare >i prešli v last franeoske države. Tuđi la desnem brea:u Rene se menda na-neravajo prevzeti varnostne mere. ^ojna odSkodnina, Li se bo zahtevala, ►o ogromna. V zadnjem času sepiše, da iodo pni dve leti pri voiaški okupaciji evesa bres:a Rene sodelovali tuđi An-\e?A in Amerikanci, dočim bode v na-lednjih 13 letih ta naloga pripadala dino Ie Francoski in Belgiji-
Ako bode temu tako, opustila ie :onferencija misel splo^nega razoro-enia in ustvaritev Društva Narodov v ►nem smislu, kakor ie je bil zamislil »redsednik \Vilson. Nekaj časa se je delo. kakor da se >e opustila misel 'oja-ke okuDaciie delov nemške drža-'e, ker so mnosi smatrali, da sta Fran-oska in Belsriia sami preslabi, da bi noeli do!s:o držati NTemc*ijo v 5ahu s voiirni četami na Renu, ker sta baie ^nglifa in Amerika izjavili, da ne bi nogfli sodel^vati pri okupaciji. O sode-nvanju Italije se sploh ni pisalo. Ven-!ar izeleda, da se je konečno m?sel •oia^ke okupaciie Ie soreie'a. če tuđi e kot mern. ki naf bi NemČi.io prisilila, la Dlača voino odškodnino. k se bo od »je znhtevala.
Ničesar se sicer ne more trdftf z rotovost'o. ker so se Člani Sveta Če-vorice za\i!J v molk. kar se ti?e nffntv ih sklepov. Ako pa i>m1jemo v obzir fejstvn, da velika većina francoskeea n anp-l^?kec:a parlamenta i7vr?ufe si-en pritisk na delegate teh dveh dr?av t oroti^'ilsonovem smislu., in da sta oliVo C'emenceau kolikor Llovd Gelere d?la tem več-nam novsem po-ninevalne izir»ve. ni nade da bi mfrov->i posom* nosili čisto VVHsonovo barvo. fudi vodilno časoDis'*e ne prikriva č?-ito nič s^"0]O nesoeTas^ost $ principi >redsednika Zfedinfenih držav. O tali i i ni treba niti govoriti. \Tjeni de'e-jati imaio ves interes na tem. da Wil-;ono\i princioi ne pridejo do ve'?ave 5ji sklenirvi miro\me pogodbe t Nem-Sijo, ker bodo to JahVo izknri^tiH nroti — Jugoslovanom. TtalMa ie Mla slcer v /oini z Avstro - O^rsko. a!i knkor zna-io, ona rsod Avstro - Osrrsko ne raz-jmeva Nemce in Madžare, nego edino e J^<roslnvane,
Še nedavno se fe smafrato. ća bo ■»stalo vse delo miro\me k^nferenee ^ez nr?ktičnecra rezultata, če se ne consolidirafo razmere v Pusiff. Od ->neza Časa se ie holi§evrrern ^b^ral zan-^du z orlaStnmf VoraVi. N^k?tere i^Hnie hutire ^o milile, da bo to dei-^tvo boli utrdilo prvotno prerjnčame. Ja brez mfr^ r»a iztoVu mir ti a zapadu ni mosroč Dale so se voditi no toku !?olnca. *vneri preselievanjfa nzr^^nv i. t. d Zgodilo na se fe. da ie obveza!* starrvfsla^-na nofitika otice nola. Strati Dred boli^^iTmom tfcer raste, a!? tM£ se ne stori. kar bi ra raro^o^ito. Na-RDrot^o. k^Vor kafe?ri do^odH, se na-ravno^t nrinravflalo tla vse^ovsnđl te-mu no^emti evangeliiu Drlhaialočemu od i>toka.
Sluč^i Ogrske bi moral sfu*W ko1 svarilo. Če se ne stori nfč posebno iz-darnega. se bo Leninovo gospodstva raztezalo v prav kratkem Času vse dr mei kontinentalnih zaoadnfh držav. Nemci razcla^aio vsemti svetu, da ne bodo podoisalf mirovne oojrodbe v slučain, da ista ne bode <tonet* pov-sem na Wilsonnvih nrincipih. Kakor je bilo ponovno čit?ri v franeoskih Časn-ni^ih. se bode vo^a od^kodnina mogla izteriati od VemčHe samo, ako bodo v le-tei vladnle ore^ene razmere. Akn zavlada v Nernčni boT^evizem. ista ne bode mocla ničesar nlačati. Nikdo oa ne more iamčiri. da Hiert in Scheide-mann ne bo^eta sledila vzgledu grnfa Karoivi'a, ako se ifma b^dejo zdeTi mirovni poeoji pretrdi. V tem pocrJedu se zavezniVt nabaiafo oređ strašnim dilemom. Če Nemčiia ne podntSe mirovne notrodbe. treba ie bo v to prisiliti Kako na nal *e to fzvršl, v Volikor se r??e nlačania vo?ne ođfHrodnine »na-Sa'nče. kakor rekateri trd';f\ vn^»f 100 mtlfiard. ^e bode v Nemč?ll vfadal sovjetski re?im? Kak^r znano, ie boliSevi-zem rudi silno nalezljfv fn predstavlta reelno nevarnost za olrunacUske čete no skoro oetfn letfn vofneea stanfa. Vrhtite^ra ie edfna država, M na M^kn loči Nemčifo od Puslie. Pol'^Vt. ▼ k«-teri socilalne ra7mere nflrslror frtso idealno rr«»iene. Preko nemSVe Av-cfHi*» ?n Mad*arsVe p» !e »veza med Nemči'o fn Pti«1?o ne«retrfir«na * ozf-ro»n na to. <fa fe Iztočna Oaildja v obl?«*H ^ovtefov.
Po1o*^i Z^^^eznlVov. H fmtfo vse-IraVor trd«o vot?o. ću «"kt»^e*o trafen mir. pa nal £> e^f Tnintfio. <f* to *^o«e-
notom v*eo**e reVoncr^U^rfle h% v^e^b-^e^a r»"oro*enta. ie toret slrt^tno te-?*V. Nf? ne vemo V?»f r»ni dfw^seio bif'^H đoflrođVf Če se Z»v*vi»fVf t zadnjem tremiflni vme*o k WH«^#>-Tbn   prtBctpom — opaafr m lp mU
bOo Izgtibljeao, te ne bi se riaacoifca I Mslaatala m*» v nm aa ftoHJo — I aa bonorda aaM tifcod li dumbtfmm I
ta&eo položaja. Drugača nikdo m more »rmoditi postodloa, U bodo nastale sa Mdanlo C1ov«fto družbo. Mirovni ĐOffoft slonečl m sattaraHli »rto-cipih bodo brezdvomno dovedH bolife-vizem do mei zapadnih držav. Kdo more zatrdno rea. da ae prtkorafl teb mei?
fv?n ^raroo*fe:
Jmđimsb iKMSa nslan
! Ml
Kakoršna se nam razodeva in v kolikor so dovolile sovražne okolnosti
—  razdejanja in sovražnikovo ropanje
—  Io oživotvoriti, jugoslovanska umet-nostna    razstava   ni   toliki    umetniSki »manifest«v    vaienem    smislu    besede, marveč  manieist,  —  manifest    naroda
—  klic, ki je Drivre! iz vesti, soominov, trpljenja in globokih teženj celega naroda.
Njegovi umetniki so rukaj njejrovi poslanci na mirovni konierenci« — tako pričenja svoj predgovor katalogu iu-ffoslovanske umetn. razstave v Parizu f.iavni francoski kritik in estet, član instituta ?. M. Andr^ Michel.
In zares ni smelost če trđim. da pomenja ta rastava za nas Jugoslova-t e rak nam 'en manifest, slovesno pričanje našega bitja. kulturnega žitja in stremljenja. — da pomenja, ker sploš-no vsnela in nri^nann. ^di veh'k plus v kontoknjigi našega mlađega življenja. Ni Ie, da Je učinkovala kot razo-detje, marveč v trenotkn razodetja po-gnala je tuđi že globoko svoje kore-nine v vest in spoznan!e kulturneara ve-soljstva, ki se danes zbira v Parizu.
Led je prebit in reien prestiž, in da nismo dražega dosegli, morali bi i to beležiti kot krasen vspeh.
Ne morem se tu spuSčat! v podrobnosti, kako in kaf je priSlo do te razstave. koliko znoja in truda, poti in stro§kov. tihih zakulisnih bojev, zaprek in neprilik je — zvesta senca — sprem-ljalo to razstavo.
Končno jo imamo. Dobila ie go-stoljubno streho pod za§čito mestne olrčine c»ari§ke v divno krasnem Petit palais. Ta palača, zgrajena v nmetno-stne svrhe v letu svetovne razstave 1900 fza centralno razstavo franeoske upodabljajoče mn etnos ti) na enm na|-lepSih prostranih pariSkfh prostorov, ob elizejskih poljih na severn in sijaj-nem Aleksandrovem mostu s nrelest-nim ozadjem esplanade Invalidov in veličastno silhueto kuoole nad Napole-onovim grobom na ftižn! strani, Hce v lice tuđi leta 1900 zgrajenemu Orand Palais, pač največfemu razstavi§čti na sveto, kolosn med palačami. danes ogromna Sola za 5e ojrromnefSe Stevilo I invalidov, — Je naš Petit Palais pač pravcat biser novejše franeoske arhitekture in nemala čast za nas" narod. ki se ie bil svetu komaj predstavit, da smo se smeli, odzvavši se ljubeznivemu povabilu mesta Pariza, prav tu vtabo-riti ne Ie kot sosedie, marveč enako-vredni in enakoDravni s prestavitelfi davnih in nafsiiatne^ih mnetniSkih kul-tur, Francozi. Španci in — ItalijanL
Res je, da so dobili španci naj-večfe in nanVrasneiše prostore, mi pa Ie stranski dolg trakt z vestibulotn — stopni?ščem in veliko dvorano za Me-?ttrovičeva dela. — toda tako Ie ni bilo, kot so Doročali svofčas naši listi, da smo potisnjeni ob stran v tesen. reven hodnik. Pač je nedostajalo prostora zbo$r ogromnemu materijalu, ki se Je kopicil v naših prostorih in treba je bilo energičnih restrikdj — dasi ljubo* neljubo marsikateremu iz tovarišev, če nismo hoteli mesto umetnostne raz-?tavr» rrired'ti bazara.
Naši prostori so prostrana, dolga in silno visoka, morda previsoka galerija z monumentalnimi okni. vodeča iz Mestrovičeve dvorane v nal grafičeii oddetek ob balustrađah prosrranega stoDnii5ća. O zannstavlfaniu ne more biti govora, ker so določill Italljanom v nasprotnem traktu natančno slične prostore. Nič več in nič mani. Spand na so si bili zasigurali že pred dvema leti sedanje renrezentativne dvorane. Prav tako. kot Ttaliiani in mi. na so se omejili tndl Francozi na neznatneJSe nrostore, dasi je njihova rerrospektiv-na izložba franeoske biblioffliie m ih> stmtoriev z?*^niih rfveh stoVtil pač naj-interesantnefša od sočasnih fiztav v >mali   nalači.«
Vrlo in dobro prenaSamo sosešči-no naiboliših in nafslabefsTh. Da se ne zubima da vzbujamo vobCe pozornost in zanimanje, da zastala ćfh, obmolkne govor pred veličanstvom Meštrovi-čevega duha, da prinaiamo risočem dokaz na?e rafson d^fttre kljob sose-^čini Zuolage, Zubiauira. da ćelo kljuh Oovi in dragocenim gobelinom. ki Jlh pošiljajo ŠDanci v boi za prvenstvo, da kljub čtiHokrasnim Tiepolom, ki iih po-stab'aio Benečani na čelo svoje »Retro-spektivne.« — tsc to govori glasno fn »Jisno za nas. Prav tako, kakor no vseh dmgih dvoranah. drenja se tidi po na-
Iših prostorih na ttsočc in tteoče rado-vednosti, senzacije in tuđi umernosti-želm-T! in to prav vuk dan in naj si je zunai še tako krasna pomlad.
Silaini poset Ie za nas priznanje, priznanje, s katerim ni štedila franco- | ska, — doslei več ali mani sonrražna nam — pifbl»rt«tffc» ▼ *"• »tov««"« otvoritve. Prisilili smo fo b?H, da l€ i>n-stala na naše fn*os!nvans1co hiie na način. M naj odore o& irsem on!nj, ki so mnen'a, da se kulturne priredltvc ne morejo nikdar polHično efektivno ndefstvifl.
V sredi prrorav zađene nas iwf rtrda «^tonega oflcijetoo spojočflo Diasittta oocBMtb odPOHia 90L pvinb^p
rat da   prfčakujoč   slovesne otvoritve
po C predsedniku republike, ne sme-mo izlagati pod firmo higoslovansldh, marveč edinole srbskih umetnikov, da s# aara zabranjttid ingoslovaiiski naslov v katalogu, event afUah, zabra-nMe pa tndl vsaka ocnačba imen roi-stnih krajev in defela posamesnlh av-torjev v katalogu — seveda z ozirom na eventualno Gorico, Splet, Zader, Istra, Dalmacija itd. — in da konečno v dekor naših prostorov izobesuno iz-kliočno te srbske zastave.
»Kao Jeden može odgovorili smo Srbi, Hrvatje in Slovenci: — Ouod non!
Sklenlli smo, da pospravimo in se vrnemo v domovino. Pred odhodom pa smo hoteli pozvati vse člane naše delegacije in zastopn. franc. publicistike ad informandum na lice mesta in oko v oko — na oglede.
Obvestili smo o tem delegacijo, našega pokrovitelja poslanika ministra g. Vesniča in ga nanrosUi, da sporoči naš Refus in naš sklep na merodaino mesto. Stali smo tik pred kulturno političnim skandalom. !n pokazati zobe velja; žal smo to načelo doslej vsi Ie vse premalo uveljavljali! Pariz se je zbal skandala in se vdal, pri vol il v naše lepo iugoslovansko ime, privolil v imenovanje Gorice, Spleta. Zadra itd. in omejil se ie Ie Še na otročio zahtevo srbskih zastav, kar je za diplomata morda res prestižno vprašanje. člove-ka povprečnih možganov pa brezDo-membna kaprica. In tako se zgodilo, da se oficijelno imenujemo Exposition des Artistes Yougoslaves, da pa smo pavoazirali s srbskimi zastavami. in tako se je nadalje zgodilo, da je dne 12. aprila ob slovesni otvontvi razstave predsednik republike, g. Poincarć sam, sprejet od gospodov PaŠića, Vesnića in Trumbića in pripravljalnega komiteja oficijelno pozdravil ju goslovan-sko umetnost in da so Še isti dan do-ročajoč v več ali manj obSirnih člankih o slovesnosti otvoritve, vsi bulevar-dni listi zamenjali kakor na ukaz od zgoraj doslej izkliučno srbsko titulatu-ro z jugoslovanskim  naslovom.
Vernisaže razstav so za prave Parižane vselej prazničen dogodek in kakor Je za moderno Parižanko za prvi derby predpis najnovejša modna kreacija, tako je tuđi za vemisažo pred-pisan najnovejši umotvor iz modnega ateljeja.
In  da   ste gledali   te pesnitve iz težke Hberty in brokata, zobljev, par-femov in dragulj v velikem kortežu, ki je   spremlial    predsednika republike v ' dan otvoritve!   In  Septoma je  šio od ! ust do ust — ta — ona in tam v tre- ; petu množice obličja slavnih Imen. kako rad bi jih videl bližje, gledal    dlje. rlenri Barbusse, Maurice   Đarret    po-leg ministrov,  generalov, Dr. Kramar, Richepin, Tardieu, Rerre Lotu Chera-dame, Matisse, Denis, Bartholomć, Bes-rard, Bourdelle in Se desetorice in desetorice drugih. Trepetal sem, ko poj-dejo skoz* na§  slovenski  oddelek,  ne sicer popolem a vendarle vabeč s nevsi-Ijivim. a čistim čarom  slikarskih kva-litet Se li vstavijo, iih li pri vabimo? — Besnard. Matisse, Denis! Tik pred sliko svoje hčerke   predstavi me naš poslanik    predsedniku.    r>ade     beseda Ltoubliana*, morda Jo sliši prvič iz slovenskih  ust» par trenotkov pred Veselom, Jakoplčem. Oroharjem, Sterne-nom, — Čitam zadovoljstvo   na   vseh obrazfli,   iznenađenje,   presenečenje — prestano   je.   Se en   prifazen nasmeh, predsednik mi stisne roko in že šumi In vrvi vse soremstvo mimo mene v so-sednje     oddelke,     Rački,      Krizman, Kljakovič in — nakrat, vse rlho, kakor med  povzdigovantem  v cerkvt  — v Meštrovičevi   dvorani   so.    Meštrovič, srenij našega naroda, izrjričevalec pre-stalega trpljenja, vestnik  vstajenja  in trlumfa! Njegova mnetnost religija božanstva   naroda,   ki Je   trpel   in vstal. Majka, simbol narodnosti mn je edino hrepenenje in trpeči Krist simbol trpe-česra. krvavečega naroda temelina misel. Plakajo vdovice  matke  Jugovićev in v veličastnih reliefih, prekipevajočih mistične ekstaze Drvih kristlanov in go-tikov polaga v grob Kristovo telo, majka Jugovfčev mu je majka božja bo-lestna  in Krist   na   razpelu,   umotvor vreden, da mu nostavi domovina sve-tišče,   —   jugoslovanski   narod, pribit na Križ. V dneh katastrofe in tragične-ga nmfka srbskih armad priklical je genij Meštrovićev te trpke, trudne vizije meniške ekstaze in zdl se, da ni sekalo in rezalo dleto v temni les. da so izjedale Ie vroče solze. Vstal pa bo narod silen   in v veličastvu  in šel   bo  Miloš Obilić, orjak-iunak — kosec in kosi! bo Turke  kot snope in  čelo zmagovalca, nrsi Junaka široko uprte v solnee gre kot vihar v slavo in vstajenje.
Opisati delo Meštrovićevo, bi po-menjalo napisati debelo kniigo In zato sem se tu omejil Ie neka! malo karak-terizacije; našla se bode gotovo spret-nejša roka, ki bo seznanila naSe občin-stvo vsaj v gtavnem z deli našega genija.
Da častno obstojimo In vzdržimo ravnotežne, je — govorimo iskreno — pač ie Meštrovićeva zasluga.
Kakor hitro pa abstrahiramo so-seščino Qoye. Tiepola in Francozov — in se premotrimo sane sebe, ie vsak notranji ekviliber pri kralo. Vsa teža tehtnice je v Meštrovičevem svetišču in vse drugo se zdi ket rep pri kometu in naj si izlaga ob stonnHšču Dešković še tako kolosalne** Miloš Obil:ća na konju. Hrvatje in Srbi so krenili čisto za Meštrovićem. defoma rudi v kolikor je nnlivaVo nanie bivanje v Švid, za Hodlerjem, deloma za ekspresijoniz-mom vseh veroizoovedanj, starejši pa so osMli še v čistem akademicizmu in prinašajo v razstavo noto, ki bi bila boUe izostala,
Toda tuđi njihovi dekoraterJU stilisti in najmlajši iz ekspresijonistične lole ne prinašajo, česar bi si zaželelo srce in oko. RaČkemu ne da miru Meštrovićev sijai. kroži kot planet mimo solnea ta kot Ikar pada, ogašujoča zvez-da ob aoinčni zarJL Silnejši in rudi izšel iz zakonov prirode ta likovne umetno-stt ne toliko literat kot Rački, se mi vidi Kljakovič, dasi ne zataji Hodlerja. Ekspresijonistom. Misu Miličiću, Do-broviću. dasi vseskoz zelo nadarjen —> in posebno zadnji — interesantnim sli-karjem (B. Popović se sili po krivici med nje) pa gledate lahko brez vsa-čega truda v recept. Krizman je isti, kot se nam je bil predstavih med najin-teresantnejše Hrvate in one, od kterih si more domovina kar največ obetatl pa bi stavil Babica brezdvomno — po-leg prerano umrlega krasnega genijal-nega Kraljevića med sodobnUni Hrvati najodličnejSi slikar.
Dočim opažate pri Hrvatih veliko dekorativne note, preje dunajske, kot zapadne, pri Srbih veliko literarne, recimo da epične note. — smemo se Slovenci ponašati <5 precejSnio samonlklo-stio, dasi je veliko franeoskega presa-jenega v monakovščino v našem »oevru.« Toda eno ie sigurno, — kakor je pri nas mehka lirika oponenta hrvatski melodiki in srbskemu epu. tako nas diči zavest notranje potrebe umetniškega stvarjanja, zato simpatično iskanje samega sebe, sredstev fn snovi izražania, in Čudimo se, — da nam dosledno tuđi naši bratje, med njimi Meštrović sam. priznavajo supe-rijoteto slikarskih kvalitet
Poleg Me^troviča pa Ima naše kiparstvo res težko stališče in zdi se, kakor da je še v prvih povojih.
Ne bom se spuščal v podrobnost!, razstavljamo pa itak Slovencem že znana dela in navajam v informacijo samo Ie imena slovenskih na razstav! zastopanih umetnikov- Dolinar (O, Gašpari (1). Grobar (6), Jakopič (5), Jama (4), Pilon (3), Smrekar (1), Ster-nen (7). Tratnik (3), Vavpotič (2), Ve-sel (4), 2mitek (1).
Omejiti smo se morali na ljubo »notranji disciplini« tako zelo, da ni bilo mogoče ćele vrste umetnln posebe večjega formata, dasiravno od naknadne pariške jurv sprejetih in ki bi bile Ie povzdignile naš ugled, izložiti in nekaj umetnikov na ta način sploh ni prišlo do zastopstva. Z gospodom Ivanom Zormanom, ki je zastopal tu interese kluba Sava, in ki je tu razvil naravnost zgledno energijo in požrtvovalnost i storila sva v harmoničnem soglasju ! vse, kar Ie bilo mogoče za nas storiti, i toda vkloniti sva se morala preglaso-vana, premočt kajti Hrvatska ta Srbska sta poslali sem ćele umetniške kolonije. Izven članov pripravljalnega komiteja* v kateri so izvolili tuđi mene prof. Buko-vaca, slikarjev, Csikos - Seesie, Krizmana, Popovića, kipariev Meštrovića, Jovanovća ta Rosandića so se mudili tu še Babič, Vanka, Miličić, Dobrovič in še nekaj mlajših — tedaj absolutna premoč in tako se Je zgodilo, da se Je morala marsikateri prav zelo povpreč-ni stvari umaknlti dobra slovenska. * Pa to so interne zadeve, ki bi ne spadale v Javnost tihe rekriminacije in pričevanje o marsikaterem nesoglasju, danes   hvala   bogu   že  premoščenem;
__narekovala pa ml je dolžnost do onih
kolegov in koleginj, kterim si Je zgodila krivica, da Jim to javno izpričam makar tuđi na riziko, da se zamerim tovarišem onstran Kolpe In  Sotle.
Ce v glavnem še povem. da se po-bira vstonnina v prid porušenim krajem v Frandji, da ostane razstava otvorjena do 15. eventuelno do konca maja, da je vse preskrbljeno za prenos umetnln v domovino mislim, da sractn zaključiti svoje poročilo.
Da končno ustrežem še splosm ze-IJi po priobčenju te ali druge franeoske publicistične kritike prinašam prevod iz — sicer politično sovražnega nam orl-cijoznega nam Tempsa z dne 12. aprila, članek. o katerem se je bil izrazu moj prijateli in tovariš v Parizu, g. Zorman. pač naš najuglednejši in doslei neoporečen kritik, — »da zadene ▼ piko in ie bistveno od vseh najbonst« Ko se je bil gospod Thtebault-Sis -son, l'empsov eseiist, na dolgo in široko razpredel o španeth in Benečanih, nrehaja k Jugoslovanom in pravi sle-
»Ob boku poizvedov latinskega duha, plodov delikatne kulture in nezmot-iiiveca okusa, zgrne se na vas Jugoslo-vanska razstava kot grozen kontrast. Pod Istočasnim vplivom prejšnie divjo-sti plemena In naiekstremneiših teženj našega iesenskega salona, spričuiejo ti umetniki nrav sito živliensko silo, se nam obljubila za bodočnost sliajen raz-cvet umetnikov. Kiparstvo, v kterem se rgrinjajo nemo bizantska učenja in naša romnnsk^ rnetnrtst z ono. ki so JO mogočni geni! Meštrovttev in nie«roy1h prijateljev in učencev črpal iz Rodina Bourdela in Gauaninove tahitske dobe. Je kljab temu nenavadno individualno ta ta danes še barbarska umetnost. v kateri še danes vse vre. ne bo Ie samo od nikogar zaničevana. marveč bo našla, in o tem sem prepričan, vrocin oo-gudovalcev.<_________________
Telovadno đmit^> „So; kol"v&«iiblfaBt (Narodnt dom) pozivlja brate in sestre? da se pridružijo  odposlan-stvu S.S.Z.  in  se  udeleže slavnostnega   prenosa   os-tankov   narodnih   mučeni-- v^       kov   Petra   Zrinjskega   in Prana Frankopana,   dne  30.   aprila v Zagrebu«
i PODPISUJTE DRŽAVNO POSOPLOt
99. Stev.
»SLOVENSKI NAROD«, dat ». aprila 101».
Stran 3.
hsehi Dat iz UiUtau
i ZaM.
V sredo, dne 30. t m. vozi ir Ljubljane v Zagreb posebni vlak. Od-bod iz Ljubljane (glavni kolodvor) ob pol 4. uri zjutraj, odhod Iz Zagreba v Ljubljano ob pol 7. uri zvečer. Vozne cene so znatno znl-žane in sicer stane vožnja v Zagreb L razred 38 K 18 y, D. razred 22 K 73 v in III. razred 14 K 85 v. S tem vlakom se vozi lahko vsakdo, kl se hoče udeležlti slavnostl v Zagrebu. Posebnih prljav In legltlntadj ni potreba. Vozni llstki se dobe na vseta postajali do Zagreba. Slovenci, udeležite se slavnostl v veli* kem števllo.
ta sMii Mm!
Pozivljamo vsa društva in organizacije, ki se udeleže slavnosti v Zagrebu, da prijavijo svojo udeležbo (šte-vila udeležnikov ni potreba) do torka do 11. ure dopoidne g. prof. Ilešiču, Zarnikova ul. 9. Doslej so prijavila udeležbo sledeče organizacije in društva : Slovenska Matica, Muzejsko društvo, Ciril Metodova družba, Leonova družba, Sokolska Zveza, Orlovska Zve-za, Splošno slovensko žensko društvo, Slovenska ženska zveza, Kršćansko socijalna zveza. Ta društva polože skupno dva venca na grob jugoslo-vanskih tnučenikov. Društva naj odpo-šljejo kolikor mogoče velike deputacije. — Skrbimo za častno udeležbo, da dostojno manifestiramo za ideje, za katere sta se borila velika moža Zrinjski in Frankopan.
Slovenskemu Sokolstva!
Dne 30. t. m. se vrši v Zagrebu veliko slavje sporaina Zrinskega in Frankopana. Naša dolžnost je, da iz-kažemo čast spominu velikih Jugoslo vanov in prvih jugoslovanskih muče-nikov. Dne 30. t. m. ob pol 4. uri zjutraj odhaja iz Ljubljane v Zagreb poseben vlak. Vozne cene so znatno znižane in sicer stane I. razred tja 38 K 18 v, II. razr. 22 K 73 v in IH« razr. 14 K 85 v. Vozni listki se dobe pri vseh kolodvorskih blagajnah do Zagreba brez posebne legitimacije. Isti vlak se vrača iz Zagreba ob pol 7. uri zvečer ter stane vožnja ravotoliko.
Pozivljamo vsa bratska društva, da se te slavnosti udeleže v velikem številu in s prapori. — Zbirališče ljubljanskih društev na južnem kolodvora.
Na zdar!
Predsedstvo Slov. Sokolske Zveze. Pevskl odsek Sokola I. vabi brate člane in sestre članice, da točno obiskujejo redne pevske vaje, ki se vrše vsak četrtek in vsako soboto zvečer In sicer za sestre pevke od pol
8.  do pol 9. ure,   za brate   pevce  pa od pol 9. do pol 10. v društvenih pro-storih, Trg Tabor 2.   Teoretični tečaj se vrši vsak  torek  od pol 8. do pol
9.  ure istotam. K obilni udeležbi vabi odbor.
Podpisujte držav. posolilo!
Vremensko porofilo.
Min umš Mfj« !••*            Srešmfl *a** ttk 7M «■.
_ I  .     I Sitije   «2, I              I
t *£^ ££   1:    Vd»d      Neba
26 [& pop. 730 9    12-8    sr. jug    pol. obi. ,   9. zv.   *30-8      81    brezvet.   veC. obi.
27   7. zj.   73fr3      48   sL sever        del
27  2. pop   730-0      2*     sL jug        def
.    9. zv.  7311     4.7    brezrct  vet obL
28    7. zj.   731-6      30         .          mtg)*
Padavini v 24 urah 24 2 mm — Srednja vterafSna temperatura 4*1« normalna 11-6°. — Včeraj po 12 uri 1 uro tra-Jaloč velik snefeni metež. — Vremenska na-poved za jutri: Većinom* obliCno^ defevno toplejSe vreme.
Nabirajte sa »Osramsi sklad!«
I Praznotanle l mala.
I Hmroćmo socijalna Zveza bo i tkupaj s Zvero jttgosJovaaslriti že-
leznlcarjev slovesoo  prmznovala 1.
ma). Dopoidne se bo vrill shod In
obhod, zvečer pa veselica v Narod* ; nem doma. Pozivamo vsa narodna ! društva, da se teti prtredltev ndeleže
kolikor raožno potnošteviltio.
Dr- Roman RavniAar:
lis Sirim i ridiiL
'Sir- Orlando n* a pas daigne a Paria s' asseoija lameme table quedle dr-Trum-bić et la propagande italienne soutient avec ardeur que les Slovenes et les Croates ne se sont decouverts qae lorsqu' ils se sont apercus de la đ&faite do 1* ancienne monarehie: par conse-quent 1* Entente ne peut pas les traiter en aznis mais plutot comme une partie do V Autriche ecroulee qui ayant perdu Vienne son centre sćculaire tant aime, eherehe eperdument a se raccrocher a V Entente en foignant 1* amour pour elle et ses prineipes dćmocratiques alors : qu' elle reste dans son coeur le parti-! san des Habsbourg et de leur svsteme j reactionnaire-
I        Nous savons bien que ce n* est pas
; la la convietion des Italiena, mais il ! faut prouver qu* ils nient la vćrit£ avec j trop d'aisance, et pratiquent toujours leur habituol jesuitique machiavel-lisme-      %
I.
Le sentiment que Ie gouvernement austro-hongrois opprimait les Slovenes et vtmlait les germaniser ou magvariser a tous prix se dessinait trčs nettetnent deja avant la guerre. Les Slovenes comprenaient deja clairement qu* ils čtaient pei dus s' ils ne se liberaient pas du joug al lem and et magvar ainsi que de la dvnastie des Habsbourg. Le »Congres des journallstes slaves« convoqu6 a Lioubliana en septembre 1908 rćunit des journalistes russes, polonais, tehe-quesT slovaques, bulgares, serbes, croates et slovenes- La resolutioa approu-vee unanimement vovait le seul salut du Slavisme dans >la liberte, 1* egalite et la fratemit^ entre les peuples sla-\es-€ n est a noter que ce congres fut salu^ par Ie Dr- Krama?. actnellemeni president dti Conseil et džlegue a Paiis et que le correspondent viennois du >Matin< y assistait-
Les exces commis 4 3fHuj (Styrie) par une populace allemande ramassee en differents pays de Styrie et de Ca-rinthie allemandes contre V assemblee anuelle đe 1' >Organisation đes Sts- Cy-rill et M^thodec dont Ie but principal Ćtait la fondation dy ecoloe slovenes dans les territoires menaces par les Allemands, trouverent leur revanehe ou plutot leur pendant a Lioubliana- Une manifestation a laquelle prirent part plus de 10000 personnes y protesta oontre la barbarie gennanique ct Tora-teor principal conelut son discours par ces mots: »L'Antriche sera slave on elle ne sera pas du tout!« Pendant les đćmonstrations qui suivirent contre les Allemands, des đćtachements militaires allemands commandes par les sous-lieutenants Mayer et Konig du 27eme rgt- d' inft- firent feu sur la foule et tuerent đeux jeunes gens bleesant gra-▼ement sept autres personnes et en touchant beaucop d* autres l^gerement-Les autorit^e allemandes ne trouverent pas un mot d' excu?e: les journaux rapportant la pleine vćritć furent con-ftsqu^s — mais malgrć tous les efforts, les pauvres victimes du mirltarisne allemand furent fet^es comme de« he-ros nationaux, ce quTils m^ritaient!
L'annexion de la Bosnie-Herzego-vine par 1* Autriche, accomplie le 6-/X-1908 provoqua un danger imminent de guerre entre F Autriche-Hongrie et la Serbie: de quel cote furent a cette epo-que la les Slovene??: Le >Slovenski Narod« du 7-/XL 1908 ecrit textnelle-ment: >Nous n'oublions pas dana ce conflit entre F Autriche-Hongrie et la Serbie que les Serbes sont nos freres par le sang, car nous ne voulons pas travailler comme đes serfs au »Drang oach Osten und Siiđen« allemand — magyar et cherchons un contact avec tous les Slaves. Nous F avons d' ailleurs deja trouvetc — Le >Finanzielles Tag-btattc de Vienne lui — meme previt dans un article (Nr* 231 du 9-fX. 1918) rapportant le mouvement iougoslave, la possibilite que le peuple jougoslave ehercherait a mettre a Fabri ses re-liques nationales — en dehors dee fron-tieres austro-hongroises!
Les mots prononoees par feu Fem-pereur Francois-Joseph I- en 1906 par lesquels il disait qu*il etait >avant tout prince allemand« avaient provoque ime ▼ive emotioa- Les Slovenes s*orientai-ent au Sud: v*rs les Croates et les Serbes, car ils vovaient nettement qn'ils ne pouvaient plus tenir kmgteaips sevla oontre les attaaues nationales et eeono-miques allemandes (aa nord et au nord-ouest) et magyares (au nord- est)* Le grand proces de 1914 centre la feone intelUgenoe slovsne au snj€t impml je
ment q«'av«it prU Fidee Jovfoslave avant U snerre: au printenps ds 1914 parat ima broehure >Klic od Gospe Svete« (Appel de U Sainte-Mere) pour F annivorsaire de F intronisation dn dernier duo slovene de Carinthie* (Les dues slovenes etaient, on le salt, Sntro-nises par les pa ysan 3 slovenes, le trone de pierre existe eneore aujourd* hui en Carinthie sur le ehamp de la Sainte-Mere [Gosposvetsko polje] dans une contree vivement disputee par les Slovenes de U delegation jougoslave a Pariš.) L'effet de cette broehure evo-quant le passe glorieux et Findepen-dance des Slovenea fut grand: la jeunesse des colleges a laquelle on n* avait pas permis de feter cet anniversaire s* in-surgea: des perquisitions furent exeeu-teos et les autoritćs reussirent a trouver des documents compromettants: on de-convrit vne organisation jongosUiTS đirige> contre la monarehie aastro-hongroise* Les meilleurn nvocats slovenes, par mi lesquels se trouvaient des politiques connus et les chefs de partis se deelarerent immediatement prets k plaider pour les aceuses au nombre de 32, employes, etudiants des colleges ou de F Universite- Voici quelques pasea-ges de F acte d' aceusation dresse par le procureur du tribunal regional a Lioubliana representant des autorites autri-chiennes (numero d' acte N 1183/14 du 26- IX- 1914) :>•♦-. Le mouvement jougoslave existe depuis longtemps • - . cette idee menace F existence de la monarehie- Ce mouvement oommenca apres les victoires des Serbes contre les Turcs- La propagande a tronve 1* e>ho d^sire dans de nombreus cereles- II est clair que les Serbes se sont servis de citovens austro-hongrois qui sont deve-nus des traitres • • . La perquisition a constate qu'on a travaillć en vue đe buts purement politiques- Le principal de ceux-ci etait de gagner F intelligence jougoalave- Pour la Carniole et le Littoral se sont chargćs de cette be-sogne . • • (suivent les noms) • • • Et om gens ont tronve on appei autaat aetit que passif aassi »đans les autres eer-cles de F intelligence - • • (Nom) a veću une annee a Belgrade et • • . s*y est prepare pour la propagande panserbe* Son fidele ami etait (nom)- Tous les deux se sont enfuis en juin 1914 • • • ils etaient les emissaires principaux de la propagande panserbe . - • En 1912—1913 une organisation fut fondee qui aecepta le programme jougoslave. Le but etait, selon les statuts, d'6doqner les ^tndiant« slovenes sur la base de 1* idće de F oni-f ication jougoslave .- - • F organisation devait entamer des relaiiong avec d'an-tres etudiants jomgoslaves - - - A Gori«* le sol pour la propagande panslave et panserbe etait des plus favorables et ce fut la que la premiere organisation fut fondee* L'organisation de Lioubliana envoie a Gorice • - • (nom) qui parvient a exercer une grande influence sur les cereles serbofiles de Gorice. (Nom) est exnulse de Sušak pour propagande panserbe . • • L' organe officietn etait la >Regeneration< dont le ton de haute trahison causa de Findignation . • • Le dub secret >Club jougoslave des aca-demiciens slovenesc (fonđe en 1913 a Vienne) • • • convoqua pour le 26-/VI« 1914 (!!) une reunion des etudiants jougoslaves . • -c Grace aux efforts des avocats les aceuses ne furent finalement condamnes qu' a des peines d* emprison-nement (conđamnation Vr 643/14^413 du 24*/XII. 1914. tribunal regiona! de Lioubliana)- Cet acte d* aceusation ne demande pas de commentaire!
II est vrai que le parti elsrical 6tait un peu moins hostile au gouvernement de Vienne, mais os n' etait que pour des raisons religieuses et per-sonneles, car, 1*: son but principal d* eđucation du peuple, suivant les purs principes de la religion catholique, fut plus ou moins favorise par la dvnastie eatholiq«e des Habsbourg; 2*: le chef du parti, Dr- Susteršič, etait un satel-lite de la cour imperiaie et un homme aveugle par son immense ambition- II combattait avec aeharneroent les libe-raux surtout quand il s* aginaait d* eiec-tions — mais il se trouvait entre denx feux: les liberanx qui tenaient bon sur-tout dans les villes et les sodalistes qui se soutenaient, qnand il s' agissait đe contrecarrer ee tvran absoln dn parti clćrical.
n-
Survint la guerre et V spos^ts sam p&rlentnt de 1914—1917. Ce temps est caracterise par les persecutions điri-gees contre les Hberatrs — parti de F opposition — et en meme temps aussi contre le derge dont F influence sur les pavsans et 1a convictien elovene etaient bien eonnnes des sotorites- Les chefe du parti liberal furent inscrits sur des >Iistes noiresc- Le ehateau de Lioubliana so remplit de osatAinss ds prisonniers appartenant 1 F intelligen-e* slovene: parmi enx am trouvaient le docteur 2erjAT, AdasHeBent vioe-president dn govvvnmMBt slovvBS) et de nombreux pretres- ChAqae Jovr Amensit do noaveUes ArrestAtions: Lo dr De«« professear 4 F Universite fat oDpriscmn^ a UortUAM et m m# tmt <ju' en rmisosi dv nms ctat« »sisdis <*** mM tc^Ia Kssctis U dr» By
actuellemont Adjoint a 1a delegation jougoslave k Pari« fut appele sons les drapeaux et dirige immediAtement sur le front ou son general lui declara oy-nignemgnt qu* il avait F ordro de F en-voyer en premiere ligne; Ivan Hribar, ancien maire de Lioubliana, Aujourd" hui ambassadeur jougoslave a Prague et qui deja avant la guerre avait pris part aux congres panslaves đe Petro-grad et de Mosoou fut inculpe de haute trahison: Ie juge qui conduisait F en-qoete judiciaire etait un Slovene, U le sauva de la conđamnation, mais nean-moins il fut interne jusqu' a la fin de | la guerre; Mr> Grafenauer, deputć slovene de Carinthie — ou 100.000 Slovenes n' avaient qu* un seul depute, alors que les Allemands en avaient un par 40*000 habitants — fut condamne a cinq ans de prison pour avoir >trouble F ordre publiquec- Ce ne sont la que quelques exemples- Que pourraient ra-conter eneore tous ces malheureuz qui furent dćclarćs suspeets: >p- v-< (poli-tisch verdachtig)t quels abimes de souffrances ne nous devoileraient — ils pas s' ils nous decrivaient ce qu* ils ont du subir de la part de leurs bour-raux autrichiens dans les camps de concentration! Et ces victimes qui furent eseortees par des đetachements militaires jusqu* au ehamp de tir de Lioubliana pour ne rentrer jamaisl Ces norts et ces pers^cnt^s vous erient no-tre »inoirc pour 1* Antriche • • .! Mais ce ne fut pas tout: F organisation gynmastique nationale >Sokol< qui avait collabore deja avant la guerre avec les Francais, les Tcheques, les Russes, les Polonais, les Croates et les Serbes et la »Slovenska Matica«, organisation pour F eđucation litteraire du peuple slovene furent suspendues ou dissoutes. Les autorites supprimerent toutes les reunions et toutes les assem-blees politiques* La censure sevit contre la presse*
On travaillait oependant puissa-ment pour 1* independance jougoslave-Lio dr- Trumbić (ministre jougoslave đes affaires žtrangeres et delegue jougoslave a Pariš) fondait le >Comite Jougoslavec et envovait des appels de Kome, ou le Comite avait son siege. II fut entenđu: le 18 avril 1915 se reuni-rent a Trieste quelques chefs des Slovenes: le dr- Cok, le dr- Gregorin, le dr. Kramer, le dr- Novak, le đr- Vladimir Ravnihar, Ie dr- 2erjav et les lea-dersCroates: Cotić, ledr-Mandić, leprof-Spinčić, le dr- Trinajstić: ils eignerent la deelaration pour F independanoe jougoslave. On decida que cette deelaration serait portee au dr^Trumbić avec des cartes geographiques. des donnees statistiques etc- par le dr- Gregorin et le dr- Trinajstić- Ceux — ci reussissent k franehir la frontiere- Les relaiions Avee I9 Entente etaient ainsi etablies des 1915 par F intermediaire đu dr* Trranbić.
Mais pris de tous cotea dans le cer-ele par les fronts des empirea centrani les Slovenes etaient forces de suppor-ter les agissements de leurs geoliers. La lutte systematique de F avidite im-perialiste et imperiaie organisee et preparee par les Allemands depuis des dizaines <T annćes contre F element slovene qui dtait la demiere barriere opposee a leur >t)rang nach der Adriac (Kxpansion vers F Adriatique) se-vissait et fetalt les triomphes de son action  deetruetive!            (A snivre-)
Vladimir Pintar:
fetaj Ini i Mantt riraal iinrtiMiL
Mala Srbija je dobro uvidevala ve-likanski pomen svetovne izobrazbe svoje inteligence in zato je s vsemi sredstvi delovala na to, da je njeno di-jAfitvo šio Studirat v tujino, — vsaj ba nekoliko semestrov- Pristnavala je v ta namen vse izpite inostransklh univerz in plačevala svojim dijakom naravnost knožje štipendije-
A pri nas? — Delalo se je pri nas ravno v nasprotnem pravcu! Avetrij-ska vlada ni nikakor priznavala izpi-tov položenih v inozemstvu; absolvira-ni akademik, ki je priSel is tujine, ie moral se na kaki avstr- univern položiti takozvani >nostrifikacij8ki< ispit, ki naj ga bi >usposobilc za Avstrijsko javno slnžbo- Sicer pa tuđi materijalne razmere nišo pripuSčale našemu dija-stvn studirati v tujini- Ze sa studij medicine in tehničnih znanosti na avstrij-skih visokih Solah jo moral biti dijak dobro >podprt< z doma- Kdor pa ni bil rojem v slati nbelkt je bil pa primoran poprijeti se filosoficnih ali pa pravnih naakov, — da ne govorim o teologiji, — ceprav ni cesto cntU prav nobenega' pokfioA ia to stroke- V risokosolskem mssta se je nafi dijak moral ubijati m i^^Atfmt inštrukciJAmi, ako ni hotel poginiti glađu, kor smesne podpori-ce, ki jih je Wl deleien od rasUteih podpornih đrustev, so ma komaj ssdo-štovale, da si jo placal sobo- Pravniki so so pA ponavadi udiTijali kakemu advokatu, ki jih je imkitrif*^ in sa 8 do lOurno dek> plate! sUhie nego ab-sohrssto kifrtnecm trgOTskagA knrsA, ^ka IsJc smjmV  đnivv^o Ia tAlmmsi !■•
mosgan od svojega izkorišcevAlcA, ni mogel o pravem času dovršiti svojih Studij, so mu rekli, da je >faliranc student*
Mislitn in upam, da so bo ta sistem ubijanja naših akademikov v bodoče ko-renito izpremenil. Naše dijaštvo mora dobiti na razpolago dovoljnih sredstev, da se poda studirat v tujino, osobito na kulturni zapad, da se more tam udobna posvetiti svojim naukom in priučiti tu-jim jezikom- V bližnji bodoenosti bi pri-hajala v poštev najprvo Švica, posebno za one, ki še ne znajo franeoskega ali angleškega jezika-
Švicarske univerze so po oelem svetu poznane radi njih izvrstne organizacije- Izvzemši medicinske nauke, švicarske univerze v vsakem pogledu nadkriljujejo te stare fabrike vladi uda-nih uradnikov, ki so bile od nekdaj av-strljske univerze- Na švicarskih uni-verzah, kakor tuđi na drugih visokih šolah je bilo vedno vpisano nebroj Francozov, Belgijcev, Italijanov, An-gležev in Južnih Amerikancev, kar je najboljše spričevalo o dobri kakovosti njihovi«
Omeniti hočem pred vsem na trat-ko sistem in organizacijo švicarskih univerz, potem pa objasniti današnje zivljenske pogoje dijaka v Svici-
Svica ima danes sedem univerz in to v sledecih mestih; Basel, Zurich; Bern, Fribourg (nemško Freiburg), Lausanne, Neufcbatel, Geneve- Prve tri so nemske, poslednje tri so franeoske, ona v Fribourgu je utrakvistična- Naj-starejša je baselska, najmlajfia neufeha-telska- Ražen dveh imajo vse tuđi medi* cinske fakultete, in so organizirane po sistemu štirih fakultet; na nekaterih je od pravne fakultete oddeljen studij političnih in socijalnih znanosti (sciences politiques et sociales), na drugih pa, kjer je ta studij, po avstrijskem zmot-nem sistemu, — se vedno združen z pravnimi nauki, se polaga na studij teh znanosti veliko ve5 važnosti kot v pokojni Avstriji- Pravnim fakultetam je običajno tuđi prideljen oddelek za tr-govske znanosti, ki je enakovreden vsaki trgovski akademiji. Učna doba na univerzah — izvzoto medicinske fakultete —, znašA normalno šest semestrov, ki tečejo brez prekinjenja, kar ni bil slučaj na avstrijskth univerzah, ako je kdo imel pri prvem izpitu >smok>c-Sicer je pa sistem izpitov po priliki isti kot na avstrijskih univerzah, le da se sem in tja kak predmet veS »ahteva. V podrobnosti se ne morem epudčati, ter ima vsaka univerza nekoliko drnga&e statute v tem pogledu- L* kar se tlos pravnoga doktorata naj omenlm, da tam ne zadostnje samo ponavljanje tvsli izpitov pod drugimi »okolnostmU, kot jo to bilo v Avstriji, ampak da Ja trebA v đosego ietega predložiti disertacijo aU tezo, t- j- znanstveno raspravo o ltalčf pravni instituciji, in jo, potem, ko je bila od profesorskega zbora sprejeta, tuđi >braniti<, da s tem kandidat dokaže, da jo je sam sestavil-
Najvažuejša je universa v I^anaan-, ne; na tej se je pred dvema letomai ustanovil kurz za konzularno Tnanosti, ki traja tuđi 6 semestrov- Na tej univer-si so nastavljeni kot profesor]! ucenja-ki evropske slave, od katerih pa stoji žalibog večina danes v našem sporu z Italijani popolnoma na nam sovražnem stališču- Znamenita je tuđi ženevska univerza; samo ti dve unlverzi sta iz-kljucno franooski in sta dostofme le onim, ki že već ali manj obvladajo franeoski jezik-
Našemu dijaitvu bi predvaem pri-porocal ti dve univerzi; kot prohodno univerzo sa one, ki nišo zmožnl fran-coscine pa hi priporočal ono v Fribur-gu- Univerza v Neufchatelu je premlada in ima več ali manj samo provincijalni značaj-                                          ».  -
Fribourg je malo mesto (okoli 25.000 preb-), glavno mesto istoimen* skega kantona, in se nahaja baš na je-zikovni meji francosko-nemSki. V me-stu samem se govori večinoma franeoski, toda vsakdo razume tuđi nemfiki* Tuđi na univerzi se izpiti polagajo v obeh jezikih- Mesto je mirno, brez hrnp-nih zabaviSč in zatorej kakor nala&č ustvarjeno za Studij- In kar je najvež-jega pomena je to, da je Fribourg danes najceneje mesto v Svici- Tako na pr» tam stane stanovanje z hrano 120—150 frankov mesecno* Naš dijak bi imel priliko, se tam v teku enega leta naučiti dobro franeoski, nakar bi lahko nada« ljeval svoje Studije v Lausanoi ali pa; Zenevi- Friburško univerzo je že pred vojno pohajalo mnogo Poljakov, Alsa-čanov in Amerikancev, med vojno pa mnogo Belgijcev, Francosov in tuđi ne-kaj srpskih dijakov-
Znana je tehnlcnA visoka šola v Zftrichu, predavanja so tam v nemakent jeziku; v Lausanne je franeoska tehnika ter Asronavticjd kurs na univerzi*
Svica ima tuđi več trgovskih viso^ Uli Sol, tako n- pr. v St Gallenu, Zu-richu, Baselu Itd- Skoro vsaka univerza ima oddelek za isobraibo imšenerjev kemije-
Danes so švicarsko univerze in visoke Sole prenapomjene, tako da ivi-> carske oblasti đanes le v redkih sluca-i jih na sovo vstopajocim diJAkom dajs}o dovoljenje sa vstop in pretttAa> ^ dHd. Tuđi sanđl v&mm tap^JMlH
Stran 4.
»3LOVENSKI NAROD*, dK U  aprite IM*
99 mew.
ga đenarja in pa zaradi tega, ker tvi-carske banke ne sprejemajo avstrijsklh bankovcev bi bilo zaenkrat, 6© ne orno-gočeno, vsaj silno otežkočeno bivanje v 6vici našemu dijaku- Niti naše banke ne poseđujejo danes dovoljno inozem-ske zlasti Švicarske valute za kritje svojih obveznosti v tujini, kje naj si torej privatnik preskrbi v zadostni me-ri tujega denarja? Kdor hoće danes iti v Svico, mora preko Svicarskega konzulata na Dunaju vložiti prošnjo na tujsko policijo (police des etrangers) ▼ Bernu in mora tej proSnji priiožiti spričevalo o nravni neoporečnosti in iz-kaz, da razpolaga z zađostnimi sredstvi sa prebivanje v Švici, ter zadostno utemeljiti namen svojega potovanja- Toda pri vsaki taki prošnji je 90% možnosti, đa bo odklonjena-
Zaenkrat je torej zelo neugodno in btežkočeno potovanje v Svico- Upajmo pa, da se bodo do najkasneje v jeseni spremenile razmere in da se bo tedaj nade dijaštvo v lepem številu vpisalo na švicarske univerze, kjer bo v obi li meri deležno prerojujoče zapadno-ev-ropske kulture-
Drž. tajnik dr. Ivan Semerđd,*
S!o?anjtvo ol on đvanaisTL
Kakšen je položaj Slovanstva v Času mirovne konference v Parizu?
1.  Rusija, razbila — nima tu svojega zastopnika.
2.  Bolgarija, poražena — deli njeno nsodo.
Jugoslavija, nepopolno ujedinjena, caka že dolgo na svoje priznanje in se bori za svoje prirodne in pravične raeje.
4.  Poljska se ujedinjuje in skuša z flasilstvom  doseči  maksimalne   meje.
5.  Cehoslovaki. ujedinjeni in enotnl, so bili sicer že zjjodaj priznani, ali so Se vedno težko bojuje za  svoje meje, ki bi naj zagotavljalc gospodarstvo in politično varnost češke države,
Torej razkroj in propad narodnih, oziroma bivših državnih samobitnosti in novi porajajoči se organizmi, ki jih napolniuie skrb za same temelje bodo-čega državnesa življenja in jim s tem kali  radost  nad   osvobojenjem.
Vse narodno, za vedno Slovanstvo (rusko gotovo, a bolgarsko menda tuđi) stoji na strani zmagovacev s svojimi simpatijami.
Predstavitelii štirih starih stabili-zavanih zmasovalnih držav odločujejo o usodi Slovanstva. Med temi štirimi ni zastopnika stomilijonske slovanske narodnosti! To je hiba. Do gotove mere je ta porgeška paralizovana s tem, da se predstavitelji štirih držav dobro za-vedajo, da bodo sadovi zrnate za^ota-vili trajen mir. ako se izkristanzuje slovanska stomilijonska masa v silne, za življenje sposobne države, katere bo vodila zavedna narodna intelisenca, simpatizujoča s starimi zmagoslavnimi državami zapada. A ako bi tuđi ne bilo djpđomatstsko zastopstvo Slovanstva na mirovni konferenci tako skromno, vendar bi Slovani ne mojrli uspešno uplivati na razvoi bodoče svoje usode, ker nišo niti v svoiih zahtevah složni, a ako so v posamnih točkah složni, se vobče ne zavedado vainosti teh po-samih točk in organcv, ki bi na? bili njih tolmači. Gotovo je, da bo donesla mirovna konferenca Slovanstvu mno&o dobrejra. Toda pred zaključenjem dol-ge, bolestne in fcrozne kaoitole v z^o-dovini človeštva, ki odioči o razvojni smeri Slovanstva morda za stoletia. bi se morala sestatl vsa narodna in no-Otično misleča Intelisjenca vsesa s?o-vanstva ter se posvetovati o vseli živ-ifenskUi vorašanjih svojih narodov iii držav. Ne mislim, da bi moralo imeti posvetovanje za posledico jednotno naziranje o vseh vpr&Šaniih, tikafcčih se vseb slovanskih narodov, prepiićan pa sem, da bi dobila s tem četvorica na mirovni koferenci v roke nesporni dofcazilni materijal za razna vprašanja, kl so življenska vprašanja i za zmaso-slane zapadne države ter predpogoj za trajnost sklem'enecra miru!
Slovani in Neslovani bi imeli pred zaključenjem tega poglavja še čas razmišljati o marsičem in Dopraviti mar-sikaj, kar se lahko naenkrat razvije v kronično in recidivujcčo bolezen na telesn sosednih držav, kafera bolezen lahko ogrožuje tuđi oddaljene prijatelje.
Predvsem bi bilo potreba nvaže-vati :
1. Glede Rašlje. V vsem civilizo-vanem svetu, menim, vlada prepriča-nje, da je v interesu kulture, v interesu svetovnega miru, da bi bila obnovljena Rusija. Nai bo na znotraj politično obnovljena kakorkoli, vendar pa tako, da bo mogla redno vršiti nanram narodu svoje poslanstvo kot kulturna država.
V interesu Slovanstva fe, da bi imela politično silna Rusfia Iste držav-oe meje. kakor pred vojno z izločitvijo seveda Poljske.
Ražen tega zasluži Rusija, da bi dobiio plačilo za žrtve, kl Jfti Je Imela v vojni, za žrtve, s katerimi fe v prvi polovici vojne resDorno zasigrurala po«-nejSo zmago. Ako se razdeti TurčUa, spada   Rusiji   Carigrad   s   primernim
*) Dr Tvan Semerlđ. bivšf orima-rfl okraine bolnice na Kral. VinohradlTi. se-daf državni talnfk v vladi CehoslovaSVe re-pnfiftke/ fe v Ce*H favnostf man kot eden naiholj odti^evHenfh Slnvanofilov, kl rudi med vofno ni nnVr!v*l svojega odloCrro slo-▼ansvesra mi^lferia. Or. Semer^d le naiisal ta članek za nresečnlk n»oredne a'-ađ. omladine »Jujjoslavlfn« v Prasf. Članak prfnbčujemo v prevodn tud! mU ker fe tk-toaka.                                          R. P.
osemljem ob južni obali Crnejfi moria in sicer tako, da bi bita preko Kavkaia teritorijalno zvezmna s Carigradom. Rusiji mora biti otvorjen izhod skori Dardanele in očuvano morje na tevero-zapadu. Demokratična Rusija zaslcura svobodni razvoj obmejnim narodom na severo-zapadu (Fincem, Cstom, Lofl-šem in Litavcem) in na Sugo-vzhodiL
Kdo drujrt se nai danes v prvi vrsti zavzame za zapušteno Rušilo, ka-kor njeni  prijatelji Slovani?
Slovani obrntte se na svet četvorice v Parizu, ne čakaite na kak sJo-vanskl kongres aQ kouierenco. obra-čajte se nanj vsaj z rezoluctiaml, zafcv tevajte potom časoplsja, nai bi sver četvorice no zapusti! Rusije! Obraćajte se na mirovno komerenen! Rusija zo-pet vstane! Rusija bo zopet mogočna in se bo s hvaležnostjo spominjala na pomo^ ?vojih manjših bratov, izkazano v najtežjih  njenih  dneh.
Rusi so dober narod in so bili vsikdar hvaležni. Rusija, prepuščena sebi. zabrede v območje Oermanijc. Na to je treba vedno in vedno opo-zarjati svet čct\rorice v Parizu.
2.   Glede  BolsarOe.
Bolgarija nai dobi vso Dobrudžo, kakor jo je imela pred Balkansko vojno, in vsaj oolvico evropske 'Jurčije (drucra polovica naj pripade fcospodar-ju Carigrada). Romnni nai bi dali iz svojih rok vsaj del Dobnidže, ki so jo imeli v oblasti pred balkansko vojno. Je po večini slovanska- Romuni so dobili zadostno nagrado na Ogrskem. Solun z vsem, kar se razprostira od mesta na vzhod, pripada v v*-akem slučaju Slovanom — bodisi Srbom, bodisi Bolgčirom. Orki lahko dobe odSkodni-no v Mali Aziji. Ako ostane Solun Grkom, je izdubljen. Prestanišče brez za-ledja je obsojeno na smrt
Grki imalo luk v izobilju in ne po-trebujejo Soluna.
3.   Jugoslaviji spada  vse, kar leii na jiidranskcm  inoriu  in  na  zapadnih iuejah brvatsl:s in slovenske Jugoslavije. K Jugoslaviji spadaio tuđi italijan-ski  Slovenci   (Rezfani   —  ^0.000  dus). Osvobojeni morajo biti rudi Slovani v stari Panoniji So to  povečini Hrvati, po   manjšini   Slovenci.    Jugoslovanoui morata nesporno prrpast! Trst in Reka
—  kar o tem  govore diplomatie bre7 razlike  narodnosti, je  samo  diplomatska modost — jaz nisem  diplomat  in srovorim  iskreno  po  svojem  prepriča-n.iu-    Jugoslovanom    spada   v   Banatu rnno.sro  več  ozemija.   kakor   sra   imajo zasedene^a.   Kompaktna   skuDina   srb-skih naseibin sesfa daleko preko Teme-švara. Ako dobi igTo Italija in ako Ja-Koslovani   ne  bodo  vsi  ujedinjeni,   se bo pred vsem razvoj mednarodnih od-nošajev in stikov gibal v docela dru^ci smeri. kaknr si ie to zamislila Ententa
—  Jng< flovnni vendarle osvobode vse svoje brate!
4.  Glede Potfske. Poliaki naj pred vsem skrbe za to. da si zagotove svoje me je nasrmt* \eni£ijl.
Poljaki segajo v širokem pasu k morju in ta dostop k moriu bi morali braniti z največjo trdovratnostjo. 2akaj bi se ne smela zanadna m vzhocinaPru-sija pripadati Poljski? Ako so mogli Poljaki živeti pod prusklmi kralji, čemu bi se nerno^lanokoriti pesČicaNem-cev svobodni poljski republiki? Ako bodo mele Poljske napram Rusom dru^e. kakor etnografske, botno Imeli v Slovanstvu nove spore, nove boje ...
Poljska stremljenja jtfede Tešin-skega in gornje pruske Slezije so na-sproti Cehom krivična. Zato bi bilo važno, da bi bile meje poljske in češko-slovaške države v pruski Šleziji Čim-najdaljše!
5.   Cehoslovaki   rjotrebujejo   da bi se iim ničesar ne odž^lonilo od njihovih zgodovinskih mej v Češki,   Moravi in §fezfji.    Rabiio vse Tešinsko *n gornlo prusko ^lezi'o od Mvslovic preko Rati-bora k Osoblazi. V pokrajini crebivajo Cehi s prehodnim    če§kopoHskim    na-rečj'em, ki se ne Čutijo Poljake. Potre-bujejo Kladsko, korekturo meia pri Bratislavi (ozemlje od Hainburjra k Rora-vi)   in   potrebujejo  n e i z o g i b no todi   teritorialno   spojen je   z J u g o s 1 a vi j o.
Ako ne borno teritorialno spojeni z Jugoslavijo. pade Cehoslovaška republika v območje velike Nemčije. Zve-za s svetom bo šla preko Hamburga in bo za nas ćelo ugodna. Ml nacionale! Jn panslavfsti češki se borno sicer jezfli. borno ropotali proti temu, toda ostali borno v manjšini proti praktikom, ki nam s svinčnikom v rok i dokažejo, da inače ne borno mogli živeti, ako se ne borno posluževali ugodnosti brezhibne-ga spojenja preko Hamburga za naše transporte in tuje surovine.
Ako ne borno imeli terlto-rljalnega korldorja preko stare Panonije k jnžnemu morju, pade naša cena sa ententa zelo globoko, morda ćelo na ničlo in pri najboljSj volji se ne borno mogli resiti iz »ljubeznjivega« objetja matere Germanije! Ako ententa dovo 1 i, đa propade te-ritorialni koridor, zagreSi na svojih nafboljfih prijate-ljih zločin In se odpove svojih najvdaneliih savezni* kov, ker jlh napravi bres-silne in jih uklene v spone...
6.  Glede LniKaaov.
Lužice na severu. na zapad« tn vzhodu z etnografskim! mefami n« Jugu skupna mela s ČeSko, v kolTkor Je to mogoče (s priktepltvljo ozemfla. teer-manTzovanega v zadnlem polsto!etfu). Ako W ne Wlo mogoče Lu^lc zdrn-: žitJ s Ce?koslova5ko repabliko, potem 1 se nai Doskrtt vsaj sa mednarodno nie-Ino zaSOta
Nesporne toOte, sjede katet* W se Uto sloffii r* SJovmni ta U W Prlp^ mode tom k nmnftčenj« wtib idedov, so priblilno te-le;
Lužice, koridor, sjedlsjt-nje vieh JagosloviBOV, dostop Poljske k morio od So-pot k Tylžl. Dobrođfa in del Turčlje ĐolgarlR obnovljenje Rusije.
V koliko morejo v ten smislu delo-vmtl tad! diplomatski zastopniki slovan-ftldh narodov (ki so prlsotni na konferenci), pustimo to vprašamje na strani. Gotovo izpolnjujejo svojo doIŽnost v kolikor iim je mogoče v mejah svojega urad*-erra položaja.
Zelel bi samo, da bi bil rudi narod sam pomočnik in glasnik naporov svojih znstopnikov.
Potreba ie. ds bi takol vsaj vse narodno slovansko časopis je enodušno branilo te zahteve, ako bi se tuđi narav-nost ne tikale nie^e^a la^tnesca pleme-na. Toda brez kolebanja in z vso sila Hora ruit (Bije že dvan   sta ura.)
6 umetniSki vzgoji naSega narod?.
Misli in predlogi k preosnovi na&h Sol>
Fr- Saher
(Konae.)
• • • Na gori se svoti >bela eerkvica<- V velikem oltarju je »lika svete družine, delo s1 ovi tega domaćega slikarja- Sveti Jožef drži belo lilijo v rokab. Pred njo pa jo postavil estetsko >posebno< na-vdahnjeni rerkvenik ali kaka pobožna devica v papirnatem loncku papirnato lilijo v posmeh amotvorn na sliki- Sara ogabna, ki je vredna jedva ognja v domaći peči, zakriva nam sliko na oltarju-
Na selenem pobočja ra^te oerkvica-Na eni strani ji dajejo ozadje krone vi-sokega in košatega sadnega drevja, na drugi otrani stoje čedne vaške bišioe-Okna cerkrena koncavajo v oštrih lo-kih, dele jih okviri iz pristnega kamna-Lep gotiški slog! Ali ee zavedajo žup-Ijetni, da imajo v vaši umotvor in zgo-dovinsko vređnost prve vrste, ki jo je treba skrbno čuvati? — Da, tuđi xgodo-vine je tu treba! Naj bi vedeli, kdo jo je stavil, kedaj se je to zgodilo.
Na razpotju je znamenje- AB vidimo v njem še kaj đruerega nego izraz pobožnosti, ali ni tuđi izraz našega umetniškega zmisla, ki se kaže v lepih proporcijah njegovih delov, v lepih oblikah etebričkov, v izbranih barvah itd-
Idimo v domaob oerkev. Se prej, ko stopimo vanjo, si oglejmo vrata- Mfcar se je ravnal pri svojem delu po prizn«-nih nacelih proporcij- Ni treba eicer omeniti zlatega prereza, a ni težko prepričati, đa bi ne bila vrata lepša, če bi se njena polja delila drugaoe* Na široko jih deli lizena, ki konca navzgor v kapitel, spodaj v čl eno vi to bazo- Vsak del zase je zopet razdeljen v manjše elene; vsak člen opravlja svojo nalogo. Nad podboji, ki so sami okrašeni z orl-srinalnimi ornamenti je sleme baročnega ali renesanciiega sloga* Poveđali borno, od kod fe ta okrasek posnet, kakden po-men ima*
Stopimo v cerkev! Mogočen obok nosi kor; podprt je z mramornatim ete-brom. Zakaj ima ta eteber to in ne dru-l»ačno obliko? Kolikokrat se da prene-sti premer v viMno? Ali bi bil lepši in bi vstrezal svoji nalogi, če bi bil vit-kejši ali debelejši. ali bi bil lepši e ka-nelurami ali brez njih? Kaj pomeni zeroraj na vratu svitek, kaj pod ploščo? Ali ima še druge okraske? Kako jih imenujemo? Kaj se izraza z razninri deli? Ali bi ne opravi jal steb«r svoje naloge tuđi. 6e bi ne imel teh členov? Da, da, ali umetniku je do tega, da tuđi na vnanje pokaže, kake so funkcije vsakemu členu in to izraza na svoj po-«eben nn^in tako, da nam je všec ćeli tvor* To eo đelali že narodi starega veka. naj|l©T>6e in najdovršenejse Grki-
Pri stebru je kropilnik iz pisanega mramor ja- Po svoji osnovni podobi po-snema školjko, a ni več školjka- Stilizirana je njena oblika; prilagodila se ie materijalu, tehniki in namenu. Ugodno vpliva na oko vse to delo- Ce bi postavil tja navadno skledo, bi nas ne zadovoljila- Školjka stoji na podstavku, ki je »opet lepo členovit. Navađen ste-ber hi nam ne ugajal-
Glejmo tja proti glavnemu oltarju! Da, oltar! Kaj se da o njem vse povezati! Kaj je služilo prvim kristjanom mesto oltarja pri svetih opravilih, tam v saduhlih katakombah? Pokazali borno v soli sliko, ki predstavlja prostor bogoslužja prvih krietjanov- — Od kod so dobili potom, ko ni bilo treba vec na grobovih mufenikoT mafievati, oltarji svojo obliko? Primerjajmo jih • #lav*-feki starih Rimljanov- Idimo ▼ duhu oređ Konstanti nov tok. potem pa na Forum Fomanum! — Ista razdelitrv na rif ino. ista na Širino, isti loki, isti sie-hri isti venci In slemena. seveda ▼•» manfse in fie • đrngiml dodstkt kl so nammijeni našemu bogoslužju tn vstrs-iftjo naHm vers^im nazorom- V*nk del govori sro| ferlk, govori • wp©dovf«l, o svojem nnmenn o svoji lepotf. o sr#-fem nastanku. Skrita je ta lepota, ne-usiljiva, sele poinkati jo je treba* Krsr seo pristen materijal, k»rar»kl mramor, fsrori veliko btos4o te 4a> obUki %m-
đoTtto TBtAfost,   katove ponen sponm lettstt,  kl ▼% kal !• *« *■ mM
Nad •harjem je Mg* oks# «mb#U-isa ■«■■«■< Tam pa jo okrasek dru-ioga nsMsni Sluti smbo Upoti, no po* ve več, nogo boo* veseliU oko- Od kod je? Ali je akaatov list, dol rastUne sre-doassskega podsebja, ki je izpremi« Bjal svojo obliko toiikokrat, kolikor je netnlikih dob od Perikleja do Vilzo-na- Vsaka oblika ima zopet svojo zgo-dovino, govori o svojem sijajnem življenju na Lisikratovem spomeniku, na rimskem kolose ju, na cerkvi sv. Petra v Rimu in na novejših zgradbah ter slednjič o svoji slavni smrti v najno-vejši dobi- Njen namen je dekorativan, pa se tuđi ujema s stavbo, torej tuđi stmktiveii*
Na prižniđ pođobe, včasih tuđi reljefi, ki govore o moči besede, tu božje besede. To je umetnost z vse bi no, ki ne učinku je samo po oblik i, ampak tuđi s svojo literariSno enovjo, zgodbico, legendo, ki jo pripoveduje pobožnemu poslušalcu- — Danes so nmetniški na-«>ri drugaini- Ko borno zreli za to, bo-mo tuđi to svojim poslusalcem na zgle-dih raztolmačili, da mora umotvor učin-kovati sam na sebi po svojih nnietai-ških kvalitetah, po obliki, barvi, kompoziciji, tehniki, pa ne s tem, kar iz zgođovinc ali literature pripoveduje-To je uinctiiost zgolj zrradi nmetnostij
Dvignimo oko! V presbiteriju na svodu so slike- Morda ne ustrezajo na-§emu okusu popolnoma. Pa nastale so v predavn©in Času, izliv so pobožnega ustvaritelja, ki 3e vso svojo dušo izlil v umotvor in vtelesil svoj nnjboljši okus; tedanji ča^ ga je občuđovaJ- Ne delajmo mu mi krivice! — Slikano je na presno« Kaj se to pravi? — Razložili borno to tehniko in vneli poslušalce za lepe namen© umetnika, ki je moral imeti veliko spretnost, da je bil kos svoji nalogi. (Drugokrat borno morda imeli priliko razložiti tehniko mozaika, kje na ka-kem pokopališču ali drugje-)
Tam na ?povednici vse polno okraskov! Vsak govori o svoji nalogi, vsak je svojega posebnega izvora, ima ^evoj motiv- — Ta deli ploskev, drugi obroblja, tretji stremi kvišku ali tvori prijeten konec navzgor; morda je podo-ben vazi« Tega dovolj homo našli tuđi na klopeh v cerkvi, ua starih omarah v zakrtatiji in đrugje-
Mareikaj se bo dalo prerisatL Te prilike ne bomo pustili neizkorišcene-Tedaj borno sele razumeli sestavo in pomeo okraska!
Nismo se daleko izcrpali vse umet-niške kvalitete- Na*li še bomo v domaČi cerkvi marsikaj, ko bomo razlagali. U?ei5 se bomo učili! Napravili bomo pa o tem nacrt Nacrt bomo spopolnili z umetniSko učnimi slikanu in porazde-lili bomo snov po starosti in zmožnoeti uCencer in ozirali se bomo na risanje, zgođovino in druge sem spadajoce predmete, na višjih stopnjah na literaturo*
Bol] draga nam bode ta snov nego šolska kronika, ki pripoveduje včasih res kaj pomembnega, često pa le morda prerada irovori o obiskih proslulih nem-škutarskih nadzornikov neslavnega spomina- — Te «€ne slike ostanejo na zavodu in trorijo ves materijal umetni-škega pouka, kl se ima podavati na dotični soli tekom Ijudskošolske (ali še viSje) dobe vsakega učenca- Pođprta je ta snov z nabranim i učili v šolskem okolišu in njegovi blizini- Rabili ga bomo zlasti tuđi pri risanju- V tej zbirki vidimo narodne vezenine. okraske z oblek narodne nose, okrašene predmete kakor piruhe, prte, avbe, pasove, škrinje, posode. orodje, pohiitro in druge izdelke domaće obrti, tu lesene, tam že-lezne, zonet drugje lončene*
Ostali pa ne bomo doma. Spomladi pojdemo gledat k podružniri in izleti-mo k sesedni župni eerkvi* Morda je ^e znamenitejša nego domača- — Med potom si ogledamo kiše v starem kranj-skem slogu, s svojimi hodniki, stebri, mrežarni, đurmi in slemeni- Posetill bomo delavnieo umetnega obrtnika sli morda kinarja v okolici ali grad v blizini, ^egar gostoljubni lastnlk nas bo ponosno vodil po dvoranah in razlagal avoje umetnine-
Na narodni hiŠi bomo tolmačili. kako je nastal njen eHog iz nunena, ki mu hiSa služi in iz materijala, ki je bil eeno na rmspolago, — tu les, tam kamen ali opeka, drugje na Široki ravani naše sirne domovine ilovica protkana s slamo. — Mreže, ki so na malih oknih po-trebne, so ob enem kras poslopju- Na slemenu sli na svislih so naslikani ali iz malte modelirani okraski* — Posebno lepe so duri s podvoji, kjer so morda vreiani klincid In drugi ornamentalni narorfni motivi.
Na naši sol! v vasf je stvar popol-noma druga^na- Sola služi đrugemu na-menu nesro kmetifika hišiea in nova j*v — Pa nas stavbenik ni bil popolnoma vesc toga kaj bi ugnjata našemu doma-čemu oku«u in bi zahteval namen po-slopja- PrereS se je oddaljfi od »arod-neira sloga in to bres potrebo- Na voglih jo napravi] is malte oblike, kl bi naj posnemale isklesane kvadre (rustiko), kakor vidimo to na hišah v mestih, ki posnemnjo slog italljanske renesance. Poveđali borno, da je bila rustika na »UHJtmki (ftorootioakl) paka u prist-
nega mramorja, da je ta slog nastal ▼ Ćafiih polnih bojev in nemirov, ko jo bilo treba knezom, đa so se savarovali v takih trdnih stavbah, ki v pritlidju niti oken nišo imeli, proti napadom so-vrainikov- — Banes ni tega treba — in kaj bi pomagala ta malta! — torej tuđi. ta slog ni pri nas opravičen- Ce bi de-laH na naših hisah rustiko, bi morala biti is kamna, kakor je bila na rene-sančnih stavbah v Italiji. To bi bilo brezmiselno- Pač pa porabljamo danes drug materijal, namreč beton in železo, iz katerega se lahko napravi jo drugi okraski neprisiljeno- To vidimo na novih mostovih, na drugih modernih zgradbah- Zato se popeljemo enkrat v Ljubljano. Tam vođi nov most Sez Ljubljanico. Ogledali si bomo njegov slog, ki je — podan po pogojin materijala, betona in žoleza,, popolnoma dru-gačen nego ie star most iz izklesanega kamna- Primerjali ga bomo z novim posebno glede okraskov in konstrukci* je; — pa le kmalu! Skoda ga bode, fe© pade!
Postali bomo na drugem mestu pri izložbenih oknih iiekterih mizarjev* Kaka razlika med našim domaćim po-hištvom in tem! Tu ne vidimo nič okraskov kakor na starem pohlštvu, ampak je gladko, vse umerjeno, a venđar le-po, ker je iz plemenitega lesa in zelo skrbno izdelano. Prepričali se bode-mo, da je predmet tuđi lahko lept ?e ga ne krasi plastičen nakit, ki streSe ▼ sobi prah- Učinku je namreč po lepoti in pristnosti snovi, po skrbnem delu in po svoji praktični uredbi, ker dobro služi vsakdanji rabi- — Stopimo v delavnieo in prepričajmo se o tem?
To bomo videli tuđi na posođah« Pa tu bode več negativnih nego pozi* tivnih zgleđov- Kaj se vse ne prodaja!
—  Vaze polne brezmiselnih okraskov, ki nimajo   drugega pomena,   nego   da strežejo prah v sobah in đajo gospodi-njam nepotrebnega del a, ko jih morajo snažiti, vaze fantastičnih oblik,    jedva da še morejo stati, iz slabega   materijala, pa zato z več okraski, đa jim kri-jejo slabosti in mamijo ueveščega kupca, ki se da varati po tem usiljivem tu-jem >§unđuc, ostankov iz tovaru naših sovražnikov,    k! jih drugje  ne morejo prodati. (In kako vlogo igra bronca na naših bižuterijah! Naravnost ostudno!)
Kako vse drugačne so posode našega domaćega izdelka* Preproste so, brez nepotrebnega nakita; pa imajo taka oblike, kakor služijo namenu- Ljub-ši mi je nas lonec, ki ga burklje okle* pajo vsaki dan, naša skleda, naš cvet-lični lonec, — kaj sele nas vrč, naša čutarica, naša majolika!
Posode lepe oblike pa si tiočemo ogledati v muzeju. Grki so bili v izde-lovanju vaz mojstri, še danes nepreko-šeni! — Pa seveda, v muzej pojdemo pozneje* Pot nas pelje po ljubljanskih ulieah- Tu bomo opozarjali na razne stavbe, stare, veličastne, v ampirskem slogu, v renesanci, Če tuđi ne rabimo teh izrazov- Pa poveđali borno, iz kate-rih čaeov eo približno- — Na vsak način pa 6i ogledamo tuđi licej, đa raztol-mačimo slog poslopja, nastal iz prepro-stega materijala, fci ga ne prikriva, ampak pošteno kaže in s tem učinku je, đa na zunaj pristao kaže, iz česa je znotraj, pa le sveto služi svojemu namenu po lepi notranji uredbi.
Vsega pa v Ljubljani ogledati ne moremo- To moramo pustiti za tište, ki pojđejo v mesto v solo- Dosti imajo snovi za osem let sređnješolskega Studija, ?e si ogleđttjo vse eerkve in kar je ▼ njih znamenitega! Muzej in umetniška galerija sta še privržek.
Vendar pa ne moremo iti mimo ne-katerih znamenitosti' Obcuđovali bomo tu Robbov vodnjak. mestno hiso, stol-nieo. eerkev sv- Jakoba s Sobieevimi slikarai itd- — Pa tega je prevec! — Domu grede ali ob drugi priliki bomo pripovedovali učencem, kake sitnosti je imel Robba, ko je stvarjal ta vodnjak, umotvor prve vrste v naši široki domovini« — Danes pa misli jo mestni pa-glavci, da stoji zato, da raz njega teiijo radoveđnost z >visjega umetniškega stališčac, kadar so pri narodnih slav-nostih in drugih prilikah gnete velika množica po mestnem trgu. (Taki ne bomo mi kine Uski dečki, ki nas ni obliza-la mestna kultura!)
Bili smo tuđi v muzeju- Veliko pre-veČ snovi! Tu imajo pač Ljubljančani dobro! — Kar na kupu jim je umetnost! Pa malo jim koristi! 2e v veži stojita dva kipa. ki jih nihče ne ume- Kđo ve, da sta Adam in Evm stala v linah prve-ga na ds trop jj a, prestare mestne hilie, da ju omenja že Valvazor kot »izborao nmetniSko delo«, da govori o njiju pravljica, naj bi ju moral vsak poljubiti, kdor je prisel prvič v Ljubljano?
—  Jasno bode vsakemu, kako vlogo torej isrra nno^vor na me«tu   ki    mu    je prvotno đf»!o*en. da pa se roniža,    ko priđe v muzej  na vlo^o striT* Sare, po-zablieneira vtonrlega sp0101^11*.
Dovolj zgledov! — 0©ga nam Je treba? V prvi vrsti uinevaijTa ra to, kar fn»*"»o. *t% tera fe ilostt Že «e4«j v original «M Ni nam Se treba reprodukciji •— če hočemo razumeti to, cesar nr>m naša umetnost nudi v oerkvi, na ulici, na domu, na costi, v gorpki vaši in konečno v muzejju, imamo snovi dovolj sa vsako ioltko loto   od   prvog«
99» «ać» .
»JLOVENSKJ NARCW ** 28. aprila 1919.
Stran 5.
razreda ljudske sole đo osmega* raare* da gimnazije*
Pa to snov je Sele treba rfbratl ia izbrati ter urediti, pred vaem pa ekr-beti za ta, da nam ostane in jo rasume učitelifttvo- — Nujno Je potrebna preo-reditev učiteljiič, srednjih lol in ▼§©• uči liše tuđi v tem zmislu glede umetni-žke vzgoje- Snovi je dovolj, da o njoj premišljujomo. Vsi tišti, ki se bodo za to stran naše vzgoje posebno zaainudft, ne bodo združili v organizacijo* Prire-jali bodo predavanja in izlete po domovini, zbirali bodo ostanke narodne umetnosti, skrbeli bođo, da se. če le raogoče, ohranijo tam, kjer jim je prvotno odkazano mesto- Razstave modernoga sloga bodo nameček temu-
Ko nastopijo zdrave razmere, izle-iimo v razna mesta Jugoslavije. Trst, Dubrovnik, Beograd, Sarajevo, Mostar, — potem pa v Atene, Carigrad, tudl v Ttalijo in v Pariz- To bi bil naš ideali
Morđa nam bode časa in sredstev teđostajalo- Premisliti pa je, ali ne poubijamo časa in sredstev za mnogo bolj niceve reci in ali se ne da 3 pravo ekonomijo vendar doseči, da se uresni-ćijo naše želje, ki jih tolmači klic: Dajte nam umetnosti!
Nekaj  najvažnejših predlogov:
1, Vzgoja očeša in roke v zmislu tnnetniških teženj naj se goji pri vsaki priliki*
2-  Zato naj se uvede:
a)  obvezni pouk v risanju na vseb očnih zavodih;  odmeri    nfij    se    temu predmetu prostor, ki nra    pristoja    po važnosti %
b)   umetniški   pouk  v  posebni  uri, motrenje umetnin  in nmetnilki  zleti-
c)  Kjer je mogoce, bavijo se učen-oi  z  raznimi  ročno=trm  v Tokotvornem pouku: modeliranje,  izrezovanje, tisek, šabloniranje,     cizeliranje,      mizarska, kartonaška in druga dola-    Negovanje cvetic delo na vrtu.
3-  Zbira naj se na vsaki soli snov za    umetniški    pouk-     Učila,    narodni umet-    izđelki,    učne slike,     životopisi umetnikov,  popisi  unietnin,    zgodovin-?ki podatki o umetninah, reprodukcija umetnin i- dr*
Par beseil k sprelema.
V »Slov. Narodu« je izšel članek o spreiemu regenta Aleksandra. V tem članku je podano nekaj misli, kakšna naj bi bila Ljubljana v slavnostnih dneh. Ni dvoma, da ie bil članek pisan iz srca vseh narodno čutečih ljudi, ki smatramo ta poset za zsodovinski tre-notek, ki naj ostane vsemu našemu narodu v srlobokem spominu. Iz zdravih in zavednih src našega ljudstva naj se napravi prosrram za sprejem. R a d os t slovenskejra naroda nad osvobojenjem naj odseva v teh dneh. Zato je prav, da pri tem ves narod sodeluje!
»Naprej« je reasnral na ta članek s posmchljivo notico. Stara Avstrija je zatirala vsak pojav naše narodne radosti in je Dritiskala na vse vrste naroda, da se je slišal žvenket okov po temnicah. Danes v svobodni Sloveniji naj mi sami dušimo vzklik radosti iz src osvobojenesra in zavednesra naroda! Ali naj svoboden narod nima toliko svobode, da na svoj način izrazi radost nad tem, da ie končano stoletno robstvo, da je prišel veliki dan određenja in da more slavnostno pozdraviti svojo s v o b o d o? Ali ni bilo dovolj resnili in težkih časov, da pozdravimo končno tuđi solnčen dan skupneara veselja. Saj tuđi delavec s ponosom slavi svol prvi maj, in vsi *a slave z njim — zakai bi torej narod vsaj enkrat ne srne! slaviti svoj državni praznik in pri tem pozdraviti svojo svobodo, ki je zanj istotako važna, ka-kor za delavca praznik 1. maja. Saj smo po težkih boiih in trpkih skušnjah vsi potrebni počitka in okrepčila. AH ni belgijsko delavstvo navdušeno pozdravilo kralja Alberta, ko se ie yra-čal v osvoboieno domovino? Mislimo, da je tuđi naša dolžnost, da dokumentiramo svojo državno idejo pred svetom in đa bo to nam pridobilo samo u z 1 e d, kar bo v korist državi in narodu.
Drujn članek v »SIov. Narodu« pravi, da naj bi bil sprejem dostoten, na ne drag. Ker nišo navedeni stroškn ne vem, kateri nacrt ie cenejši. Sicer na je to stvar naroda, ker bi se stroSki krili s spominskim odznakom in dru-snmi slavnostnimi drobnarijami. ki jfh vsak rad shrani za spomin In bi torej ne obremeni!! nikake blagajne In bi ne sicodovall mijnim Izdatkom v druee potrebne svrhe vlade ali magistrata. Naš domač vladar priđe sedal k nam prvič po 1000 letih, sprejem mora biti dostojen, zato naf se nacrt ne ravna toliko po ceni, kakor po pomena in nai se uredi tako, da bo narodu ostal v neizbrlsnem spominn. Polovičarska priprava nam ne bi delala časti in H nas s"mo nokazala v žalostni lučL V Pari n r?a or. ć?\a\o velikanskc priprave zn proslavo miru. Vsa nmetniška kolorita sodeltne. Ml morebiti ne borno mori? z radostfo    slaviti oraznlk miru
—  nač na borno imeli   tem več vzroka pokazati svojo    narodno volio % proslavo državne misli. Dasi fe tudl Franđla Izčrpana
—  vendar fcoče proslavit! svof zsrodo-vfnctcj trenvfek In s tem Dokazati svofo kvlturvo silo.    Mislim, da Imsnio tudl mf doveli vzroka   ob tej nrilHrJ noka-zafl svofo   narodno   te kulturno silo, zato se mi zjđi   nacrt v »SIov. Naroda popolnoma primeren. đa v njem pokažemo sete— svetu in sebi
Upmtt ]e. da bodo naS natcmattSk! kro«i — kakor Je to đrnejod — tuđi to sodelovaU m soopokUt saCrt Tu je prilika, da naša npodaHJaioča nmet-nost pokaže* da ima »lov. lemlia umetntka. Tudl to Je kultaren doka* ment. Kot Žena - Jaicoslovanka sem si dovolila povedati teh par misH z ie-Uo. da bi se naša Javnost zavedala pomena teta dorodka In da bi se kmafn začelo s pripravamt pri katerih naj M sodclovali vsi sloji naroda, da tako v tem ozlru dokumentiramo svojo skup-nost. Slavnostni dnevl v Ljubljani ob posetu našega prve ga domaćega vla-darja naj bo dokaz naSe skupne državne narodne in knlturne zavesti._____________________
Povodeni v Kostanjevid
Koštan j ©vica, 22. aprila 1919. (Zakasnelo došlo-) K včeraj&nem poroci lu dodatno poročam, da je do danes padla voda za 1 m 30 cm, vendar je še polovica mesta preplavljenoga- HiSe na severnem konca tičijo se do pol metra v vodi* Promet se je odprl že na juž-nem delu in morejo Ijudje zopet v trgovine, urade in na pošto- Tuđi je mogla že danes priti pošta iz Novega mesta; včerajsna iz Krškega pa s© je morala vrniti-
Po hišah iz katerih je voda že od-tokla, se seđaj vidi velikanska škoda na poslopjih, pohištvu, obleki. perilu, štedi lnikih, postel i ni opravi, kuhinjski po-?odi itd- Do kodrr Jo segla vođa. je omet na poslopjih ođletel. talne đeske po so-bah so se dvi^ile, vpognile in srveri-žile. da bo treba novih, na pohištvn je popuPtil lep (lira) in odstopila prevleka (furnir), v kleteh je prevrnilo sode z vinom, kadi e kislo repo in zeljem, krornpir ie popolnoma pokvarjen, da o moki in žitu niti ne govorim-
Prebivanje v teh vlažnih stanova-njih gotovo ne bo poape#evalo zdravja in je nekaj ljndi, ki so bili primorani ćele dneve bresti po vodi do kolen, že obolelo- Kostanjevica pa je še danes brez zdravuika in brer vsake lekarne*
Xa vrtovih bo treba od kraja obde-lati. pognojiti in saditi, kamor je segla voda, je vse uničeno, sađno drevje po-nekod ponivano s koreninami, tioicena je tuđi ozimnina in letoinje Betve; kar jfe kroTOpirja že posajenega> gnije in ne bo vzklil-
Po površni cenitvi škode (natančne še ni mogoče dognati). znaša_ta v xne-stu, vrtovih in na polju blizu pol mili-jona kron. Utonilo je nekaj prasičev in telet. kuretine in dr.
Cloveških žrtev hvalabogu ni, ker eo Kostanjevičani brea izjeme dobri plavači in vozači-
Neprijetno dirne meSSane ocitek gotovih oseb, da je ta nesreća očitek gotovih oseb. da je ta nesreća božja ka-zen za meščane, ker nišo v taboru SLS in ker so vedno napredno vodili- V ta-kih slučaiih bi se pač morala brzdati strankarska strast in verski fanatizem-
Od javnih naprav so poškodovani vsi trlje mostovi: dva mesrnaj na Krki in okrajnocestni na Studeni-
Pri tej priliki j« omeniti na naslov naše pokrajinske vlade, đa je vendar že skrajni čas, đa prevzame omenjena mostova na državni cesti država v laet-no režijo in ju temeljito renovira- Me-ščanski korporaciji so pošla vsa sredstva za popravo mo«tov in mostna mitnica, anahronizera iz srednjega veka, bi tuđi že lahko zginila-
Prebivalci mesta in okolice zelo obžalujejo, da ni pri tcj priliki vođa od-nesla nekaj nepotrebnih nemčurjev, ki tu nimajo nikakeera opravila in zas^đa-jo lepa stanovanja, ko medtem obrtnik i, ki jih nujno rabimo, ne morejo najti etanovanj- Produktivni stan mora proc" ođ nas, nepotrebni lah^okurhi mu od-jeđajo Živež in zaseđajo prostor* Men-da bi vendar naš oboi neki odbor kaj ukrenil proti tem razmeram« Imamo go-riške begnnce, naše najljubše Slovence; pa ti ne delajo napote in so ▼ vsa* kem oziru zelo skromni* A da se šop1-rijo v našem mestu elementi po najlep-5ih stanovanjih. elementi, ki so se med vojno vendar take oćitno obnašali kot eksponenti Stiirphove vlade, v tem času pa rcajponižnejši brivec ne more otvoriti brfvnice, ker ne dobi stanovanja« to je vendar velika brezbrižnost javn«f oblasti.
Tuđi v Kostanjevici bo treba želez-ne metle; s samo dobroto Širimo le oš&bnost, s popuščanjem sehvaleznost vseh onih, ki bi raje đanes kot jutri zagrabili zopet za avstrijske vajeti io vihteli šusterčijanske in pruske biče.
L»e odlofnost in spoštovanje do sa-mega sebe- rodi pozornost in spoštova-nje drugih do nas-
Politično vesti.
Pffitfeni Mob DJS. Sestanek hitri v torek ob 3. uri v tajništvu stranke!
Krajeva* org. J. D. S. t RieUMik priredi v nedelfo 27. april* shod pri Kapeli ,kjcr Kovori đr. Kodcnnan o političnem položaju, denament vpra-šanin ter razlastitvi veleposestev! Obenem bo občni zbor krajevne orsft-niztdje.
b Sfovetoradca. V nedeljo dne 4. maja ob 3. popoldne se vrij v proftorfli Narodnega doma, oziroma na pfoatem
moste velfld luni shod JD& U*mo. m
vefiko vddefbo od Hi*u in đaleč, kfer bodo poročali o položaju nafl vrli xa-stopniki, kakor prof Voclar. doktor Kukovecdr. Rtvnik itd.
K sJsrl St*Hl Z arirom na podano sosp. odvetnika dr, Franca Trlana v »Slovencu« z dne 27. t m. se mi sdi potrebno asotovttl «6-le: Članek o rloči-nfli v MiHcih sem naptsal na temelj« nradnfli podatkov. ki jih imam v rokah. Podpisal sem fa z n a m en om, da dam obdolžencn priliko, da me pozove na odgovornost pred sodiSčem, kjer bom dokazal resničnost svojih obdolži-tcv. To sem dosegel. Toiba proti meni je 2e vložena. Iz javljam vnaprei. da se bom odpovedalvsem pravnim lekom, samo da stvar pospeSim in da priđe čimpreje do sodne razprave. Končno ugotavljam še to, da rrdltev g. dr. Franca Prlana, če$, da se »nahala gosp. S. svoboden na prostem«, ne od^ovarja resnicL — V Ljubljani, dne 28. aprila 1919. — Rasto Pustoslemšek,
Celje. Celjski ^Naprejev* dopis-nik se zaganja v zadnjem času prav srdito v vse, kar ne tuli nemškosod-alistične zvezarske himne. Vsi vemo dobro in občutimo dosti grenko pomanjkanje stanovanj. Kaj je torej na-ravnejšega, ko zahteva, da se odpovedo stanovanja vsem onim uradnikom, ki so bili odpuščeni iz službe pri nas. In pri tem se ne more delati ntkakih izjem za nemške profesorje. Uradno se nam je poročalo v Uradnem listu dež. vlade, da so nemške gimnazijske spo-rednice vsled nezadostnega števila učencev razpuščene, logično bi torej bilo, da odidejo nemški profesorje ki so oficiclno pri nas brez pokliča, na svoja nova mesta, oni maloštevilni nemški dijaki pa na nemško gimnazijo v Maribor ali Ljubljano (če je v Ljubljani še nemška gimnazija) nadaljevat svoje studije. Da traja neoficielno nemška gimnazija v Celju se naprej, tega za božjo voljo vendar ne vemo in če morajo zato nekateri odstavljeni nemški profesorji še naprej imeti v Celju stanovanja tuđi nismo vedeli, dokler nam ni pojasnil zadeve nNaprejev-dopisnik. Celjska stanovanjska komisija posluje vzorno in je izvršila že dosti lepega delat to vemo sami predobro. »Napreju* je očividno več za koketiranje z Nemci, zato se mu tako v srce smilijo oni ubogi nemški dijaki, ki so v Celju brez pouka v maternem jeziku. Zares občudovanja vredna pravicoljub-nost socijalistična, kje je neki bila te-daj, ko cei pol miljona štajerskih Slo-vencev ni imelo niti jedne slovenske srednje sole, kje se skriva ta popolna pravičnost mednarodne socialdemokra-dje danes, ko se po celem Primorju zapirajo slovenske sole in mečejo v zapore Ijudje, ker govorijo slovensko. V ukrepih naše deželne vlade Se nismo zasledili niti sence najrablejšega nado* nalnega nasilja, govorili bi še pod živim utisom polpreteklih časov poprej lahko o preveliki popustljivosti vseh naših oblasti napram onim, ki so nas sto in stoletja ubijali. Toda vse doka-zovanje resnice je itak odveč pri Iju-deh, ki imajo resnicoljubje in jednakost v zakupu.
Reorganizacija železnlškega prometa. Iz Beograda poročajo, da se bavi prometno ministrstvo s popolno reorganizadjo železniškega prometa v Jugoslaviji. Nabavijo se lokomotive in vagoni in zgradi potrebno število nor-malnotirnih železniških zvez. Nadalje se je sklenila izprememba vseh ozko-tirnih železnic v nonnalnotirne. Poleg naših domaćih strokovnjakov dela za reorganizadjo več franeoskih in ame-riških inženirjev in prometnih strokovnjakov. Sklenjena je tuđi reorganizadja plovbe po morju in rekah in zgradba potrebnih transportnih sredstev.
Split pozvan na protlslovansko svečanost v Benetke. Župan v Splitu je dobil te dni iz Benetk prijazno po-vabilo, da naj splitska občina posije svojo zastavo* da se bo vila poleg drugih iz odrešenih krajev v demon-stradjskem obhodu po Benetkah, na-perjenem proti Jugoslaviji. Splitski Župan je poslal v Benetke odgovor, da Split je slovanski in vsa Dalmadja slo-vanska ter da se ne bo nikdar splitska mestna zastava zlorabi jala proti Jugo-slovanom.
(Naša posebna brzojavna poročiUO
DR. KORO8EC  V SPLITU-
Split, 27- aprila- Včeraj je priapel aemkaj a posebnim parobrodom mini-strski podpredfiednik dr- Anton Koro-dec- V pristanišnu je bil živahno pozdravljen od mnogofiterilnega prebi-▼alstvaf PREPOVED 1- MAJA V SARAJEVU.
Sarajevo, 27. aprila- >Uradni li«t< objavlja vladino naredbo, a katero te prepoveduje proslava 1* maja- £T* naredba je popolnoma nenmestna).
U6TAVLJENA »JEDNAKOST^ Saraj^T^, t7- aprila- Veled spor«, ki jo naatal ▼ ■malimanaki poUtiiai ergar nlsaciji, > predal gl*w*l orgaa le er-ganisaeije >Jednako«tc s lshajanjee>
OUČENJS V SARAJEVU. Šarajar^ 27- aprila. Hrvatsko potporno dmštvo >N»prodak< ina ▼ veii ' avoj© s^radb« ▼sldaao apOMiaako pio-Uo % fali— Mnajfk Jec^ !> Xtea| i
je narmlila. na poalopje mnotioa: aarft-jerske oaaladiae te }i hotoU ploećo a atlo ođatraalti- Ko je prispela polinij« te botela< 4eHMm«tr«ntn rasgnati, je pri-41o do spopađoT. Kekaj demonstrantom je bilo ranjenih, napoeled se je poUcljl peereJHlo Bmeftiee rasgnati-
ORGANIZACIJA  LJUDSKE  STRANKE V BOSNI.
Sarajevo, 27- april** V Moatarju ae je ustanovila, krajevna organizacija ju-goslovanske Ljud. stranke- Organizacija ai je stavila nalogo, da organizira na temelju načela* ki ga zastopa Jngo-slovanski klub, strankarsko organizacijo v Bosni in Hercegovini.
BRANISLAV NUfilC NA POVRATKU.
Beograd, 27- aprila- V par dnevih se vrne v Beograd znani srbski književnik Branislav Nošič.
IMENOVANJE-
Beojsrad, 72- aprila- V jugogiovan-eko arraado je sprejetih 280 crnogorskih častnikov-
»PRAVDA«   IN  TIHOTAPCI.
Beograd, 27- aprila- >Pravda« po-roča, da so odkrili v Temošvani organizacijo, ki ee je bavila s tibot&pstvom velikih množin živil iz Jugoslavije v Madžarsko. 2e dosedaj ugotovljena množina pretihotapljenega žita presega vrednost 2 milijonov kron*
KRONE OSTANEJO V PROMETU DO 1. OKTOBRA.
Zagreb, 27. aprila- >Obzorc poroča iz Beograda, da ostanejo krone v prometa do 1- oktobra t« i-
SliAVNOSTNA  SEJA  JUGOSIX>VAN-SKE AKADEMIJE V ZAGREBU-
Zagreb, 27- aprila- Včeraj popoldne ob 6. uri se je vršila elavnostna seja Jugoslovanftke akademije- Na palači akademije je plapolala poleg hrvatske tuđi nova država zastava- Sejo je otvo-ril protektor akademije, nadškof dr* A-Baaer- V svojem govora je izrazil avo-je veselje, da more otvoriti prvo sve-čanostno sejo Jugoslovanske akademije v svobodnem jugoslovanskem kralje-stvu in to v daan, ko so se spolnile sanje velikega ustanovitelja akademije Strossmajerja. Nadškof je pozdravil nato člane novo ustanovljene 4- (umet-niške) sekcije akademije- Predsednik akademije Vladimir Mažnranič se je spominjal v svojem nagovoru ujedinjenja vseh Jugoslovanov v eno državo, ▼ kateri bo dobila tuđi akademija mesto, ki ji pripada- Pri tem omenja, da je akademija imenovala v umetnisko sekcijo samo polovico Članov, da orno-goči tako mnetnikom samim, da izvoli-jo drogo polovico iz svoje srede- Za novega Kterarnega, tajnika akademije je imenovan dr* Ivan Kasumović- Predsednik ima nato dolg referat o. Wilso-novem nacrtu za zvezo narodov- Za elane 4> (umetniške) sekcije so imenovani: Bela Csikos, Elemens Crnčič, dr* Dragotin Domjanić in Martin Pilar- Za dopisne člane so imenovani: Ferdo Ko* vacević, Fran Dagan, Vladimir Nazor, Rnđolf Valdec, Robert FrangeS, Oton Tvekovfč. Za častne elane so imenovani: Vlaho Bukovac, Celestin Medović, Ivan Meštrovid, Pavle Jovanovid, Mat ej Hubad, Aleksa Santie\ Josip Stritar in Ljuba Babić - Gjalski-
NOV OST DEMOKRATSKE STRANKE V SARAJEVU-
Sarajevo, 27- aprila- Vceral je Iz-šla v Sarajevu prva številka novega glasila Demokratske 6tranke >Glas Na-rodac-
SLOVENSKA PROFESORSKA STOLICA   NA   ZAGREBSKI   UNIVERZI-
Zagreb, 27. aprila- >Narodne Novine« priobcujejo regentov ukaz, s kate-rim se ustanavlja na brvatsken vBeucV-Iišču profesorska stolica za slovenski jezik in slovensko književnost-
Dnevne vesti.
CretHcnl dm ie dal 32.000 kron. oles pa 4000 kron.
O     modenrf     UffUeiiiC^    Irosmetikt
»SpioSno slovensko žensko društvo« nazna-n|a, da sklene sosp. dr. Ivan Plntar ta ciklus svojih predavan] v sredo, dne 30. aprila ob & zvečer v veliki dvorani Mest-nega doma s predavanjem o aegovinja Its ter vabi k obilni ndeležbL Vstopnina 1 K.
Nezavestae v orada so našli v Ptofu urednike bolniške blagajne Vederniaka in Rozeta. Plinove svetllke v soW so bile od-prte in se le rasprostrt po sobi, ne da bi bila nradnika to čatila. ker ie bfl plin bres vsakeia duha. Našli so Jih še pravocasno in Jim tako resili življenje.
Veflkeoecao streOaaje fe zahtevalo v ptojslmn okraja pet frtev. Enenm ianed šrUev |e rooinar odtrfal spodnjo Čeljust ta jeztk. Vzrok nesrečam Je bila povsodi se-veda neprevidiiott
Stonartii lela v PtaJ« te otvori ta teden. Imela bo 6 razredov ta bo nasianje-aa v dekllškeni doma. Vodstvo prevzame Bađaateti hraa KlememOČ • Ptofske ćore. Sole m prtetne aemflce otroke vodi aad-■Otell Joafp Oorup,   S prftodajtm lolsklra
! leteB pe poek ▼ prven razredu gtanajtfe ta irlfmtke iole sanosfovenslg,
Eto taMd tttt poftoT bt se oa| tneoovil po Zrtajtkem aH Frankopaim. ta flHsd te Ie spretna v krogm JnfosIovaB-sldk dobrovotjeev. Slovenci smo popolnoma pocabllff sa oalega Ivmna Eracma Ta-
| tMibaba, U n le adela Ista vsoda, kakor afefova tovarfia Zrta Jskega ta rrankopaoa.
I Twk tvaaa frint bt a> monA muwlaJHL
• vhbko favmja ifianeefa vooa slovesno prasaovaH v Maribora dae 1. a«a-Ja. Ha predvečer dne 30. aprila ob t. xrt£ef bo obhod ta baUJada volaške todbe po mm sto, dne 1. maja ob 6. zfetraj pa biKtalca, ob 9. dopoldne pa slufba boŽSa m OlaijieM tricu.
isMUevasJe Neaoev iz Urtg—■ V
soboto rveCcr se le odpel|alo U LjvbUaae 145 Nemcev in Nenik, med njimt kakor srne ze zabeležill zroi Attems. baron Sckwar& dr. Kulavicz, grof Alchdbtirt tn droft Orof Attems se naraeravm nastaniti v Inomosto, začasno pa ostane še v ioeoslavijt tn sicer na gradu Novo Celie pri žalcu, kjer ga le sprejel pod svoj krov «rof Salm.
Sofjtko MniČevalo, vla^eče «e ntf ime Josin Polutnik. se ie fztrahilp od Zvezde čez Stari trr do Trnovske«! pristana. Kdor ie našel soričevalo. nai ie orfnese v Narodno tiskamo.
Soreoiemba hnena. Dcželna vtad^ za Sloveniio le dovolila roso. dr. Leo&u Kaisersherfferin. ooročniku v LfubUairt. sDremembo rodbinsketra imena v >Vn-i čina«.
Otvorfettto brgolaviiega ttrdmmM z Nemško Avstrilo ta ćeho - slovaško reoohlfko. PoStno in brzolavno ravna-teTistvo SHS za slovensko ozemlie oo-rnča v donisn št. 10.654 z dne 13. aorilat 1916. da ie orivatni brzofavnl oromet s ćelo Nemško Avstriio. kakor tuđi s čex ho - slovačko reoubliko. ki ie bil zača«* sno Drekinien. zonet dovolien.
Ne bodlmo Šovinisti! MitrovftleS Srbiia* oi?5e: »ZaerebsTci Sroski Sokol ie na svoii sknnsčinl zakliačiL da se ne imennie več srbski. marveč samo »So-kal v Zacrrebtjc . . .Na liubav ledttish^ smo se odoovedali srbskemit srbn taf srbski zastavi, ood katero so nam Izvo-ievali naso osvoboditev in naše aiedW nienie. Nanustili smo koledar, naoustill dve kralievini in vse ono. kar Ic nas vezalo ž nih-na. Tn brez protesta smo sej vtonili v novo državno konfleuracilo. ki io mnoei hočeio krstiti z Juroslaviioj samo da bi se izoeniti srbskenra ImeniL Tn sedai orihaia Sroski Sokol v ZaCT©-ba in se odnoveduie srbskenra imena nal liubav — iedinstvu! . . . Dovoll Ic mnosro ie. da oreveč ie tesra. vi novi Droroki! Ne naĐeniaite oreveč strune notro1ii\Tosti izmučene«ra srbske^a naroda. Ali noznate zarodovino te vo!ne?i Se nisr> zaceliene rane! Ne žalite iftt!« — Kakor na hrvatski, tako obsoiamo tuđi na srbski strani vsak iw>iav ole-menskecra sovinizma. Ako hoćemo biti em> in na to rjriseeanm vsi. moramo biti orinravlienl rudi na žrtve, na velike. občutne žrtve Gosoodie. ali vesteu kakšno vlo^o ie iarral svoiečasno P H •-m o n t na Aoeninskem oolotoku? A Irte ie sedai to ime? Tzcrinilo ie. ker le to zahteval narodni Interes, keit se ie rodila Italiia. v katero so se izlile! ali. ako hočete. vtooile vse države iđ državice ADeninskecra nolotoka* In isto se mora zeroditi tuđi ori nas. to za-hteva na$ narodni in državni Interes!
Proračun zaarebSke občlne zar letrt 1919. zna^a nad 20 miliionov kron. Letaf 1914. ie znašal 6 miliionov. V ookritie) orimanikliaia se uvedo razni novi daw* ki. med nilmi davek na tramvaiske vos^ ne listke in na kinematoerafske vstoo-i niče.
KoTtrociia na brvatsklli
Na enketi o Drometnib razmerah ort trM eovski zbornici v Zacrrebn le eden \t* med udeležencev konstatira! med dm-crim. da se mora na oostallvBakni ola-Sati za 1 Dražen vasron 2000 kron. « Vinkovcih oa nad 500 kron. En varau! natovorien z blasrom. ootrebnie 6 ted* nov. da oride ?z Zaereba v Zemun. d<v čim so došli 3 vasroni vina \z Pečuha yi Zaereb v treh dneh. ker se ie za to ofaM čalo 20.000 kron.
Tiskovna oomota. V sobom claW nek »Ex - lexc se ie vrinila tiskovna wh mota. ki oonolnoma izoremlnla srniset stavka. V desetem odstavku se moni fiiasiti: »Od te«ra dne dalie vlada —-bodisi da le to minlstrstva hodisi da fe deželna vlada — ni tmravičena do s&V mostoinih naredeb in ukazov. ražen*' ako so to kake izvršim* naredbe k žej obstoiečim zakonom in oravovellavnim naredbam. ali naredbe v smisla trave* deneca oooblastimega zakona.«
Odbor »Drnttva oontičnnj oran* nlancev« ima v torek. dne 29. aorila ob 8. zve2er selo v klubovi sobi restavra-' ciie ori »Zlatororu«. Vsf odnornikl nal nridelo točno in zanesliivo. ker se) bo" -razora vi ialo o zelo važni stvari            i
Akademik!, sode! oval ci on cvei^ Hčnili dnevlh in nedeliski orlreditvi. ?••'? vabiio na važen razgovor v torek. ob 8. zvečer v »Narodni kavarnJ«. zadnJ^ soba.    .  .
Oskrba invalidov. Ko smo ee v6a>>
siH menJU, kakšna bo nsoda neStevUnlki pohabljencev, bo črnogledi rekli: taka! kakoršna je bila p6 prejgnjih voiskali? z lajno bodo ubogaime prosili in IJnđl nadlegovali- Sedajnost priča, da- Imajo za enkrat ti črnogledi prav* Oe ae po-* govarja z ubogim invalidom, med drugim navadno potoži, da mora mnoge« krat slišati očitan je: zakaj si bil pa ta* ko netunen, da si se boril in tako ago« bil nogo ali roko- Take in enake beee^ đe pač pričajo o vsef trdosrčnosti đa-< našnjega sveta* Invalidom svetnjem, naj vprašajo: bogati liferant, zaka) si tako priđno oskrboval armado s vseml mo-gočnimi potrebSčinanil, kmet, šaka] ee; nisi ustavil rekviziterjem; ielesnlSar^ zakai si noč in dan opravlja! tako veet-no svojo službo itd? Pa Salo na stran! Imamo še pametnih in nsmlljenih moi in žena, katerim eega gorje teh najbol] nesrečnih globoko v aroe- PrejSnja. de^ ielna vlada je kupila graSčino Gomilf nad Eranjem, kjer naj bi ae sesidalo veliko zđraviUSte za htiene- GraMin* s svojo ugodno lego med amrekovind gozdl, v lepem savetji pod Storfieam bo prav pripravna za ta namen- Ko ee vr-nejo na« njetniki is Italije, ae bo iU' vilo JetičDib silno pomnožilo, đa bo vi tem sđraviliiču Ie mal dal svoj dom na« iel* Ker z zidavo letoe nlkakor ne b6 mogo6e začeti, in ker aeđajna grattiiia, Be selo dobro ohranjena lahko sprejme do S00 invnliđov pod svojo streho, bi, Mio pač pametno. s» seđa] graiOfcao ▼ te namen lmraMti- flriMna Šm± ^ M
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD9* dm 38. april* 191».
99. tter.
ftftlor falto rodovitnaga starijim, Kl to 8» đak> te leto« obdei&ti. GraS&Mki hleri ao Se Jako v dobrem stanu ln bi pe dali đetoma prirediti aa stanovanja iavalidov.
Zbinmje Tojnili mati© in vojaikiJi •erfcvenih predmetov- Po poročilih vo-}a2kih duhovnikov so se za Časa polo-ma avstro-ogrske armađe in združene* ga državnoga preobrata porazgubili rasni službeni predmeti vseh ver, kakor znojne kapelioe, vojne matice, cerkveno-službene knjige in spisi, in drago- — Takl predmeti tvorijo narodno bogastvo in ob tnem cesto vsebnjej© podatke o umrlih ln padlih vojakihr Obcinstvo ee vabi« da pri zbiranju sodeluje in o za-sledenfli stvarah obveeti neposredno Toini superijorat v Ljubliani. — Ljubljana* dne 17. aprila 1919-
Imenovanje. Deželnovladna praktikanta pri okrajnem glavarstvn v Celja g. dr> Franc Hrašovec in g- dr* Ivan iV5dmar ata imenovana koncipistom-
IVesraamost- Na notioo pod tem na-»lovom prosimo dotično delavko iz to b&čne tovara©, da blagovoli osebno pri-ti sporočit Čevljarski zadrocri v Ljubljani, kateri čevljar ji je delo čevljev lako visoko računal*
Hrvatski dijaki so poslali posebno deputacijo v Beograd, da povabi pre-stolonaslednika regenta Aleksandra, naj poseti Zagreb- Regent Aleksande* Je sprejel deputacijo v posebni avdi-jenci in obljubiL da se vabilu v naj-krajfiem času odzove-
Na sagrebikem kolodvoru je izgi-bilo 1Q vagonov premoga, ki ga je za-grebSkS plinarna dobila iz Moravske Ostrave- Da izgine na železnici kakšna manjša stvar, je v današnjih razmerah umljivo, a, da se ukradejo kar ćeli vagoni brez vsakega sledu, to pa je ven-<lar malo čudno Skrajni čas je že, da »e napravi red na hrvatskih železnicah« Kje je železna metla?
Iz Hoc* nam pišejo: Tu se se vedno natiaja bivši orožniški etražmešter Pre-sker, ki je 1« 1914- spravil toliko slovenskih žrtev v ječo- Sicer je bil že zđav-na odpuščen iz službe, vendar pa Še vedno stanuje v Hočah in huj?ka in Šču-va ljudi proti Jugoslaviji- Cuđno Be nam zdi, da se to mirna trpi, to tembolj, ker ima on v Hočah udobno stanovanje, uovi orožniški postajevodja pa ne more v oeli rasi dobiti stanovanja za svojo rodbino- Menimo, da bo treba v tem ozi-ru nastopiti z vso odločnostjo. ker to pač ne gre, da bi se nali varnostni- organi moraH potikaii po raznih lukuj ah, -dočim sede služabniki Avstrije v udob-nem toplom gnezdu na naših tleh*
Ia Most nam pišejo: Čudimo seT da hnajo ljnđje nemškesra mišljenja še redno gotov« privilegije v naši državi« Vlada Je baje dala na razDolago ravnatelju kemično tovarne v Mostah voz in konje in s tem vozom se dan na dan voarite dve nemSkuti, nastavljeni v to-"varni. To razburja naše ljudi, ki posna jo omeĐjeni dami še lzza časa pred prevratom.
Slovenski list v Radgoni. V Rad-goni je izšla prva številka slovenskega lista, ki nosi ime >Murska Stra-%a«* Izhaja vsako soboto zjutraj in stane do konca leta 8 kron- Izdaja list >T1-skovna zadruga* v Radgoni, ki je imela dne 15- t- m- gvoj ustanovni občni abor« Načelnik te zadruge je Milan S 1 a i e, kaplan pri Sv- Petru v Gornji Hadgoni podnaČelnik pa Ljudevit K 1 o b č i č, vladni komiear v Rađgoni* List se tiska v tiskarni F- Semlitsch v Radgoni-
Ruski kružok, ki je med vojno moral ustaviti svoje delovanje. se v krat-kein zopet oživi* Nade jamo se, da se v društvu zbero vsi ljubitelji ruske ga je-sika in nstvarijo iz njega krepko organizacijo, ki bo igrala v našem javnem Sivljenja še veliko vlogo, čim se urede TAzmere v Rusiji, kar je pač vprašanje Že najbližje bodocnosti- Vsi predpogoji za razvoj >Ruskega kružka> so podani, saj je danes med nami na tisoče ta-kih, ki eo se naučili v ujetnistvn ruske-ga jezika in bi sedaj radi še izpopolnili znanje tega jezika.
Brzojavni pozdrav prestolonasled-iiika In regenta Aleksandra pevskemn drnftru »Ljubljanski Zvon«! Eot znano je pevsko društvo >Ljubljanski Zvone leta 1910 napravilo koncertni izlet t Beograd ter ondu v Narodnem kazalištu priredilo koncert v prid Srbijancem, ki so bili poškodovani od enoletno silne povodnji. Koncertu je prisostvoval tuđi naš prestolonaslednik in ee selo zanima! za društvo samo, ea razmere v Ljubljani in sploh na Slo-venskem- Naslednje dopoldne (na Pe-/trov dan) je bilo društvo povabijeno na kraljev vrt k zajtreku- Tuđi ondu jih i« posetil prestolonaslednik ter se na is-redno ljabeznjtv način rasgovarjal a >svojimi Slovenci<• Nato jih je odvedel v krog srbskih častnikov, ki so imeli na dmgem ođdelku kraljevoga vrta svoj zajutrek* Ko se je izvedelo, da bo n&f^ prestolonaelednik in regent posetil belo Ljubljano, mu je pevski zbor >LjublJanakega Zvona« brzojavno spo* rocil da se raduje njegovoga prihoda* Banes Je prestolonaslednik in regent Drzojavno odgovoril društvu >LjublJan-skega Zvona<- >Secam se sa sađovolj-
IJa&akog Zvona« n Boofradm, salhra-»Uujem iskreno na poadravu aa njegovog ibora i radujem se sto 6a skoro nott poanatl alovenskn LJubljanii-« Atak-aander-
PoaJravl m vottfla aknuiiakih Ja«
bmovc im Italije- Jugoslovanaki čast-niki, ujetniki iz tabora Teano, presso Caserta, Italia, povečinl stari >kranjaki Janezic, pošiljajo svoji majki Jugoslaviji prisrčne pozdrave in vosčijo vaeia bratom in seetram prav veselo Veliko-nočne praznike- Vsi smo zdravi in godi se nam dobro? It&Ujansko podnebje nam ne ugaja in vsi ie te*ko pričaku-jemo dne- ki nas popelje v novo §vo-bodno domovino- Mnogo nas je tn, kl smo že šest meseoev v ujetnistvn, pa nismo dobili nobenih poročil od doma* Navezani smo le na tuzemsko čaflopieje, ki je delovalo zadnje raesece z vso paro proti Jugoslaviji- Mi mu ne verujemo, vse eno nas pretresa mraz ko vidimo, da se nikdo ne briga za nas ujetnike, da ne veno, kedaj se povrnemo domov in da ne vemo odgovora na vprašanje, kaj bo z nami, povečini >krigsmaturan-tic, ko pridemo v domovino* Masič Do-re, Koman Maks. Benedik Valentin, Janjčić Cedomil Klišanić Ivo, Ljuhič Matko, Dežman Joško, Sever Gusti, Be-denk Vinko, Eržen Rali, Brihta Emil, Keršič Peter, Simon&ič Pavel, Urbane Stanko, Praprotnik Edvard, Sedej Jože, Jermol Jože, Strniša Franc, Baš Franc, Hrast Oskar, Zagar Martin, Đregant Alfred, Brezavšek Avgust, Pušar Sreč-ko, Toš Franc, Havranek Jozo, Pretnar Jože, VukanoviĆ Branko, Briski Lojze, Kastelic Robert, Golob Franc, Rauh Metod, Springer Alojz, StibilJ Ivan, Elariek Vladko, Zorič Leopold, Lapaj-ne Alfons, Svet Jaka, ZupančiČ Mi lan, Jakofčič Ciril, Hutter Alojz, Peče Ernst, Samide Walter, Hoffman Edvard-Teano, dne 3. aprila 1919-
Pađli ljnbljanskega pe$polka St- 17-Kebelj Franc r» Golobinje-Mirna peč pri Novem mestu. 189S padel 11« okt-1918. — Perše Ivan, r- Radovlja pri Kr-škem, 1898, padel 19- okt- 1918- — Bfl-linkovič Vinko* r. Srebrenica, Bosna, 1878, padel 11- okt- 1918- — Sajko Jo-žef. r- Hrastovec pri Mariboru. 1885, padel 11. okt- 1918- — Markučič Ivan, r-Kr-^tovlje-Koper, 1884, padel 16- okt-1918. — Koszuta Jan. r- Czortkow, Gal-1899, padel 11- okt- 1918- — Glad Anton, r- Fara pri Kočevju. 1S99, padel 15- ju-nija 1918- — Pokopani so vsi na pol-kovnem pokopališčn v Vald Assa pri Aiia^o- Meseca septembra ni imel polk nobenih izgnb- Smrt v Juliju in avgnstv padliK se je naznanila sorođnikom ln razglasila po časopisih- Mrliški listi zeroraj imenovanih in se sleđečih padlih so 8vojcem na razpolago v pisarni SI-Rdečega križa, (Poljanska cesta št. 4)-Vegel Martin, r- Sv- Križ-Krško, 189S, Piltauer Fr- Krška vas. KrŠko, 1884-Sloser Pavel. Matulje-Volosko, 189<> Leskovšek Marko, Dobje, Celje, 188« Osolin Fr-, Krtiaa, Kamnik, 1891- Dim-nik Ivan, Ježića, Ljubljana. 1898- Seni-ca Alojzij, Smihel, Novo roesto, 1899-Kuclar Fr., Spodnji Siska, 1896- Feldin Henrik. Dobrna. Celje, 1899- Vsi so padli 15- junija 1918- Po 1- maju se poS-Ijejo mrtvaški listi na pristojna okrajh na sodišča- Ubežniki 17- pp-, ki so se vr-nili iz ujetništva, nišo vedeli poročati o nobenem smrtnem slučaju*           8   o
Umorjen duhovnik- Iz Splita poro-čajo, da se je izvršil v Katunih grozen umor- Don Miljenko J u r i š i 6 je bil umorjen na velikonočni ponedeljek na strašen način- Morilec ga je uđaril pet-krat s sekiro po glavi, na to mu j© glavo ođsekal in jo skril v kovčeg- Osum-ljen je tega zločina žumrik don Frane J e r č i 6. kl se je prepiral, kakor se tr-di, z žrtvijo dve uri* Jnrišić je baje ve-del za neke Jerčičeve tajnosti- Vrši se preiskava-
OrcsalzadiJi   ordknlUđk   vpolrojeiicev.
OrožniSld vpokoienci so imeli pred mese-cem dni zborovanjc v Ljubljani, na katc-rem so sklenili, da se ustanovi društvo OTožniSkih vpokojeocev za Slovcnijo v Ljubljani. Izvolll se je prlpravljalni odbor, k! pripravlja delo za istanovno občno zboro-vanje. Razposlal Je okrožnlco, s katero se vabijo v društvo vsi orožnišTd vpokojenci, ki naj se nemudoma zjriase. Občni zbor bo dne 4. maja 1919 v Kostilni gosp. V. Mraka na Rimski cesti St 4 ob 2. popoldne.
Odarnitvo. Za orevoz neka) kosov pohfStva z Bleiveisove ceste na Dolenjsko cesto, kar ni trajalo niti tri u r e, ml Je Izročila tvrdka U h e r sledeči račna: 1 *o-hiStven! voz, 1 par konj, 3 IJudJe — red bi piši dvestoosemdeset kron. Jaz pa zaslužim kot učitelj dnevno cd Ih osem kron, torei niti v enem mesecn toliko, koll-kor tvrdka Uhcr v trefa orali. AH ne vplle to do neba? — Da.
Na pmlifl J* «4rok v Hrvatski ln Slavonni Iz Dahnadle, Istre. Bosne ln Hercegovine 16.618. Med temi Jih Je \z Istre 2081.
Pravoatevaf ▼olaMrl dahovoft se dobi prlmerneca stanovrnala in današnji »Slove-nec< prosi hline poaestnlke, na] nm priskrbe tako stanovanje. Znano ml Je, da se okoll 20 našfli častnflEov iz Srbije naaaja v Istotako slabem poloiaju, Nekatere stanodavko sploh ne odpirajo vrat, ko tanasHo, da prfliaja oficir iskat sobo, ker memla mislila da hodo morale oddatl sobe sa nlzkc cene. V kroKih srbijanskfli čaatnftov sem sllSal veCkrat taldh nrttofb to moram nEL da ie to res žalostno, c> se tem Hndea, U se že skoro deset let bora sa nas, kt siso Imeli primernega leffiCa ln so s strofani nrakami tn<fi nam pfttofw siate svooooo« danes saniralo vrata. 1» B&ejo sobo nroU plaOn^Me nosaMiajsBo toto Mte» na naJs
Z Isfca noroCaK 4a snsJsIM bataUon, U le asdal poaloval v sjesta, odpotnla v Esipt na Rako pa prtde angirtka voj. lađla »Klas Edward«, "tfcimaa patraUe —tentose-ca detsehementa ao upulčans ta AntieH vrte strasno sluibo. loCeno od Lanov.
V OmtiB so internirali sonet 30 Jngo-slovanov. Internadl« »• nmo*©» kakor da bi se Lahl baH kakega ptdilscHa. V Jasni Istri m Laki vtrtnjejo mo&Mli« dan na dan. * Vatta tatvhn na tmUww/kl. Med Bakrom ln Zagrebom Je lzginflo Iz vlaka rax-nega mannfaktnniega blaga sa vrednost 123.000 kron. Oikodovana sta trgovec Al-bert BIflh in Žiga Beck Is Zagreba.
PIbmIIcI Iz Lapoateva tai AnđrVovca pmđ sodaUo. V Zagrebu se Je vršila pred kratkim rasprava proti ceii vrsti plenifcev tz  Lnpoglave in AndrHovca,  ki so koncem
novembra lani oboroženi napadll veC hiS in trcovtn v Limoelavi ter ntizadell naoade-nlm veliko Škodo Trgovec Vekoslav Borov-Cak ima Škode 555.000 kron. Plenilcl so ob-sojeni na zapor od 2 mesecev do 5 let.
Zrakoplovna poSta. \x Beograda poročajo. da se dela na to, da zafrte v Jugoslaviji poslovati kar najhltreje mogoCe zrakoplovna pošta.
UnirU je v Ljubljani ga- Marija B a š e I j, Ka«ebnica- N. v m- p-f
Kultura.
Repertoir    Narodnea^i    gledaliS^*-
Drama- 26- aprila sobota >Mo^ temec C 50- 27- aprila nedelja popoldne >Kro-jaček Junačekc C 48- 28- aprila ponedeljek popoldne »Verigac akad- liven abonm. 30* aprila areda >Moč teme« de-lavska predstava* Izven abonm. 1- maja četrtek popoldne >Krojaček junaček< B 48- 2- maja petek »Revolucija« A 38-
—  Opera-   26- aprila sobota >Ugrab-ljena Evelina in    Papffliaccic    B 2/49-27- aprila nedelja    >Slovaika    prince-ska«- Izven abonm. 28- aprila ponede-Ijek.  Zaprto- 29* aprila torek >Manon« A 3/40- 30- aprila sreda »Prodana Đevo-sta« delavska predstava* Izven abonm-1- maja četrtek >Mamzell Nitonche«* Izven abonm* 2. maja petek* Zaprto-
Narodna nosa v tfeblHmsfcl okoRct ln na Gorenfskem. »SploSno slovensko žensko druStvo« opozarja Slovenke na ranimlvo in aktualno predavanje gosp. dr. Mantnanlja, ld se vr§i nocoj ob 8. v Mestnem domn.
»MoŠ teme«- Peelednje čaše se na našem gledalištu čimdalje bolj uveljav-lja naoelo, da je treba celotni vtisk dramske predstave dosezati z ubrano strnjenhn i granjem vsega osebja. da to-rej ne bodi nihče prvi in niboe zadnji, nego da se mora enakomerno pozornost in skrb obraćati tako na velike kakor na male vloge- Zato so predvcerajsnjim Tolstega pretreeujoco tragedijo >Moč teme« podali v zaokrozeni obliki — ne bas sijajno, ker nimamo prvovrstnega osebja — pač pa dostojno, kakor gre ta-kemu umotvorn- Režija gospoda N n č i-č a je bila i v tem ozira i glede zunanje opreme vredna popolnega priznanja. Kot igralec je goepod N u 5 i 6 postavil na oder korenito proučenega Nikito Akimiča, ki ga je nevsiljivo in zato izrazito, s preprostimi ponio€ki oznace-val najprej kot brutalnega alkoholika in nato po strasnem dejanju v kleti z veliko silo kot vzgrožene^a morilea in obupanega izpokorjenca- Anisjo je obrtala gospa Juvanova v prvem dejanju z verjetno umetnostjo kot žensko, ki jo je pohotnost in pohlepnost napo-sleđ pritirala do tega, da se nasilno is-nebi zakonskega moža; potem jo Je opremila s prihuljeno upornostjo in na-poRled, ko je treba unMHti sad pregreS-nee-a razmerja med Nikito in Aknlino, z brezsrćno energije- Gospodična Vera Đ a n i 1 o v a je igrala Akulino kot top, zanemarjen stvor z naravno prikroje-nim drevenim govorjjenjem in ponašanjem; gospodična Repovševa je bila kot Anjutka dosti prikupna in ni zagrešila očitih oib; gospa BukSe-k o v a je uspešno predstavljala Mafcr-jono kot nizkotno žensko, ki Scuva na umor, pa se niti ne zaveda svoje podlosti; gospodična Rakarjeva je manj-^o vlogo Anisiiine botre izvršila zado-voljivo- Izmed igraleev sta bila poleg gospoda NučiSa najboljša gospoda D a-nilo kot hlapee Mitri« in Bratina kot Akim. oba kot gimpatična zastopni-ka ublažujocega svetlobnega elementa; srospod Razberger je zlasti prizor, ko se Pjotr poslavlja ođ Akimiča, oži-vil z učinljivo tragiko- Predstava se je začela ob tričetrt na osem ter se Jo za-vlekla do tričetrt na dvanajst in Se čez-Ako žo veljaj izgovor, da so odmori zato tako dolgi, ker ni vešfiili gledaU-Skih delavcev, pa je vendarle nedoum-no, šakaj se pričetek redoma zakesni za 6etrt uro, kakor se ne bi mogla nce-nerija za prvo đejanje postaviti o pra-vem času, torej recimo   četrt ure prej-
—  Igrali so >Moč teme« v narečju, samo 6e bi elovek  vedel v katerem!   Po vsej priliki Je bila to liubljanska   alo-venMina, ponesana s ndcateriml nuti-kalnimi obUkamt,   pt> iako. Jako daloč od kmetilke govorioa* —   Ixv«8toii del obćinstva a« i« ob najmračnejiih prixo-rih isborao xabaval kakor da ao se na odru prevračali cirkuiki ck>wni-   Oe n-pr- Mitrič strapeno modruj© o izprijenih ienskah, đraii to take ljudi,   ki aploh ne slutijo p-arečega aarkasma, sa nmsar nje in smeh; če lfitri« vzklikne: >Sveta mati kasanekat«, amatrajo taki ljudje, kl niti ne veđo, da Je kje ▼ aveti Rašlji kraj po tnmm iTa**** ia da Je taam elo-
vec» Doaja poc, n|eajvw n^^w^ »■• •.....»■
dovtip ... Tako ee torej >Moč leame^ni
Tramait. Prevoz blaga čas ozemlje kraljevine SHS- Glasom naredbe Centralne uprave sa trgovački promet sa lnoatranstvom v Beogradu, c* br* 619 z đne 23* t. m. je prevoz (transit čez ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slo-veneev v vseh smereb prost*
Draavna peareiovalnica za delo nasnanja, da se je osrednji urad, kakor tud! podružnica za Ljubljano in okolico preselila s 26, aprilom v svoje nove. veliko in moderno urejeoe prostore v Gradiš ču, nasproti dramskega gledali-Sča (v Lukmannovo hišo). S tem bo po-sredovalnici v mnogo ve^ji meri možno ustreci vsem interesentom- Uradne ure za stranke so od 9- do 12- in od 2* do 4* Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne se ne tiradu je*
Orvoritev trto^skeca prometa z Reko.
Ponoči dne 24 na 25. t m. se Izvršila opol-noči otvoritev demarkacijske Crte proti Istri, ki Je bila došle) zaprta radi zamenja-ve denarja in radi nemirov v Trstu in Pu-IJu, kakor poročajo z Reke, »Consiglio Na-zionale« na Reki dovoljuje raditega svobo-den izvozni promet v Jus:oslavi)o. Uvoz je seda] odvisen od ragrcbSkih oblasti, ki kakor znano, dovoljujejo uvoz samo onim, ki so dotične posle sklenilf pred proglasit-vijo sploSne importne prepovedl. (»Agra-mer Tagblatt«.)
Pr. Zelenik:
Carina ln 21 inorela.
Neverjetno je, kako malo zanimanja vlada ćelo v krogih intelip:ence za gospodarska vprašanja, posebno pa za tr-Kovsko - politična* Vprašanje valute in vojnih posojil je res zbudilo mnogo pre-rekanja, ker se je po tem čutil vsak pri-zadet, vsak ie vi del razločno, kako bo šio iz njesrove^a žepa. V oosebnem strahu so podpisovald vojnih posojil stare gnjile Avstrije, kl jih je vabila z visoldmi obrestml. Neumtjivo Je, da so bili Ijudje tako kratkovidni in nišo čutili pogina države, katero ie držala skupaj Ie nasilnost in laž. Naša mlada država ie nastala iz proste volje Jugoslovanov in kot taka bo ostala, bo uspevala. Njej lahko posvetimo vse zaupanje!
Izguba pri denarju in vojnih posojl-lifi Je precej vidna, zato se vse razburja. Ce pa je izdatek ali izguba bolj za-krita, tedaj pa ostane vse mirno, ćelo oni.  ki  vedno  vpijejo o praznem  že-
lodCH.
Pred nekaj časom so prinesli časopisi kratko vest. da se 10. aprila se-stane konferenca trgovskih zbomic v Beosrradu, da razpravlja vpraSanje carinske tarife. Ta konferenca je bila pre-ložena. Pozneje se je vpeljala pri nas carinska tarifa prejšnje kraljevine Srbije. Tem vestern nišo posvetili naSi narodni gospodarji v listih niti ene nadalj-ne vrstice. čeravno je vprašanje carinske tarife tuđi iako važno. Vsled carine smo plačevali v stari Avstriji madžarskim magnatom in čifutom na leto nad 180 milijonov več za vsakdanji kruh; samo naš/eajutrk je stal nad 70 milijonov več. to so bili naravnost ogromni davki, če pomislimo, da je dobila Av-strija na realnih davldh 175 milijonov fn na osebni dohodarini okoli 210 milijonov kron.
Ne bom v tem članku govoril o po-menn in vplivu carine na gospodarstvo in trgovino v splošnem. pokazati hočem le vpliv carine na živinorejo, ker je to jako važna panoga naSega narodnega gospodarstva. Carinsko tarifo, ki je stopila v veljavo v biv$hAvstriji leta 1906., Je sklenil še parlament priviligirancev pod vplivom ogrskih magnatov. Ta parlament pač ni gleda! na korist milijonov avstrijskega prebivalstva. poznal je le koristi ogrskih magnatov. avstrijskih veleindustrijcev, posebno pa Habsbur-žanov, ki so bili največji krvosesi. Go-spodje so bili med seboj in so prikimali k vsemu. kar jhn je narekoval ravnatelj Kestranek, veieagrarni panekmečki \ntez Hohenblum In pa Madžari Ta parlament, ki se je moral umakniti ljudske-mu, je hotel zapustiti grofovskim vele-posestnikom, madžarskim magnatskim poljedelcem in pa židovskim industrij-cem lep spomin.
Carina na krmila je vplivala jako neugodno na živinorejo, saj je znatno podražila razna krmila in s tem otež-kočila položaj  naših živinorejcev.
Pred letom 1906 je znašala carina na ječmen K 1^0 (0.50) številke v okle-paju povejo carino na blago iz Srbije, pa se zvišata na K 4.— (2.80), carina na oves K 1.50 (1.20) na K 6.— (4.80). carina na koruzo od K L— (0.50) na K 4.— (2.80) carina na moko za krmo od K 7.50 na K 15.— in za melaso na K 15.— Povišek carine je bil tedaj zna-ten fn sledil mu je seveda tuđi znaten povišek cen. Znašal je od najmanj U3l% na največ 23.787*. tedaj pov-prečno 18.47.% številke govore jasno, tedaj ni potrebno izfnbliati mnogo besed.                     _
•        •
Navedem tu povprečne •one v letih:
leto:      ovts:    Ječmeii:    kornza: 19ftO        5-80          840          6-30
1901         738         8«         5-77
1902          7*39          830          5-94
1903         9-27          8-07          &6S
1904         6*75          8-69          6-77
1905          7-35          9-02          822
povprečno   7-32          8-53          6-61
1906         8-26          8*64           7-16
1907         8-46          9-42          6-93
1908         8-60          9*2          9-15
1909         9-19          9-83          8-11
1910         8-19          9-02          6-59
1911         9OT         10-31           8-06
1912        11-*—         10-67           9-64
marnim  MK       M0       M5
PovUek ođ povprečnlh cen let 1900 do 1905 na povprečne cene let 1906 do 1912 v %:
23-78         11-37         20-27
Navedene cene veljajo za 50 kg. Budimpešta. Tu slede cene raznih krmil na dunajski borzi. Tuđi te cene stavimo za 50 kg radi lažje preglednosti.
1906                1912
Ječmen           7-20—7-60       10-30—10^0
koruza            680—700         9-35— 9«
oves                8-95-^9-25       11-50—1175
otrobi pSeiL 5-05—5-10 8*50— 8*60 otrobi rženi 5-20—5*30 860— 8-70 Slad                 5*70—5-90         8-0O— 8*25
SUhi PIV. odp. 5-70—5*85         750— 780
Res je, da se je zvišala tuđi carina na živina, ali od tega poviŠanja ni imel nobene koristi manjši živinorejec ker zvišale se nišo samo cene krmiU ampak tuđi dnine in plače in ta poviSek je po-žrl večjr dobiček iz višjfli cen živine, kakor je razvidno iz nižje navedenih po-datkov.
Videli pa borno, da je Skoda še znat-nejSa, kot bi sklepali iz zgoraj navedenih cen. Pravo škodo vidimo še le, če primerjamo uvoz koruze. koje konzum je vidno rasteL
Promet koruze je znašal (v milijo-nih stotov):
Leta         nvoi      Izvoz    uvoz večji za
1908          0-79         0-10         0*69
1909    103         001          102
1910    0-64          0*27          0-37
1911    201          0-04          1-97
1912     7-40          0-01           7-»
1913     6*56          0-01           6-55
Ce pomnožimo te številke s poviš-kom carine, vidimo velikanski znesek, ki so ga plačali živinorejci samo za uvo-ženo blago brez ozira na razliko ki je je šla v žepe madžar. magnatov. Tipo-viški so bili najbolj občutnl za našega malega živinorej-ca, ker on je pač moral skoral vse dokupiti.
Poglejmo sedaj. kako so porastle cene mesa. Navedem povprečne cene-na Dunaju:                                          ,
Leta      cena      leta      cena
1899    1-52   1906   1-68
1900    1-62   1907   1-75
1901    1-52   1908   1-73
1902    1-51   1909   1-71
1903    1-53   1910   1-77
1904    1-58   1911   1-95
1905    162   1912  209
povprečno      1-54                     1-81
Povišek cen mesa je znašal tedaj povprečno 23*37%. Povižala se je cena mleka za okoli 30-67%. Na videz izgleda, da je dobi! živinorejec (imamo vedno pred očmi manjšega živinorejca) precej več za svojo živino, kot poprej pred poviškom carine in rudi so avstrij-ski plemeniti velepoljedelci tako trdllL Iz okrožnice. ki jo je leta 1913. Izdala njihova »Zentralstetle«, navedem to: Za mleko in tele dobi živnorejec 80 K (približno) več, za ječmen, ki je vsled carine za 2 K 80 v dražji, plača 14 K več, mu ostane tedaj 66 kron večjega dobička iz povišanja carine.
Vkljub temu, da je izračunala to plemenitaška »Zentralstelle«, rečem še en-krat, da je njen račun goljufiv in so z njim obrisali le oči manjšemu kmeto-valcu in živinorejcu-
Nišo obenem tuđi povedali, da se le vsled višjih cen vse podražilo in da mora manjši Živinorejec dražje plaćati živila za sebe, kojih navadno ne prldela dovolj za lastno potrebo, nišo povedali, da se je podražila znatno delavna moč delavca. tovarniški in drugi izdeiki in te podražitve so požrle povišek pri živini. Koristi so imeli le plemeniti in drugi veleagrarci, manjši živinorejec pa je trpel škodo. Veleagrarci so pridelali dovolj krmil in živil, nišo teh dokupo-vali, zato so imeli pač ves dobiček v svojem žepu. Okoli 11.000 teh bogata-šev je spravljalo ogromne dobičke na škodo milijonov ljudi na kmetih in r mestu.
Da je vsled vi§je carine na krmila trpela živmoreja, je povdarjal posebno poslanec Carli v parlamenta leta 1913.; rekel je, da v trentinskem okrajti na Tirolskem imajo krasne planinske paš-nike, ali kaj pomagalo, ko pa imajo živinorejci vedno manj Živine, ker je čez zimo ne morejo prereditf. Ne zadovoliu-jemo se pa le s trditvtfo tega poslanca, vzemimo v dokaz zopet številke. Nava-jam številke, ki nam jih podaja štetje v letih 1900 do 1910. Pod mlado živalijo je navedena živina pod eno leto starosti (teleta, junice, junčki):
m      1911    f Mi 1111 tatu |hf    mH Ini t Idi
ima %
mlade živine 1799-6 1725-9 73-8 4-1 odrasle živine 7711-6 7433-9 277*6 35 živine sploh 9511-2 9159-8 351-4 3*7 To pomanjšanje pa moramo toliko bolj vpoštevati, ker so prejšnje sletve kazale, da se Je živinoreja dvigala za povprečno 10%. Vsak mora pritrditi profesorju Rauchbergu. ki je rekel: »Štetje živine ie dovolj jasno pokazalo, da je sedanja agrarna politika banke-rotna.« Proti nje] je potem nastopil poštenjak Silva - Tarouca v gospodarski zbornici. Na Nemškem sta nastopiJa proti visoki carini na krmila agrarna voditelja Wachhorst in dr. Heim.
V stari Avstriji je tedaj propadal na korist ogrskih magnatov in avstrijskih plemenitih veleagrarcev majhen živinorejec Kakšne razmere bodo nastale v Jugoslaviji, kakšno pot bo kazalo nastopiti v naši mladi državi to* naj bi se razpravljalo v bodočih dneh. Ml moramo pospešiti našo živinoreja Ali na) bo carina za to visoka ali nizka? O tem mora razmišljati stranka in potem po-vedati. kaj je prav, kaj je v korist naše Živinoreje. Najbrže se odločimo za ni-zko carino aH pa sploh brez carine na krmOa. Vsekakor je p« potrebna đbfc*» «sifei o tem.
-■3.af!.J,ik'«liH
99. fitev.
.SLOVENSKI NARPP«, dac 28. aprila   1919.
SUan 7.
Nainoveiša poroiila.
(Današnja posebna poročttaj
Sprejem ostankov Zrin-skega in Frankopana.
Maribor, 27. aprila* Posebni Tlak« ki Je vozil ostanke muoenikov Zrinske-ga in Frankopana, se Je odpeljal s delegacijo sagreb&kega alavnostnega odbora danes zjutraj ob 8- iz Zagreba- Z vlakom so se peljali poleg odbornikov radi delegati vseh večjih zagrebških korporacij, da pozdravijo na meji Jugoslavije ostanke naših mučenikov« Skupno se j« vozilo okrog 150 ljudi* Na vseh postajab od Zagreba do Maribora so se zbirale množice prebivalstva, ki fo pozdravljale s cvetjem in narodnitni zastavaml vlak- Železniške postaje so bile okrašene z telenjem, cvetjem, za-stavami in napisi: >Zivela Jugoslavija!« >Slava narodnima mučenik oma Zrinski-Frankopanu 1c
Ob 1- popoldne *e prispe! vlak v Maribor, živahno pozdravljen od ogromne množice prebivalstva, ki je ^rirejala zlasti burne ovacije Hrvatom ;.n Srbom- Eo so izstopili zagrebški delegati iz vlaka jih je pozdravil v imenu slovenske vlade okrajni glavar dr* Ffeifer, ki je v svojem govoru pouđar-ial veliko radost, da more na mariborskih tleh pozdraviti brate Hrvate in Srbe- Za tem je pregledal general Maj-ster oddelek mornariev, ki so dospeli s posebnim vlakom ter jih pozdravil s nrisrcno dobrodošlico- V imenu delega-tov ln frostov iz Zagreba se je zahvalil | dr. Bradaika. ki je povdarjal v svojem eovorn veličino našega narodnega ujedinjenja ter se z naisrčnejšo pijeteto spomirnal narodnih velikanov Zringke-ga in Frankopana, ki sta bila prva prožeta misli narodnega ujedinjenja in nvobode-
Po enouraem odmoru se je odpeljal ro^ebni vlak proti Spilju. Juejoslovan-?T i predstraža, ki čuva na demarkacijski crti v špilju- najsevernejši meji Ju-sr^-laviie, je pozdravila groste z živah-n:m streljaniem iz pušk- Špilje je bilo ■Arašeno z jugoMovanekimi zastavami, n na kolodvoru je bil postavljen velik -lavolok z nani^om: *U tvom polju, daj nm sroba — Tvojim cvijećem grob jim kiti!
Par minut po prihodu mariborske-£a vlaka je do?pel od nasprotne strani m tuđi vlak z ostanki naših mučenikov-Pripeljal se  je tiho,  svecanostno-
Castna sotnija mariborskega peš-r>olka je odđala v pozdrav dve salvi iz pušk. iz bližnjih gnnov pa so priveli arrmeti ?rbski topovi- Med gromovitim vzklikanjem: >Slava narodnima mučenik om a< se je vlak ustavi 1 v postaji-Okrfi^en je bil z venei in cvetjem- K vozu z ostanki je pristopilo odposlan-*t\o jugo?Iovanskib severoobmeinih ■?et ter položilo venec z napisom: >Xaj-severnejia posadka Jugoslavije — prvima narodnima mučenikoma«- Sledile *o deputacije okoliikih občin. ki so tuđi r>olaerale na krsti venee in Šopke- Bili «o fo «ver-ano=tni in eranliivi trenutki-— Po ćeli okolici, kamor šega oko, se vijejo miže zastave in ćelo na nekda^ tako ponosnem, nedostopnem gradu ba-rona Brucka plapola velika slovenska Troboftiica. Dr- Kozina, predsednik TPS v \fnribom je nagovoril odposlan-*tvo, ki se je pripeljalo iz Dunafskesra Vovega mesta, poudariajoc veselje ce-i<*?a troimenega naroda, da so se uree-moile stoletne stnje- Zahvalil se mu fe >h- Velimir Deželič- — Mirno in svezano, kakor je prispel, se je vlak tuđi od-r^lial- Ćela pot od Spi!j[ do Maribora je v; I prav friumfalen pohod naših starih velikanov* Xa vseh postajah so bile zbrane velike množice naroda, ki so iz-kazale čast ostankom naSih prvih bor-rev- Ljudstvo je prepevalo pod vod--tvom učiteljev in duhovnistva >Lepo nnso domovino« in >U boj, u boj • • •< ter pozdravljalo z zastavami vlak-
Vrbnnec je doseglo slavje v Mariboru- Na kolodvoru se je zbralo nad 20 000 ljudi iz mesta in okolice. Šoleka mT^?na d^'i^e v belih obtpkah z vei\-ci. je tvorila špalir- Nepopisen bil pribor, ko je prihajal vlak- Vojaska godba 'e zaigrala >U boj. u boj«, 4 bataljoni >!<To«iovanske afmade so oddajali salvo 7a salvo- Z gričev okrog Maribora so ?rmpli topovi, po zraku pa so kroiUi r*?ror>lani ter spuščali Sopke in cvetje-Obrinstvo je vzklikalo >Slava noti5eni-'-•OTT»fl?€. *2ive!a Jugoslavija!« Tuđi r ^f°r"bom so položili zastopniki sloven-'ih občin in drugih korporacij bres-?fovilne vence na krsti- Povcrjenik za uk in bogočastje dr- Verstovšek je po-^flravil v vznešenem govoru kosti Zrin-sl:ega in Frankopana- Za njim je govo-ril general Majster, ki je israril tvoje veselje, da more kot jugoslovanski general pozdraviti naše prve rarotnike-Pri7ora, ki je sledil sedaj, ne bo pozabll nih^e, ki ga Je doživel- General je \tt vlekel eabljo ln porval vse navzoč« častnike, da prisežejo, da ne bođo mirovali proj. dokler ne osvobode Izpod tii-jeara jarma zadnje pedi jngoslovanske zemlje- Gozd sabelj in bajonetov Je ma-f'lestel v zraka i» vrt Mirsoći čMtalkl *
in vojaM ao ponarlJaM ma gamt«: >Prisegamo!< Mariborski akof đr. Na-potnik je opravil ob artatonet mnogo*U-vllnega dubovniatra eerkreai obred In blagoalovil svete kosti.
Iz bližnjih grieev pa ao vnorie za-grmeU JugoaloTanakl topovi - • •
ncmska pobesnelost.
Radtooa, 36. aprila. V petek zvečer so renegati v Dedonicih vtr\\ predseđ-mku izobraževalnega društva PintaliĆ«, ko Je spal. goTtčo granato na posteljo. Udrgala mu je obe nogi. Kmalu nato je nmrl. Pogreb se vrši v ponedeljek. — Ta čin ie sad hujskania dria Kamniker-Ja. Ljudstvo obuouje. Za^čite ni nobene. Zahtevamo takoj varstva od vlade. — »Murska Straža«. (Dedonjci se nahajajo v nevtralnern pasu.)
RAZBURJENJE V ITALIJI.
I ocem, 25. aprila. (Zakasnelo.) Kazburienje v Italiji raste vedno bolj. V'lada razširja vesti, da stojita Anglija in Francija na njeni strani. Zbornica se sestane 29. t m. V ponedeljek ministr-ski svet. Tuđi socialisti se posvetujejo, kaj storiti. Rim je kakor blažen. Ca&o-pisje besni !n strašno zmerja Wil*ona ir Steeda. Temu pripisuiejo odloćilen vpliv na držanje Angltje. Ćasopiste do!-ži Wilsona. da je hotel zasaditi klin med vlado in ljudstvo. Tuđi Sonnino pojde iz Pariza.
ŠVICARSKI GLASOVL
Locern, ?6. aprila. Švicarsko časo-pisje piše v našem smislu. Pravijo, ua ni nobena sreča za Italijo, če dobe jadranska mesta in če bi radi njih razgnali pariško konferenco, ker bi neutolažlji-vo jososlovansko sovraštvo s!!;lo Lahe ^a vedno k oboroževaniu in ker morajo Ia?ke kolonije ob Jadranu končno pripasti Jugoslaviji. Drugi listi pnmerjajo \ojr.e cilje Lahov in Američanov ter pravijo, da so ju^os'ovanske želje b!U-je ameriškim načelom, kakor laske za-bteve.
FRANCOSKI GlASOVL
Geaeve, 26. aprila. Francosko časo-pisie ie včeraj in danes retristriralo in obnavljalo samo tekst Wilsonove note.
AMERIKANCI V AZIJL
Geneve, 26. aprila. Iz New Yorka javljajo: Radi spopadov Amerikancev z Joponct na Kitajskem in v Koreji je poslala Amerika oddelek 10.000 mož v iztočno Azijo v pojačenje svojih gar-niži},
BOLJŠEVIŠKI POZIV.
Geneve, .?f\ aprila. Zinovjev je ras-poslal po svetu za 1. maj radiosrrafični poziv7 na svetovno rfvclucijo. naslovljeno na Kuna v '»Budimpešti, sovjetsko republiko v Monakovem, »Avantic v Milanu, »Populaire« v Parizu, »VoTks-zeitung« v Leipzis^i. »Populaire« v Ly-onu in sovjet v Varšavi. Eiffel je radi-ojz:ram sprejel in ga franeoski listi ob-javljajo v izvlečku.
BARZILAI  IZJAVLJA.
Geneve, 26. aprila. Barzilai ie izja-vil v Parizu, da je Italija po volji naroda opustila svojo nevtralnost. se borila 41 mesecev in izgubila pol milijona svojih sinov ter vse svoje narodno premo-ženje, pa da za to noče opustiti zahteve po varnosti svojih mej. Ljudstvo naj samo odloča ...
ANGLEŠKI GLASOVL Geneve. 26. aprila. »Times« upajo, da se bodo Lahi pomirili in pravijo, kakor bi rekli mi nekako, da je pamet boljša kot zamet »Daily Telescraph« vidi v Orlandovem manifestu že pričetek popuščanja. »Morninsrpost«, »Datly Chronicle« in »Dailv Express« napada-jo Wilsona. ^Daily News« branijo Jugo-slovane.
ŠVICA.
Geneve, 26. aprila.     »Gazette   đe
Lausanne« zahteva, na? se že enVrat ustanovi v Beogradu švicarsko posla-ništvo.
PRED WILSONOVO NOTO.
Geneve, 26. aprila. »Petit Parisien« ie v soboto prinesel nova pojasnila o dogodkih pred noto. NVilson je svojo noto imel se?ta\'1ienf> že pred cnim ted-nom in je hotel naj bi nota napravila utis na rimski pnrlamcnt, v katerem naj bi bil Orlando imel imeprialističen govor V ponedeljek je on sam Orlandu razložfl svoie staiišre in mn obenem predlatfa! takšno ureditev, do k-* Reka bila med na rodno svobodno me-stD. Sušak Da jugoslovanski in bi Juso-clavija dobra obenem mnn^at nad Re-ko, pri Čemnr W bile narodnostne pravice Lahov na Reki zasigrurane in bi Lahi dobili kot strategfcno or>orišče štt-ri dalmatinske otoke, po možnosti tak-Šne z naibolj redidm prebivalstvom. do-čim W vse drugo v Dalmaciji pripadk) nam. Wilson Je Oriandn najenergičireje zatrdil, da londonski pakt za njega ne eksistira. Orlando in Sonnino sta bila na to strašno razburjena In se ništa hotela dalje razgovarjati. V torek sta ostala doma. V sredo ie Gemencean pozval k sebi Barzilaia, na kar so se pokajanja zopet pričela. Lahi so kot zstčnft mini- ; malni predlog zahtevali, da dobe Reko ! in vse dalmatinske otoke, Zadar fn Šibenik naj ostaneta pod zvezo narodov, toda z laškim mandatom. Wilson tu Lloyd Georsre sta to zahtevo energično odbila in Wi1son se je odfoCfl objivttl svojo noto. V četrtek zjutraj Je Wlo treba že nrositi. da rride^'o k oosvetova-njetn, ker so hoteli vplivati že s pr!t>ra-vami na odootovanfe. Ker pa nišo s tem dosegli nobenetra vtisa« so zares odpo-tovali. Oni Lahi, kl so ostali v Parizu, se ne bodo udeleževali konference. s čemur pa ni rečeno, da ne bodo delafL P» nte4o<ii pirtuaenta st bo Oriaado *
gotovo še vmil v Pariz. Lahi delajo na tri načine: Radi bi ponovili takozvani majski čodei U leta 1915. in razdražiU ulico, druffić hujskajo Japonce, ki tuđi nišo zadovoljni s konferenco, in tretjič se spravljalo v kooperacijo z nemškimi delegati.
PO OBJAVI NOTE.
Geeeftt, 36. aprila zvečer. Sonrino ki Salaodrm sta đaaes ob 2. zapustili! Pariz. — V Parizu prevladute mnenle, da se bodo Labi končno vendar Ie vda-IL Globok Ttfs Je ▼ Pariza uapravtta &-Bjenlca, da W1lson Lahov ne kaznole radi držanja ekstremnih nacionatcev fn da Pm hoče vsecno izniačatt posojilo 250 miiijofiov dolar^ev. VVilson te Junak dne-va. Vodstvo delavske stranke v Londonu mu }e noslalo brzolavno čestitko In Izjavilo, da je i njim solidarno. »WestmQnster Oaze i te« ln »Evening News« tuđi pozdravlja Wflsona. Iz američkih kromov se poroča, da poseduje VVHsofi izjavo solidarnosti, ki sta io pod-pisala Llovd George in Clemenceau in da }e samo Iz taktčnlh razlogov WUsou noto objavi sam.
ZMANJŠANA  ČETVORICA. Genve, 26. aprila zvečer. Četvorica Je sedaj trojica in in nađaljuie svoja po-svetovania brez Lahov.     Na dnevnem redu je Klaučav.
FRANCIJA IN ITALIJA-
Pariz, 26- aprila ob 10. 14 minut zvečer- — Izvirao porodilo od > A gene« FUvaso — Fnuuija goji živahne simpatije za Italijo in spretnija vse faze razvoja krize, ki je nastala vsled Wtl-Bonovega »porobila- Politični fn parlamentarni krogi v Parizu icjavljajo, 4a morajo francosko - laški interesi ostati solidarni in da je treba skupno Iskati obrambo narodnih interesov- Francija in Italija morata dobiti varnost svojih mej- (Ni gotovo, ali ima ta nota namen vzeti mariško - laškemn sporo njegovo oštrino, ali pa znači, da se postavlja Francija odkrito na stran Italije?)
KAJ PRAVI PRIJATELJ HERRON?
Geneve, 26. aprila. Na§ poročevalec se ie obrnil na Herrona ftn sa vprašal, kaj misli VVilson k laškemn obnašanju. Herron. Če^ar Izfave so nam §e v sve-žem nemflem sporninu, ic brzojavno od. Kovorfl: »Naj bodo mnenla še tako različita in nasprotja med Wilsonoin ta Or-landon Še tako velika, je gotovo, da se prijate!lski občutkl Wllsona za ljudstvo Italije ne menlato. Nedotaknje-na pa ostane VVIlsonova namera, da v resnlcl Izvrši, kar Ie uvidel, da |e najbolje v intersu ne samo Italije, ampak vseh na mirovni konferencf zbranfh narodov.c Iz te dipiomatfCno prertdne izfave ie razvidno: 1. Wllson se ne bo vdaL 2. Brez povoda no6s žaliti laske občualjivosti. 3. 7aupa na laško ljudstvo proti laikfm Imperijalistom,
LAHI POBL4ZNEU. Geneve, 26. aprila zvečer. LaŠko razburjenie raste. »Popolo d' Italia* imenuie Wi!sonovo noto blaren čin ce-sarja vseh demasro^ov, očita Ans:liji iz-siljevalno roparsko politiko m Franciji crno n^^valcžno^t. Prei Wiisonu prijazno časooisje s »Secolom« ie okrenilo in razbija po svojem vceraTšnietn altar-iu. »Coniere dela Sera« izraza odkrito tople simpatije za Nemce. Or I a n-do je poda! formalno demisi-j o. Brez dvoma bo odkloniena. Pariško časopisje z izjemo laških propagandnih listov pričenja obotavljaje hvaliti NVilsona, tada s skrbio, kaj bo sedaj s konferenco. V kolikor je §e nezado-volinosti. prihaja od nekaterih desničarskih osebnih Wilsonovih nasprotnikov, ki grajaio, da je tako nesrečno izbral čas objavljenia svoie note tik pred prihodom nemških dele.cratov. Pravijo. da bi bil moral to storiti že zdavno prej. »Matin« pi§e. da so se na konferencl motili vsi in pravi, da odpotovanje Lahov ne srne pomeniti pre! .ma, ker so Lahi edina velesila, ki stoji skupno s Francno na mcii. »Temps« pi§e> da je američko - laški konflikt treba poravnati in da je treba izo^niti se vsakemu nepopravljivemti dejantu. Vkljub nere-šenemu jadranskemu problemu je treba podpisati mir z Nemčijo. — Ta članek je inspiriran in jasno kaže smer franco-skih skrbi. »Journal del Debats« pravi. >da se je ?podi?o. kar se je z srodi ti moralo, in da je laško - insostovanskl sr>or nastal laško - američki spor.c Čestita \Vilsonu, da je odrekel Reko in Dalmacijo Lahom in objavil svoje razloge. Ob-žaluie samo. da se je to zgodilo tako pozno. Prav', da ne bo frr.ncoski davko-plačevalec dal nobcne5?a vinarja za ntr-ditcv la^ke nadvlade nad Jujfoslovani, če bi franeoska vlada hotela postati so-kriva r?^?*Mncea zasnž^'cvanfa komaj osvobojenih narodov. Lahom ne smemo pom^jsrafi do besremoniie nad Balkanom. pri čemer bi Lahi bili nasledniki in za-veT-niki Nemčije. »FliBfaro« pravi, da WilsoTiova nota ni priietna in da dokazuje, da se ni posrečil kompromis med upravičenimi laškimi zahtevami in Wil-sonovimi načeli. »Echo de Pariš« napada Wi!sona. da je pretrese! zvezo. Naj-ostrei§e napade na Wilsona je cenzura zaplenila. Ostali so še napadi, kakor: bedaste stipulacije, mlačva praznih fraz, kramarija, Lahov ne smemo zapustiti, mi se držimo londonske pogodbe itd. »Action francaise« slično. »Ooulois« opa, da se bo spor ootniril. računa pa z vojno Italfte proti Jujroslovanom. »L* liorrme Libre« suhoparno DriDominja, da bodo Wi1sof!ove besede imele v Italiji velik odmev. Ta list Clemenceauov organ, je prehođ k listom tevice. ki so so-glasno za \Vilsona. »Humanite« svečano od reka Italiji pravice đo aneksi j ozemlja, ki ie no pravici naše, in ne prl-znava londonske oosrodbe. Pravi, da se Orlando zaoustil Pariz, ker ma je VVilson strgal lažnjivo masko z obraza. Ce-|p »Popnialrt« te levt socialuti, kl mxi
ttiso avđušeni za Wilsona. ga to pot glasno pozdravljajo. »New York He-raid« je proti Wilsonu. »Chigago Tribune« za njega, švicarsko časopisje je so-glasno proti Italiji in pozdravlja Wilso-novo izjavo, da je Italija nasproti severn separatna, kar pomeoi, da je Wflson ođ-klonil laško zahtevo po aneksijah v Te-sinu.
AMERISKO 6ASOFISJB.
Iiacern, 27- aprila- Amerifiki ofld-olni krogi so z velikim interesom epr#-jeti direktno Wilfionovo poročilo ItA-liii Znano jo bilo ie prej, da se na-sprotje med Wilsonom in Sonninom bll-ia vrhuncu- Amerika rađana a padeem Sonnina- Tuđi računa s tem, da bosta Anglija in Francija Wilsona podprli in da posije Italija v Pariš novo drugaCe eeštavljeno delegacijo* >New York World< pravi, da bo Wilsonov Čin sopet priboril zaupanje mirovni konferencl. L«a&ka Reka bi po meni la novo vojno-Republikanski senator Johnsen je ts-javil, da upa, da ostane Wilson pri svojih načelih in da ne bo priznal nobene tajtie pogodbe- Naž idealizem ne srne služiti za zasužnjenje drugih narodov na temelja tajnih pogodeb. Druga visu-ka ameriška osebnost je izjavila, da ee se bo Italija še nadalje obna£ala> kakor sedaj, je bolje, da izostane od kon* terence- Znamenito je torej, da se ceio republikanska stranka, ki je sicer W!l-sonu nasprotna, strinja i njim in da glas >New Tork Heralda<, ld so ga Lahi kupili za težek denar, ni nič po-magal«                                            .,.
PRVI MAJ.          J-'i&r*
Oeneve, 27- aprila* V Parfea bi v indufitrijskin centrih so zbrane čete-
DELIRIJ*
Laeern, 27- aprila v noči- V cetrtko-vi seji, ki ee je Orlando se ndeleiil, ni bilo nobene meritorične diskusije. Orlando je prilel samo da izjavi: Ker očitate vladi, da ne zastopa volje laškega ljudstva, izvaram konsekvenoe ln odpo-tujem, da dobim od parlamenta nov mandat- — Orlandovo potovanje je podobno onetnu slavnemu triumfaterske-nm eprevodu, ki ga Italija priredi vsa-kemu vladafočemu ministrskemu pred-sedniku, 6e je treba- V Turinu je došlo do delirija nacionalistične blaznosti. Orlando je na trgu Carlo r lioe s avto-idobila povoril množid Češ, šest tednov eem pravil pravice Italije in moja zadnja beseda je bila >ne<, ker vem, da sem g^>voril vam iz srca* Množica je navdu-6eno tulila- Podobno, ko je govoril Diaz- Danes zjutraj je Orlando doepel v Rim, Ba kar se je takoj sestal mini-strski svet- Rimski župan je povabil đ' Annunzia, naj govori za Italijo ponosne besede celemu svetu v tej nsodni uri, naj pokaže celemu sveto laško du-šo- (Bitte recht freundlich!) Pripravlja se torej nov majski čudež- Bre« prime-re je, kako goljnfa laska vlada svoje ljudstvo- Ćelo časopisje ponavlja vse orgije ameriških, angleških in franco-slcih glasov proti Wilsonu in popolno-ma zamolči. da so vsi Amerikanci ln Angleži in velik del Francozov na strani Jugoslavije- V Milanu so bile včeraj velike demonstracije dijaštva, ki je vpilo: >Doli s Wilsonom!<- Lahi imajo pa Se druge skrbi. Delavska konfederacija je vceraj sklenila oštro re-solucijo- Cenzura jo je močno pobelila« Iz oetalega teksta: Protest proti impe-rijalističnim zahtevam in sklepom v Parizu in proti aneksiji ozemlja, ki je etnografična laet drugega naroda. Za-hteva za prvi maj sovjete mesto parlamenta, takojšnjo demobilizacijo, amnestijo, umik Antantnib čet iz Rusije in Ogrske, objavo vseh doknmontov o p<»* gajanjih v Parizu, vrsto socijalnih ro-form* — Povsod koder s© je Orlando vozil, so se priredile imperijalisticne manifestacije- V Modane so našli v Orlandovem vlaku neko damo brez legitimacije- Govorila je zmedeno- Pravijo, da je nameravala atentat- V Benetkah je ljudska množica na dan Sv- Marka naenkrat zapazila D' Annunzia, ki je izza nekega stebra opazoval svečani Markov sprevod. in začela histerično tuliti: >Živio, blagoslovljenec Gospodal Živio na5 odreienikf Prismojene ženske so popadale na kolena, druge so za-gnale vrišč. stepo vale roke k nebu in •abtevale, naj D* Annunzio pomaga. D' Annunzio je skoeal na ekstrado in zaklical: >V5erajsnji grozepolnl popol-dan sem preživel nekaj mirnih ur na polju Sv- Pelagija, da pripravim svojo strojno pu?lco ln pritrdim bombe na svoje dunajsko letalo. To j« moja dolž-nost, ker sem vojak* Evo zastavo Refce! Ona ne govori, ona nam ukazuje! V vseh naših zastavah je glavna barva rđeča- Ka] pa naj pole« krvi pomeni zelena? Nado? Mi nlmamo ve5 Kade. Mi imamo voljo* Ml hoćemo! Oujte! Ml hoćemo !c Gela omotlea je razirarjeno talila: >Vogliamo!c — >Ponavljajte to, fo bo beseda meso poslala- Vsak izmed vas! Benetke! Svoje morje in svoje mrtvos- moral braniti ln *• podvre*! novi borbi« Vsi talijo >Ds>!c >Is Be-netk đoni glas Rima: »U z menoj, jaz s teboj, oba i Reko, Zadrom, Šibenikom, Splitom, Dubrovnikom, Kotorom, — ves Jadran mora biti naše- — To Je bU visek- Vsa Italija posnema ta bene-?ki dogođek in se j« sarila. v nenopisen fPa^|Tt«»>if«^fAn| 4||irii. — fiaanniale nei
omenja franooakfh zatrjevanih' sizdpa<< tij ali pa hladno pravi, da ne rabijo bo sed, ampak dejanj* >Corriere della Se-i ra< napada. >Temps< radi zgoraj javlje-nega inspirtranega članka in pravi, da ni evropekega miru, dokler ne bo Italija zadovoljna-
DRUGI GLASOVI. Geneve, 28- aprila- Francosko ca> sopisje se krčevito trudi % naoaljeva« njem popustljivega raspoloženja. Ome-niti je treba ameriSki >New Republta«, ki oštro napada laško vlado in pi&e: Laski kmerje morajo gladovati« ker stoje oradniki pod vplivom izvestnfS finančnih krogov in ker so opojent % imperijalistienimi idejami* Sedaj sabotira jo mirovna pogajanja- Italija nojnu* potrebuje drugo vlado-
PotočUa Itublfonskega Sotlsnegđ anftifa.
NAŠI  DELEGATI PRI WILSONU
LiDU- Beni, 26* aprila- Jogoelovan-ski tiskovni urad v Parim poroea>: ▼ petek ob enajstih dopoldne je sprejel Wilson slovenske delegate dr- Ivana Schvegla i Bleda, dr. Gustava Grego-rina iz Trsta in đr- Bogomila Voinjaka iz Štajerske- V razgovora, ki je trajal pol ore, so delegati rasložili Wilsomi položaj Slovenoev* Predsednik je po^j slusal s živim zanimanjem njihovo pe> ročilo- Delegatje so isrofiiU gdfi- Wileo-novi album a 1(MKX) podpisl slovenaldti • deklet-                                                   ;,
Društvene vesti in priredltve.,
Akad- drvštro »Slovenija« vabi Tesj
člane in stareeine, da se ndeleie se-' stanka, ki ae vrši v sredo 80* aprila ok 8- svečer v gostilni >pri Rotic v židovski ulici v takozvani oeški sobi v I* nad-str* Predmet sestanka: pogovor, even-tuelno aklepanje glede obstoja dru&va in ukrenitve z društvenim premozenjeoi posebno društveno knjižnico, ki se nar haja sedaj v Ljubljani- — Dr- Gorican, dr- Luschlitzkv, dr- Zalokar-
Muzejsko dnrftvo za Kranjsko. Obdrf zbor muzejskega društva za Kranjsko se vrši v torek, dne 29. aprila ob 4. popoldne v muzejskih prostorih. Ker naj se ustanovi druStvn nova smer, }e želeu, da se drn-štveniki udeleže čim najštevilnejše.
SlovenjebistrHko »ćtteljsk© dn&trv ima svojo majniSko zborovanje v nedello. dne 4. maja točno ob 2. popoldne v hotelu »Jugoslavija« (poprej Avstrija) v Slov. Bi-strid. ReSevale se bodo društvene sadeve. med dražim se bo postavil kandidat uciteli-stva za okraini iolskJ svet Slov. Bistrica. Gosp. đr. Reisman bo imel predavmnje o pesntkn Bezračn. PolnoStevime vdelefl^e se nadefa odbor.
Khib naprednlD slovenskih akadeal-kov v Ćeli« je poklonu učiteljski knjižnici celjske državne gimnazije znatno Stevflo prav lepih kn JI*, za kar se ara učiteljski gbor iskreno gahvaljnje.
-f- Peki in prodajalci kruha ee va-bijo, da predlože takoj vse kniSne karte v mestnl posvetovsJnici, da se jim bode moglo v torek nakazati moko-
4- G^. naeelniki kminih k*flrfsij se vabijo, da sa zanesljivo udele-že seje, kl se vrši v torek ob 5- ori v mestni posvetovalnici-
+ Aprovizaeija. Civilnim drtev-nim vpokojencem in njih vdovaan in sirotani se bodo prodajale v GradiiSa St. 8 v sredo, cetrtek in petek 30- aprila fn 1- in 2- maja popoldne od 2- đo 7. nre kranjske klobase, po en komad na oee-bo- Xa vrsto pridejo v sredo stranke ©4 A do L, v Četrtek od M do K in v petek: ostale- — Stranke naj si preskrbe pen treben drobiž, ker ae ga pri prodaji nf* ma na raspolago*
-f- Krompir na rdeče izkaznice A"-* Stranke % rdecimi iskaznicainl A prej^ mejo krompir v torek, dne 29- t- m. prf Miihleisnu na Dunajski oeetl- Dolova AS) ta-le red: dopoldne od 8. do 9- itev-1 da» 90, od a đo 10- štev, 91 đo 180, od 10-đo 11- štev. 181 do 270, od % do 8- števv 271 do 360, ođ 3- do 4- ptev. 361 đo 460, ođ 4- đo 5- štev- 451 đo konca- Stranka Iahko dobi vs&ko množino- Kilogram stane 40 vinarjev*
4- Kls za I- okraj. Stranke I- ofcra-ja prejmejo ki? v torek, dne 29. t- m- na krompirjeve i2karaioe pri Mtlhleisnn na Dunajski cesti- Določa se ta-le redi dopoldne ođ S- do 9- šter« 1 do 200, od 9. do 10- štev. 201 do 400, od 10. do U« štev. 401 do 600. ođ % đo 3. Stev- €01 da 800, ođ S- do 4 štev- 801 do 1000. od 4 do 5. štev- 1001 đo konca- Stranka, dobi za vsako osebo po pol litra kiša* Llter kiša stane 2 K 20 v- Pripraviti je dro-biž.
Poiivedbo*
Izsubli« se le Vratkođlatau tennor)avai lovska psića, čuie na Ime »Hka«. Odda aaf se proti nagradi v Komenskeca nllci 8/1.
Prf vCenJinJeni plesu v Narodnem domu se mi \t izeubila pompadura s per-lami. Ker pa se nahalajo v n)l važni ldju-čl in denarnica, prosim, da Je poftten najdi-teli vrne proti nagradi v knjlgaral U Schwentner.                                             4589
♦ PraMCna kraHlca. Anđelki Itetf po* ročtio, da romanska kraljica ni potovala v Parts m London samo v dekoratfvBO - politične svrhe, marveč Ie radi priđno deUla za svo] narod, in sicer z ospehom. Posetlla Ie ra?ne Industrijalce m binHrJe ter raspravljala i njimi o izvozu petrolela ta fo« vff^fdn ^avezniJSkega kapitala v Rornimtft
Iidajatell hi odcovorni aredsAt
ValeadB Kopitar, fnirtnim k tak »Smdm flstpgiiai
Strmu 8.
•aHJUVENIMa HAMUtT, at* M. aprila Itlt
99. Stcv*
« po2Ki ero** SEfH*I0». Qi»Haaa,Waflm anta U.   4364
MhllalaMla sprejnt takoj «r. *••«»-OTUIIIHJi toill ftfretalk t LJatUaat MMCm cesta f.                         4487
lUltlK •RIBHE belo raipoHlja tof-«o tvrtka Martia Sanaer, Ktajlee.   4581
Drttn™ i ttiffi li« rp;rro-
le bakrene sic* S—5 mitimetrov debele.____________________________4520
flflaffri pHđoa fln pošten«, 1§£e slu-lllulll, fbe, najraje y Ljublfanf -Pismene ponudbe pod .Prida*st/451t* im upravnistvo Slov. Naroda.      4519
teknnafcnwtiftnr.crvm;
Hko In malo delo Vprafta se v trgovini •a Dftnaa tr{i ft. 4                       4562
Wff9fllM *dravega konjskega se-Itf|HBI  na in slame v preSanem stanju Ima odđati od Štajerskih postaj. nalofeno v vagon: Veletrgovina Fraiic OSET. Vraaskt ari CeUa.                    44M
fnfa lalra v originalnih zabojih a 0fU9 UJU 1440 konudov proda po 95 vlnarjev 1 komad pri osebnem prevzemanfa ali plaCIlo naprej £■. Sop-Htt, tsfatec St. Štajerske.             3411
Ktrapnintiija. ggSKSS:
skega In nemSkega jezika ter knjigo-vodstva, se spremne. Ponndbe na •fcktram ? Sketfi UM.                    4521
ftmiaj laiif bel, močan. 90X126 cm piujii PflpU, velik se ceno proda. — lstotam se proda tuđi časopisni papir. Ponudbe na tiskovno zadrugo v Ljubljani, Sodna ol. 6.                           45G6
falEia dm ** T>ro<Ja}a}o v polenfh na IHIlOIll U10 metre  in   vseone, kakor tudl na drobno klana, od 500 kg napre tn se dostavlja o poljabno tudl na dom „Jeara Ptaakar.   Doleajska cesta  3t 5.  go-ttfhM IfiatT.__________________7828
TnuTiia ii utkaj ooiestva ;\^v
promet<-<f fari blizu železnfee, so Isće v itafem« Ceni. ponudbe se prosijo pod »V najea 4497" na upr. Slov. Nar. ^_______________4407________________
4 MM za nMffi «SS££
Gleitschatzdecken) in 17 različntti par-cel zemljiSč občin Jarše, Radomlje, Trzin tn Trnovsko predmestje, proda tvrd k i J. Ooljevšfek, LJablJaaa, Kolodvorska ftftca U/!.                                               4435
JUli A UdlJldilE blaga zk površnik dobi, kdor preskrbi mirni stranki treh oseb stanovanje z 1—3 sobami In pri-pad kl za maj ali avgast. Ponudbe rod „Atttfett© blago/4461« na upr. S!. Nar. ________________4461^________   ______
fgmnjffuj k otrokom, nemška, če flNPvBIlHfl mogoče otroška vrtnarica z daiJŠo prakso se iSče za blizino Zagreba. FrancoSčfna in klavir se zeii t ni pogoi. Ponudbe z zahtevo plaCe, sliko in prepfsi spriCeval na gospo Dm Werserf Sisat.                           4495
PozorV
Zavarovalnine (premije) za življensko savarovalnico .Koruna* prva čeika delniSka drnlba v Pragi naj se do na-diljne ureditve dopoSiljajo v Li ubijano DaHutisora šlica 7, legaiai zastopnlk X> Kina. Z nakazilom premije naj se naznani številka police.                  4587
•iws   oawajtiv#jai»  mm  ani Jbsobi afeatHk, ftafeM.     45DI
nr pn uzu ni *i*>k* •§ m.
da I Umu Sa. fijg §|.           4540
■ftffniMfnS ^ arPawawB0W ■*» •• ajai inillini priMjMte v IjniMI—i
MfflAJ   najboljeg sesUva. sasma HliJ. nov Ili malo rabljen U-limo   kućiti.   Ponude   tvrtci Scfevareil irag> Zagrofc. fftfaiaiieiTa 1.         3S47
llkl ^vr^k nilinov, samo na vagone* ■III mil   Agcttinf ii ktaltlJtMtil
t«sae Filip Majcr, Zagreb. OaMalMeva ■lica 5.                                           4468
Tirilif ■ atiaB gostilno ali malo IPTEIKI I IIIBI frgovmo, fganie-toč f*te v Jugoslaviji. Nalov: llojiij SaksUa, pottae leteće. Kaaaik.       4274
Iftvri MVirl Radi opustitve lova se LlfU9 IBHf I pr«*a paie« frmaCka (kratkodlaka) z dva meseca starim psičkom. Kje, pove upr. Slov. Naroda. _______________44n_______________
Vnnint alaHr riinann z* razsvetljavo HlPIl EIElir. BlfldlD 110 voltov ah 2i0 voltov in zraven spada'ofo lico, 600 m. Ponudb* tako] na .Otrat* po itio leleCe Metlika.                          4449
UIIIUI §en bolj prometen kral, da bi tanko njen mo2 izvrševa' brivsko obit. Ponudbe pod „369" poitit lefeCe Tr-bovlje.______________________4535
IVtlfflHDMfMtftft 71°X90 kakor tud^ HIlUtlUCfUlolIAc druge dimenzije kupi Ivan Siska, tovaraa parketev. Lfabljaaa. Metelkota olica 4. lstotam se kupi tuđi močnejši osebni avto.                     4483
KipijeiilSSijrjii" ž"S5^
si okro^el ali rezan. Cene za les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana.                         2048
tfaiffiailiB °bstoječe iz trch sob alaifllOIjB, s pritiklinami, v sredini mesta, se zamenia takoi za manjSe stanovanje z 1 ali 2 sobama. Pismene ponudbe na u*iravni§wo Sloven-skega Nar. rod .Mi)boo stasofif fe'45M"
dllUiniF   tUdSCr     nia (maserka) se spreimeio za letoSnjo  sezono v ter-malnem kopaligču TooMce pri   Novem m?stu.   Ponudbe  s  preplst  sprlfeval katera se ne vrnejo. na ravnateljstvo. __________4^31________________
Herezu, pthitia maka 'Uf1;:1
prodaia v večlia in manjSih mnoiinah co rHzki   ceni proti   takoiSniemu  ^d emu   Naslov  oove    L   Jigsffofiatkl hi infnnnačai   zito4   BeseJJak A Rož««c, FravčfTO naoretje S.                          44$o
Hniltsn* ^™ na veliko svih vrsti nžar-IlUUjđffl. ske robe kao Strange, ula e ofeta za goveda, uleta za sijeno, ožeta ?a rublje, motvoz. I svih vrsti gospodarskih užeta, tražite cjenika, trgovačka agentura i komisiona radnja Lfmderlt Pollsfc, Vakom.         4579
LtnUUU PUDIBiđ. nist ali žcfeznlčsr lahko tuđi vdovec, bi imel veselje se seznanlti z dekletom srednje starosti ne lepe zmanjostl, pa bfagega značaji, varftio in v vsakem oziru dobro gospo-dinjo, z nekaj sto K prihranjenega de-narja in nekaj v gotovini, even. pose-stvo na deSetl. ht resne ponudbe se žele do 5. ma'a na naslov: „Zors/55" Glavno poStno Iržcče   v Ljubljani. 4570
i^ata^nfti  ai^Atf^haJ   ^^^^^^ m 1 s^^kaa^^_a
^1V
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjam Zalostno v&t, daj« gospa
Marija Bašelj
aeaiaiabnloa
v neddfo, dne 97. aprila 1919 ob 1/*4 uri popoidne, previđena s tolatill sv. vere, mimo preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrlil v torek. dne 29. aprila 1919 ob 2. uri popoidne iz hiSe žalosti Pred Škofijo 9. n» pokopaliSĆe k Sv. Križu.
Sv. maie zadušnice se bodo   darovale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 28. aprila 1919.
Jan#)Z Skiiklo, trgovec.
Ui# *• pftaia lamr|aaa, prltea ia olalavaa
M faQt gospodinjstvo (okrog 30 oseb) na   Ooresftkem. Plača dobra. Ponudi
pod »kmlurtoa / 4965** na upravniStvo .Slovenskega Naroda"       4S(
H iBraaaa aaMtalika r«pr«takol|a w »•♦ fearvah    C
□   ZNAMENITE OROHARJEVE SLIKE   C
PilU TRUBflRJA
U     USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST*    E
D    Sm     ****** — •— ^ **>•*■ »i — f Mi>    ■■■   C
■a^aH          B^BB^Ba^Eafl          Ž*Ba1a^BV^BlaVHkB^MaB   % a^    ^Bttlatth    iMfl^^aVa^Aa  flaM   Mbb4*         b^bb^bb^bbV          LhbI
■■^BflB            ■■^■^■^■^■^■^a            V^B*^paS^BP^B^BaaBBHB^Bfl«fll    B^P     ^BV^PEI^B^av    ^■^■j^^^E^^a^^*   ^a^w   o^p^saj^           ■■■■■■■■■■■■            ■■■■
F5    b^b^H       ^~    __., 1   —       .   ____ ii'mmiii ■■    ^^^H     C
H   55   Cena • poMo kron B-BO   ^J   P
B ihar. KiuigftRm sasyg jki i
OODBtSCZSUULaVaUU^
Nat pri flraaja.                          «3
fajfllaji vm vrste fl«lez«iiieMveWto^ HPPB Pp«»oV «• tvrdko Tladtak
Ml- nov ali oa star la dobrohra-■ aiaa tttafaaafci  aoarat   Po-
W™ * O©»wWOQ C^MC p9Q §a    d/lHi
na upr. Slov. Hatođa.                    4596
liH BflBBBBMEl pjfta Hl kuhinja sa bEaflJ BHBBffBBBJ IBBBJ dve osebl se i3£e. Ponudbe na .P. I" at IM/451f. na uprav. Slov. Naroda.                 4516
lataf *«nle« v listiC4h zaiamCeno t\-TmfU srl 130 HstiCev f škatljf po K 50 — razpotil ta Filip lafcr. Zafrei, OsetaH-Ćeta aliea i.                                      4i6/
(fanhi ftrti skor*i nov» naeajaai <a MlfllBI IlIBjL dobro obranjeno moško
koto Josip falaad. Lesce IS, Ooresjsko. 4454
Saikstaba dkarita :,££'%?'!£:
sta v boljšo hišo v Sarajevo. Dopisi na OonJI graf   tri Celja poste resUate
215.                                                   449«
BlHfi flJaUr P°Sten. ki bl Pole? dela wm\m BlBfCl, tuđi pomagal oskrbo-vati na većjem posestvu, aa t««of •pra bm. Pcnudbe pod .ilapec/4451* na upr. SI. Nar.                                4451
iBflilBiar iSčt s ■• majem za atalno IX|IJBU1 sobo v sredini mesta, s po-seonim vhodom In elektriCno rasvet-iiavo. Ponudbe pod .Tefealka/4465" na upr. SI. Nar.                                    4465
: Vrhniška borza deluje:
Dobi se BMvafaktvM alafo. Hi, eaj, kava ft«. Prad Ćrslai arlaai** na ▼raalki.                                    4564
IlOBfoU IlBRl, boliSo izobrazbo, kateri im« veselje do trgovine se sprei-me v trgovino 1 mesa nim olagon> Iraa Rejslk, SItfeaJfradec               45 3
ftnilltfaibz ki jc POgolnoma Izvei-IIIIUICPIMIIBU bana, in je Se poslovala v odvetniSki ali notarski nisarni. aa aprajasa v ljubljansko pisarno. Plača In vstop po dogovoru. Ponudbe pod •S" na upr. SI. Nar.                        4500
tokHfani ftrnfBill ^^ s'ufbe pri parnih IlIlolU Illijlll sUotih tn turbinah. VeS£ pii vseh opravah, eksplozivnih, električnih in motornih dinamo vseh vrst elektrarn Ponudbe na upravniStvo Slov   Nar. pod „Parat stroj/4571".
KUHARICU
traži od  ah Alci   tttteiHcker, frtMjar
Osijek, Maji grai; mjesečna placa 80 K hrana, oskrba in stan u  narav.   4505
Praiato aa taja oltara »fcraotaaJ l#*t*l m   XXII (19M~tt) aao>
"^* Mm ft Mm li-
Kdstefte. S^V.S^.
MeMJaoMi.                                      44%
fleaa žeeifia nsnlal ^r* nD:
njo»ti, ^načajen, želi znanja v svrno ženitve z gospodično do 24 let s pri-mernim premoleniem In gosoodinjsko izobrazbo, Ceni dopisi s sliko do 10. maja nod , Lepo iMfeafe" sa Aaoaiao eksoetfido Al HatellC LJablJaaa. Ta i nost častna zadeva.                         4538
Kompanjon
za večjo eksportno trgovino se Uče In sicer 30.000—10.000 kronaml in sode-lovanjem. Ponudbe na: PeitsJ preiait. Mtrloor s/Dr._____________________4578
Milijon
ssBmrsliil ztlnMil affl
aa oolola po zmernih cenah.
NfeiUiA »Sb cMIU sUft.
«. Korsika v UubliaRi,
BlehreJseva cesta ali  VrtaCa iter. f.
Toaletni sapun
najfinije vrsti n raznim mirisima i veličini ma ukusno omotano od 26 do 68 kruna po tucetu. UHr.atsku, Slavonija i Sloveniju polovica kapare, ostatak pouzećem, dotim ostale zemlje Jugoslavije plativo predračun u naprijed. Lsppalol lafalar aajaaOmral I kaamlat#al poaao), laaraa, atagjartaihB Bđiaa t.
Vabilo
na
občni zbor
JPmb#IBbb\o# w  Bo?^tt#a4P'
M se vrti
fffjail, «M M. MBfa tttt. a* 1.
Hiwi ks^^v v laaBaA a^aavaA.   ka
DNEVNI RED: 1.) Porobilo ntCdstva. 2.) Porodio aađsoiatva. 8.) Odobrenje ratamkega sakljaOca za
Ma 1918.
4.) Volrler aaCalstva. 5) Volitev nadiorstva. « ) Citaafa pevislakaga poraOb. 7.) SloCaiooatL
Ako  W ta abčaf zbor ob 7. ari
ae Ml fJrtapCra. vr« se lati 4aa ia v
ta v Mtai  prostore ob 8. vri   dragi
lobčnl tim M sklepa takrat pri vsa-
Ikaai iatvila aadroliiinav. ^^^^^
Bv a^aBo? *^ HHosBo^p ^^BBjb              %%i5
w 1 to J*w/r, ^B^diisT
s ctao aa paftal arad Litija,       4589
tflBflBl BtaMl M 8E*«fBaa. Plača Mfajal PaWI podogovoiu. Naslov v apt. Slov. Naroia.                    4677
W      ifMlajaa Wala v dobrem stasi ■»■ Hi nfa od  8  HP naprai.   PUniaaa ponodbe na oorav. Slov.  Naroda  pod #BMono ktte/4'ffl
lanknbnpmoti ^Jn..
l>^^^ h^ BMasiA CteiAaAoiA a. aa
o^aBaBBaaas^mMP a aa^BB™ aB^atajB^fcojp*   ^a^BVBHBF^paaaaiaBv Ba*   b^o^f
______________44W______________
tflniflMBI **** krojaška pomoćnika, vPJiJBMi za meSano delo, dobra oiaCa; hrana In stanovanje v niši. Fraajo Pasftrear i Trvtvijak             4476
Fraa afoaa fa žensko obleko se sa* Ubi M|l mesja sa b'a*o za m^ske srajce ali bele zastore. KoMvrrska sL S. sa koialfca                                     4420
liKBd DjUlIU večjero zavodu, isče mesta radi selitve zavoda, kjer je bila nastavljena Ponudbe na ap'avniStro Slov. Nar.  pod  .BaaCaa aratfalca/4»f4*.
fatfailr Ma °^e meblovani sobi s UBIIM DU kuhinjo ali vsai z delno uporabo kuhinje ca takoi Ponudbe na upravnllrvo Stovenskega Naroda pod .T. K./44t2*.                              4492
iPniU IIBriLi; vodila veCje ?ospo-
dinfstvo   v   Ljubljani,   feh    orimerne
službe.   Naslov   pove   upr. Slov   Nar.
4494
iHImllljHn m IjenaTd^koodvora n jezera na Bledu.   se za 30/00 K prota.   Vprasa   naj ae pod „Uftdas »rtlika** na npr. Stov. Naroda.
Trebm illl i pitt latrnt Su
-et do 6 mtlimetrov debelo, istotako 5000 m 1 milimetre debele. Ponudbe na flakwan I ir«ov Saarai, Fra-ra«ovMavB 1.                              4 53
itart Bmi)ae iraosiiBR nnt?,
ampaila po naj vis j i ceni ali iste za nove zamenja do konca mafnika. — Tforattla zalofa fraaofeaov A. tazterfer. LJsiljaaa, Saiaa sllca 1___________4432
laalaiitflah atarejfa moč, veiča stro-MllilUlUla, jepisja, knjigovodstva in vseh drugih pisarniikih del. zmožna nemšfine, slovenfčine, srbohrvaSčfne in nekai laSCine. Šali arlaieraa al«tta, gre tadi Izveo Ljubljane. Ponudbe pod .JCMtarlttlij8/4f78M na upr. Slov. Nar 4573
TTOSC
ve€ 100 kom aa Bradata najviliem« pomiđnilcn. Istotam tuđi lepa ama* naptodaj. Cenj. ponudbe pod „Kese*4 na uprav. Slovenskega Naroda.   4572
Mast
Gospodar, ki mi da stanovanje 2 sob in pripadki, dobi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod •■aat*.
KnviBi lakti pm mmmnd mbI
4501     TOftl« kfflttilBl« trtim!   Kal,    alteafii   Ib1Ib\
laiaiM Inmirjn! ihIl
Schrej,  Cledališka nlica St. 7.
Naprodaj so:
■Mita ta iraska aMafca« toHU, mmmrm la plsataaaaima,
lstotam se ISče Q^T aVrar. 19$ Naslov v uprav. Slov. Naroda.   4576
Preprodavaocima
midtatno razne vrsti cigaretnog papira (Samum, Riz Abbe, Riz Agadir, Riz Mirza, Riz Rio, Valuta, Golub, Jarac, Pad i let), cigaretnih tnljaka razne vrsti, kreme za cipele, vaselfne za dpele, finog toaletnog sapuna, Itstovnog papira
u mapama itd. AgestaroJ I koailsijoaahri sosae
MiMti i Oplalka
Zagrefe, JelaOčev  u^ »roj 23.
| Probava
te pospjoiuje, mutavost, podrigi-glvaaje prestane, ako se uzimajo blago tjeraJuCe, grčeve obustav-Ijajuče, stoltoi aredjojoCe Felle-rove rabarbarove
ELSA-pilule.
6 kitila » K 50 v. Protiv svakovrsnih boli, prehlada, kod rana, zubobolje bodenja 1 ttganja jos jeuvjekpo-BmgaoFel-lerov
ELSA .Fluid
6. dvostru-J WhUi2spe* otel.   boca *         _ 19 krvna
kod ljekarnika laaaa V. FeBer, Uni li i, Bkia ftja mroarvalaka lasarfa). O«at i poštarina te dodala raCanefn ouaabne, ali aajieftluije, Sto viic at dakle aa mbbb  pata aaroci,
Olaa M vBH) aBBflaBv
Trgov. p hmočnik
sUrejša unesliiva moč. kot opo } lastnika trjrovin«, neoženjen, m sprsjnaa pri tnaU s Ipec fio In defehiiBU pridelU Jaaip ________đaraBi Maittar, T*y ' hatlava aaata 17«         4473
N nmmf \ i an dio
ie naprodai r) K 3*60 kg.
Naslov pove uprav. ' ilovenskoga Naroda.
K Vila v liohiniu, A
W^k topa, 1 aioblllaaU •Braai: raa, laiaaa oa laiara, a tfB ^^ palarvfflai ha laaUflUa k '. parkom SbT* m proiB "^H I^N       Pajoamtla daia ..tjBdaka  -toao|flalaa v Ii|aal|aat       ^^1
Odvetnik dr. Jos. Zdolšek
aasaaal«, ia !• #tv#rll v Breiloah ava|a aivetaliko plaarao v praatarlh poprofinle dr. Jaaesoheva plaaraa.
STANOVANJE ^
I nagrade dobi, kdor preskrbi družini treh oseb stanovanje 1  I
H dvema  ali tremi sobami.    Ako hoče dobi lahko namesfto  I
H denarja tuđi drago blago, modno, premog, drva. Ponudbe  I
■  na Ifui Baliaa, SpatefA ŠiAka, Pal|aka oL it IM.  I
P                 NAZNANILO.
Vljuđno naznanjam, da sem sopet otvorila
modni damski salon
v Krajaik! attaft it • ter se tem potom priporoCam cenjenlm damam za vsa v to stroko spadajoča dela ob zagotovttvi ta točno In solidno
S 3Po5tovtn)em                     Povla   TaVČOT
krojačka, lstotam te sprejme tedl alaakii
\      NAZNANTLO.    ^
■               P. n. občinstvo naznanjava, da sva prevzela od P. Polheimerja v Ljubljani, Dvorski trg 3. manufakturno in konfekcijsko
modno trgovino
na vogalu Židovske steže in Dvorskega trga. Ttgovfno bodeva vodila dalje pod firmo Schwab k Đizjak in se potrudila ustrezati vsem željaro p. n. občinstva.
Za blagohoten obisk se priporočava.
Z odličnim spoštovanjem
I                                   Schvab S Jbjat   J
Ing. Dr. Miroslav Kasal
oblaatveno poverjenl atavbnl In^enlis
SpkPn start, ■talctje za IttBUti teteialet«* ti nm zmAe
v Ljubljani, Hilftsrjeva ulioa it. 7.
■bTT livriuie strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil. vodne žage, elektrarne, betonske in
železobeton. jezove,  mostove, železobetonska tovarniSka poslopja,
skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko   oporno zidovje in
vse druge betonske m železobetonske konstrukcije.
Prtina i itratini iznum m utrti itirtui \MAi strike.
Tehnltaa ama«a|au »aatapatva straak ▼ tahalihlli sadaTab«
UffPO PUI InH ■ afrmtmtav tđ iMNhi pštfda. Mlcrm nmh ■M«<nim prahataM ^CIm* fmtto a evrtaj« I i^jcga kole •Astia« kjaje mtUmmU kštt, MriaOee, pritte, ten prati »paHtaMtf. snfaattt »jeca, mm* mtitvm, mttf m. — Lmtšt jUc ntti s krast. Qu*t I pilaulia m
Umle^to^ IkodlSvih sapuna 2?3&f£%£:-%
Jt stMa I snu J*l jak* *■* alt I «1 Mi Mnttl NftaUiTMtl ka« frtjt
T#DJBW   avaHS   a   VulH*   BaiB"BBJ   BjBL vJSBBFBJ BaR V VaBBBBBBJK aa BJBBJBi   BJBBJ   BEBBBBJBBBJ   Bja   BJBB
PiiJn* L... sale m pMtlćl taa« fđhnnm JESam TtuMia *mm4—
■alaBBBlama^    att^Al^J.       ___     f ^^JtM     la|ia    «Baaa>#   a\   aHaaa^       Aam^A   a   l^M^mJmm   mm   AmAmA*
■■BBBJBJV    aajCBBKB^B*     ^**     ■JBBMBK   JBMBJV    VBBavli   BI   aVBBBaV*    B9BBBB>   1   B>BBPVPBaaBB   BB>  BBBBBJB1
tafaaaji tesate, ali BtUcntajc
Sobom uzeti \S£&FSJr&£ *££? ££%%£«;
l afcoai iinaiai Ta#s aa oja<c—yrtasi) KMii fajjaia a—a ia>oa»m
} K 2-Sf. Krivi latmkl prsni aoa prati haO|a »oca I ft    FraaniiU i
atcaau f K 4-tl te I lFso.
M ZeilMiaC ITM, tata« («M>»<Na I Mi                                         t
IfM»Sai jkXt BiatolM tt>tiMji|t PdNrota ta-      j UnS 0CI riaMekataikilja^SaV (tefeaflaU     J
afctf* aa kbaoai !•— K I tariaHOl Bdcai     ^
(aiaticr) a* S ■ I 1-M.                           ^M
:     ^ ,25«. Sf'.1 ^-1
k       iOgN rtatfoai im  r         >JBEfl^B7
1^Knmijprašakzamar-^^^ -r-^
/^ mu etgaMJaaa avraa aaaaati I    «B*r^             <*f
M WB Maaa mai «Vaf at atMta. lartaa U- t)a»t I uHataia a
W    aaaalt ia<aaata pnaSaii* aB atUcRteUc, «U ** m tekte aa Maa pat
W                mn$, tm te i«t fi^tk«. NanAtl trefta ko« IjrtTnfta
'    — BHI BUa Ban, Ba H Z31 (fcitta ajajt■-