ZZ9. Statika. I HiMjHl. i idoli. I. oktikn 1912 XLV. iBio. .Slovenski Narod" velja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ćelo leto.......K 24— ćelo teto.......K 22-— pol leta........ 12-— pol leta........ 11 — četrt leta ....... 6*— četrt leta....... 5'50 na mesec......9 2*— na mesec ..»••» , 1*90 Dopisi nai se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uređni*tro: Knaflova ulica *t- 5 (v priUičju levo), telefon št. 34. Izbaja vsak dan svečar iivzemtt n«4elje in praznike. lnserati veljajo: neLerostopna oetit vrsta za eniaat no 14 vin., ZA dvakrat DO 12 viiL, za trikrar aii većkrit no 10 vin. Parte m zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjiri inserajah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiliajo naročmne, reklamacije, nserati itd. to e administrativne stvari. -------------- Posameua itevilka velja 10 vinariev. -------------- Na pismena naročita brez istodobne vposlatve ruiroenine s? ne ozira. ,Narodna liskama*1 telefon št. 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo !eto.......K 25'— ćelo leto.......K 3fr- pol leta ....i.. » 13*— . j * i četrt leta ..•••• . 6-50 M Amenko in vse druge dezele: na mesec *. ! I I - I \ 2-30 ćelo leto......K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo 'spodaj, dvorile levo), Knallova ulica: Št. 5 telefon St. 85 V neparni situaciji. Dunaj, 4. oktobra. Vojna je neizogibna. O tem danes ne dvomi nobeden človek več. V najresnejših dunajskih političnih kro-gih se računa, da postane sedanja kriza z jutrišnjem dnem — ko se se-staneta srbska skupščina in bolgar-sko sobranje k odločilnim sejam — akutna. Mobilizacija bolgarske in srbske armade bo začetkom prihod-njega tedna gotova. Velika armada sestoječa iz bolgarskih in srbskih di-vizij se postavlja ob Marici, pri Kir-kilisu se zbira bolgarska in srbska konjenica, pri Užici je zbrana divizija za pohod v severni Sandžak, pod Nisem stoje glavni zbori srbske armade. da udarijo na Kosovo in proti Skopliu. Evropa ve. da ni mogoče pre-prečiti dogodkov, ki bodo v najbliž-jih dneh sledili. Ni jih mogoče preprečiti, ker so vse vesti, da so si velesile edine v stremljenju ohraniti mir. humbug in žalostna neresnica. In že danes sme-mo trditi. da tuđi lokaliziranje balkanske vojske ni gotova stvar, ki bi jo smeli smatrati za dejstvo. Sestanek v Balmoralu bo svoje velike politične konsekvence še le pokazal. Pri nas se sicer trdi. da ste si Avstrija in Rusija v svojih balkanskih načrtih solidarni in da se skupno trudite preprečiti vsak krvavi konflikt. Nekoliko je na tem morda že resnice. toliko namreč. da si obe državi v tozadevnih željah direktno ne nasprotujeta. Toda baš glede vprašanja s katerimi sredstvi je mogoče zasigurati mir ter uspešno resiti balkansko krizo, si ništa edini. Balkanska zveza in njen program sta bila ustvarjer.a z direktnim sodelovanjem ruske diplomacije in v Belgradu ter v Sofiji se soglasno za-trjuje, da podpira Rusija in ž njo vred ćela tripleententa zahteve balkanskih narodov ter je pripravljena jih moralno in če treba tuđi dejansko podpreti. Dejstva dokazujejo, da je ta trditev pravilna. Ruska mobilizacija ob naših rnejah ni nekaj slučaj-nega temveč v najožji zvezi z balkanskim konfliktom. Rusija se boji, da bi naša monarhija mogla na ka-kršenkoli način aktivno poseči v do-godke in naj rečejo naši oficijozi, kar hočeio: Rusija nam grozi! Z uprav previdnimi pa vendar jasnimi besedami pa ji odgovarja tuđi naš kabinet: Avstrija se nika-kor ne more vezati na princip lokaliziranja balkanske vojske za vsako ceno. To je dvoje dejstev, ki jih ne smemo prezreti in ki nam dokazujejo. da se konfliktno gradivo raznaša po Evropi, kakor strelni prah. Balkanska vnKka bo trda in huda. Tur-čija sklene v najbližjih dneh mir z Italijo ter bo na ta način znatno oja-Ci!a svoje pozicije. Prihajajo krvavi dnevi. bodo dnevi skrbi tuđi za nas, za ćelo Ev-ropo. Srbija hoće sistirati lokalni promet med Beigradom in Zemunom. Dunaj, 4. oktobra. Med vesrrni, ki so danes dospele iz Belgrada, se nahaja tuđi na prvi pogled prav čudno sporočilo, da se je srbska vlada odločila sisJrati lokalni osebni promet med Beigradom in Zemunom. Kako to? Srbija vendar nima nikakega povoda na-stopati proti nam v katerikoli obliki, oficijalne zveze med obema državama so povsem korektne, v balkanski krizi ni za enkrat Avstrija zavzela nikakega stališća, ki bi ga smela Srbija smatrati za sovražen aki. in vendar zapira svoje meje Avstnicem in odrejuje na Savi stanje, katvor pri Ristovcu. Belgrajsko spotucilo pa ima Še en stavek. Pravi namreć: vlada stori to, da prepreci tihotapstvo necenzuriranih brzojavk. Boj na Balkanu še ni izbruhnil, in vendar se Srbija že boji žurnalistov. Par ani sem sele preplavljajo belgrajske kavar-ne »specijalni korespondenti« in že je srbska vlada primorana se jih braniti s tako rigoroznimi sredstvi, kakor je sistiranje lokalnega prometa med avstrijskim in srbskim onrež-jem. To seveda ni protest proti ose-bam, temveč obramba preu njiho-vimi poročili. Sai je neverjetno. kaj nakopičijo ti ljudie — večirnina nem-ški židi — v svojih listih, zlasti dunajskih in po raznih koresr »ndencah. Izmišljujejo si najneverjet^ejše senzacije, in ker ijh z Belgra !a ne mo-reio pošiliati (prehitro bi s: zvedelo, kako »prijateljsko« je to noročeva- nje, in marsikatera vest bi ostala na oddajnem uradu), hodijo v Zemun ter od tam »informirajo« Evropu o do-godkih na Balkanu, ki se nisu nikdar dogodili, o položajih, ki nikuar nišo eksistirali, o ukrepih in sklepm, o ka-terih se ni nikdo posvetovai... Ni -Je samo iskanie senzacij, ki jih iščejo — in naidejo te vrste Kore-spondenti, temveč tuđi najgrsa žur-nalistična kampanja proti držnvam, kamor so prišli se informirur in od-koder naj zopet oni Sami informira-jo inozemstvo. Zemun je že od aneksijske krize sem znan, kot prava borza za eo-ljufiva in izmišljena poročiia, prava kovačnica laži in obrekovanj. Igra izza leta 1908. se zopet ponavlja. 2e pričenjajo dunajski listi, ka-terim slepo sledi večina provincijal-nega — žal tuđi slovanskega — ćaso-pisja priobčevati največje in naine-verjetnejše gorostasnosii. En del teh vesti je sicer zgolj senzacijonarstvo in Škoduje k večjemu le zdravi pameti, mnogo teh poročil pa ima politični namen. Semkaj spadajo predvsem razna situačna poročiia, ki slikajo razpolo-ženje. priprave, napredek mobilizacije itd. Spisana so na način in v tonu, ki nam takoj razodeva. da so diktirana od zlobnega sovraštva proti vsemu balkanskemn Slovan-stvu. Odlikuje se v njih zlasti dunajski »Deutsches Volksblatt«. katerc^a specijalni korespondent (pravijo, da je neki desperadni luski žurnalist Podvornik) pošilja iz Belgrnda vesti, kakor da bi bila ćela Srbija ena sama dežela beračev, napol razbojni-kov, raztrganih, umazanih; prebival-stvo da je nad vojnimi pripravami ozlovoljeno, nikjer nobenega navdu-šcnja, vse mrtvo. V ta poročiia vple-ta korespondent prizore in do^odke, katerih abotnost je mogoče servirati le Dunajčanu. Oosp. Podvrornik je na pr. videl včeraj v bclgrajskem kolodvoru ekspresni vlak, ki je pripe-Ijal s l.lurno zamudo iz Sofije. Vzrok zamude: v Sofiji je vlak prenapolnt-lo vojaštvo doCaribrnda in se od tam podalo na tursko mejo. Ali po naše povedano: dunajski brzovlak je pri-spel v Podmokie (na Severnem Ce-skem) s 13urno zamudo, ker je vozil z Dunaja vojaštvo. ki se s Podmo-kel poda naravnost na italijansko mejo . . . Nevarnejše so še one vesti, ki intendiraio nesporazumljenja med balkanskimi zavezniki ter izzivajo zlasti med Bolgarijo in Srbijo neza-upljivost. Tako je snočnja »Neue Fr. Presse< priobčila naravnost senzaci-jonalno vest, da se nahaja v Belgradu tajno tursko odposlanstvo, ki konferira s Pašićem. Vest je bila, kakor se je izkazalo, fabricirana, dosegla je pa vsaj na Dunaju velik uspeh. Takoj se je namreč razširilo domnevanje, da krs:i Srbija svoje za-vezniške dol'/nosti nanram Bolgari-ji ter izdaja Tiirčiii tajnosti ultimata ter vomih načrtov . . . >Ta Ounnm eVsistirajo seveda tuđi nujrazličnejše korespondence, katerih specijaliteta so balkanske za-deve, ne da bi izdaiatelii teh agentur poznali Balkan ali imeli ž njim kake zveze. Večina teh korespondenc fabricira vesti doma in edini pripo-moček je včasih takšna geografična karta s katere pobirajo imena. Dru-?e zopet si dajo od raznih balkanskih prijateljev »lansirati« svoje vesti. Med to zadnjo bazo spada tuđi turska korespondenca z imenom yS"-M-" isehe Korresnondenz«, ki je prava žumalistična škodljivka. Naj zadosUije le eden vzgled: Med žur-nalisti se je snoči debatiralo o pritisku velesH na balkanske države v svrho splošnega demobiliziranja. En je razvil fantastičen nacrt: Avstrija nni rri^e s svojimi monitori pred Belgrad, Rusiia s svojimi križarkami pred Varno, Francija pred Epirus, in mir je zasiVuran. Razgovoru je pri-sostoval izdajatelj »Siidsl. Korr.« in ga še ponoči izdal v obliki Carigraj-ske depeše kot pravi nacrt intervencije veWi1. In dunajski listi so tuđi to vest požrli. Za zacetek morda ta mala sličica zadostuje. Avstrija Srbiji ni so-vraznica. pravcata ecrintovska nad-loga pa so njeni žurnalisti. Pred nji-mi 7anira Srbiia svoje meje, in nobeden človek ji tega ne more zameritl. Slovenskomu občinstvu pa naj služi to v informacijo, da dunajskim listom ni nič verjeti, da delajo ti listi z lažmi in s falsifikaciiami in torej nišo vredni niti najmanjšega zaupanja. Poglouje q patriotizmu in tienuncijanstvu. Leopold Kordeš, urednik lista «>Illvriscnes Blatt« v Ljubljani, je dne 8. juli ja 1848. napisal (glej dr. Iv. Prijatelj: Leopold Kordeš, »Veda«, 5. številka) te - le besede: »Samo na Kranjskem, ki je — enako oddaljeno od plazečega servi-lizma kakor od anarhičnih simpatij — izza preobrata državnih razmer z jasnim pogledom spoznalo, da je predvsem potrebna mirna preudar-nost — samo na Kranjskem, Kl se je pri vsem vretju kroginkrog doslej morebiti najbolj častno vedlo, so hoteli izvestni visoko nošeni vonunski nosovi na vsak način vohati ognjišče strašečega fantoma: panslavizma. Odtod tolikoletno zasužnjevanje vsa-kega pravega povzdiga . . ., odtod zatiranje . . ., r.emur je morala neob-hodno slediti stagnacija naše lepe domovine . . . in tako se je sušila vsaka mlada, sveza, nadepolna vejica takoj v kali, preden je začela brsteti.« Na te Kordeševe besede smo se nehote spomnili, ko smo čitali vče-rajšnji »Slovenčev« uvodnik »Le ne slepomišiti!« Dvainšestdeset let je že poteklo, odkar je one besede napisal Kordeš na naslov takratnih naših Nemcev in nemških birokratov, toda svoje ve-ljave še dandanes nišo izgubile, za-kaj naravnost izvrstno se dajo aplicirati tuđi na današnje razmere. Samo objekt teh besed bi bii drugi, namreč našli slov. klerikalci. Dandanes so tišti, ki opravljajo med nami posle »visokonošenih vo-hunskih nosov«, nesporno naši klerikalci. m Treba je samo Čitati »Slovenca«, da se človek o tem prepriča. Saj skoro ne preteče dan, da bi ne denunciral na zgoraj tega ali one-ga in da bi ne oklevetal zlasti političnih nasprotnikov. Vse to pa dela. kar ne pozabi pri vsaki priliki posebe naglašati, samo iz najpristnejšega — avstrijskega patrijotizma. Da, patrijotizem je zelo lepa stvar in hvalevredna tuđi. Pri zares poštenih Ijudeh je pravzaprav patrijotizem nekaj na sebi umljivega, nekaj naravnega, da ga ni potreba posebno naglašati. Ako pa ima kdo patrijotizem neprestano na jeziku in skuša to ču-stvo pri vsaki mogoči in nemogoči priliki posebe podcrtati in markirati, je stvar že sumljiva. Pravi poštenjak ne bo . nikdar posebe poudarjal in zagotavljal svoje poštenosti, lopovu in tolovaju pa bo LISTEK. Račun gospoda Žabarja za agitacijo. Spisa! Luigo C a 1 c o. Splošno priznano načelo je danes, da mora prejeti vsak delavec svoje pošteno zasluženo plačilo. To načelo tako splošno pripoznamo, da je sprejeto tuđi v zakone vseh modernih držav. Naš mali slovenski narod je pa vseobčemu priznanju po-prej omenjenega načela ugladil pot s primernimi pregovori n. pr.: »Za-stonj se še mačke ne švigajo« ali »Šenk je umri, Zastonj ga je pokopal, delivci so pa šli za pogrebom«. Tuđi naš največji pesnik, neumrli dr. Pre-šeren ni zametaval tega načela, ker bi sicer ne mogel zapeti: »Ćlovek le toliko velja, kar plača.« To sem moral navesti v zagovor gospoda Žabarja, o katerem ste sli-šali ali pravzaprav brali, koliko se je trudil in pehal pri deželnozborskih volitvah dne 24. septembra 1912 v Ljubljani za kandidata S. L. S. Ivana Kregarja in dr. Lovreta Pogačnika. Mož (to je gospod 2abar seveda) je imel tekom svojega štirinajstdnev-nega napornega dela kot agitator S. L. S. jako veliko izdatkov in je moral poleg tega še skozi štirinajst dni popolnoma zatiemarjati svoj kro-jaški obrt. Naravno je vsled tega, da je zahteval povračilo teh svojih izdatkov in pa plačilo, oziroma od-škodnino za svoio štirinnistdnevno zamudo. Do uveljavljenja te svoje zahteve je bil pa tuđi upravičen, ker se ni nepoklican začel vmešavati v volitve, temveč je Ml od fajmoštra S. L. S. naravnost pozvan, da naj se udeleži volitev kot agitator in zastavi vse svoje izkušene moči za kandidata S. L. S. Ko je torej gospod 2abar pre-bolel svojega volilnega mačka in vo-lilni maček glede svoje divjosti pre-kasa daleko vse druge mačke, o katerih je neki, hvala bogu, našemu občinstvu doslej še neznani pesnik zakrožil: »Res žival prečudna je mačkon! Prvič: Ne dobi se ga zastonj. Drugič: Našim ženskam ta nesnaga mnogo bolj sovražen je od vraga. Tretijč: Će ga hočeš odpoditi, moraš mu s pijaco rep zaliti. Jasno torej je zavoljo mačka, da to ni Milčinskega igračka!« je pa torej začel misliti na to. da bi sestavil svoj račun za svoje izdatke, delo in dangubo ter ga predloži! faj-moštru S. L. S. — seveda s pri-merno vlogo, kakor se to spodobi. Vsedel se je torej gospod 2abar k mizi, vzel pero v svojo desno roko in začel po svojem spominu zbirati posamezne postavke za svoj račun. Za to svoje naporno delo je porabil cei dan. Ko je pa imel zbrane vse potrebne podatke za svoj račun, je pa moral gospod Zabar še ta račun spi-sati, za kar je potratil zopet en dan svojega dragocenega življenja. Sestavljeni račun je pa imel sle-dečo vsebino: Račun Jerneja Zabarja, krojaškega moistra, agitatorja in zaupnika S. L. S., za agitacijo povodom ljubljanskih de-želnozborskih volitev v korist kandidatov gospoda Ivana Kreerarja in gosp. Lovreta Pogačnika. 1. Danguba za 14 dni (od 10. septembra 1912 do 24. septembra 1912) na dan le po 20 K, torej za 14 dni skupaj . . K 280 — 2. Dve skoro popolnoma novi obleki v tem času tako zamazal in strgal, da ju ne morem vec nositi (računam le last- no vrednost a po 70 K) » 140'— 3. Cevljarski mojster An-drej Poplat mi je na-pravil troje novih čev-Ijev za . . K54'— tozbeni stro- ški njegove-ga odvetnika pa znašajo . » 1260 skupaj . » 66*60 Odnos . K 48660 Prenos . K 48660 4. V tem Času sem moral kupiti dve novi zavrat- nici in za nje izdal . . » 4*— 5. Na ponoćni agitaciji v Tomačevem sem izgu-bil nov klobuk, ki je stal.......» 10-— 6/V Tomačevem sem si moral za to izposoditi star klobuk, kar je stalo ......» 3'—• 7. Za štirinajst dni najeti izvošček Gašper Po-tegni zahteva na dan po 16 K in pravi, da me bode šel takoj to-žit, če mu ne plaćam; brez odvetniških stro-, škov dobi torej Gašper Potegni za 14 dni skupaj .......» 224"— 8. Ker sem moral izvo-ščeku obljubiti za teh 14 dni prosto hrano in pijaco, zahteva na dan za hrano pa 3 K in za pijaco po 9K; ker grozi s tožbo, dobi za 14 dni » 168*— 9. Ker sem v Tomačem izgubil klobuk, kupiti sem moral novega za » 12'— 10. Izvošček Gašper Potegni, kateremu sem moral obljubiti, da bode tuđi negov konj prost vseh 14 dni, terja Odnos . K 90760 Prenos . K 907'60 za konja na dan po 2 K 50 v in tuđi za to grozi s tožbo; ker je z nami volil, mu moramo plaćati ......» 35*— 11. Volilcem, katere sem skušal pridobti za na-šo stranko, sem moral dajati za pijaco; ker sem pa po nesreći na-letel samo na take vo-lilce, ki so bili zelo žejni, izdal sem za pijaco na dan najmanj po 30 K ali v 14 dneh . . » 420'— 12. Za smotke, ki so jih izkadili razni naši vo-lilci, ki sem jih pridobil in ki sem jih izkadil sam, sem pa potrošil na daii najmanj po 10 K ali v 14 dneh . . » 140 — 13. Svojemu spremljeval-cu in podagitatorju Si-monu Sleparoviču ob-Ijubil dnevnino 10 K, kar znese za 14 dni in naj se hitro plača, ker ga iz stanovanja me- čejo ......» 140>- 1,4. Podagitatorju Šlepa-' paroviču sem moral obljubiti, da mu napravim novo obleko, ker je svojo, še Čisto novo obleko popolnoma Odnos . K 1642*60 Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 229 Stev. vsaka druga, z najveČjim patosom iz-govorjena beseda: »Prosim, oprostite, jaz sem — poštenjak.« SodišČa bi vedela o tem poglav-ju, kako igrajo lopovi užaljene poštenjake, prav mnogo povedati. In tem lopovom podobni se nam zde naši klerikalci, kadar si nadev-Ijejo masko in pozo velenavdušenih patrijotov. Končno je njihova stvar, ako ho-čejo prav debelo namazati svoja pa-trijotična čustva, in mi bi prav čisto nič ne imeli proti temu, ako bi se tako ekscedirali v svojem takozvanem patriotizmu, ako bi pri tem ne imeli infernalne navade, da skušajo pri vsaki taki priliki svojega nasprotnika naslikati kot antipatrijota in antidt-nastičarja, samo da bi v tem kontrastu predstavili sebe na zgoraj v tem lepši luči. Ta njihov metje jim je postal že druga natura, kakor da bi bila patri-jot in denuncijant dva istovetna pojma. Karkoli je političen nasprotnik napisal, kar je storil, vse proglase za antipatrijotično, če drugače ne gre, pa mu hladnokrvno kaj podtaknejo ali pa naravnost falsificirajo njegove izjave ter potvorijo njegova dejanja. »Slovenec« je za to klasična priča, saj smo mu že neštetokrat nepobitno dokazali, da je falsificiral in potvoril najrazličnejše izjave in iz-vajanja, samo da je mogel denuncirati in zopet denuncirati. Pravno, da imaio Katoliki moralo In h katolikom se prištevajo tuđi naši klerikalci. Če je denunciranie na katoliški podlagi moralno, ne vcmo, morda je po liguorijanski morali, po naši to ni. Sicer pa bi »Slovenčevo< denun-cijantstvo ne Škodovalo kdove koliko, ako bi besede ne mikale in zgledi ne viekli. Tako pa si je »Slovenec« že vzgojil legijon vernih učencev, ki ho-čejo svojega moistra doseći ćelo v tem. »wie er sich rauspert und wie er spuckt.« Deželna vlada in deželni odbor, zlasti pa razna ministrstva rra Puna-ju, bi vedela o tem kapitlju pripove-dovati prav zanimive zgodbc. Potem se pač ni čuditi, da je neki visok dostojanstvenik, zgražajoč se. ko so mu predložili kup denundjacij s Krar.iskega, vzkliknil: »Das miissen ekelhafte Zustande sein đon drun-ten!« Da, zares gabijo se človeKu raz-mere, ki jih ustvarjajo klerikalci! Romunike „Slovensfeega kluba". V C e 1 j u , 4. oktobra. Na drugem mestu smo citirali komunike, kateregra sta priobčila mariborska klerikalna lista o nena-doma sklicani seji »Slovenskega kluba^, udruženja slovenskoklerikalnih pcslancev vvštajerski deželni zbornici. Seja se je vršila v Mariboru in ni bila, če smo prav podučeni, niti pol-noštevilno obiskana. Na kaj je polagati važnost v tem komunikeju, nam je povedal nekoliko prevneti poroče-valec »Straže« z besedami, ki jih je pripisal komunikeju: »Pripomnimo še, da so se vsi sklepi storili snsctos-no, kar najboljše osvetljuje glasove nasprotnikov, da v klubu ni edin sti in soglasja.« Seja »Slovenskega kluba^ je bila torej očividno sklica-na samo v namen, da se vsaj nekoliko poravnajo nastala nasprotja na zunaj in se popravi klubov ugled in renome za zimska mirovna pogaja-nja v Gradcu ali pa za — nove vo-litve na spomlad. Vse tisto, kar se govori na dol-go in široko v komunikeju o dela-zmožnosti Štajerskega deželnega zbora, o pogajanjih z veleposestnik^ in o »perečih vprašanjih«, je danes tako zelo neaktualno in tako očivid-no mlatenje prazne slame, da potr-juje edini in pravi namen te seje: krpanje »sloge« med mnogoštevilnimi koritarji. Seja »Slov. kluba«, v kateri bi se govorilo o pogajanjih za dela-zmožnost štajerskega deželnega zbora in premišljevalo o žalostn.^m gospodarskem položaju v dežcini upravi in med ljudstvom, bi bila umestna meseca julija ali začetkom septembra. Ampak meseca julija se je dogovarjal dr. Korošec z grofom Attemsom na Dunaju sam in ne da bi vprašal svoje menda vendar ena-kovredne soposlance v »Slovenskem klubu« po njihovem mnenju. Velepo-sestniki so na to pričeli svojo tako klavrno poteklo akcijo za delazmož-nost štajerskeea deželnega zbora — in meseca septembra ali koncem av-gusta bi se bila zopet morala vršiti seja sSlrvenskecra Vi"ba«, da bi se zavzelo kako stab'Šče k precUosrom veleposestva. Ali Korošec je žvi^sral na demokrattzem in mnenje »Slov. khiha«, hodi' ie svoio pot, ki pa ga ni dovedla niti k njegovim strankar-*Vim političnim cil'em — med kateri mi ie tuđi ćovoljerje za ustanovi-tev klerikalne obanske hranilnice v Mariboru — niti do delazmožnosti V^eHeera zbora. Veleposestvo je pn-^*:io svojo nosredovalno akcijo in ^Ta^espost« je novednla, da bo mešetari! meseca decembra za »spravo med Slovenci in Nemci« na Štajer-skem zopet namestnik Clarv. Tako je položaj. Vidi se, da so vodile dr. Korošca samo domače političke potrebe k sklicanju te seje -Slov. kluba«. Zato tuđi komunike ni nikomur imponiral. temveč je napra-vil snlošno vtisk, da ni vec dalee čas, ko se bodo pričeli javni boii med koritarji v klerikalni stranki. Taki-le klavmi dementiji naše prerokovanje Ie potrjujejo. Korono. Urednik celovškeea »Mira« mora biti res skraino pnzaMjiv člo-vek, če se ne srominja. da se ie kda? izrazil, da Slovenci na Koroškem na-zadujejo, cdkar ie titdi na Koro^kem merodajna klerikalna politika kranjskih roditeljev. Zato mu moramo pomagati, da se snomni. ^Mir^ se ie namreč v letošnii št. 25. dre 72. iu-nija hudoval nad ravnateljstvom državnih železnic v Beljaku. ker s? ravna po nasvetih nem^keca Volks-rata in z vso silo nosnešuje germanizacijo. Ta uvodni članek konč3 "■■Mir* s sledečo lekcijo na naslov voditeljem na Kranjsketn. »Ni malenkost, če si v zavesti, da na lastnih tleh, v lastnem jeziku ne dobiš niti voznega listka, da si zapostavljen za tujcem, da kot Slovence niti doma nimaš nohene veliave. »Take malenkosti* jemliejo naravno našemu ljudstvu narodno zavest in zadnjn troho narodnesra ponosa, in potem se voditelji na Kraniskem čudom činijo in povprašujejo. kaj na Krro-škem delam^! Vpraševati borno r o-rali začeti Ie narobe, kaj da dc^aj•* — politiki na Kranjskem! Venomer. par let sem že, nr»na-dafo razni list? »celovške voditelje". da ne storijo svoje dolžnosti. Tođa »ceiovški voditelji«, če se jih že tako imenuje, so storili svo|o popoJno dolžnort, kolikor Je v danih razme-rah sploh bilo mogoČe storiti, Četudi nišo svojih korakov naznanjali vsa-kemu zakotnemu politiku! Ce pa uspehi nišo bili taki, kakor bi bili morali biti, si umijejo lahko rokel Dolžnost slovenske delegacije je, da izvojuje, Česar instančnim potom — za KoroŠko — ni mogoče izvojevati. Toda slovenska delegacija se je za pravice koroških Slovencev vse premalo zavzela! NihČe pa tuđi nt more pričakovati, da bo naše pravice izvojeval — en sam posamezen poslanec, če vlada ne čuti za njim do-volj odiočne zaslombe kakega »vplivnega kluba«! Je pač križ, če klubi vsled svojih visokih ciljev v politiki nimajo ne časa, ne smisla za take »otročarije« in »malenkosti«. In vendar rečemo: Tako ne srne iti naprej, sicer se res znajo izpolniti prorokovanja malodušnih in meh-kužnih duš, češ, koroški Slovenci se potapljajo, kmalu bodo izginili v tnoijii vsenemštva!« To so doslovno hiide besede »iMirovega^ člankarja, ki očita kranjskim velikim politikom, katere očividno bolj zanima usoda bosen-skih kmetov in velike Hrvnške d^l do turske meje, nego uboeesfa »tuž-nega« Korotana, da prepuščajo vse delo enemu posameznemu poslancu (Orafenauerju), ki sam seveda niče-sar ne more doseči, ker ves ostali klub nima smisla in časa za koroške malenkosti. Obrambna rnzstava je dokazala, da se koroški Slovenci res notapljajo v morju vsenemštva. In kdo je tega kriv? »Mir« sam prizni-var da kranjski klerikalni poslana, dasiravno so haje vzeli Koroško »v svoje posebno varstvo«. Še enhrat vrhnišhi lov. Vrhniško občino vladajo župan Tršar, prvi občinski svetovalec Maver in drugi občinski svetovalec M u 11 e y. Zelo irnenitni možje so to. Maver ni snmo prvi občinski svetovalec in občinski finančni mi-nister. ampak tuđi funkcijonar dr-žavnega pravdništva, Mullev pa je sodni sve+nik v pokoju, je podedoval velikansko premoženje in je zdaj obenem slovensko-klerikalen obč. svetovalec in nemško-liberalen de-želni poslanec; pri hlačah ima dvoje varžetov. v duši pa dvoje prepri-čanj. Poleg teh dveh mojročnikov pomeni z^pan Tršar Ie malo. Tršar ima od občine 800 K, od mlekarne 500 K in ker ima Še deželne prešiče na kosti, kar tuđi nekaj nese. je naravno, da drži z Mayer-Mul!eyevo tovaršijo, naj bo tuđi občini na škodo. £ivo se spominjamo zadnjih vo-litev. Zbrani smo hili v katoliškem domu. Tršar, Maver in Mullev so nam obetali, da bodo vedno varova-li korist občine in davkoplačevalcev, Mullev je ćelo na mizo skoči! in prisega!, da bo vedno delal za kmeta in za občinske koristi. Kar navdušeni smo bili in verjeli smo lepim bese-dam in sli na volišče z zavestjo, da bodo Tršar, Maver in Mullev z vse-mi močmi skrbeli za občinski bla-gor. Kdo bi se torei čudil, da je naše navdušenje prikipelo do vrhunca, ko je župan Tršar 8. decembra 1911. sklical oskrbnike iz vseh podobčin in jim naznanil preveselo vest, da bo v prihodnje vrhniški lov oddan za veliko večjo vsoto, kakor je bil do-zdaj. Ponosno je takrat župan Tršar govoril o zakupu vrhniškega lova. Nekako tako-le je rekel: Poglejte možje, poglejte avtomobile zunaj na križpotu; noter iz Majlanda so se pri-peljali gospodje pogledat vrhniški lov. Ali pripoznate zdaj možje, kako je vrhniški lov imeniten in iskan, da pridejo Italijani noter iz Majlanda sem in ga hočejo v zakup vzeti. Torej moramo skrbeti, da bo lov dobro oddan in da ne bo nikoli več oddan za sedanjo vsoto. Jaz bom zato skr-bel, da bo lov nesel 3000 kron na le-to, jaz bom zato skrbe!. Kmetje so bili seveda vsi vneti, prav iz srca so županu Tršarju klicali »živio« in mu hvaležno stiskali roke. On pa je ponosno zagotavljal: »Dobro si zapomnite, jaz bom skrbe!, da bo lov dobro oddan, 3000 K mora nesti na leto.« % A župan Tršar. kakor oba sveto-valca Maver in Mullev so pozabili na vse svoje obljube. Tršar je tuđi pn-zabil, da mu je urar Valentin Koš-mr! dne 1. maja t. 1. pred pričami ponudi! letnih 2000 K za lov in vsi trije so ravnodušno pohodili občinsko korist, da bi poskrbeli svojim žepom. Če ostane pri tem, kar se je zgodilo, bo občina oškodovana za mnogo ti-soč kron. Na županovo prigovarjanje je obč. odbor sklenil podaljšati zakup-no dobo za lov od petih na deset let. Tzvoljen je bil tuđi poseben lovski odsek z naročilom, naj skrbi, da se bo za občinski lov dosegla kolikor mogoče visoka zakupnina. V ta odsek so bili voljeni župan Tršar, obč. s veto val ca Maver in Mullev in Fran Furlan. Občinski možje so bili trdno prepričani, da bo ta odsek skrbe! za. občinsko korist. Tršar je bil obljubil, da mora lov nesti najmanj 3000 kron na leto — lahko si je misliti, kako so se možje spogledali dne 13. julija, ko so izvedeli, da lov ni bil oddan za 3000 kron, ampak za revnih 1500 kron, a kar okameneli so začudenia, ko so izvedeli, da so v družbi, ki je lov izdražila, župan Tršar in obč. «vetovafca Maver in Mulley. Ti glavni občinski očetie, ki so prej tako širokoustno obetali, kako bodo varovali korist občine in kmetov, so bili kar čez noč spravili skupa! lov-sko družbo sedmih članov in se po-lastili lova občini na škodo, sebi in svojim žepom pa na korist. - Župan Tršar in občinska sveto-valca Maver in Mullev so se morali že kmalu dogovoriti, kako bodo oskodovali občino, zakaj žuDan Tršar n? nikdar skHcal lovskega odse-ka. Četrti član tega odseka g. Fran Furlan rn nič vedel. kake naklepe kuieio Tršar, Maver in Mullev; on bi se hil tem naklepom gotovo ustavil in jih preprečil. zato nišo sklicali seje in se o tej stvari ž njim razgo-varjali. Kako zahrbtno in zavratno je ta družba postopala, se spozna iz sle-deče?a: Koj po zgorej omenjeni občinski seji je ta družba napravila medseboino obvezno pogodbo, da zapade vsak član v globo 500 kron, kdor bo na katerikoli način delal nroti koristim niihovega lovskega dogovora — to se pravi, na svojo pest lov dražil. Ko so bili tako župan in obč. svetovalca z njihovo družbo med sehoj na jasnem. kako se bodo pola-stili na škodo občine lova po nizki ceni, so zaceli misliti, kako odrinejo konkurente. Neki gospodar na Vrhniki je ime! v rokah obvezno pismo neke tu- je družbe, ki je bila pripravljena dati za vrhniški lov na leto do 5500 kron. Tršarjeva lovska družba je tega konkurenta zvabila v svoj tabor, in ga sprejela med svoje člane. Drugi konkurent je bil g. graščak Galle. Ta je bil namenjen plačevati za vrhniški lov letno do 4000 kron. Tršarjeva družba se je z njim pogodila tako, da mu je odstopila en del občinskega lo-višča ob njegovem samolastnem lo-višču za letnih 600 kron in ga s tem pripravila do tega, da ni lova dražil. Za lov se je zanimala tuđi neka domača družba. Tršar-Mayer-Mul-leyeva družba se je tuđi te odkrižala s posebno zvijačo. Dražba lova je bila naznanjena samo v »Laibacher Zeitung«, ki je seveda noben človek ne bere in je na deželi niti ne vidi. Vsaka večja občina objavlja zakup lova v slovenskih listih in ravno tako bi bil moral storiti naš lovski odsek. Ta pa tega nalašč ni storil, da bi se ne razvedelo, da bo lov dne 12. julija pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani oddan. Še več. Par tednov pred dražbo je neki član omenjene domače družbe vprašal nekega gospoda iz Tršar-Mayer-Mulleyeve kr-ščanske kompanije, kdaj bo dražba lova in ta gospod je vprašalca na-farbal, da bo 18. julija in na Vrhniki. Domača družba se je na to zanesla in je bila tako speljana na led. Lov je bil oddan brez vsake re-sne konkurence. Izklican je bil za 1240 K. Zaradi lepšega ga je gosp. Galle podražil na 1500 K, tedaj za letnih 4000 K mani, kakor je namera-vala dati zgoraj omenjena tuja družba. Za to vsoto je družba prevzela lov; odstopila je gosp. Galletu mal del lova za 600 K, nekemu drugemu ljubljanskemu gospodu pa majhen del za 350 K, tako da stane Tršar-Mayer - Mullevevo družbo ves ostali, še vedno obsežni in znameniti vrhniški lov Ie 550 K. Župan Tršar in občinska svetovalca Maver in Mulley so torej vrh-niško občino oškodovali za 25.000 do 40.000 kron. Zaradi tega počenjanja prvih občinskih mož je seveda nastal v občini velikanski vihar. Proti oddaji lova Tršar - Mayer - Mulleyevi družbi so bili podani trije rekurzi. Ti leže že dva meseca pri vladi, a še vedno ni ne duha, ne sluha o kaki rešitvi. Vlagatelji teh rekurzov pa se nišo omejili samo na pritožbo, nego so se obrnili tuđi na občino in so ponudili za lov 3000 K na leto, torej še en-krat toliko, kakor bi plačevali Tršar, Maver in Muliev. Ko smo kmetje to izvedeli, smo poklicali župana Tr-šarja v »Katoliški dom« in mu pove-dali tako gorke, da jih ne bo kmalu pozabil. Eden kmetov je ćelo zaklical Tršarju: Ti si prisegel, da boš za korist občine delal — če bi državni pravdnik v Ljubljani izvedel, kaj si naredil, bi te še prijel. Soglasna za-hteva je bila, naj Tršarjeva družba odstopi od lova in naj ga prepusti do-mači družbi, ki je ponudila letnih 3000 j<. Župan je Mayerju in Mullevju povedal, kako stvar stoji in vsi trije so rekli, da odstopijo od lova, če ponudi domača družba letnih 3000 K. Vse se je razveselilo in nihče ni slutil, da je tuđi to Ie zvijača. Tršarjeva kompanija je povabila 3000 K najemščine ponujajočo družbo za dan 26. septembra v gostilno »Mantua« na pogovor glede odstopa lova. Mulley je ponosno govoril: »Gospodje, mi smo že toliko možje, da nam žiher verjamete — če daste 3000 K najemščine občini, borno od Prenos . K 164260 konca!, ko je na po-nočni agitaciji v To-mačevem padel v gnojnico (po lastni ceni računjeno) . . . . > 65'— 15. Podagitatorju Slepa-roviču radi iste nesreće obljubil in kupil nov klobuk za.....» 9*— 16. Podagitatorju Slepa-roviču naročil nove čevlje za.....* 17*— 17. Cistilcu Merali ostal dolžan za kemično snaženje Sleparoviče- ve obleke.....> 12"— 18. Moj vajenec Vinko Navihanec je mej tem pri likanju zelo nažgal novo obleko in s tem provzročil škodo . . » 30*— 19. Dvadnevna izguba pri sestavljanju in prepi-sovanju računa (dva- krat po 20 K) . . . . » 40'— 20. Če sem še kaj pozabil ......» 50-— skupaj . . K1865 60 to je z besedami en tisoč osemsto oetinšestdeset kron 60 vinarjev. V Ljubljani, dne 30. sept. 1912. Z odličnim spoštovanjem Jernej Žabar s. r. agitator S. L. S. Le-ta račun je pa predložil go-spod Žabar tajništvu S. L. S. s sle- dečo kratko toda dobro vtemeljeno prošnjo: Slavno tajništvo S. L. S.! Kakor razvidite iz računa pod */. imam dobiti za svoje agitačno delo-vanje pri zadnji ljubljanski d* želno-zborski volitvi vsega skupaj zmern-o in nepretirano svoto 1865 K 60 vin. (entisočosemstopetinšestdeset kron 60 vinarjev). Će vzamete v pretres posa-mezne postavke mojega računa, se prepričate, da so vse resnične in tuđi zelo ponizne. Ker se mi za denar zelo mudi in ker mi nekaterniki že groze s tož-bami, oziroma me že tožijo, prosim, da bi mi hitro ta denar izplačali. Sicer sem pa naši S. L. S. vedno na razpolago kot agitator, vsled česar Crtam z odličnim spoštovanjem Jernej Žabar s. r., agitator in somišljenik S. L. S. V Ljubljani, dne 30. sept. 1912. Da bi se prošnja ne valjala pre-dolgo na pošti, jo je gospod Žabar z računom vred osobno zanesel v tajništvo S. L. S. V tajništvu je pa moral gospod Žabar precej časa čakati na tajnika — doktorja, ker je isti ravno v tem času čuval in ščitil interese vsemogočne S. L. S. v družbi dveh neomajanih somišljenikov v ka-varni »Union« pri taroku. Ko je končno tajnik-doktor vendar prišel v tajništvo in ljudomilo, kakor je že nje- gova navada, pozdravil gospoda Zaharja, predložil mu je poslednji svojo, z računom opremljeno prošnjo. Tajnik-doktor je prošnjo najprej pažljivo prečital, potem preprledal priloženi račun in končno zdehaje in malomarno rekel gospodu Žabarju: »Prijatelj Žabar, rešitev Tvoje prošnje pa ne bode tako hitro izdana. Veš, kot prijatelj in to sem Ti bil vedno, Ti med štirimi ocrni povem, da vlada v naši blagajni strašna suša. Pri deželnem odboru so začeli nekaj sitnariti, češ da jim delamo že malo preveč preglavice, ker jih vsaki dan nadlegujemo za denar, in je že zelo težko izmisliti imena, pod ka-terimi naj se vknjiži denar, ki se steka v našo strankarsko blagajno. Pri »Slovenski Straži« pa kapa denar tako počasi notri, da rias ta ne bo nikdar dovoljno podprla, še manj pa resila. Računali smo, da se bodo srećke dobro spečavale, pa smo se hudičevo urezali. Ti umazani libcral-ci, na katere smo najbolj zaupali, jih nočejo kupovati, naš kmet jih kupuje prav poredko, čeprav mu obljub-ljamo odpustke, o naših boljših pri-staših pa kar molčim, saj sam dobro veš, da je njihova požrtvovalnost toliko vredna kot lanski sneg. Pri ta-kih razmerah se ni čuditi,da so začeli v naši strankarski blagajni kraljevati pajki. Zato boš moral precej časa čakati, predno boš prejel plačan svoj račun. S teboj vred bodo pa čakali tuđi vsi ostali agitatorji, ki so se pri zadnji volitvi trudili in pehali za našo stranko.« »Lepa tolažila mi daješ, prijatelj doktor!« odvrne skoro jokaje gospod Žabar. »Ti ne veš, v kaki zadregi se nahajamo. Ves svoj denar sem izme-tal za agitacijo in sedaj so mi Židje že za petami s svojimi računi. Ce jih z denarjem ne pomirim, potem bodo pele tožbe in rubežni, da bo vse po-kalo. In biriča imeti v hiši za zajterk, za kosilo in za večerjo, to ni ravno prijetno. Potem pa še izvošček Po-tegni in podagitator Sleparović! Oba mi stojita cei dan v hiši in ne znata nobene druge pesni, kot edino: »Daj denar, daj denar!« Prosim Te, prijatelj, doktor, ki si bolj prebrisan kot vsi drugi, pomagaj mi do mojega denar ja!« »Ne gre, prijatelj Žabar, pa ne gre. Dobro veš, da sem Tvoj prijatelj in da bi Ti iz srca rad pomagal, če bi se Ie dalo. Toda, ne gre in ne gre.« »Mora iti, velecenjeni prijatelj doktor! Ne bo Tvoja škoda, če bo šio. Če spraviš to stvar v tek, obljubim Ti najfinejšo obleko in da bom v svoji knjigi zapisal čez Tvoj račun: Plačano. Zraven pa ostanem Tvoj najboljši prijatelj, na katerega boš smel računati pri vsaki prgiki. Pomagaj mi torej!« »Tvoja velika zadrega mi res šega v srce. Počakaj, da prav temeljito to stvar premislim,« je dejal konč- no tajnik in z roko na čelu dalj časa premišljeval. »Jo že imam,« je vzkliknil končno veselo tajnik. »Tako bo pa more-biti šio! Znano Ti je, da je naš dežel-ni odbor pooblastil tajništvo S. L. S., da naj na podlagi natančne preiskave sestavi nacrt, po katerem naj bi se razdelili med gasilna društva oni ga-silski prispevki, katere so vplačale razne zavarovalnice še lansko leto in ki doslej še nišo razdeljeni. Veš, s temi prispevki je prav sitna stvar. Skoro vsa gasilna društva imajo v rokah ti preklicani naprednjaki. Vsaj pravim, kjer je kakšna stvar, kjer se ne da nič zaslužiti in kjer je treba samo žrtvovati čas in denar, povsod naletiš na te nesramne naprednjake. Taka gasilna društva pa, ki so v naprednih rokah, ne bodo dobila niti ficka, to je naše načelo. Ker bi pa ona redka gasilna društva, ki so v naših rokah, v tem slučaju morala dobiti nerazmerno velike prispevke in ker bi radi tega nastalo strašno vpitje po ćeli deželi ter bi se morda oglasila še ćelo stara intriga iz Kam-na, pa zadržuje tajništvo v popolnem sporazumu z deželnim odborom ćelo stvar. Ko sem se spomnil na te še nerazdeljene gasilske prispevke, si-nila mi je v glavo imenitna misel. Le poslušaj me, prijatelj Žabar! Ce nastane kje ogenj in vpepeli pol vaši, so gotovo večjega pomilovanja vred-ni in bolj potrebni ubogi pogorelci, kakor pa ona gasilna društva, ki so 229 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. lova odstopili, če le daste garancijo, da boste to vsoto deset let plačevali. V ponedeljek, dne 30. septembra bo-ino imeli zvečer sejo in borno od lova odstopili. Kar se tiče g. Galleta, ie moja stvar, da bo tuđi on odstopil. V torek zjutraj boste pa dobili pismeno od nas sporočilo glede odstopa od lova.« Domaća družba je takoj napravila pogodbo, ki so jo podpisali tuđi bogati kmetje in posestniki, s katero carantira občini za lov za deset let po 3000 K na leto. Prišef je ponedeljek, a glei — napovedane seje Tršar - Maver-\iulleyeve družbe ni bilo. Domaća družba je šla nato k Maverju kot načelniku lova vprašat, kaj da je z od-?topom od lova. In kaj je rekel Maver? Dejal je: »Jaz sem lov izli-citiral — mi počakamo na rekurz — z vami nimamo nić opraviti — fer-tik!« Tako so jo napravili ti ćasti-vredni obćinski može. Obetali so, da ocistopijo od lova, ker so mislili, da domaća družba ne bo mogla podati zahtevane garancije za deset let — Ko so v'd videli, da ima družba denar, so pa vrgli krinko z obraza in rekli: tjvii občinski možje pljunemo na ob-činsko korist, kadar gre za naše že-pe in ne odstopimo od lova, naj ima tuđi obćina 15.000 K škode ali koli-kcrkoli.« Taka Je torej zgodba o občin-.skem lovu na Vrhniki. Kar so tu sto-rili prvi občinski možje, to smrdi do neba in tega ne borno trpeli. Za zdaj borno počakali na rešitev vloženih rekurzov; če rešitev ne bo ugodna, bodo pa ljudje se strmeli, kaj se bo zgodilo v občini. Slovenska umetnišfca raz-stava. Umetniški paviljon gosp. R. Jakopiča je zopet odprt in lepaki vabijo na slikarsko in kiparsko razstavo. Katalog kaže. da se ie udejstvila med umetniki samimi nekakšna ločitev in od druge strani združitev. Nekdanji slovenski klub starejših »Sava- je nienda razpadel, istotako svoječasni klub miajših »Vesna«. Po katalogu sodeč, pa se je zbralo več gospodov pod praporom -Klub S. U.-, več pa j IH je ostalo samih zase, divjakov, ali na so še nekateri pripadniKi zgoraj menovanega društva in kluba, a tu-K.ai izolirani. Ferdo Vesel, ki ga ni videti. žal, na vsaki razstavi v paviljonu, se je pokazal to pot z več stvarmi. Naj-prej je omeniti > StaroslovensKO (za-kaj ne slovensko?) svatbo«, ki je, dasi skica, vendar ena Kajboljših stvari v razstavi in v naši slikarski umetnosti sploh. Predstavlja za sva-tovsko mizo množino svatov, mož-kih in žensk, starejših in rmajših z otožno nevesto v sredi in s prijazno lolažečim ženinom. Pravilo, da dela :osp. VeseL to siiko že deset in več ict. Najprej je posadi! nekaj ljudi za mizo, pozneje je srečal zopet akt, ki nm je ugajal, pa ga je tištim, ki jih je le k svatbi zbral, prislikal, pozneje je srečal se en tak akt. ki mu je uga-jal in pozneje zopet in zopet. Več obrazov ie komaj naznačenih,vee bolje naznačenih, pa še ne spravljenih v pravo harmonijo s celotn^ uhra-nostjo, nekateri so skoro dodelani in izvrstni. Prav izborna je žaiostna ne-vesta, enako tik nje tolažeči ženin in mati, ki stoji za nevesto in ji tuđi od-s'anja dozdevne oblake, dalje teta v evem kotu in še marsikdo in marsi-kai. Tuđi skupina v prostoru je prav lepa. Skupina na desni stranf mlze je bolj izdelana, na levi mani. Kakor zlasti na drugih slikah, pada gledal-cem tuđi tu v oči izvrstni kolorit. Tako življenskih barv nima noben slovenski slikar, tako živo in resnič-no ne postavlja pred nas nihee svojih junakov in junakinj. To je res meso, kar nariše Vesel, to je res lice, res oko in res smehljaj ali otožnost. Stroga realistika ga preplavlja, niČ fan-tastnega ni v njem, negotovega, me-glenega. In če si hoče kaj izmisliti, je ta fantazija vedno strog realizem.Na-sproti svatbe je obesenu v isti sobi »Usoda umetnika«, ki govori o tem. Zamislit se je v usodo umetnika in rezultat je tukaj: domaći zalee mu je lovorjev venec,ki mu opleta glavo. — Ženski akt, ki kleči tik umetnika, je na vsej razstavi gotovo najboljša figura. Plastičen je, zato krepak in učinkujoe, obenem pa po koloritu umetnija prvega reda. Nadalnje stvari istega resničnega mojstra so: »Ukročenje moću, »igra«, prav dobra studija starca in profil ženske glave. Gosp. Vesel ima za narve iz-vrstno izpopolnjen okus. Vse, staro in novo, izgleda kakor bi bilo fino patinirano. Pokojni Grohar ima na razstavi eno samo večjo skico: >Na polju <, ki dasi skica, vendar važno zastopa svojega mojstra. Predočuje nam de-lo na njivi. Jakopič Rihard te razstavil več stvari. Med slikami je najboljša »Animarija«, med skicami »Bajka« »Dvorišee< in »Topoli«. Zlasti »Bajka« je v barvah silno lepa in har-monska, V zadnjem času se ie veČ-krat pisalo o njem, da nazaduje, da pa je bil nekoć »čudovit«. Ce človek gleda njegove prejsnje in sedanje stvari, ne more takemu mnenju pri-trditi. Zamisel o prejšnji »čudovito-sii« in sedanji »ničnosti« pa mora ćelo zavreči. Kaj je na Animariji n. pr. takega. da bi bila nevredna tistega Jakopiča. ki smo ga gtedaii Iz početka, kaj na mehko in zelo ceiotno ubrani skici ^>Bajka<tavljene stvari spričujejo to. Publiki io ugaja in morda ima ravno gospod Jama pri nas največ prijateljev umetnosti na svoji strani. Znani in priznani gosp. Stcrnen Matevž ugaja tokrat zlasti 3 slonečo deklico v prvi sobi (menda »V salonu št. 203). Stvar je podana realist-no in krepko, v sočnih barvah, s pristnirn umetniškim temperamentom. Lepe so tuđi njegove krajine iz okoliša Adrije, ki žare in Se tope v jasnem južnem solneu. Gospod Franke Ivan, izboren slikar svoje dobe, je razstavil več po-krajin. Vse se odlikuje s precizno ri-sarijo, ki ne iznušča in r.e prezira niti najneznatneiših podrobnosti. Vseč je zlasti I. motiv s Krasa (180). Gospod Ivan Vavpotič kaže dva velika portreta. Eden predstavlja prejšnjega gosp. deželnega ^iavarja pl. Šukljeja, drugi lepo gospo A. U. Oba sta vredna uvaževania, ker do-kazujeta resno znanje in resno spretnost. Gospod slikar ima na or eh strmo visečo perspektivo kakoi na fo-tografijah. Risanje je izvrstn« . enako spretna je raba barv. Prav ci ?bri so portreti »Sestrici U.« in »i »^rica«. Polna prave dolenjske jasnine je krajina »Dolenjske gorice«. Gospod Vavpotič razpolaga z velikim! slikar- ^odelovala pri gašenju ognja. Zadnje ueželnozborske volitve so pa za nas in našo stranko naravnost strašan-kc pogorišče, ker smo tako grozno :n nepričakovano pogoreli. Kot po-Podpisano tajništvo S. L. S. ie : rošnjo našega zvestega somišljeni- "^ gosp. Jerneja Zabarja in prošnji nloženi račun natančno pregledalo n preskusik> ter našlo, da je račun popolnem redu in v vseh svojih stavkah upravičen. Ker tajništvo >. L. S. nima sedaj drugih razpolož- ih sredstev kakor došlej še ne-"azdeljene gasilske prispevke in ker trebuje gosp. 2abar, kakor se je /jništvo uverilo, nujno in neodloz-. ' o denar, predlaga podpisano tajništvo S. L. S., da naj se račun gosp. Žabarja ugotovi z zneskom 1865 K 60 vin. (entisočosemstopetinšestdc-set kron 60 vinarjev) in podpisanemu tajništvu naloži, da naj ta račun plača gosp. Zabarju iz gasilskih prispevkov pod imenom »Milodari za pogorelce.' »Ad circulandum! Zelo nujno!« »Tako, stvar bi bila sedaj formalno rešena,« je rekel nato tajnik. »Sedaj pa stopi s svojo prošnjo k vsem tem-le gospodom, ki so napisani na tem - le listku. Ker so vsi Tvoji dobri znanci, imaš še danes lahko njihove podpise pod mojo re-šitvijo. Čim se to zgodi, bos pa lahko prejel izplačan svoj račun. Toda ne pozabi, komu se imaš za to zahvaliti.« Izdatno potolažen je vzel gospod Zabar svojo prošnjo in račun, skočil v prvega izvoščeka in ž njegovo po-močjo v pičli urici obiskal vse na listku zapisane gospode, od katerih mu ni nobeden odrekel svojega pod-pisa. Ko je imel gospod Zabar pod go-renjo rešitvijo zadnji opdpis, se je vrnil v tajništvo, kjer je proti potr-dilu prejel nakaznico na naslov »De-želne banke* na izplačilo vsote 1865 K 60 vin. Tako je premetena misel prebrisanega človeka resila postenega Ijubljanskega obrtnika iz največje zadrege in ga obvarovala nepotrebnih strošknv tožb in rube-žni ter z obema združenih sitnosti. skimi in risarskimi vrlinami. Mesto-ma ga zapelje risanje in slikanje nevažnih stvari in zato ne koncentrira slike, kakor bi jo lahko. Svetlobo rad jako razkraja in s tem škoduje koloritu. Dvojno svetlobo izraza oštro drugo tik druge. Luč v cerkvi in dnevno svetlobo. Da je jako cenjen pri občinstvu, za to jasno govore njegove slike. Na vse strani je gla-dek, eleganten, salonski. Poseben oddelek je izpolnil s svojimi karikaturami gosp. Hinko Smrekar. Gosp. Maksim Gašpari se je pokazal po dolgem času zopet v Jako-prčevem paviljonu. Na novo je torej pričel, to se pravi: razstavil je same manjše stvari. »Ulnjak« je prav na-roden in prijazen. Krajine so po fi-guralnih slikah jasne, solnčne in prijetile. Trije manjši pokrajinski akvareli so iz novejše dobe in prav dobri. Gosp. Lojze Dolinar se zlasti postavi s portretom slikana Jakopiča, ki je pretiran ravno toliko, da je jako karakterističen. Zdi se, da leži Doli-narjeva moč v portretu. Zna izbrati in zbrati značilnosti, poudariti jih in mavec oživi. Većina kipov, zlasti skic iz mav-ca, je delo gosp. Ivana Zajca. Vse stvari kažejo, da je marljiv, da ima mnogo sole in spretnosti. Njegovi portreti so jako pravilni. Gospod Štefic Anton je razstavil tuđi več stvari. Novinec nam je med kiparji gosp. Fran Ropert, ki se uteg-ne baviti bolj z umetniško obrtjo. Katalog te razstave ni točen. Tako ima gosp. £aša Santelj v katalogu 6 stvari, na razstavi pa samo eno, namreč dobro studijo glave. Gdčna. ^antel Henrika ima po katalogu eno stvar, po resnici pa tri. Portreta, ki visita na vsaki strani, vpisane slike »Pred zrcalom« sta dobra, zlasti desni. Gospa Roza Stemen-Klein je raz-stavila četvero stvari, gosp. Žmitek sedmero. Oba sta znanca iz prej-šnjih razstav in občinstvu gotovo dobro v spominu. Gosp. Magolič Srećko je zastopan z več krajinami, enako z dvemi gosp. Srećko Magolič mlajši, ki je očetu sličen. Gosp. Kle-menčič ima eno stvar (»Predica«), GuštinČič dve, Gasperin Rudolf, ki je dobro napredoval, tri: gospod Gerbič Hugo eno in več gdčna. Zu-panec Anica. Gosp. Tratnik je razstavil večjo risbo »Mati. On je originalen risar in glohoko umetniška duša. kar do-kazujcjo vsa njegova dela in v enaki rneri tuđi > Mati«. Njegovi turobni si-žeji nekatere odbijajo, kar m prav. Igračkasta pariška moda takozvanih kubistov je dala tuđi Slovencem privrženca v osebi gosp. Lojzeta Perhavca. Čudno de ocem zlasti šte-vilka 85 »Kraški Kol«. Zdi se, da zdaj Slovencem in zlasti slovenskim umetnikorn ni več treba posnemail važnih ali nevažnih slučajnosti, ki se pojavijo v Parizu ali Londonu ali kjerkoli. Nam je treba take umetnosti, ki ima slovensko noto. ki je naša umetnost. To je važno in Kulturno pomembno za nas, kar izumeino mi, ne tisto, kar izumejo Angleži ali f'rancozi. Tuđi gosp. Slavko Smrekar je razstavil eno sliko: »Stari most«. Pričujoča razstava je gotovo ena najboljših, kar se jih je priredilo v Ljubljani. Pri prejšnjih je enkrat prc-več prevladovalo krajinarstvo, dru-giC srno potresali kiparie, zdaj pa je dovolj kiparjev in dovolj fivfuralikov, in tuđi še vedno dosti krajmarjev. Da je raznovrstnost, ki je velik po-e:oi zanimivosti. večja. tuđi karikature nišo izgrešile pota v umetniški hram in se reprezentirajo gle-dalcu s predrznoprijetno šegavostjo, norčavostjo. Tuđi najdemo po raz-stnvl.icnih objektih najrazličnejše tehnike. Tam olje z izborno risarijo pedantnega praktika,tam postozna ši-rokost ljubitelja pretakajočih se sve-tloh in harv in v enem prostoru ćelo zagledate učenca najnoveiše pariške slikarske mode, ki* riše v Štirioglatih prostorninah, jih polaga drugo h drugi in drugo na drugo in tako do-seza zaželjene slikarske cilje. Pri-vržencem te novotarije pravijo ku-bisti. _________ N. Hrvatski zdravniki o sod- nih psihijfltrih v MićEvem procesu. Priobčujemo avtentično recolu-cijo, ki jo je sprejel zbor zdravnikov kraljevine Hrvaške in Slavonije, in ki se glasi tako-te: Letos se je vodila v Zagrebu pred sodnim stolom razprava proti Luki Jukiću radi atentata na kralje-vega komisarja. O duševnem stanju obtoženca so se morali izjaviti sodni izvedenci. Ti izvedenci nišo svoj posel izvedli z vso ono točnosjo in temeljitostjo, kakor ta zahteva važnost stvari in medicinska veda. Tako na primer nišo zahtevali, da bi bil obtoženec interniran v zavodu za umobolne, mar več so ga sa- mi 11 dni tekom obravnave in y za-poru opazovali ter se zadovoljevali z opazovanji orožnikov, jetniskih paznikov itčl. Nišo nadalje izvedli točne telesne, zlasti pa ne psihične preiskave na primer, je-li obtoženec orijentiran o času in mestu, kako motivira izvedeno dejanje, kakšen mu je spomin, inteligencija in pismo; kakšno je bilo stanje njegove pubertete itd. To postopanje sodnih izveden-cev je kritiziralo dnevno in strokov-no časopise v inozemstvu in si je ustvarilo za sodne izvedence vrlo nepovoljno sodbo; to sodbo pa so nekateri listi aplicirali tuđi na hrvaške zdravnike v obče. Kot protest proti takemu posto-panju in poslovanju sodnih izveden-cev je sprejel zbor zdravnikov kraljevine Hrvaške in Slavonije na me-sečni svoji skupščini dne 11. septembra 1912 potem, ko so slišali povsem stvaren in znanstveno-objektiven referat, ki se nimalo ne tiče zaključkov onih sodnih veščakov, marveč se bavi samo s pomanjkljivim \n nedostatnim načinom njihovega preiskovanja in pregledovanja, soglasno to-le rezolucijo: Zbor zdravnikov kraljevine Hrvaške in Slavonije izjavlja: 1. Sodni izvedenci nišo v tem slučaju izvedli preiskave in pregleda s tisto točnostjo, temeljitostjo in ob-jektivnostjo, kakor to zahtevajo norme medicinske znanosti 2. Taksno postopanje izvedencev lahko v očeh naših in inozemskih la-ikov in strokovnjakov zmanjša in poniža ugled hrvaških zdravnikov, zato obsoja v obrambo medicinske vede in ugleda zdravniškega stanu njihovo in vsako enako postopanje. Odgovor ciporiein. Ciparjem v album je poslal Anti-cipar po >Slov. Narodu« 242 vrstic. Ta legija vrtić dosega skoraj dolžino ciparske »rire« in daleč presega ciparski albun. Anticipar je našel v noticah ci-parja protislovja in zmoto in se čutil poklicanega » v to temo posvetiti«. Prižgal je 242 žarnic, a one teme vendar nišo razsvetliie ... Saj gre ciparjem le za cipji lov, ne pa za zgodovino lovskih postav v raznih deželah. in imena ptić v slo-venskem, nembkem in latinskem jeziku. Tuđi to, kar se je na medna-rodnem zboru v Parizu leta 1902 spoznalo: da so škodljiye ptice vča-sih iudi koristne, ni za ciparje nič no-vega. Tuđi nišo ciparji odgovorni za to. da so po mnenju Anticiparja vse dosedaj sklenjene postave pomanjk-ljive zaradi tega, ker cip sploh ne omenjajo, kateri pogrešek pa opra-vičuje s tem. da je cipa zelo neznatna ptica, s katero se ni nikomur zdelo vredno z njo se pečati Anticipar prizna, da postava prepoveduje lov naših ptić, on prizna tuđi, da med varovane ptice cipa ni všteta, kar pač kaže, da posta-vodajatelj cipe ni smatral za domačo ptico, namreč za tujko, za selivko, in ba$ zato lova nanjo ni zabranil, Anticipar pravi, da nekateri par-čki cip na Kranjskem gnezdijo. Od koga je to izvedel, tega ne pove. To je sicer mogoče. toda zato ostane cipa še vedno tujka - selivka. ki na svoji poti po našem moč vir ju nekaj dni mušice lovi, potem pa v grlo Ita-lijanom leti... Anticipar si je svest, da deželni zbor lova na cipe ni prepovedal, a ravno zato očita poslancem, da imajo »velemodre glave«. V tem je vseka-kor Anticipar konsekventen, da obsoja vse lovske postave zato, ker so poman jkljive; pomanjkljive pa v tem, da se za cipe ali sploh brigale nišo, ali pa zato, ker cipe nišo iz-recno v varstvo vzele, ali pa isto — grozno — ćelo oprostile. Le oni del postave iz leta 1SS9. priznava za rnodrost, ki varuje zajca. Nasprotni sklep deželnega zbora smatra pa za skrpucalo. Argumentira pa svojo sodbo Anticipar s tem, da je zajčji lov drug, torej lov za imovitejše sloje, da ni zajčjega tova primerjati lovu cip, za katerega se ogrevajo le bolj mali ljudje... Ciparji so pa mnenja, da vsi zajci v okolici ljubljanski, pečeni in na mizo prineseni, nišo toliko vredni, kakor en dan gospodarske škode narede, med tem, ko cipa ne škoduje ne kmetu, ne gospodi. Anticipar poudarja, da lovec za zajca veliko najemnino plačuje in da zato tuđi hoče kaj imeti. A ha!... To se pravi tuđi lahko: Ko bi bil cipji lov drag šport, kakor je zajčji, in bi se za cipji lov zanimala gospoda, potem bi bil — seveda cipji lov dovo-ljen; ker se pa višji krogi za cipe ne zmenijo, dokler nišo na mizi — je neobhodno potrebno, cipji lov pre-povedati in potrebno ćelo, da se ciparje za njih lastnino oropa Anticipar prizna, da je zakon iz leta 1870. še v veljavi, koji zakon na * cipe lova ne prepoveduje; prizna dalje tuđi, da so se cipe nemoteno lovile do leta 1910., in vendar odo-bruje zaplembo lovske oprave in prepoved lova cip, sklicuje se na de-želnozborski sklep, o katerem pa v isti sapi trdi, da ni zadobil sankcije, in trdi, da tuđi zadnja deželnozbor-ska lovska postava nikdar zakon postati ne more, že zato ne, Ker cipe oprošča. O Gospod— tvoja pota so čudna!... Anticipar poudarja naposled, da lova na cipe tuđi z etičnega stališča ni opravičiti. Ne zdi se mu pa zagre-šek proti etiki, če gospoda v leto-viščih, bb morju zbrana — ima več dni zaprte golobe, ki po dolgem, mučnem zaporu radostni zlete iz od-prte kletice v sinji zrak — strelja in se naslaja v opazovanju, kako ob-streljene živalice v morje padajo, se s smrtjo borijo in — potonuo ... Naj bo dovolj! Nasprotovanje lovu cip je prava manija Anticipar-ju, ki v svoji strasti ne prizanaša nikomur. Deželne oblastnije naj Anti-ciparju z dejanji pokažejo, da se pri svojih sklepih in odredbah ne morejo in tuđi nočejo ravnati po želji in dik-tatov Anticiparjev. V istem zmislu pa nai postopajo tuđi ciparji... Štajersko. »Slovenski klub« in deželn? zbor. »Straža - je priobčila v sredo naslednji komunike: »Včeraj dne 1. oktobra se je zbral pod predsed-stvom dr. Korošca Slovenski klub deželnozborskih poslancev k posve-tovanju, o katerem razglaša: Slovenski klub se je o predlogih dežel-nozborskega kluba ustavovernih ve-leposestnikov, ki bi naj bili podlaga za pogajanja radi delazmožnosti deželnega zbora, skrbno in temeljito posvetoval. Splošno se je poudarja-Io, da bi bilo sicer delovanje deželnega zbora radi žalostnih gospodarskih razmer nujno potrebno, a da predlogi većinskih strank še ne nu-dijo dovolj poroštva za trajno mirno delovanje in vsled tega tuđi ne morejo biti za podlago, na kateri bi se naj uspešno doseglo sporazumljenje. Ako se hočejo vsled skrbi za gospodarski in kulturni razvoj dežele odstraniti nevzdržljive razmere v de-želnem zboru in deželi, potem se moralo v krog pogaianj z večinskimi strankami in z vlado pritegniti vsa pereca vprašanja. Na tako ustvarje-ni podlagi so zastopniki slovenskega naroda vsak čas z veseljem pripravljeni, da se nadalje pogajajo za sporazumljenje. Klub je izrekel gg. dr. Korošcu in Robiču popolno zaupa-nje. Pripomnimo še, da so se vsi sklepi storili soglasno, kar najboljše osvetljuje glasove nasprotnikov, da v klubu ni edinosti in soglasja.« K temu komunikeju se še v posebnem Članku povrnemo. Iz Celja. Tukajšnja »Deutsche Wacht« in »Grazer Tagblatt« se že dalje časa sem živahno bavita z do-neski, katere priobčuje časopisje k glavnemu zboru »Narodne stranke«. »Gr. Tagbl.« pravi v svoji četrtkovi izdaji med drugim: »Iz vseh dones-kov k glavnemu zboru slovenske liberalne stranke na Sp. Štajerskem se jasno vidi. da največ pristašev »Narodnp stranke« ne soglaša s se-danjim srrankinim vodstvom, kate-remu stoji na čelu dež. posl. dr. Ku-kovec in da žele revizijo programa in reorganizacijo stranke.« Razume se. da nam je povsem irelevantno, kaj pišejo o glavnem zboru »Narodne stranke«, njenih voditeljih in njenem programu listi, ki nas strastno so-vražijo in spodnještajerski nemšku-tarji. katerim smo narodnjaki glavna ovira pri njihovih političnih ciljih. Mi ne bodemo sli vprašat, koga bo-demo dali stranki na čelo, niti g. dr. Amhrožiča, niti »Štajerca«, niti slovenskih klerikalcev. »Der Wunsch war der Vater des Gedankens«, ta pregovor pač velja za zgoraj citirana izvajanja »Gr. Tagbl.« Bilo bi ne-okusno in nepotrebno, ako bi s ka-kršnokoli hvalo in proslavljanjem dež. posl dr. Kukovca na njo odgo-varjali. Gotovo je le. da z veseljem odstopi on in vsi drugi člani vodstva »Narodne stranke«, ako bi ve-čina na glavnem zboru to zahtevala. Pri nas ne poznamo in nočemo poznati oseb, temveč samo stvar. In po tem načelu so se rodili tndi omenje-ni »doneski« v »Slov. Nar.« in »Nar. Listu«, ki se seveda kot splošne raz-prave nišo najmanj tikali kakih po-sameznih oseb. Iz Celja. Mariborsko nemško obrtno društvo je imelo zadnjo so-boto svoj občni zbor, na katerem je prišlo do oštrih debat. Predsednik odbora »I. spodnjo Štajerske obrtne razstave«, koja se je morala za eno leto preložiti, je pravil. da so na eni strani Slovenci, na drugi pa »Siid-marka« nameravano prireditev ovi-rali, nemški »Volksrat« se je pa bal, da bi Slovenci pokazali tu svoje znanje in bi na ta način širsi svet vi-del, da živi na Spod. Stajerskem tuđi Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 229 štev. slavenski obrtnik, ki je dobro vzgo-jen in razumen. Sprejel se Je pred-log, obrniti se na »Sudmarko«, da prevzame ista pokroviteljstvo — 5000 K dohodkov se je izkazalo pa 15.000 izdatkov — in poplaća s tem pokorščino in zvestobo nemškega obrtništva do nje. Odbornik Binder je rekel, naj bi se nacijonalni momenti popolnorna izpustili, ker smo naj-poprej rokodelci, potem sele nacijo-nalci. nad katero izjavo se je Havli-ček (!) strašno skandalizirah Konč-no se je sklenilo, se ponovno obrniti do spodnještajerskih obrtnih zadrug za sodelovanje. Začetkoma akcije za razstavo so mariborski gospodje mislili, da bodo slovenske zadruge kar slepo delale mariborskemu Ver-bandu in nemškemu obrtništvu šta-fažo. Ali dovolj hitro se je videlo kam pes taco moli. »Slov. obrtno in trgovsko društvo« se je do razstav-ljalnega odbora obrnilo z vpraša-njem, bodo li slovenski razstavljalci imeli enake pravice kakor nemški, nakar še niti odgovora ni dobilo. Slovenske zadruge so poslale v odbor svojega zastopnika, ki je tuđi za enakopravnost posredovah Ravnatelj obrt. posp. zav. in zadružni instruktor sta izrazila mnenje, da, če se gre za spodnjo Štajersko razstavo, ni misliti na samo nemško. In tako je med 44 zadrugami, ki pridejo tu v pošttv, jih je dve tretjini slovenskih, ki bi pri mednarodni raz-stavi gotcvo sodelovale. Če pa gotovi gospodje mislijo, da bi jim mi pod tujo firmo štafažo delali. se mo-tijo. Od nabranih razstavnih pri-spevkov so lepi del darovali Slovenci in če nočejo našim želiam ugoditi. se naj razstavljajo sami. Ce bodo gotovim kričačem. ki se bojijo, da bi nemški značaj Maribora trpeh bolj ustrežljivi, kakor veliki masi, izurje-nemu obrtništvu, bodo doživeli tak fiasko kakor se jim je v razstavnem odboru obljubilo. Slovenske zadruge naj se na ponovna novabila ali med sabo dogovori io, ali pa odboru poveđo, da so pač za mednarodno razstavo z enakimi pravieami za Slovence kakor za Nemce. ali pa nje. Nas je dovolj, dovolj smo moč-ni. da govorimo odločno. Iz Trbovelj. V četrtek dobilo je 130 srhskih delavcev podjetnika £. Julieoja brzojavni poziv iz kraljevine Srbske. naj se takoj uvrstijo pod vojni barjak. Ponoći v petck so se odpeliali z velikanskim navduše-njem. Veliko se jih je odpeljalo tuđi kot prostovoljcev, da se postavijo v boj proti staremu »Dušmaninu«. Ma-cedonci. kot turski podaniku se nočejo odzvati pozivu turske vlade, tem-več so rekli pri odhodnici Sr nov: »Brate, le udri ga! (namreč Tur-ka.) Mimogrede bodi povedano, da ima podjetnik g. Šuligoj (slovenski rojak Istran) vse balkanske narodnosti uslužbene pri svojem podjetju. Prevzel je od rudokopa ogromno de-lo zunanjega vrhnega izkonavišča premota, odkril cei velik hrib. kjer se premog na prostem od zgoraj koplje. Na tem delu se trudi vsak dan do 800 delavcev samih Slovanov in Ogrov. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah sprejme tajnika. Več glej današnji razpis. »Slovanska čitalnica v Mariboru« opozarja slavno občinstvo, da priredi s sodelovanjem vseh narodnih društev v Mariboru začetkom deseca decembra veliko »Slomško-vo slavnost«. Kapian A. Berk v Ameriki. T z J o 1 i e t a Cll 1.) smo dobili sledeče poročilo: Bral sem v vašem cenj. listu, da se je bivši kapian pri Sv. Barbari v Halozah A. Berk pravo-časno in nemoteno ognil grozeči hu-di kazni in je ušel v Severno Ameri-ko. Berk je tuđi že došel v lepo slovensko faro Joliet-IIlinois. Župnik Kranjc ga je sprejel kot pomožnega kaplana. Za tukajšnjo farno solo je pridobljen s tem izboren pedagog, posebno v podučevanju deklic. Klerikalci in kmečko zadružni-štvo. Iz Ptuja nam pišejo: Mnoge kmečke hranilnice in posojilnice na deželi so posebno letos in lani, ko imamo pomanjkanje denarja na vseh koncih in krajih, uvidele, da je treba pred vsem gledati na to, da si pove-čajo lastno glavnico. In začele so po nasvetu čeških in nemških zadružni-kov z zvišaniem deležev. Klerikalci sami nrav dobro vedo, da bodo morali iti isto pot in merodajni njihovi zadružniki jo tuđi že za rajfajznovke Driporočajo. Popularna seveda stvar ni. posebno sedaj, ko se je kmetovalce na deželi že z malimi ikronskimi deleži razvadilo. Mnog se jezi — in »Slov. Oosp.« je tišti list, kateri daje z veseljem prostora za nanade na tište može, ki bi radi našemu kmečkemu zadružništvu pomagali. To se je sedaj že zgodilo z napadi na g. dr. Ooriška pri Sv. Le-nartu v Slov. gor. in na poštarja Škrleca pri Sv. Tomažu nad Ormo-žem. Tako postopanje klerikalnega lista je skrajno grdo in hinavsko. Blatiti koga proti lastnemu boljšemu prepričanju samo iz strankarskih ozlrov, (ega so v istini zmožnl le klerikalci. Hudo očitanje slovenskemu po- slancu. Iz Ptuja nam pišejo: »Sloga« očita v zadnji številki drž. posh Brenčiču, da je zakrivil poraz Slovencev pri zadnji volitvi v ptujski okrajni zastop, ker je za hrbtom slovenskih voditeljev intrigiral in delal zmedo med slovenskimi volilci, tako da je bilo vse prizadevanje dr. Jurte-le in drugih za zmago zastonj. — To je tako hudo očitanje, da se bo moral še Brenčič opravičiti. Iz Konjic. Štajerska namestnija je odbila priziva Nemcev in Slov^n-cev proti občinskim volitvam, kaLe-re so se vršile dne 25. in 26. julija t. 1. Za 14 dni se bo torej vršila volitev novega župana. Ker je tokrat »čev-Ijarska« (Kovatscheva) stranka manjšini, bo novi župan eden od »akademikov«. Poroka. Gospod dr. Ferdo La-šič, odvetnik v Ormožu se poroci v nedeljo, dne 6. oktobra t. h v Ptuju z veletrgovčevo hčerko gospodično Miciko Senčarjevo. Odličnemu paru obilo sreče. Drobne novice. Iz Orade: poročajo, da je umrli knjigovodja štaj. eskomptne banke Mlaker izro-čil nekemu znancu v shrambo zavoj, v katerern je bilo še ostalih ukradenih 50.000 K v papirnatem denarju in vrednostnih papirjih. S tem ima banka vso škodo pokrito. — V r e -m e. Ponoći od četrtka na petek ie zopet silno deževalo po ćeli deželi. Potoki okrog Celja so zelo narasli. — Imenovanja. Finančni mini-ster je imenovat davčnega oskrbni-ka Franca Konrada za davčnega nadoskrbnika v področju deželneea finančnega ravnateljstva v Oradeu. Imenovan je orozniški stražr.iešter Ignac Skaza za kanelista pri okraj-nem sodišču v Slovenigradcu. Imenovan je namestniški konceptni praktikant v Ljutomeru Viktor Kast-ner Pohr za namestniskecra koncipi-sta ad personam. — Iz Maribo-r a. Ujeli so v četrtek pleskarskega pomočnika Jožefa Teršovca« kateri ie pobegnil 30. sept. iz kaznilnice. Tinel bi odsedeti Ičmesečno ječo. Pred svojim begom ie ukradel ka-zmlničnernu učitelju flohnjecu več stvari in jih ie neznanim osebam prodah — Iz Maribora. Zgorel ie v Leiteršpergu Marksov parni mlin s pnzidanim skladiščem, v katerem le bilo okroglo 10 vagonov žita in mo-ke. Škode je okros 50.000 K. ki je pa z zavarovalnino pokrita. — Iz Konjic. Na Mihaelovem sejmu je zgu-bit neki kmet v pijanosti svoje vole. Spravili so iih v gostilno pri Jelenu, a lastnik se še do danes ni oglasih — Iz K r i ž e v c e v na M. p. poroča-io: Dne 2. oktobra smo tukaj obrali brajde bele^a grozdja in nekaj izabele. Mošt je ime! napram vsemu rnčakovanju 15 stopinj sladkorja. — 7. i v i n s k e c e n e v Gradcu. (Tedenski živinski sejrn dne 3. oktobra. Po uradnem poročilu.) Na sejm se je prienalo 1100 glav. Cene so poskočile. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 51—57. izjemoma 60, napol pitani voli 47— 51, suhi voli 44—46, pitane krave 42—47, napol pitane 34—41, suhe 2.5—33. biki 39 do 51 K. Zunanji kupci, največ iz kraljevine Ćeške, so kupili 62^ glav. — VZavrču podPtujem so zma&rali pri ohčinskih volitvuh ^ta-jercijanci. V Halozah se res — dela dan. Korošho. Skok iz poštnega vlaka. V četrtek popoldne je skočil nedaleč od Beljaka iz poštnega vlaka mlad mo-ški. Zavihtel se je skozi okno in spu-stil na tla. Padel je tako srečno, da se ni nič poškodovah Vstal je takoj po skoku in zbežal v bližnji gozd. Begunec, ki se je ćelo pot sumljivo obnašah mora biti ali kak blaznež ali pa kak prdrzen hudodelec. Pomanjkanje vode v Celovcu. Skoro neverjetno se sliši vest, da je celovški magistrat izdal odredbo, da se vsled pomanjkanja vode zapre ponoći od 1. do 5. zjutraj vodovod. Obenem se prebivalstvo opozarja, da naj kolikor mogoče štedi z vodo. V nekaterih krogih se širi govorica. da je to zaprtje vode, posebno v tem deževnem času le taktična poteza mestnega stavbnega urada proti na-peljavi vodovoda na Beljaški cesti do Linda, kar je svoječasno občinski svet celovški že sklenil, mestni stavbni urad pa hoče s tem manevrom izvršitev tega sklepa zavleči ali ćelo onemogočiti. Samomor dijaka. V Celovcu se je ustrelil v stanovanju pri svoji materi učenec četrte realke Franc Se-lan. Zadel se je v prsa in se nevarno poškodovah Fant je bil že dalj časa zelo otožen in je kazal večkrat znake duševne zmedenosth Smrtna nesreća pri spravlianiu lesa. Pri Praternjonu je sprožil hlod, katerega so spustili delavci po drči iz hriba veliko skalo, ki je zadela de-iavca Jurja Auera. Auer ie obležal na tnestu mrtcv. Skala je lahko po-škodovala §e dva njegova tovariša, Ppinopsko. Umri le v Cerknem trgovec in posestnik Tomo Š t r u k e 1 j, zvest pristaš narodno-napredne stranke in prvi starosta cerkljanstcega Sokola. Stiridesetletno službovanje. Ćast-no kolajno za 401etno službovanje so dobili uradniki podružnic kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu: Vilhelmi G r a z z e r, sluga v kapu-cinskem samostanu v Trstu, Dominik iM a s a r i in kočijaž posestnika Pav-la Kugvja v Trstu, Kristjan K o -p a č i n. Neverjetno in vendar resnično. Slovensko izobraževalno in podpor-no društvo v Opatiji, ozir. dramati-Čen odsek tega društva je sklenil, da bode počel prirejati predstave. Prva predstava bi se morala vršiti dne 20. oktobra t. 1. in izbrana je bila igra »Deseti brat«. Sedaj počne pa kri-žev pot. Društvo se je obrnilo na vse knjigarne v Ljubljani s prošnjo, da se mu posije 10 knjižic te igre, na žalost pa nobena knjigama — slovenska namreč — v Ljubljani teh knjižic nima v zalogi. Ni preostalo toraj drugega, kakor da se društvo obrne na intendanco Slov. dež. gledalisča v Ljubljani s prošnjo, da intendanca proti plačilu društvu to igro preskr-bi. G. intendant je bil tako ljubezniv in je obljubih da bode pustil igro prepisati in da jo hode. ko bode gotova, takoj društvu poslah To je bilo 26. septembra t. h 27. septembra dobi pa društvo pismeno obvestilo, da bode igra v 4 dneh prepisana in društvu poslana, z opomno, da mora društvo imeti dovoljenje od dr. O. F. Eiricha na Dunaju za prireditev te igre. Malo čudno je to zvonilo, ali društvo obrnilo se je takoj z prošnjo — slovensko pisano, kar se samo po sebi razume — na g. dr. O. F. Eiricha na Dunaj, ki je pa odgovoril, sedaj priđe glavno, sledeče: An den Slov. izobr. in podp. društvo — Opatija. Euer \Vohlgeboren! Ich hane heute die im Originale beiliegende Zuschrift bekommen, die ich nicht verstehe. Wenn Sie et\vas von mir hahen \vollen, so bitte mir freund-lichst deutsch Cdvakrat podcrtano) 7u sehreiben, dann erfolgt sofortige Erledigeng. Hochachtungsvoll .... Ker je pa poslovni jezik tega društva slovenski, se pač društvo ni tako daleč spozabilo, da bi se bilo pred človekom ponižalo, kateremu so izročene v varstvo slovenske drame. Za uprizoritev naj torej slovensko društvo plača in Še lepo — samo v nemškem jeziku — prosi. Ali ni to značilno za naše razmere? Društvo seveda še do danes ni sprcjelo prepisane igre, kar ie pač v dokaz, da se je brez dovoljenja z Dunaja ne srne dati. Torej ne preostane društvu drugega, kakor iz-brati si drugo igro, katero se bode moglo predstavljati brez križevega pota z nemškimi blagoslovi. Fingiran samomor. Pred vho-dom v neko podzemeljsko lukno blizo Opčine je našel neki Matija Čre-vatin pismo, v katerem javlja Anton Zorati. trgovski pomoćnik iz Trsta, da ie izvršil v jami samomor. Orož-niki so natanko preiskali vso jamo. todn o samomorilcu nišo dobili niti sledi. Zorati, proti kateremu je bilo vlo/enih v zadnjem času več ovadb zaradi goliufij, je samomor fingiral in pobegnil v inozemstvo. NajveČji avstrijski tovarni par-nik je sedaj novozgrajeni parnik družbe Austro-Americana »Lucia«. Parnik so zgradili v Iadjedelnici v Trži-ču, ima 15.000 ton in doseže na uro 12 milj. »Lucia« je izvršila včeraj zadnjo poskusno vozno iz Trsta v Pulj in se je izborno obneseh Parnik bo oskrboval v prvi vrsti tovorni promet med Trstom in Severno Amerike. Vihar v Trstu. 2e od včeraj zjutraj divja v Trstu hud vihar, ki je po-vzročil po mestu, posebno pa v pri-stanišču veliko škode. Ves promet v pristanišču je skoro ustavljen. Burja je dosegla včeraj popoldne hitrost 95 kilometrov na uro. Napredek tfrvatov in Slovencev v Pulju vidno in.rapidno rase. Veli-kega pomena za naš napredek pa so posebno nadomestne deželnozborske volitve, pri katerih so ostali italijan-ski kamoraši v taki manjšini, da kar besne. Napeli pa so tuđi vse sile, da bi zmagali in vporabljali vsa sredstva, da bi vjeli kolikor mogoče več glasov. V nedeljo zvečer so se bali demonstracij in so hoteli vsaj to priliko porabiti, da bi izzvali Hrvate in Slovence h kakim neprevidnostim, da bi potem lažje vpili na nas. Toda tuđi to se jim je izjavilo. Hrvati in Slovenci so se zadržali kljub izziva-nju nekaterih laških razgrajačev popolnoma mirno, pač pa je policija za-prla nekaj laških junakov, katerim so kar na policiji naložili po 8 dni zapora. Glede snetja trobojnice z Narodnega doma iziavlja policija, da je to vkrenila iz Ustaega nagiba. Vo- litev Stihovica pa bo imela še druge posledice. Zatrjuje se, da je deželni poslanec Albanese, ki zastopa II. okraj mesta Pulja, definitivno odložil svoj mandat. Ako je to res, priđe pri prihodnji volitvi zopet do hudega boja, y katerem znajo Italijani zopet podleči Slovencem in Hrvatom, kaiti Albanese je zmagal le s prav majhno relativno večino. V merodajnih političnih krogih so tuđi mnenja, da Rizziju sedaj ne preostaja drugega, kot da se uda onemu od Slovencev in Hrvatov predloženemu kompromisu, ali pa odloži čast deželnega glavarja. Splošne politične in narod-nostne razmere so se v Pulju toliko izpremenile v prilog Slovencev in Hrvatov, da je postala situacija Itali-janov skrajno neugodna. Špoiirana amerikanska pisma. Na Reki so aretirali bivšega pismonošo Pavla Jeleniča, ki je sumljiv, da je špoliral več amerikanskih pišem. Dognali so, da znaša škoda, ki jo trpi pošta, čez 2000 kron. Jelenic krivdo zanika in trdi, da je več pišem iz-gubih Vojna neuopnost na Balkanu. Zahteve balkanskih držav. Balkanske države so se baje ze-dinile na sledeče točke: 1. Če napade Turčija eno izmed balkanskih držav, je to povod, da na-siopijo tuđi druge države proti Tur- ČIJI. 2. Makedonija nai dobi svojega lastnega gubernatorja in lastno vojsko. 3. Epirus naj pripada interesne-tnu krogu Grške. 4. Stara Srbija je pa v interesni sferi Grške. 5. Bolgarska prevzame varstvo Makedonije. 6. Vse štiri države »Balkanske zveze« zahtevajo, da se nemudoma izvede člen 23 »Berolinske pogodbe« glede Makedonije. 7. Ce Turčija ne sprejme takoj teh pogojev, napovedo balkanske države Turčiji takoj vojno. Glede gubernatorja za Makedo-nijo, oziroma kristjanske deie Turci-je, zahteva zlasti Bolgarska, da se imenuje za gubernatorja kristjan, ki ni turski podanik in ki ga predlagajo velesile, imenuje ga pa sultan. Bolgarski poslanik v Belgradu Mihael T o n č e v je izjavil glede za-htev balkanskih držav: Turčije nismo izzivali in tuđi ne želimo vojne. O miru pa ni govora, če Turčija ne da krščanskim prebivalcem Balkana človeških pravic in ne obljubi ne-dvomno obsežnih reform, Bolgarsko sobranje. Jutri se sestane k prvi seji bolgarsko sobranje, ki je bo otvoril car s prestolnim govorom. Nato bo govor i 1 ministrski predsednik Gešov, ter poročal o vladnih ukrepih, za ka-tere bo izprosil od sobranja sankcijo. Po zastonnikih vlade bo izjavil načelnik opozicije Malinov, da hoče v teh težkih časih sodelovati tuđi opozicija roko v roki z vlado. Zasedanje sobranja bo le kratko, ker vlada no-če biti vezana na skupščino in ker se je večina poslancev priglasila k armadh Bivši bolgarski ministrski predsednik M a 1 i n o v se je izrazil v razgovoru z nekim časnikarjem sledeče: Naš položaj je tako resen, da ne more biti resnejši. Bolgarska je na potu, s katerega ne more več kreniti in mi-slim,da bosta korakala vlada in kralj po tej poti naprej. Če priđe do vojne, bo to vojna za vprašanje, ki bi se bilo moralo resiti že pred 35. leti. — Vedno smo upali, da rešijo to vprašanje evropske velesile m še danes bi velesile lahko preprečile skrajnost. Treba je tu posredovama pri porti in ne v Sofiji! Odločitev ne leži več pri nas. Če bi hotela Bolgarska danes poklicati vojaštvo nazaj in armado razorožiti, ne da bi bila kaj dosegla, bi prišlo do revolucije. Danes ni v deželi več opozicije. Vsa opozicija je na strani vlade in to bom izjavil tuđi v kratkem v sobranju. Vsak strankarski boj preneha v očigled te-žavnega in resnega položaja Bolgar-ske. Kaj nas caka na koncu tega pota ,ne morem povedati, ravnotako malo, kakor to, kaj nas caka v slučaju zmage. Tuđi se danes ne brigam za prihodnjost, danes velja edino to: Naprej po zacrtani poti, sicer so posledice nepregledne I Poklicali smo 350.000 mož pod orožje, vsak mož stane na dan 5 frankov, to je ne dan nad poldrugi milijon, — velikanska vsota za na§o majhno državo, toda mi imamo denar. Ne vemo, kako se bo vojna končala, toda konca se ne bojimo. * Srbila ie poslala včeraj Iznova ultunatsko noto zaradi zadržanega srbskega voinega materilala ter zahteva, da Turčija izroči ta vojni materijal tekom 24 ur, sicer odpokliče SrHia svolega po^iaaika, V Belgradu zatrjujejo oficijalni krogi z vso gotovostjo, da napovedi vojne ni pričakovati pred 10. oktobrom, ker bo mobilizacija bolgarske armade sele tedaj končana, dočim je srbska vojska že popolnoma pripravljena. Turska armađa. Turcija je sestavila dve armadi, in sicer vzhodno armado pod povelj-nistvom Abdullah paše in južno armado pod poveljništvom Ali Riza paše. Prva je namenjena, da se bojuje proti Srbiji, Crni gori in Bolgarski, druga pa proti Grški. Za vrhovnega PGveljnika obeh vojsk je imenovan vojni minister Nazim, ki se bo ude-ležil vojne na srbski meji. Neprestano pošilja lurčija nove vojaške oddelke na bolgarsko mejo. Po drugi verziji prevzame vrhovno poveljništvo nad severno armado bivši minister Mahtnud Sefket paša. * Demonstracije proti bolgarski. Iz Carigrada so do^pela v So-fijo poročila o sovražnih demonstra-cijah proti Bolgarski. Demonstranti so razbili sipe na bolgarskem posla-ništvu. Te vesti so vzbudile v Sofiji veliko nevoljo, zlasti ker se vzdrža-lo ljudstvo v Sofiji kljub velikanske-rnu razburjenju vsakih sovražnih demonstracij proti turškemu poslani-štvu. Ob meji. Kakor smo že poroeali snoči, so Turki utrdili prehoda pri Kačaniku in Štipu in jih opremili s težkimi topovi. Očividno nameravajo tedaj vdreti v balkanske države proti Stari Srbiji ter je pričakovati prvih bojev na historičnem Kosovem polju, prve odločilne bitke pa na polju pri Skoplju ob Vardaru. £na srbska divizija se odpelje te dni na bolgarsko mejo, da se tam združi z bolgarsko armado. Med So-fijo, Kuistendilom in Dubnico se zbira srbsko - bolgarski voj, ki ima baje nalocro, da na) prodira proti Skoplju. V Nišu se zbira makedonska ar-mada pod srbskimi zastavami. Se-stavljena je iz podonavske, moravi* ške in šumadijske divizije. Iz Carigrada poročajo, da se vrše na mejah neprestano boji. Tuđi v Novem pazaru je prišlo cio boja med Srbi in Turki, v katertrm so baje zmagali Turki. Iz Carigrada prihaja tuđi vest, da je bolgarsko vojaštvo prekoračilo tursko meio in zasedlo Kavčas. Vse te vesti so le malo verjetne in o kakem prekoračenju mej ni znano niti v Sofiji, niti v Belgradu niče-sar. Iz Sofije poročajo, da so vesti o spopadih med bolgarskimi vojaškimi oddelki in turskim vojaštvom v okra-Jili Nazlik, Džuma bela in Rapodjok izmišljeni. Bolgarska vojna uprava je svojemu vojaštvu striktno prepovedala, da naj se izogiba vsakega spopada s turškimi vojaki. * Avstrijsko - ruska intervencija. Kakor smo že poročali, sta imela Poincare in ruski zunanji minister Sasonov predvčerajšnjim važne pogovore glede situacije na Balkanu. Sedaj prihajajo v javnost o teh pogo-vorih zelo zanimivi detajli, glasom katerih sta se oba državnika strinja-la v mnenju, da moraia Rusija in Avstro - Ogrska složno in brez vsa-kega predsodka ali nezaupanja na-stopati v balkanskem vprasanju za ohranitev miru. Kakor zatrjujejo dunajski dobro podučeni krogi, je avstrijski zunanji minister grof Berchtold pripravljen, stopiti z Rusijo v zadevi balkanske vojne nevarnosti v stik, tako da ni izključeno, da priđe do avstrijsko-ruskega posredovanja. Baje je ćelo že izdelan nacrt, na podlagi katerega bosta obe državi zastavile ves svoj vpliv za ohranitev miru ter je bil ta nacrt že včeraj v avstrijskem ministrstvu podpisan. Tajnik avstro - ogrsKega posla-ništva v Petrogradu grof Strassoldo se je izrazil napram zastopniku »No-voje Vremja« sledeče: V nekaterih ruskih listih in v ruski družbi se po-gosto sumniči Avstrijo, aa bo v se-danjem položaju storila samopašne korake. Vse te vesti ne odgovarjajo resnici. Avstrija popolnoma soglaša z Rusijo glede balkanskega vpraša-nja ter se trudi enako kakor ta, ohra-niti mir in sedanje razmerje na Balkanu. Upam si trditi, da Avstrija ne bo storila nobenega koraka, ki bi lahko povečal nevarnost na Balkanu in provzročil nove težkoće. m * Francoski poslanik na Dunaju je imel včeraj razgovor z grofom Berchtoldom, ter se je zavzel za sku-pen avstrijsko - ruski nastop v balkanskem vprašanju, za katerega je prevzel posredovanje. Avstrija naj izjavi, da ni interesirana na sandžaku novopazarskem ter da ga noče za-sesti, Rusija pa naj izjavi, da ne bo zahtevala otvoritve Dardanel. Ker 229 Stev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. ni hotela storiti niti Avstrija, niti Rusija prvega koraka, je prevzel inicijativo francoski zunanji minister. vTemps« poroča, da je francoski ininistrski predsednik Homcare na-ročil francoskim poslanikom, da naj svojim vladam izroče sledeči pred-log: Pripravi se skupna akcija vele-silf da izvede Turčija takoj reforme v evropski Turčiji in da ohranijo balkanske države mir. Velesile morajo ali skupno nastopiti, ali pa naj natopi Avstro - Ogrska kot mandatar vetesil. Diplomatični zastopniki velesil so intervenirali včeraj pri grškem ministr. predsedniku z namenom, da naj Grška prekliče mobilizacijo, ali pa vsaj opusti vsako provokacijo Turčije. Ministrski predsednik je izjavil, da bo Grška do skrajnosti zasledo-vala mirovno politiko, vendar pa Grška ne more zadržati razvoja dogod-kov na Balkanu. Kakor hitro se vrne kralj, bo pre-vzel prestolonaslednik vrhovno po-veijništvo nad grško armado. Mini-MrsKi predsednik bo prcgovoril kralja, da ho inspicirai vojaštvo v Te-saliji, da s tem povzdigrne vojaŠki duh. \"ojni minister namerava predložiti v prvi seji ministrskega sveta zakonski nacrt, ki prekiicuie izklju-čitev prinčev od armade. Kretski postanci, ki se mude v Atenah. objavljajo poziv na ljudstvo, v katerem zatrjujejo svojo zvestobo in pravijo.da so pripravljeni pod vsa-kim pogojem vstopiti v grški parlament in preliti kri za Grško. Mobilizacija na RusKem. V Varšavo je prispel včeraj po-veljnik mobiliziranega voiaštva. Govori se. da Je poskusna mobilizacija na ruskem Poljskem v zvezi s prihodom carja. Vendar pa dobiva ta poskusna mobilizacija popolnoma dru-gacno lice vsled dejstva. da so dobili vsi državni uradniki v okrožjih, kjer ie vojaštvo mobiliziranu, povelje, da naj store vse priprave, da se njih družine na dano povelje umakneio v no-iranjo Rusijo. Vsled mobilizacijskega povelja na ruskem Poljskem vlada med pre-hivalstvom velikansko razburienje. < lubernator na ruskem Poljskem je izjavil. da ne prevzame nobene od-govornosti, da se izvrši poskusna nobilizaciia mimo. Zatiteval je. da .-: proglasi nad celim mchiH/acijskim oKrožiem obsedno stanje. Govori se, da bo vlada tej želji ustregla. Vlada razglaša, da poskasna mobilizacija na ruskem Poljskem ni v rtikakršni zvezi z mednarodno situacijo, marveč zasleduje povsem druge cilje. Ko je bil namreč francoski ministrski predsednik na posetih v Petrogradu. je prišla na razgovor rudi izprememba vojaške razpredel-ne na ruskem Poljskem, ker je Rusija potegnila mnogo vojaštva iz ne-nosrednie blizine nemške in avstrij-ske mcje. Francoski vojaški krogi so haje to preveliko zaupljivost Rusije oštro kritizirali ter nagbšali, da se tako pcstopanje ne strinja s pogodbo med Francosko in Rusijo za slučaj vojne. Na zahtevo francoskih voja-ških krogov se je potem Rusija od-ločila, poslati polke zopet v svoje stare garnizije in vzdržati zlasti ob meji večje vojaške posadke (?) Iz Varsave poročajo, da so vsi polki na ruskem Poljskem pripravljeni na mobilizacijo. Istotako so pripravljeni na mobilizacijo tuđi vol-hvnski polki in besarabski polki. — \sak častnik dobi rusko - poljski sfovar. Pri avstrijskih podanikih ob meii se vrše neprestano hišne pre-iskave. Rotnunska. List »Adeverul« poroča, da je podal romunski ministrski predsednik Majoressu kralju demisijo ćelo-kupnega kabineta. Politični krogi upravičujejo ta korak s tem, da mora stati v času vojne nevarnosti na Balkanu in med vojno na čelu Ro-munske samo kabinet, ki ima za se-boj veliko večino. Dnevne vesti. + Ljubljanski občinski svet ima v torek 8. oktobra ob 6. sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsed-Mva in poročilo o prošnjah za vspre-km v občinsko zvezo; o izvolitvi tntga člana v nadzorovalni odbor meščanske imovine; o izvolitvi za-stopnika mestne občine v odbor Slovenske filharmonije, o dopisu županovem glede spremembe usta-mvnega pisma mestne ustanove za (bisk kake obrtne sole; o dopisu žu-ranovem glede razpisa službe mest-' cga arhivar ja, dalje poročila o ra-raćunskih sklepih mestnega zaklada, i:božnega zaklada, zaklada meščan-ke imovine in splošnega astanov-*cga zaklada za leto 1911., o prošnji Ivana Edra za izpust iz najema hotela »Tivoli« ter raznih ponudbah za najem tega hotela, o ponudbi aka-demičnega slikarja Riharda Jakopiča za nakup njegovega umetniškega paviljona, 7. o prošnji Andreja To-nija in tovarišev za zakup neke mestne senožeti v Mestnem logu v svrho poljedelstva, o dopisu mestnega šolskega sveta glede doneska k stroškom za kurjavo v Lichtenthur-ničnem zavodu in glede doneska za nabavo glasovirja ter zgradbe dveh pavilionov pri soli na Prulah, o po-rabi dotacije na raznih mestnih šo-lah za leto 1911/12; o izjavi mestne občine glede razdelitve mesta Ljubljane v dimnikarske okraje; o prošnji društva profesorjcv za napravo na-pisnih tablic v tivolskih nasadih in orijentačne miže na ljubljanskem Gradu; o samostalnem predlogu obč. svetovalca Ivana Stefeta glede ori-jentačnih naprav na Ijubljanskem Oradu; o poročilu komisije glede okrašenja oken in balkonov s cveti-cami; o dopisu mestnega magistrata glede ureditve parka na trgu Tabor; o dopisu županovem glede kredita za razne potrebščine mestnega gozdar-stva; o računskem sklcpu mestne zastavljalnice za leto 1911. Samostalni predlogi; 1. obč. svetovalca Igru štembova glede podaljšanja Knaflove ulice; 2. obč. svetovalca A. Likozarja: slede naprave javnega perišča ob Orlovi ulici; javnega vod-njaka na Dolenjski cesti; poprave hodnika na Dolenjski cesti; preme-sčenja železniške zatvornice na Dolenjski cesti; podaljšonie električne ri'zsvetljave na Dolenjski cesti; ure-ditve učiteljskih plač ter dovolitve draginjske doklade učiteljem v Ljubljani; 3. obč. svetovalca Ferd. Stau-dacherja glede dclnega tlakovanja Oradišča; 4. obč. svetovalca J. N. Jegliča glede vporabe šolskih telo-vadnic izključno v šolske svrhe; 5. obč. svetovalca Tom. Novaka glede razširjenja mostiča iz Ceste na loko na Opekarsko cesto; 6. obč. svetovalca Jos. Marinkota: a) glede po-daljšanja Ahacljeve ceste; b) glede zveze Metelkove ulice s Cesto na južno železnico. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanilo predsedstva in poročila: o prošnji mestnih šolskih zdravnikov za stalno nameščenje: o prošnji neke^a učitelja mestnega de-kliškega liceja za ureditev prejem-kov; o raznih prošniah v personalnih zadevah magistratnih uradnikov; o raznih prošnjah za podporo iz mest-ncq:a vseučiliškega zaklada;o prošnji učiteljstva mestnega dekliškega liceja za zvišanje aktivitetne doklade: o nrošnji gasilne straže v »Mestnem domu« za Dodporo; o prošnji vdove detektiva $ubra za zvišanje vdovni-ne: o prošnji učiteljev r iznitom za meščanske sole za personalno dokla-f?o; o imenovnriu profesorja franco-^čine in slovenščine na mestnem de-kliškem liceju: o dopisu županovem trlede stavbnecra vodstva in stavbne doklade pri zgradhi kanalov zbirai-nikov: o prošnji mestnega vrtnarja Kejnica za prejemanje stelje iz mestnih drevoredov; o prošnjah dveh uslužbencev mestnega užitninskega zakupa za zvišanje prejemkov; o prošnji nekega uslužbenca za zvišanje mestne zastavljalnice za zvišanje prejemkov in o prošnjah za razne obrtne koncesije. -f- Dr. Šusteršičeva politika doma In dru god. V članku »Jugoslo-vansko vpra sanje in Balkan*. o ka-terern smo zt govorili, pravi dr. Su-steršič med drugim: »Vsaka druga (scil. ražen Avstrije) država bi na nrimer stremila za tem, da bi se na-čeloma dala v jugoslovanskih drža-vah, v katerih mora varovati važne svoje interese, zastopati po Jugoslo-vanih. Kako velika korist za nas bi bila, ako bi nas v teh državah zasto-pali poznavalci narodnega. politične-s:a, gospodarskega in čustvenega življenja onih narodov, možje, ki ložje razumejo, kaj pomenja ta ali ona narodna občutljivost, možje, ki bi znali računati s takšnimi občutlji-vostmi in postopati z Ijudmi tako, kakor bi to odgovarjalo interesom naše monarhije.« — Dr. Susteršič se torej zavzema za to, da bi bila Av-stro-Ogrska v slovanskih državah na Balkanu zastopana po Jugoslova-nihf to je, da hi bili pri avstro-ogrskih poslaništvih in konzulatih nameščeni zgolj jugosiovanski uradniki. To je načelo, ki ga tuđi mi brezpogojno odobravamo in podpisujemo z obe-ma rokama. Samo eno vprašanle bi si dovolili na naslov dr. šusteršiča: Ako je za našo državo življenskega pomena, da ima na Balkanu nastavljene za svoje uradnike Jugoslovane, ali ni žanje prav iste in morda $e večje važnosti, da ima tuđi na Slo-venskem nastavljene za svoje uradnike — domačine Slovence — »pozna valce narodnega, političnega. «o-spodarskega in čustvenega življenja našega naroda«?! Ali vaš aksijotn velja samo za Srhe. Bolgare in recimo še Hrvate, za Slovence pa ne? Da ali ne? In če velja, kako tnorete ootem u ora viče vati svofo fK>ll*lko, t% katere temeljno načelo ste opetovano javno proglasili geslo, da us uradolško vpraiaaje mm Sloveaik— ne briga In ne tantal ta da za nas vobče ne obstofl?! + Dr. ŠusteriUč — Jugoslovan. Dr. Susteršič je velik katolik, tak katolik, da smatra za greh čitati liberalne liste. Bil je eden najnavduše-nejših med navduŠenimi na evhari-stičnem kongresu. To »katoliško« prepričanje pa ga čisto nič ne ovira, da bi ne pisal ne samo v liberalne, marveč ćelo v notorično židovske liste. Tako priobčuje včerajšnja »Die Zeit«, list, o katerem ve ves svet, da je v židovskih rokah in da so njegovi uredniki po pretežni večini Židje, članek »Jugoslovansko vprašanje in Balkan« — »Vom Delegierten Dr. Iwan Schusterschic«. Ta članek je prav zanimiv, ker govori dr. Susteršič v njem o — jugoslovanskem vprašanju in o Jugoslovanih, torej o pojmih, katere je on doslej dosledno perhoresciral. Poslej je »gorel« samo o »hrvaško - slovenskem narodnein edinstvu« in je dal v »Slovencu« proglasiti za veleizdajnika vsakogar, ki je le spregovoril kako besedo o Jugoslovanih in jugoslovanski idt'j. Scdaj pa je on — dr. Šusteršič — kar preko noči postal Jugoslovan in si-cer tak Jugoslovan, da ćelo zagovar-ja carinsko unijo Avstro - Ogrske z balkanskim! državaml. Zares, Čaši se spreminjajo. Lani smo na primer mi zagovarjali stališČe. da bi bilo urnest-no, ako bi se vzpričo občutfega no-manjkanja mesa v naši državi dovo-lil uvoz srbske živine. Ta naš pred-log je bil gotovo čisto nedolžen, a vendar je nas dr. Susteršič v svojem organu »Slovencu« za to nagnal z veleizdajnik! in jugoslovanskimi iredentisti. Danes pa isti dr. Susteršič zagovarja — čujte —-carinsko unijo s Srbijo! To je vsekakor napredek, veliik napredek, in ni izključeno, da bo dr. ŠusteršiiČ — rebus sic stanti-bus — v doglednem času postal še prvoboritelj za jugoslovanske ideje, v slučaju namreč, ako si bo od tega obetal kakih osebni h ali strankar-skih koristi! *-r Iz Ijudskošolske službe. Za suplentinjo na trorazrednici v Zati-čini je imenovana na mesto obolele-ga učitelja Karla G o r i š k a bivša učiteljica v Polju Ivana D o I i n -š k o v a. — Za neplačani praktikan-tinji sta imenovani učiteljski kandi-datinji Marija Bizjakova na ljudski soli pri Sv. Petru v Ljubljani in Marija Ruparjeva na Viču pri Ljubljani. Deželni šolski svet je vzel na znanje odstop bivšega kateheta na zasebnem ženskem učiteljišču in na vadnici pri Uršulinkah v Ljubljani Mihaela B u 1 o v c a in vstop no-vega kateheta Valentina Župan-čiča. Za provizorično učiteljico v Dobovcu je imenovana učiteljska kandidatinja Marija P i r č e v a. Za provizoričnega učitelja in voditelja dvorazrednice v Mekinjah je imenovan bivši učitelj v Škocijanu Ivan P r i m o ž i č , za suplenta na prvi mestni slovenski deški ljudski soli v Ljubljani pa provizorični učitelj Ivan M i c h 1 e r. Za prov. učitelja na osemrazredni ljudski soli v Spodnji Siški so imenovali absolviranega učiteljskega kandidata Stanislava L a v r i č a , in za suplentinjo v Pre-ski in sicer namesto obolele učiteljice Marije Vidrove izprašano suplentinjo Mihaelo Kosmačevo. V brezplačno šolsko prakso sta vsto-pili absolvirani kandidatinji in sicer Margareta Schneditzova na Srazrednici nemške dekliške ljudske sole in Marija Pretnarjeva na I. mestni deški ljudski soli v Ljubljani. — Za suplentinjo na Velikem Trnu je imenovana absolvirana kandidatinja Alfonza Babnikova, tamošnji nadučitelj Karei R o š t o -h a r je dobil studijski dopust. — Pro-vizorična učiteljica in voditeljica v Kolovratu Marija Urbančičeva je -restavljena kot taka na enoraz-rednico v Prer^anju. — Centralni odbor za I. vseslo-venskl cvetlični dan v Ljubljani, Šubičeva ulica 3, je prejel od cve-tličnih dnevov po Slovenskem z da-našnjimi prispevki 15.611 K 32 vin. K tej velikanski svoti pa še ni raču-njen dohodek iz Trsta in predkrajev (razven Opčine in Prošek), kar zna-ša več kakor 2500 kron. — Danes smo prejeli iz Železnikov na Gorenj-skem potom g. Melhijora Dolenca 65 kron za narodna napredna društva mesto prireditve cvetlicnega dneva. Enako smo prejeli iz Slove-njega Gradca 144 kroti, nabrane iz prostovoljnih prispevkov mesto pri-reditve cvetlicnega dneva. Nabrali so elani moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe. Posebne ne-utrudno pa so rbirali: ga. Milka Pirnatova, gospica Vranje-kova in g. Ivan V e r d n i k, župan na Otiškem vrhu. Posebna zahvala tuđi g. dr. Železnikar ju. — Tako bo vseslovenski cvethćni dan dokazal moč naše narodne požrtvo-valnosti. Slava vsem sodelovalcem. Vsi oni kraii, ki nišo priredili še cvetlicnega dneva, naj v skrajnem času ne prezro veličastnih zgledov, da dosežemo 20.000 kroo za naše narodne potrebe I -^> Nepremišljena konkurenca Cirll-Metodovim vžigalicam. Narodno občinstvo opozarjamo, da je za-ložnik Ciril-Metodovih vžigalic, go-spod P e r d a n, znatno znižal cene tem vžigalicam, tako, da prodajalci nimajo več izgovora, da pri teh vži-galicah manj zaslužijo kot pri drugih. Obenem je nakazal gosp. Perdan Ciril-Metodovl družbi zopet velik zr.esek — 1500 kron. Narodno občinstvo se tuđi naj ne da motiti vsled nove, reči smemo, lahkomišljfeno ustvarjene konkurence z dijaškimi vžigalicami. Naj si konkurenti ne obetajo prevelikih dohodkov, vendar pa zna biti naša prepotrebna šolska družba občutno prikrajsana v do-hodkih. — Deželne krave. Vsled pomanjkanja stavbnega dela v Ljubljani je prišla dežela nekoliko v zadrego, ker ni vedela, s čim bi zaposlila prisilje-ce v deželni prisilni delavnici. Ta prisilna delavnica je za deželo pod-jetje, kjer bi rada v njej iz človeške pokvarjenosti dobičke delala. Čaši dobičkov so seveda že nehali, zdaj mora biti dežela vesela, da sploh režijo pokrije in letos, ko ni nič stavbnega dela, si ni znala nomagatt dru-gače, kakor da je vzela Codellijevo posestvo v najem. Na tem posestvu ima dežela zdaj 38 švicarskih krav. Te krave jo veljajo — ena več, dru-%a manj — povprek 1030 K vsaka. Lepi denarci so to. V kmetijstvu izvedeni liudje pravijo, da se švicarske krave pri nas ne ohnesejo, da imajo manj mleka od naših in da je že neki veliki notranjski posestnik poskusil srećo s Švicarskimi kravami, pa jih je vse proč dal. ker se njegova upa-nja nišo uresničila. Nismo kmetoval-ci in ne vemo, če je to res: to pa ve-mo, da izrekaio izkušeni kmetovalci jako slabo sodbo o deželnih kravah, češ, po 600 do 700 K bi bila dežela fahko dobila boljŠe domaće krave in bi bolje izhajala. kakor s temi dragi-mi Švicarski mi kravami. — Corrigendum. V članku »Sola In narodnost« v štev. 227. »Slov. Naroda« se mora citat po dr. Dermoti glasiti pravilno: »Za učiteljstvo je dana samo ena direktiva, da brez ozira na poiitiške stranke gre svojo pot in polaga temelje kulturnemu de-lu med ijudskimi masami.« — V včerajšnji notici »Vojna zo-per končni 1« bi se moral stavek »Včerajsnia predstava nas pa ni prepričala, da bi bilo to »efkanje«, »an-kanje<% »ukanje« in »onkanje« tako blacrogbsno in okusno . . . glasiti ta-ko-Ie: »Včerajšnja predstava nas pa ni prepn čala. da bi bilo to »efkanje«, »aukanje«, nukanje« in »oukanje« tako Hagoglasno in okusno, da bi bilo v interesu našega jezika, da se ta novost uvede v našo govorico.« — Ne samo izvrstna kakovost — ki steii itak vsakega dvoma — tem-več obenem in v enaki meri je vzrok splošne priljubljenosti Kolinske kav-ne primesi tuđi deistvo, da je ta kav-ni pridatek pristno domaće blago. Kolinska tovarna v Ljubljani, je pod-jetje združenega našega trgovstva. Podpirati industrijo in trgovino je narodna dolžnost vsake zavedne slovenske gospodinje. Le na ta način se borno namreč vedno boli bližali svojemu idealu: gospodarski samostojnosti. Slovenske gospodinje, ki morda še nišo odjemalke Kolinske kavne primesi, naj odlože svoje gotovo neutemeljene pomisleke in naj vstopijo v krog njenih odjemalk. Zagotovlje-ne so lahko, da bodo dobile res iz-vrstno blago, s tem pa da bodo z na-kupovanjem domače Kolinske kavne primesi podpirale domačo industrijo in trgovino, bodo obenem vršile tuđi svojo narodno dolžnost. Poštne razmere v Most ah. Pismonoša v Mostah je obolel. Človek bi torej pričakoval. da mu bo pošta-rica takoj preskrbela namestnika. Toda poštarica se za to ne briga in mirno trpi, da leže pisma in pošiljat-ve že tri dni na pošti, ne da bi se dostavile. To je pravi skandal, za to pozivamo poštno ravnateljstvo v Trstu, da se vendar enkrat napravi red na pošti v Mostah. Od Ijubezni vnet je devetnajstlet-ni Jože Butala iz Rađene ob Kolpi. Zato ga imenujejo vsi domačini le z imenom »Ta goreči«. Tuđi njegov brat Peter Butala je bil vnet, pa ne Ijubezni, ampak sovraštva, ki ga je privedlo pred štirimi leti do tega, da je do smrti ustrelil svojo mater Kato Butala. Jože Butala se je silno zalju-bil v Lucijo Parijan, tuđi iz Kadenc. Kakor senca je lazil za njo m ]o nad-legoval s svojimi ljubezenstami po-nudbami, ki pa nišo padle na rodovit-na tla, ker je Butala na skrajno sla-bem glasu. To ga pa ni oplaSilo, ampak ji je pred kratkim poslal par raz-glednic, katere mu je Lucija vrnila. To ga je tako razjezilo, da je prišel 21. avgusta t. 1. z odprtim nožem pred Panjanovo hišo in zatrjeval, da mora v hišo in da mu ne da drugače srce, da mora Lucijo Panjan zaklati. V hišo seveda ni mogel, ker so bila vrata zaklenjena. Kmalu pa je odšel iz Panjanove hiše Kobetov fant. To priliko j« porabil BuUla, da je vdrl v hišo in iskal Lucijo. Poslali so po župana in pred njim je pobegnil Panjan. Na begu je srečal Ano Kuretič in misleč, da je Panjanova Cika (Lucija), jo je zagrabil in dvignil nož, da jo zakolje. Koretič je še o pravem času viknila: »Jojmene, nisem Cika, sam Anka.« Tedaj jo je pustih Dne 30. avgusta je šel Butala v Sutejev vinograd grozdje krast, najbrž da ga pokloni izvoljenki Ciki. Dne 1. septembra pa ga je zopet priielo. Okoli osmih zvečer je prišel zopet na barjak (dvorišče) pred Panjanovo hišo s sekiro. Najprej je zapodil v beg nekega Štefanca in pastirja Šuteja in je enega pretepel. Potem je zahteval, da naj ga pustijo v Panjanovo hišo. Grozil je, da razseka vrata, če mu ne odpro. Res je po kratkem od-logu začel udrihati z oštrino sekire po vratih. Bilo je nevarno, da jih vendarle razseka in vdere v hišo. Tedaj se je zbala Panjanka, ki nima moža, in je hotela odpreti. Lucija Panjan pa ni pustila odpirati njej, ampak je odprla sama, ker je precej mo-čna. Komai je odprla, je silil Butala s sekiro v hišo in ves čas grozil, da razseka Ciko. Ta pa je zagrabila sekiro in mu jo skušala izviti. Dolgo je trajal t)O] za sekiro, nazadnje pa je Zmagala Cika, mu vzela sekiro in jo postavila v vežo na tla. Zdaj sele je silil Butala v hišo, Cika pa ga ie pe-hala ven iz veže. Ruvala sta se dolgo semtertja. Pri tem ruvanju je stopila Cika na oštrino Butali vzete sekire in si je prerezala stopalo do kosti, vendar ni za trenotek odjenjala v boju in je nazadnje izpehala Butalo iz veže. Butala jo je zunaj prijel in je ni pustil več v hišo, ampak jo je skušal podreti na tla in jo posiliti, ker je večkrat zatrjeval, da ne odne-ha preje, dokler se mu ta namera ne posreći. Cika se mu je krepko v bran postavila, ni bil kos. Boj je trajai od 8. zvečer do 1. popolnoči. Tedaj je Butala, ki je bil nekoliko opit, one-mogel in je spustil Ciko, da se je vrnila v hišo. tiodil je potem okoli hiše in z neizbranimi besedami moledoval Ciko, naj se ga usmili in naj se mu vda prostovoljno. Nazadnje se j'e vse-del na prag Panjanove hiše in zaspal v sladki zavesti, da spi pod tisto streho kakor Cika. Drugi dan so naznani-li vso zadevo orožnikom. Ko pa so prišli v Radence, ni bilo Butale več nikjer in se še do danes ni vrnil. Podlo maščevanje. V Selcah pri Cirknici je nekdo porezal posestniku Petriču v nekem njegovem gozdu 3S0 mladih dreves, ki jih je Petrič za-sadil pred 11 leti. Aretirali so nekega posestnika iz okolice in ga izročili sodišču, ker je osumljen, da je storil zlodejstvo iz maščevanja do Petriča. — Podobno se je maščeval neki dni-nar v Drenovemgriču nad posestni-kom Ivanom Vizjanom. Zrezal mu je pri novi kočiji usnjato streho in vse sedeže, na to pa je pokončal v hlevu ćelo konisko onravo. Skoda znasa blizo 400 K. Maščevalca so izročili sodišču na Vrhniki. Iz Zagorja ob Savi. »Gospodarsko napredno društvo« apelira na napredno občinstvo, da bi mu blago-volilo odstopiti prečitane napredne časopise. Oddaia se naj te časopise vsako nedeljo od polu 8. do polu 9. ure dopoldan v »Sokolskem domu«, eventualno naj se blagovoli nazna-niti odboru, da se posije po časopise tuđi na dom. Upamo, da naš poziv ne ostane brez uspeha, ker s tem se ustreže želji manj pretnožnih siojev, ki si ne morejo nabaviti čtiva. Poroka. V nedeljo dne 6. oktobra se poroci v Samoboru v kapelici Sv. Mihaela veleposestnik g. Stepko Š o i ć iz Samobora z gospodično Pe-pico Cassermannovo, hčerko gospoda Primoža Cassermanna iz Ljubljane. Čestitamo! Kinematograf »Ideal«. Opozarjamo p. n. občinstvo mesta Ljubljane na predvajanje velezanimivega po-snetka Vsesokolski zlet v Pragi 1912. Originalni, kinematografski posnetek v 4 delih. Vaje Slovencev na brad-Ijah! Dolgost 1000 m. Na koncu vele-komična privlačnost z Maks Linder-jem »Trdovratna ljubezen«. Predva-ja se ta film samo: v soboto 5., nedeljo 6., ponedeljek 7. oktobra pri vseh predstavah v kinematografu »Ideal«. Predstave vsako uro. Soboto ob 4., 5., 6., 7., 8., 9. uri. Nedeljo ob 10., 11., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. uri. Ponedeljek ob 4., 5., 6., 7., 8., 9. uri. Cimentovanje sodov, Ker so adaptacijska dela v prostorih tukajš-njega c. kr. meroskušenega urada Pred prulami, št. 17 dovršena, se bo ondi s cimentovanjem sodov zopet pričelo tekom prihodnjega tedna. S kolesom dezertiral. Računski podcastnik 7. lovskega bataljona Ni-kolaj Gehmacher je vzel svojemu prijatelju kolo ter z njim neznano kam dezertirah Gehmacher je 26 let star, primerno rejen in plavolas. Zblaznel je včeraj dopoldne Av-gust Žitnik rojen 1874. 1. y Mokrono-gu in tja pristojen. Žitnik je prišel včeraj v neko hiso v Streliški ulici, kjer se je z materjo svoje nezakon-ske hčere začel prepirati zaradi pla-čila alimentajice. Pri tem pa je naen- Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 229 štev. krat zblaznel ter proti (Oletni hčeri* katera je ravno prišla na mostovž zagnal sekiro. kateri se je pa pra-vocasno umaknila. Nato je 2itnik na-padel §e mater. Poklicani stražnik je 2itnika odpeljal na magistrat, odko-der so ga pa po zdravniški preiskavt kot blaznega prepeljali z rešilnim vozom na opazovalni oddelek deželne bdnišnice. Napad. Ko je suoči šel neki ple-skarski pomoćnik po Sv. Martina cesti je bil napaden od dveh delavcev, katerih eden ga je udaril s žepnim nožem na glavo in ga ranil. Napadal-ca sta ranjenca zasledovala do uešve gostilne. ki je bila pa že zaprta. Tu sta tolkia po vratih ter bila naposled aretovana. Ujel je trgovski sluga Fran Omahen kanjo. Lastnik jo dobi nazaj na Mestnem, trgu št. 10. Delavsko gibanje. Včeraj se je z iužnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 50 Hrvatov in 15 Slovencev; 30 Hrvatov je prišlo iz Amerike, 140 pa iz Nemčije. Izgubljeno in najdeno. Dijak Os-kar Meriš je izgubil srebrno žepno uro s kratko verižico. — Helena Orile, branjevka je našla zavitek blaga. Dunajski damski elitni orkester pod vodstvom gdčne. Anice Rittstei-ger, koncertuie danes in prihodnje dni v kavarni Central na Sv. Petra nasipu. Slabovolinosti in tnrzkosti do defa je premnogokrat vzrok motenje prebave. Od naravno ustvarjeno, po svoji sestavi in moči vedno enako-inerno Franc Jožefovo grenčico že desetletja merodajni profesorji in doktoni zapisujejo za odstranjenje telesnega zaprtja. Naravna Franc Jožefova grenčica vpliva zaužita že v maihnih keličinah zanesljivo in brez bolečin in v nasprotju s skoro vsemi kramarsko hvalisanimi in bahato opremljenim! modnimi kroglji-eami niti ne učinkuje dražljivo na Crevesno sluznico niti ne zbuia zlih pos'edic. Med naravnimi ođvaial-niini rudninskimi vodami - tako pc-roca -Le Journal dc Medecine de Pariš-, -zavzema Franc Jožefova crrenčica nedvomno prvo mesto<-. — Ker priđe na trg mnogo ponaredeb. zahtevaite po Iekarnah. drogerijah in tr^ovinah z rudninskimi vodami ta rudninski vrelec s polnim imenom. Kjer se ne dobiva, obrnite se narav-nost na razpošiljalno ravnateljstvo Franc Jožefovi zdravilnih vrelcev v Budapesti. (.36) Društveno noznonils. Stanovanjski odsek za sokolski 2let I. 1913. Seja načelnikov podad-sekov se vrši v pondeljek, 7. t. rn. ob poludevetih zvečer v zvezni sobi Na-rodnega doma. Vabljeni bratje se prosijo, da se seje zanesljivo ucieleže. Sokol I. se pri sklepu računov vljadno zahvaljuje vsem onim bratom in prijateljem društva, ki so pripomogli k ugodnemu gmotnemu iziđu prireditve na Ledini dne 8. septembra. Imenoma pa se zahvaljujemo gospodu dež. poslancu Turku za brezplačno prepustitev veseličnega prostora. Isto-tako pa naj sprejmejo našo vljndno zahvalo vse dame in gospodje, ki so sodelovali ali naklonili društvu cvetke, žive dobitke itd. Župa Ljubljana I. opozarja svoja društva, da takoj pošljejo izpolnjene vprasalne pole za sokolski koledar (Sokol II.. Vače, Vcl. Lašće, Sodražica, Kočevje, Moste, Štepanja vas. HSlavČeye" plesne vaje se prično kakor že objavljeno, v nedeljo, dne 6. t. m. ob 7. uri zvečer v vel. dvo-Tani „Nar. doma** z zabavnim spore-dom, na kar cenjene plesalke in ple-salce se enkrat opozarjamo, da se v čim največjem številu udeleže. Sokol na Viču priredi jutri, v nedeljo v prostorih gosp. Končana v Rožni dolini svojo vinsko trgatev. Za veselo zabavo bo vsestransko skrbljeno in tuđi grozdja iz najboljšega vinskega kraja na Dolenjskem bo v izobilju. Gosp. Končan se bode poirudil kakor vedno, postreči z najboljšo jedjo in pijaco. Začetek ob 4. popoldne. Razne stvori. Afera Ha"rtel«Boroević. Iz Budimpešte poročajo: Vsled razsodbe častnega soda bo podpolkovnik Hartel 1. novembra s ćelo pokojnino upokojen. Častni sod je obenem bavil tuđi s prošnjo fml. Boroevića, ki je zahteval, naj častni sod razsodi njegovo zadevo. Ćastni sod je pa brez debate prešel na dnevni red. * Lokomotiva eksplodirala. Iz Novega Yorka poročajo: Pri Westportu je eksplodirala lokotiva tovornega vlaka. Dozdaj so potegnili izpod go-rečega vlaka dvajset mrtvecev in petin-trideset težko ranjenih. * Baronesa in menih pobegnila. Iz Schweidnitza poročajo: Z gradu Guhra je pred par dnevi pobegnila dvajsetletna baronica Elizabeta pl. Rothkirch z nekim memlom, fratrom Vendelinom, ki je stregel cnera izmed baronumih sorodnikov. * Nove strojn* puik*. Iz Londona poročajo i Neka tukajinja trrdka je dobila naročila za 1080 njenih novih strojnih pušk. Med naročniki je pet evropskih velevlasti. Nove puške tehtajo 27 namesto dosedanjih 60 kilo-gramov. * Angteški podmorski čoln sa potopil. Iz Londona poročajo, da se je včeraj zjutraj dogodila grozna ne-sreča na morju. Parnik „Amerika" Hamburg-Amerika-proge je trčil ob podmorski čoln „B 2" ter ga prerezal. Od petnajst mož se je rešil le drugi častnik. * 9500 posteljnih odej za eno krono komad. Še nikdar kaj takega! Takoj izrežite In pošljite. Dokler bo kaj zaloge, pošljem vsakemu, ki priloži ta oglas, tople, volne spalne odeje z lepimi bordurami 124 X 200 cm kompletno veliko samo proti povr-nitvi tkalnine po K 1*90 komad. Dalje dobavljam zastorje iz blaga, bordo ali olivne, gladke s pasastim vnožjem in previskom ali dopolnoma posaste po K 2*— za del. Platneni zastori naravne barve, dva dela in posebna draperija, vse umetno vezeno komad K 8*— za okno, umetniški sukneni zastorji, bordo ali olivni, enake izvršitve K 10-—, pre-obleke za otomane s perzijskim vzor-cem 300 cm dolg, 150 cm sir. bordo ali olivni a K 7*— zraven prilngajoč se namizni prt K 3*—, posteljno pre-grinjalo K 4*— komad. Namizni prti posteljnih barv t K 2*40, posteljne odeje a K 3*20 komad. Velurni pred-posteljniki s trdim paletom, vseh sio-gov in barv a K 3oO komad. Moderne dvo inate posteljne odeje a K 980 komad. Sam sem tvorntčar in proda-jam svoje blago brez mešetarjev samo po povzetju naravnost privatnemu ob-činstvu. Odtod nizke cene. Zaloga pre-preg in Pohištva S. Schein, c. in kr. dvorni dobavitelj. Dunaj I., Bauern-markt 10, 12, in 14. Kdor naroči za najmanj 10 K, lahko obenem naroči 2 reklamni zimski odeji, 130 cm šir., 200 cm dol£. po 1 K komad ali 2 pristna tržaška predložnika 70 X 90 cm vel. po K 1S0 komad. Bralcem tega lista je zastonj in poštnine prosto na razpolago bogati ilusrtovani album za notranjo dekoracijo. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom in sklice-vanjem na ta list. TslsfGfisfcr! in brzojavna poročila. Delegacije. Dunaj, 5. oktobra. Včerajsni mi-nistrski svet se je bavil z vprašarijem, ali bi ne kazalo še tekom jeseni skli-cati delegacije za 1913. Ministrski svet je tozadevno sklenil, da se sestanejo delegacije po jesenskem zasedanju dne 4. novembra v Budimpešti. Med delegati kroži vest, da na-merava vojna uprava še tekom tega zasedanja delegacij priti z novimi za-htevami za vojsko. Znano je, da se obe vladi že dolgo pogajate glede teh novih zahtev in da se je ministrski svet že meseca julija bavii s temi za-htevami. Dunaj, 5. oktobra. ^Neue Freie Presse" poroča, da bo zahtevala vojna uprava že v prihodnih dneh nove vojaške kredite v zneski v znesku nad 200:ili-jonov kron. Zaprtje Komenskega sole na D ~aju. Dunaj, 5. oktobra. Stavbna policijska komisija je dognala, da pos opje, v katerem je sedaj nastanjena Komenskega Šola, ne odgovarja stavbno_policijskim in šolskim zahtevam. Solo bodo zato v kratkem bržkotne zopet zaprli. Službena pragmatika. Dunaj, o. oktobra. Dasi v programu za jesensko zasedanje poslan-ske zbornice ni obsežena službena pragmatika, se je vendar sestal v zadnjih dneh tročlenski pododsek. Strogo zaupna pogajanja še nišo končana. Mladonemska zveza. Dunaj, 5. oktobra. Kakor poroča „Nemškonacijonalna korespondenca", se bo vršila prva seja „Mladonemške zveze1* najbrže 15. t. m., gotovo pa se predno se sestane državni zbor. Tendenca nove zveze je, zopet oživiti „Nemško ljudsko stranko* kot proti-utež proti radikalcem in agrarcem. Sedaj še se ima mlada zveza boriti s številnimi težkočami, ki ji gotovo ne bodo olajšale nadaljnega razvoja. Avstrijska vojna mornarica. Dunaj, 5. oktobra. Merodajni in dobropoučeni krogi trdijo, da vesti o mobilizaciji avstrijske vojne mornarice v Pulju nišo resnične. Tuđi ni bil izdan do sedaj še noben tozadeven ukaz. V arzenalu gre delo popolnoma normalno naprej. Avstrijski donavski monitorji so v Budimpešti in tuđi pri teh se ni izvršila do sedaj še nobena izprememba bodisi glede pomnožitve mostva ali izpopolnitve orožja. Premembe * kornih poveljstvih. Dunaj, 5. oktobra. Komandant . kora v Pragi general infanterije Mbert Koller ^e v pokoj. Na njegovo mesto priđe sedanji divisijoaar iml. Artur Giesl. Vsi, ki so imeli do sedaj le začasno poverjena korna poveljstva so imenovani za definitivne kome komandante. Komandant 9. kora general infanterije Adolf Rummer je prosil za vpokojitev. Nov vojni kredit. Dunaj, 5 oktobra. Potr ju je se vest da hoće vlada zahtevati na podlagi sklepa ministrskega sveta, ki se je vr§il včeraj ia katerema je načeloval zunanji minister grof Berchtold od delegacij nov vojni kredit v znesk:ii250 000 milijonov kron. Zatrjuje se, da pade ta vladna predloga v ponedeljek pred delegacijo. Dunaj, 5. oktobra. Cesar je sprejel včeraj popoldne zunanjega ministra Berchtolda v izredno doljji avdijenci. Cesarjev spomenik Dunajsko Novomesto, 5. okto bra. Včeraj dopoldne so slovesno od-krili cesarjev spomenik v Terezijanski vojaški akademiji. Slovesnosti so se udeležili 3 nadvojvodi, razni zastopni-ki vojaških in civilnih oblasti in mnogo občinstva. Cesarju In prestolonasledniku so poslali udanostno brzojavko, na katero je cesar takoj odgovoril. Dalmatinski deželni zbor. Dunaj, 5. oktobra. Bosenska ko-respondenca prinaša iz Zadra privatno vest, da je bil deželni odbor obveščen, da dalmatinski dcželni zbor letos ne bo več sklican. Odhod jugoslovanskih di|akov v domovino Dunaj, 5. oktobra. Snoči se je odpeljalo zadnjih 120 srbskih in bolgar-skih dijakov, da se odzovejo pozivu domovine. Na kolodvor so-jih sprem-ljali jugoslovanski dijaki iz Avstrije ter jim priredili iskrene ovacije pri odhodu. Na peronu so peli vse jugo-slovanske narodne himne. Odprava komisarijata na Hrvaškem. Dunaj, 5. oktobra. Min. svet se je bavil tuđi z odpravo komisarijata na Hrvaškem. Avstrijski minister in skupni minister so se izrekli za odpravo, ogrska vlada pa je izjavila, da v sedanjih političnih razmerah ne gre storiti tako dalekosežnega koraka. Pri-čakovati je tedaj, da ostane Čuvaj še komisar. VOJN4 NEVARNOST NA BALKANU. Poklicani rezervisti. Trbovlje, 5. cktobra. V rudniku na Dobrni je bilo zaposljcnih mno-&o srbskih rudar je v, ki so bili sedaj od srbske vlade poKlicani pod crožje. Draginja. Šonja, 5. oktobra. Dasiravno je bolgarska vlada potom vojne^a sodi-šča razglasila, da bo postopala s škrbino in brezobzirno ent!rgijo proti onim, ki bi poskušali podražiti živila, so cene živitom vendar moćno poskočile ter je zavladala v Sofiji ne-znosna drasinja takoj, ko je bila raz-giašena mobiliracija. Belgrad, 5. oktobra. Splošno ogorčenje vlada v Bclgradu in po ćeli Srbiji zaradi neupravičenega povi-sanja sladkornih cen od strani nem-ške tovarne za sisdkor v Belgradu, med tem ko je češka tovarna v Ćupriji povišala cene od 20 na 2o iran-kov. kar se splošno odobrava. Narodna skunščina v Srbiji. Befgrad, 5. oktobra. Od včeraj je me bilizacija v Srbiji dovršena. — Zgodilo se je to par dm, predno so pričakovali konce mobilizacije. — Stranke so imele poSvetovanje o eventualnih skupnih adresah, kot odgovor na kraljev prestolni govor. Radikalci so se sporazumeli s sedmi-mi radikalnirni de^identi, ki bodo zopet vstopili v radiKalni klub. Tuđi opozicija hoče soglašati z adreso, ki odobrava stališče vlade. Vse stranke so izjavile, da ne bodo delale vladi noben ih težkoč. Belgrad, 5. oktobra. Danes ob 9. dopoidne je bila srbska skupsčina slovesno otvorjena s kraljevim pre-stolnim govorom. Smrt patrijota. Belgrad, 5. oktobra. Včeraj se je ustrclil major Kešagić iz žalosti, da vsled slabosti ne more na vojno. To patrijotično dejanje starega vojaka je napravilo v Belgradu globok vtisk. Turki se sefijo iz Belgrada. Belgrad, 5. oktobra. Včeraj in danes je zapustilo Belgrad s prostimi Toznimi listki, ki jih je dala avstnj-.^ka želcmiška uprava 150 Muslimn-nov. Peljejo se čez Zagreb na Reko v domovino. Odpotovanje Turkov iz Srbije je popolnoma nepotrebno, ker ni proti Turkom nobenih sovražno-sti in jim je zajamčena varnost za življenje in imetje. Tursko odposlanstvo v Belgradu. Belgrad, 5. oktobra. Sedaj je re-sena uganka tajnega turškega odpo-slanstva, ki se je faktično mudilo v I^elgradu. toda samo na kolodvoru. Odposlanstvo se je vrnilo čez Zagreb in Reko v Malisijo. Kolektivna nota balkanskih držav. Belgrad, 5. oktobra. Vesti, da so balkanske države podale veiesilam memorandum, se ne Dotrjujeio. Pac pa bodo države balkanske zveze danes ali jutri podale porti kolektivno noto. Srbsko vojaštvo na Bolgarskem. Đelgrad, 5. oktobra. Včeraj se je odpeljalo od tu 5 vojašKm vlakov na Bolgarsko. Na potu so roske vojake oduševljeno pozdravljah. Bolgarsko sobranje. Sofija, 5. oktobra. Sooranje se je danes sestalo na izredno zasedanje. Kralj Ferdinand je otvoril sobranje s prestolnim govorom: Spiošna mobilizacija, ki jo je odredila bolgarska vlada, je imela za posledico proklamacijo obsednega stanja v celem kraljestvu. V smislu člena 73 ustave je bilo sobranje sklicano, da ratificira odredbe vlade ter ukrene zakonitim potom vse potrebne korake v tem težavnem položaju, v katerem se nahaja naša domovina. Prepričan sem, da boste storili v najvišjem interesu bolgarske države svojo dolž-nost v polni meri, ter kličem božji blagoslov na vaše dcio. Četaško gibanje. Dunai, 5. oktobra. Z Balkana so došle danes dopoldne vesti, da so v ^lakedonij! čete popolnoma organizirane in da je tam dobro oboroženih 30.000 četašev, katerim poveliuje 80 bolgarskih častnikov ter imajo naloge, da se dvignejo takci, kakor hitro bi bila proglašena vojna. Tuđi v sandžaku fk)vopazarskem so organizirane srbske čete, ki so že začele z vojnimi operacijami. Med Muslimani vlada nepopi3cn strah pred četa-nii. • Te vesti je treba sprejeti z vso rezervo, ter so ze!o dvomljive. Rom unija. Bckarešt, 5. oktobra. Vest, da je romunska vlada odredila mobilizacijo, je popolnoma neresnicn*. Bukarešt, 5. oktobra. Kriza v romunskem kabinetu kaže jasno, da obstoja med oficijoznimi krogi in prebivalstvom nesporazumljenje. — Prebivaistvo narnreo simpatizira z balkanskimi državami. vsled česar je moral romunski kabinet demisijc-nirati. Grška. Atene, 5. oktobra. Stirie novi torpedni rušilci, narocem na Angle-škem. ki jih je kupila Grška, so od-pluli včeraj iz Liverpoola ter jih ob-orože in založe z municijo v Phila-dclphiji. Grški podmorski čoln »Dau-phin<'■ stoji pripravljen v Pireju. Atene, 5. oktobra. Vscučiliški dijaki so uprizorili včeraj pred bol-garskim in srbskim pnslaništvom na-vdušene ovacije. Ministrski predsed-nik Venizellos je prišel med množico in jih je nagovoril. Atene, 5. oktobra. Turske oblasti so zapienile v Solunu đve grški tr-fovski ladii. Intervencija velesil. Sofija, 5. oktobra. (Uradno.) Po-slaniki velesil so v zadnjih dneh intervenirali pri bolgarski vladi ter so po opozorili, da naj se re prenagli. Bolgarska vlada je odgovorila, da ne more več nazaj in odklanja vsako odgovornost za dogodke na Balkanu. Situacija v Turčiji. Carigrad, 5. oktobra. Promet na orijentskili železnicah, zlasti med Carigradom in Mustatopašo ter med Carigradom in Dedejagecem je si-stiran. Carigrad, 5. oktobra. Snoči so se vršila tu zborovanja, na katerih so bile spreiete resolucHe, ki zahte-vajo, da Turčija nemudoma proklamira vojno. Zvečer je množica vdrla pred poslaništva ba!kan?>K;tTi držav, ter na grškem poslamStvu razbila sipe. Ministrski predsednik bolgarski. Sofija, 5. oktobra. Bolgarski ministrski predsednik Oešov je izjavil proti časnikarjem, da so vse štirs balkanske države danes trdno odlo-čene, storiti konec anarhiji, pod katero ječi kršćansko prebivalstTo na Balkanu. Balkanske države nimajo namena, pridobiti teritorija, od svojih zahtev pa niti za pičico ne morejo odnehati, ker gre njih težnja edino za radikalnimi in trajnimi reformami na Balkanu. Turski poslanik o situaciji. Belgrad, 5. oktobra. Turski poslanik v Belgradu Ali Puatbeg se je izrazil o situaciji sledece: Položaj se je nenavadno hitro in usodepolno po-ostril. Jaz ne upam več, da bi bilo mogoče ohraniti mir. Vesti, da so se vršile proti meni demonstracfie, so popolnoma neresnične. Lahko zaha-iam v najodličnejse in najpreprostej-še belgrajske kroge, zato tem boli obžalujem, da je prišlo do te napetosti. Avstrijski poslanik o situaciji. Belgrad, 5. oktobra. Avstrijski poslanik Ugron se je izrazil proti časnikarjem, da on ne pričakuie vojne napovedi prei, kakor v drugi polovici prikodnjega tedna. Napoved vojne. Be?grad, 5. oktobra. Listi poro-čak>, da bo Bolgarska tekom današnjega dne napovedala Turčiji vojno, in sicer na dan, ko je pred štirimi leti proglasila svojo neodvisnost od Tur-čije. Srbska municija. Belgrad, 5. oktobra. Ogrska že-lezniška uprava ie dovolila prevoz 18 vagonov srbskega vojnega materijala, ki je bil zadržan v Brucku ob Litvi. Danes so zadržafc v Amstetnu zopet več vagonov srbskega vojnega materijala. Vojni nacrt proti Turčiji. Sofija, 5. oktobra. Splošno se je sadilo, da bo Bolgarska koncentrirala svojo armado na svoji južno-vzhodni meji in da bo težišče vojnih operacij akolica okrog Jedrenja. Temu pa ni tako. Bolgarska postavi na južncvzhodni meji samo manjšo obrambno armado, veliko ofenzivno armado pa zbere na makedonski meji v okolici Kjustendila. S to armado udari preko meje v smeri proti K«-manovu, kjer se združi s srbsko vojsko, ki bo prodirala od Vrenje in Ri-stovca. — Istočasno bo oddelek srbske armade preko Kuršumlije prodri na Kosovo ter skušal zavzeti Prišti-no. Tuđi crnogorski voji bodo skuša-li prodreti na Kosovo. Kakor vse kaže, se bo velika cdločilna bitka med Turcijo in slovanskimi balkanskimi državami bila v blizini SkopJja, torei v blizini Kosovega polja. Bolgarski četnlki. Sofija, 5. oktobra. 7,x\^vC\ bolgarski vojvoda in poveljrsik makedonskih revolucijon?.rniih čet Jane San-danski ie s 5000 četniki zasede: Kresno sedlo. Vtisk carigradskih demonstraci v Sofiji. Sofija, .". oktobra. Snoči došlo vesti iz Carigrada, da so se tamkr-i vršile burne demonstracije proti bol-pfarskim in srbskim podanikom, so izzvale veliko razburjenje, zlasti ker %o je izvedelo. da je demonstriraioča množica rabila tuđi sipe na bolgarskem poslaništvu. Te demonstracije se obsojaio teinbolj, ker so se demonstracije v Sofiji vršile v mejal1 dopustrosti, ne da bi se pri tem skri-vil 1as kakemu Turku. Car Ferdinand ne bo vrhovni po-veljnik. Be?grrad, 5. oktobra. Vest, da rm car Ferdinand Drevzel vrhovno po-veljstvo v vojni proti Turčiji, se ne potrjuje. Prekhijena zve^a med Srbijo in Makedonijo. Belgrad, 5. oktobra. Turske oblasti so prekinile železniško zvezo med ^bevcem in Ristovcem. Pctniki, ki orihajajo iz Soluna, moralo v Zbevcu izstopiti in iti peš na srbsko postajo v Ristovcu. Crnogorci pod Skadront. Podgcrica, 5. oktobra. Crnogorski voji se nahajaio že v obližju Skadra. Čim bo proglašena vojska, bodo Crnogorci naskočili Skader. Kolikor se da presoditi. bodo najkasneje v enem dnevu Skader osvojili in na gradu ob Bojani razvili zmagonosno crnogorsko zastavo. Panika v Skoplju. Skopfie, 5. oktobra. Med tukaj-šniim srbskim in bolgarskim prebi-valstvom vlada velikanska panika. Kdor le more, je prodal vse ter po-begnil s svojci preko mnc. ITALIJANSKO - TURSKA VOJNA. Rim, 5. oktobra. „Tribuna" prinaša oficijozno poročilo, ki zanikuje, da bi bil mir med Italijo in Turčijo že sklenjen. Mirovna pogodba še ni podpisana, Turčija se izogiba striktnih priznanj, italijanska vlada pa vsled tega ne more več čakati ter hoče staviti Tnrčijivtermin, do katerega zahteva odgovor. Če Turčija zamudi ta termin, mir tako kmalu ne bo sklenjen. Mirovna pogajanja. Dunai 5. oktobra. „Wiener Allg. Zeitung" poroča iz dobro informiranih virov, da vesti o dovršenem sklepu miru med Turčijo in Italijo še nišo potrjene. Dobro poučeni krogi trdijo, da bo minulo še par dni predno bo mirovni sklep perfekten. Pariz 5. oktobra. Semkaj so došla poročila, da je prišla včeraj iz Rima v Ouchy dolga brzojavka, ki vsebuje zadnja priznanja laske vlade. Z vso reservo trdijo nekateri krogi, da zahteva laska mirovna pogodba s u -vereniteto nad Libijo, zato pa bo dovolila Italija napram Turčiji v Libiji važne finančne ugodnosti. Potrjuje se, da se je končno našel modus, poravnave na tak način, da se ne bo moglo Turčiji očitati, da je Libijo prodala. Te ugodnosti je namrec dovolila Italija Turčiji le za to, da dvigne trgovino Turčije z Libijo. Milan, 5. oktobra. V nacionali-stičnih krogih vlada glede laških mirovnih pogojev velika nezadovoljnost. Takojšen prepust Egejskih otokov lahko povzroči pri balkanskih narodih vročo kri in zna imeti težke posledice. l 229. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Prosveta. U pisarne slovenskoga dežel-ega gledaltšča. Danes v soboto 5. jitobra se prvič ponovi Calderonov udski igrokaz „Sodnik z a lam ciki*, ki je pri premieri žel tolik uspeh. Jaslovno vlogo igra g. A. Verovšek, igar slika v tej w veleefektni vlogi je izstavljena pri Ćešarku in pri Schwen-lerju. Za abonente par predstava. — \ nedeljo 6. oktobra popoldanska redstava pri izdatno znižanih enah. Uprizori se ljudski izgrokaz [Sodnik zalamejski". Predstava se vrši ;ven abonmaja, za lože nepar. Za-Jetek ob treh, konec ob tri četrt na 6 jop. — Zvečer drugič v sezoni Ma-cagnijeva enodejanska opera „Ca-alleria rusticana* z gospodom rnestom vitezom Camma-otom kot gostom, nato izvirna mu-ikalna pantomima „Možiček" od i. Josipa Ipavca. Obe uprizoritvi sta :i premieri uspeli tako izborno, da i je kritika soglasno hvalila z najto-ilejšimi priznavalnimi izrazi, Za abo-lente nepar predstava. Začetek točno »b pol 8., konec ob pol 10. zvečer. - Da se dožene vprašanje o izgo-arjanju konqnega —1-a, priredi dra-naturg Oton Župančič v kratkem raz-isnjevalno javno predavanje v Me-tnem domu. Dotlej, prosimo, naj v :m pogledu vlada dubrodušen mir. Na zanimiv koncert »Ljubljan-ikega Zvona«, ki bo danes, dne 5. jktobra v Mestnem domu se enkrat jpozarjamo vse prijatelje petja. Koliko truda tak nastop stane, ve le dolični, ki pri društvih sodeluje. Zato laj občinstvo dvorano napolni do zadnjega kotička in s tem moralno gmotno podpre »Ljubljanski :von«. ki zasluži vpoštevanje. Pri-^ominjamo, da koncert prične točno ib polu 9. zvečer in prosimo, da si. jbcinstvo ob določeni uri zaseđe ;voje prostore in tako ne moti pro-rvajanja. Vstopnice in besedila >k!adb so naprodai tuđi pri blagajni. orei vsi danes zvečer na koncert Ljubl'anskega Zvona-. (Književnost. — »Veda-c ima v št. 5. naslednjo sebino: Vlad. Knaflič: Italijanski F'rst? — Dr. Branko Drechsler: Pop ■ime Starčević; — Alb. Ogris: O dobnem revolucijonarnem sindika- mu; — dr. K. v. Roretz: \Vilhelm Vandt; — dr. Boris Zarnik: O obli-ah s pomešanimi ženskiim in mo-kimi znaki: — dr. Mi'ko Brezigar: oiijunktura, kriza, in depresija; — r. Ivan Prijatelj: Gradivo iz življe-ia kranjskega literata; — Jož. A. i'onar: Iz slovenskega slovstva: — . P.: Današnji dan ruske poezije: — . K.: Leto 1917. in bodočnost naše-.; gospodarstva: — B. V.: Anatole rov - Beaulieu; — B. V.: Dr. Ka-S. Slane »Avstriiski Jugoslovani in Tje ; — V. K.: Italijanski Trst? — L V. Koetzl »Stranv v rakouskem izeni spravnim<; — B. V.: Vladimir lažuranić »Hrvatski pravnu - po-jestni izvori i naša Iiepa Književ-ost; — B. V.: Dr. A. grof Coronini- ronberg »Posest« — f đr. Karei rrekeli; — dr. K. Olaser: >Die rrachliche Urver\var.dschatt der ntiogermanen< ; — V. K.: Fredćric astiat - Milan Krešič -Blsgogla-nost u narodnom gospoGarstvu«; V. K.: Teoretični socializem in Jalno vprašanje; — V. K.: Go-podarska strokovna literatura na :bvenskem: — B. V.: > Die Briicke« Most); — V. K.: V obrambu in po-uk. — Gospod Đucek. Humor istično- airične in resne crtice iz sedanjo- ::. Spisal Luigi Calco. Cena 70 vin. pošto 80 vin. Zanimivi feljtom, ki so zadnjih mesecih izšli v naSem pod- stku, so zdaj zbrani v lični knjižici, elitone je občinstvo z veseljem či-3 j in ne dvomimo, da bo tuđi z ve-eliem seglo po tej knjigi. Kak vtisk o napravili ti feljtoni, se spozna naj-olje iz tega, da jih je začel v New orku izhajajoči »Glas Naroda« po-atiskovati. — »Novi akordi«. St. 5. prinaša ledeče skladbe: Fr. Gerbić: »Pred-gra in fuga« za klavir; Josip Pavcić: ' rdeče rože zapade sneg . . .« z? nešan zbor; Janko Ravnik. »Vaso-alec« za en glas in klavir; Emil Adamič: »Vrtnica — srce«, cvetero-ev; Vasili Mirk: »Glasbeni utrinki • za klavir. Vse tu naznanjene knjijre se đo-^ivajo v »Narodni knjiffarni«TLiub-!:«ini, Prešernova r'fca št. 7. Izpred sodišča. fridobitna zraožnost in pridobltna možnost. Pred razsodiščem delavske za-srovalnice za Štajersko in Koroško Pe Je vršila obravnava, ki je vzbudila pned delavskimi krogi precej zani-rvanja. V mizarski delavnici Baum-f'irtnerjevi v Beljaku se je ponesre-j dne 25. avgusta leta 1909. pomož-rn delavec J. L., kateremu je odtr-^1 stroj vseh pet prstov na desni Iroki. Dve leti je plačeval zavod de-lavcu 50% rento, dne 22. oktobra i leta 1911. pa so mu znižali 50% rento na 42%. Delavec se je pritožil na razsodišče, Češ da se njegovo stanje ni zboljšalo, da ni dobil do sedaj se nobenega dela in tuđi nima upanja, ! da bi dobil kakšno delo, ker je v današnjih dneh za vsako mesto zadosti prosilcev, ki so zdravi in nepoškodo-vani. Zastopnik zavarovalnice je po-udarjal, da se izplačuje pravilno 50?ć renta samo za izgubo ćele desne roke. Če bi razsodišče določilo tuđi za izgubo samo pet prstov 50'o rento, potem bi skloh ne imeli nobenega do-ločenega merila več za podobne po-škodbe. Sodišče je po daljšem posve-tovanju ugodilo razsodišče zahtevi delavčevi in mu določilo zopet 50% rento, toda le do 18. majnika 1913. Takrat bo zavarovalnica rento brž-kotne zopet znižala. in kaj bo sodišče na ponovno delavčevo pritožbo odgovorilo, je pa kočljivo vprašanje. Bospodopstvo. — Obrtna razstava v Monako- vem (Gewerbeschau). Nekaj popol-noma novega v razstavnih principiii nudi ta razstava v tem, da je za vse razstavljene objekte bila prednisana cenzura nrvili umetnikov na Bavar-skem. Razstava je zato poizkus v velikem izboljšati izdelke obrtnih in industrijskih proizvajalcev s po-močjo direktnega sodelovanja umet-nika, rokodelca in tovarnarja. Kaki ogromno delo nalaga tak poizkus po-leg se navadnih priprav, ki so v direktni zvezi z razstavo, si je lahko misliti, če se upošteva obseg razsta-ve, ki nudi v šestero velikih razstavnih poslopjih krasne zbirke modernih produktov rokodelstva, obrtniie in industrije, posebno keramičnib, mizarskih, tkaninskih in oblačilnih izdelkov. Bocrato je zastopana tuđi stanov^alska obrt in umetrsija (\Voh-r.ungskunst), pri kateri se posebno kaže vpliv modernega arhitekta. Iz-vrstno je po^ojen način razdelitve razstave, ki pripušča na vsakeni prostoru primerjanje historičnih in modernih izdelkov in ne najmanj tući takih, ki so bili izvršeni pod vpli-vom umetnika in onih. ki so ušli cenzuri. Posebno zanimiva je uprava razstave. ki je nekako uradna ičr poverjena nosebnetnu direktoriju, ki si je razdeli! delo po posebnih odse-kih na podlaei dobro sestavljenih s.atutov. Velik praktičen pomen te razstave poveća se ureditev, da za-!T-ore vsak rarstavljalec po posebni prodajalni organizaciji razstavne^a direktorija vse svoje izdelke obisko-valcem naravnost prndajati. ^Narav-ro je. da ie tak 3ranžrra veliko pri-pomogel do tuđi iinancijamo dobre-ga uspeha razstave. ki se bo zaključila 13. t. m. Poudarjati bi še bilo, da je razstava nameščena v stalnih, no načrtih prvih monnkovskih arhitektov zgrajenib stavbah, s cimer se prihranijo velikanski stroški pro\'i-zoričnih poslopij. Z razstavnimi po-slopji je skupno grupiralo tuđi gledi-šče monakovskih umetnikov. običajna takozvana liudska razveselisča, ki se iz gospodarskih vzrokov tuđi v tem slučaju nišo mogla opustiti, pa so vsaj strogo točena po precejšnjem parku. tako. da ne moti vrišč in rr>-pot mehaničnih harmonik skladnosti in umetniškejara nojma prave raz^ra-ve. Z ozirom na vseskozi poseb n značaj razstave bi bilo posebno /a naše obrtnike priporočljivo, da bi si jo ogledali. Učimo se! Prečitone napredne časopise zbira in razpnšilja tajništvo Narod-no-capredne stranke. Casopisje .ie tlanes najmoenejša idejina moč. Iz-vrsevalni odbor prosi viju dno svoje somLšljenike v Ljubljani, da pcšalja-jo redno vsak cetrt^k precitane napredne časopise pretekiega tedna v tajnislvi nrad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj .vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Po^eg te^ra zbirajo kra-jevna politična društva precitane časopise v svojem okrajn. Darila, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljublani je dobila meseca septembra t. 1. sledeče prispevke in sicer: I. Prispevki iz nabiralnikov. Moška podružnica Ormož i. s.: Oomzi 4 K 80 v -- 4 K 50 v, Kandrič, 72 v, klet gost. 1 K, Veselič 1 K 30 v, Citalnica 1 K 14 v, Zemljič 1 K 60 v. skupaj 15 K 06 v: podruž. Radeče i. s.: Simončič 6 K 03 v. Oblak i K .34 v, skupaj 7 K 37 v; A. Spreicer, I'rnomelj, 12 K; trnovsko župnišče, u, 11 K; moška podružnica Maribor i. s.: Narodni dom IN K, Vrtnik 6 K, Meden 3 K, Amer 1 K, skupaj 20 K; O. Ploj, Crnomelj, 58 K 30 v: L. Pe-tovar, Ivanikovci, Jeruzalem, 4 K; podružnica Kranjska gora i. s.: Razor 14 K 50 v, Slavec 8K7Zv, sku- paj 23 K 22 v; P. Mahorčič, Divača, 3 K 50 v; Mrmolja, DobravUe, 14 K 80 v; podružnica Lonjer i. s.: kon-zumno društvo 1 K, Ferljuga 20 v, Kljuder 5 K 48 v, Župan 60 v, skupaj 7 K 28 v; podružnica Metlika i. s.: Fleischman 6 K 90 v, Kopinič 2 K 40 v, Rajner 6 K 80 v, Widenig 4 K 22 v, Malešič 1 K, skupaj 21 K 32 v; podružnica Polenšak, Lovrcc, 9 K 42 v; moška podružnica Celje i. s.: Narodni dom 10 K 63 v + 11 K 25 v, Beli vol 3 K 99 v, Confidenti 8 K 34 v, trafika v Narodnem domu (> K 46 v, dr. Mrašovec 22 v, skupaj 40 K 89 v; dr. A. Kraigher, Sv. Trojica, 10 K; podružnica Ajdovščina i. s.: A. Lokar 1 K 20 v, M. Malik 1 K 30 v, M. Stekar 5 K 80 v, Fr. Repič 15 K 22 v, J. Vidrin 5 K 57 v, Edinost 1 K 44 v, J. Horvat 74 v, J. Mare 2 K 72 v, St. Sterle 75 v, Ig. Kovač 1 K 90 v, M. Lokar pri sokolski telovad-bi 7 K 26 v, skupaj 43 K 9u v; podružnica Bovec 49 K 60 v; J. Korže Slov. Gradec i. s.: Narodni aom 6 K 8 v, Kac 2 K 58 v, skupaj 8 K 66 v; podružnica Sodražica i. s.: Fajdiga 22 K, Miholič 1 K. Krže 5 K. Urobnič 2 K, Čampa 1 K, Šega 1 K 60 v, skupaj 32 K 60 v; podružnica Radeče 23 K; dr. E. Dereani, Gorica, 10 K; podružnica Sv. Lenart i. s.: na kegli-šču M. Goriška 8 K 20 v; gostilna Golež, Št. Vid, 2 K 18 v, Fr. Ceho-vin, Štanjel, 10 K; J. Mcrmolja, Selo, 5 K; M. Suša, Pivača, 5 K; podružnica Devin i. s.: J. Terčon 7 K 34 v, A. Terčon 2 K 48 v + 24 v. skupaj 10 K 6 v: B. Rus, Grosuplje, 15 K 15 v; moška podružnica Kranj i. s.: Benedik 1 K 60 v; kavama Jager 11 K 60 v, kavama Geiger 14 K 80 v. Narodna kavama 7 K 32 v, Mihelič 10 K, skupaj 45 K 32 v; gostilna Kos, Idrija, 4 K; Josip Komljanec, Ptuj, i. s.: Citalnica 3 K 64 v, Mahorič 4 K 83 v, Lenart 3 K 40 v, Župančič 2 K 27 v, Muršic 1 K 4 v, skupaj 15 K 1S v: Josip Drešček, Matulje, 7 K; V. Engelman, Šmartno, 6 K; M. La\-kauf, Mozirje, i. s.: Pri pošti 3 K 66 v, Avstrija 2 K 60 v. Mlinar 60 v. Puncer 43 \\ Tribnič 4 K, Lipold 4 K 9 v, skupaj 15 K 38 v: gostilna Kova-čič. Dobova, 13 K; Josip Jebačin, tu, 14 K 30 v; podružnica Bazovica i. s.: društvena gostilna 2 K 40 v. Pri lipi 7 Kt Grgič 2 K 36 v. Na strelišču 22 v, Gropada 2 K 57 v. Padrič 1 K 80 v, Lipica 1 K 50 v, skupaj 17 K 85 v; moška podružnica Kamnik i. s.: Ma-lovrh 11 K, Levičnik f» K, Stele 5 K 38 v, Trpinc 10 K, Zerovnik 25 K 35 v, skupaj 56 K 68 v. II. Prispevki podražric. Kranjsko: Brdo 600 K: Podnart. Dobrava, Kamna gorica 75 K SS v; Mokronog 31 K -4- 60 K -r 6 K 36 v. skupaj 97 K 3fi v: Velike Lašče 200 K; Unec 34 K 4- 16 K, skupaj 50 K; Kamnik. ženska podružnica, 160 K: jeseniška ob-čina 50 K; Radeče 13 K -1- 33 K, skupaj 46 K; Postojna, moška podružnica. 118 K: Pivka 137 K; Kal 89 K; Ljubljana, šentperterska moška podružnica, 332 K; Grosuplje 145 K 24 v: Begunje-Breznica 39 K; Ilirska Bistrica-Trnovo, moška p-o-družnica. 73 K 17 v; Vič 110 K; skupaj 2372 K 15 vin. Staje r sk$. Maribor. moška podružnica, 10 K r 2 K r 27 K, skupaj 39 K; Poljčanc 24 K 6 v: Trbovlje, moška podružnica, 212 K: Fram 139 K 17 v; Rogate: 200 K: Ceije, ženska podružnica. 250 K 4- 305 K, skupaj i 555 K; Ptuj, moska podružnica, 14 K j 70 v; Mozirje 3 K; skupaj 1186 kron 93 vinarjev. Koroško, Velikovec, 32 kron. Primorsko. Pevma 30 K: Bovec 46 K: Trst (za Skorkljo in Belvedere) 218 K: Trst, Sv. Jakob, 254 K: Kanal 251 K 34 v: Devin 20 K -f- 103 K. skupa i 123 K: Solkan 150 K; skupai 1072 K 34 vinarjev. III. Prispevki Slovencev v Ameriki. L. Pire, Cicveland, zbirka, 5i) kron. IV. Zbirke ćasopisov. »Slovenski Narcd«, tu, 358 kron 46 vinarjev. V. Prispevki od družbenega blaga. 1. Perdan, tu, od družbenih vži-galic, 1500 K. VI. Prispevki za obrambni sklad. F. Oset, Trbovlje, 5 K; podružnica Kometi, 125 K; Janko Blei\veis Trsteniški, tu, 5 K; M. U. Novak, Gradec. 8 K: F. Papst, Celje, 0 K; L. Cvetnič, tu, 5 K; L. Petovar. Ivanj-kovci, 5 K; podružnica Skedenj 50 K; omizje v Narodnem domu v Mariboru 340 K; podružnica toplice 83 K 56 v; mariborski napredni di-jaki 213 K 98 v; podružnica Mokro-nog 200 K; Jakobina dr. Zitkova, Novo mesto, 20 K; J. Bregant, Maribor, 3 K 33 v; rodoljubno osobje neke odvetniške pisarne, tu, 200 K; podružnica Trst, za Skorkljo in Bel-veder, 200 K; Ig. M. Oruntar, Rib-niea, 100 K; Citalnica v Lrn »niju, 50 K; Kmetska posojilnica, tu, 4uo K; 1 I. Korenčan, tu, 100 K; A. Vedlin, I Kamnik, 20 K; Juro Detiček, Celje, 200 K; R. Oswald, Jesenice, 20 K; podružnica Grosuplje 179 K 20 v; A. Plešivčnik, Pliberk^ 25 K; dolenjska podružnica »Prosveta«, Novo mesto, 50 K; dr. Iv. Fermevc, Ptuj, 20 K; Janez Možina, Ptuj, 50 K; H. Bav-dek, tu, 60 K; A. Urbančič, Catež, 50 K; B. Poniž, Gorica, 200 K; Neimenovani 200 K; Iv. Valenčič, Trnovo, 40 K; slovenski omizje v Beljaku 50 K. VII. Razni prispevki. R. Gorčeva, V. Loka, 7 K 60 v; T. Svetlin, Perovo, 10 K; dr. I. Oblak, tu, kazenska poravnava, 20 kron; Sv. Kresner, Saldenhofen, na-meto venca t dr. Hudniku, 10 K; L. Olhofer, tu, ob priliki poroke, 13 K 10 v; dr. Triller, tu, kazenska poravnava P.-T., 10 K; prebitek veselice počitniškega tečaja »Slovenske šolske Matice«, tu, 24 K; L. Česnik, Bač, 10 K; dr. Iv. Dimnik, Krško, kazenska obravnava, 5 K; rodoljubno osobje neke odvetniške pisarne, tu, 6 K 92 v; V. Cvar, Ortenek, 2 K; C Lah, tu, 10 K; Kovačevega Jane-za sin, tu, 5 K; triletna Milena in štiriletna Olgica v Ilirski Bistrici na-brali 4 K 50; Neimenovani, tu, 1 K; Karla Peterlin, Rob, nabrala pri čast-nikih bosanskega polka, 6 K; J. Sa-veli, Dvor od Majzelj in Saveli, 4 K; Fr. Treiber, Velikovec, mesto brzo-javnega pozdrava skupščini v Trstu, 10 K; paberski študentje za slovensko mariborsko solo, 1 K 46 v; rodoljub iz Krškega 1 K; Iv. Vrhovnik, tu, ker se ni mogel udeležiti velike skupščine, 20 K; Ljubica Pavlino-vič, Raščane, 20 K; A. Carli, Žu-ženberk, kazenska poravnava, i. s.: K.-Z. 5 K, Z.-H. 10 K, skupaj 15 K; Sokol v Biljah 38 K 10 v; županstvo Kranj 200 K; A. Hudovernik, tu, na-bral narodnega davka 20 K; R. Pe-rušek, tu, ker se ni mogel udeležiti velike skupščine, 20 K; A. Sotler, tu, 2 K; služkinja v Trstu 5 K; J. Kraigher, Postojna, mesto venca f dr. liudnika, 15 K; slovensko izobraže-valno in podporno društvo, zbirko, 316 K 10 v; A. Carli, 2užemberk, in dr. Globevnik, Novo mesto. 10 K; Neimenovani realec, I. St., prvi dve kronači. 4 K; Fr. Matek, Celje, 2 K; H. M. Valovec, Št. Jernej, 1 K 80 v; posojilnica Šmarie pri Jelšah 120 K; K. Rudimšek. Koper, (po »Sloven-skem Braniku«), 2 K. Sloveoti in Me! Bg zafeite đražte s\^ [irila in Mgtofia. Današnji list obsega 18 strani. Izda jate! j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lsstnina in tisk »Narodne tislrarne«. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 2. oktobra: Ivan Makovec, dninar, 30 let. Dne 3. oktobra: Angela Zdešar, učenka 13 let. Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitcv uobrega prebavijanja se priporoča raba mnogo desctletji dobro znanega, pristnega JMollovega Seidlitx-praikaM, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vplita najbolj trajno na vse težkoče prebarijcnjn. Originalna škatijica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorn* zalagatelj na Dnnflin, Tuchlanben 9. V le- karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 19 Pober tek Je dobra stvar! Zanemarja) jo nikar I Đober tek iatai vsak dan, ako viivaš rjppfffD ielodćnl liker MrL01IAW" fe pri- pravll tek In prebavo naraikoam, ki |e imaiaMi kvpoval draga in Mpriietma idravUal Naslov za naročlla: ,FLORIAN", Ljubljana* Postavno varovano. # Forab« Beryrte^ih medio, ta higt-eaakik mil že izza leta 1868. neprestan« raste in si je te milo pridobilo pristopa v najoddaljenejše dežele. Zdravilna moč in razkuževalni učinek Bergerfe^ega komtra-sovega mila je tisočero preizkušena. Kot neutrpljivo milo za umivanje in za kopeli za vsakdanjo rabo služi Bergerfevo glice-rinovo kotraaovo miro. Bergerteva medicinska in hlgienaka mila se dobivajo po vseh lekarnicah avstro - ogrske monarhije ir. inozemstva. Vsak kos ima v oglasu vtisnjeno varstveno znamko. Gospod Logar, kaj imale od tena! ■ Zavijate se v plašče in rute, ne skrbite pa za to, da Vam ne Škoduje ■ mrzla sapa, ki jo dihate. Sedaj ležite siromak, in ne veste, kaj početi. ■ Hitro torej škatljo Favevih sodenskih mineralnih pastill za K 1*25 )z lekar-■ ne ali drogerije in rabite jih po pred-pisu. In zapomnite si: v bodoče ■ pa si vzemite vselej, kadar ste ob rnrzlem vremenu na cesti sodenice ■ v usta. — Potem se Vam skoro ne ^^^ bo bati prehlaje. Bogzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani", Uralal kvrti duaijske bone 5. oktobra 1812 ■•l.tbe«! D»»lr)l. tetif«1 BI*K»v« 4«/« majeva renta .... 85*70 8590 4-2«/o srebrna renta .... 8>20 8940 4«/. avsti. krons!^a renta . . 85-70 8590 4«/t ogr. „ „ . . 85-50 85 70 4«'t kranfsko deželno posojfio 93*50 94-50 4V. k.o. češke ćti. banke . 90— 91 — Srafifc«. Srečke !i 1.1860 •/• • • 438'— 450*^ „ „ „1864..... 614- 626- , Uske...... 293-50 305 50 „ Eetneljske I. Izdaje . 283— 295 — „ II. „ . 244-- 256- „ ogrtke hlpotečne . . 241- 254 — dan. komunalne . 472*— 484*— „ avatr. kreditne . . . 480— 492 — „ ljubljanske .... 68 50 74'50 „ av«tr. rdeč. križa . . 51-— 57*— „ ojjr. fl „ , . 31*— 37 — bMlHka . i! i . . 27*50 31-56 I, hirSke...... 23350 234 50 Ljubljanske kreditne banke . 428— 432 — Avstr.kredltnega zavoda . . 626*25 62725 Dunajske bančne družbe . . 52250 553*50 Južne železnice , . . . , 113 50 114 50 Državne železnice .... 714*75 715*75 Alplne-Monten.....1052— 105S — Češke aladkorne družbe . . f 3^6*— 370 — Zivnostenske banke. . . .276*—. 277*— Valate. i CekJnJ .....;;. 11-41 i 1145 Marke ........ 117*85 118-10 Frankl.....r: m . 95*505 95555 Ure......%2U . 9450 9475 RublJI......1.'. . 254*25 255*25 Žitne cene v Budimpešti. Dne 5. oktobra 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11*42 PSenica za april 1913 . . za 50 kg 11*92 Rž za oktober 1912 ... za 50 kg 9*75 Rž za april 1913 .... za 50 kg 10*21 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 10*28 Oves za april 1913 ... za 50 kg 1090 Koruza za maj 1913 . - . za 60 kg 7*72 MeorolešičRO poročiio. Visina nad morjem 396*2 Srednji zračni tlak 736 mtn - °Paz°- Sa S"S ' Vetrovi Nebo -g va°Ja v mm g°_________1 4. i2. pop.' 743*6 7*0 sr. jvzh. oblačno. „ ! 9. zv. i 746*5 4*6 sr. szah. . # 5. j 7. zj. I 747*6 I 30 sr. jvzh. „ Srednja včerajšnja temperatura 6*2°, norm. 12*3* Padavina v 24 urah M mm. ■ Zahvala. I ^H Za obilne prisrčne dokaze sočutja ^H H povodom smrti najinega predragega ^1 ■ sinčka M ■ Slavka B H učenca l.a razreda 11. mest. deške sole H ■■ kakor tuđi za mnogobrojno spremstvo jH ^H k večnemu počitku, izrekava tem potoni ^H jH vsem najiskrenejo zahvalo. ^H ^1 Posebno se zahvaljujeva vsem da- ^1 H rovalcem prekrasnih vencev za njih ^B H ljubeznivost Zahvaljujeva pa tuđi H ^H vodjo II. mestne deSke sole g. Ivana ^M ^M K. JegliĆa, kakor tuđi njegove gg. to- ^m |H variše na prijaznem spremstvu. ^m I Josip in Josipina Podkov, H H starši. 3637 H G. Flux mm- Oosposka ulica 4, ^« I. nadstropje, Ievo. 3607 Uradno dovoljena, že 20 I#t obato-Ječa naiatarejia ll«bl|anaka posfrtnaliika sianovanj io složeb išče nujno: blagajničarko in prodajalko za dobro mestRO trgovino, 2 gospodični k otrokom, mvadno bono za Buđapešto, več snažnih hlSen za Zagreb, Reko, Ogrsko itd., samostojno restav-racijsko kuharico za ljubljansko okolico, na-vadno mlado deklico začetnico za Gradec, bla-gajničarko in servirao blagajničarko za tukaj in zunaj» 2 slugi za Dunaj, spretnegi hišnega slugo za Ljubljano, dobra trajna mesta. — Prosi se za natanČen naslov. Pri TBaitfifeTortStufih se ortsi zatakazt odtofor Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 229 stev. krojački vajenec BENRIK BAUER. krojtški mojstcr. Gosting pri -----^^^ Gradcu, Angasse 171. --------- Orožje vseh vrst razpošiljam na deset dni na poskušnjo in ogled. Enocevne lancastrce od 2u K naprej, dvocevne od 30 K nap^ej, Hammerloss od 70 K naprej, Floberti od 8 K naprej, samokresi od 5 K naprej, Flobertrevolver od 2 K naprej. — Hustr. cenovnik gratis in franko Fran Du4ek, tvornica oroija, Opoćno itev. 2145 na staL dr. Ceiko. 2492 DDlicni zavod Jos.Ph.OoldsteiO Ljabliaaa. Pod traoto 1 priporoća svojo bogato zalogo naočnikov, šči-painikov. daljnogledov in vse v to stroko spt-:: daj oče predmete. :: NajDOfejše modne povrsnike za jesen in zimo ima v velikanski izbiri v zalogi tvrdka Qr\ear % T^ejae Ljubljana, Frciernova ulica št. 9. Solidne cene. 3606 Točna postrežba. ) Sprejmem takof 5 strolepisca vešČega slovenske io če mogoče tuđi nemške stenografiie. Dr. Pranc Frlan, odvetnik v Lfub. ljani, Mi^lošičeva cesta štev. 4, fX\ ste pokusili posebno špecioliteto ^likerja Jdravi išM Vcdno krasne novosti, dobro blago ™ in po že znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini peter Šterk Ljubljana, Stari trg it. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kako-vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepić, dalje čepić za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine. Kamnoseška obrt. Priporo^am siavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici svojo veliko zaloco raznovrstnih 3bO5 nagrobnih spomenikov enostavne do najfinejše izvršitve, daije grobnih Okvirfev plo&ć n raznih d"u?:v v kamroseSko obrt sradnoč'h predmet^v. Eer bom tso salo^o migrobnili ■poicnikoT rasprodala $Ui oddajaat za lastno ceno. Obenem se pnpoioćam pre: cerkv. prždstojruStvorn ter cenjenemu občmstvu za izvršitev :: : vseh v to stroko spadajočih cei :::: Vdova ČamerniH, sedai Brezovšek, Ii$ublfana, Rosiesskega ulica 28. Naj cene je 3UJ3 nove gibljiUc lirzoparilnike ose vrste slamareznlc in vse druge polieđelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasL Schneider&Veroifšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana Duoajska cesta 1S Llabljana He zanadits zahfmti cnik! Re zamudite zatitirsti cenik! Lepa irMi wmM M davka prosta, 6° o čistcga donosa, se ceno proda v Mariboru, imenovanem štajerski Mcran. Vpra-šanja nstmeno ali pismeno nn lii*no^a posfstnika v Mariboru, !fanyieva cesta iiev. 19. No torei ... To so ja prave Jakobl aaiinikpuns^e cigaretne stročnice. 1 168 ii Na debelo: Adolf & A!exander Jacobi, Dunaj VIII. KAŠLJAJOCIM otrokom in odraslim zapisu^jo zdn*vniki z najbo1i?im usrehom • THVMOMEl SCiLLAE pomoček, ki razkraja tn odločuje blez, lajša in pomirjuje dušijivi kašelj, od-pravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih Stevilo. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o pre^cnetljtvo točnem učinek TSiymoiiieI Scillae pri oslovskrm kaSliu in cru^'h vrstan dušltivesrn kašlia W^T Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 stekienica 2'29 K. po pošti franko akn se posije naprei 2-90 K. 3 stekknice ako denar naprei 7.- K. 10 steklenic ako denar narrej za 2CH— K. Izdelovanje in glavna zaloga B. Fragnerja lekarna c. kr. dvorni dobavitelji — Praga III., št. 203. —— Pazite na ime izdelka. izdelovalca in na var stveno znamko. V Ljubljani v lekarnah. Jos. Mayr. dr. G. Piccoli io Jos. Cižmar. l^^pjZa nabavo vsakovrstne žeieznine se priporoča| £^ Bi I vfotoffl. z lelemino Merfcnr | yl] I P~*sr IVIaidič :: Celje i Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko ICafinka Widinayer „pri SOLNCU" za vodo, ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno per lo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440 Prosim, prepričajte se! I* Modni salon Stuchly-J/laschkc w ^5 židovska "crni-ic^u ^5 Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. :-: Popravila točno. Gene znano nizke. ZaSni klobuka vedno v zalogi. 3?xiporočsiz23.o specijalno damsko in otroško konfekcijo zelo solidne tvrdke NI. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Velika izbira najmodernejših kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin v vsaki velfikosti in fazoni, tuđi po meri. Bluze, nočnc haljc, prcdpasnikc, pcrilo, modno in športno blago, nanovo vpeljana lsO!Ž"a.tLO^7"iacia, po najnižjih cenah. Otroške oblekce, plaščke, pelerince, čepiće in klobučke. Higienično perilo in druge potrebičine za novorojenčke. SV~ Pošilja na izbiro tuđi na deželo. F. P. VIDIC & KO MP., LJUBLJANA ft tovarna zare^anih strešnikov :: ponudi vsako poljubno množino patent dvo]no laretanl strešnik zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Hajpriprosteiše, na»e in oajtnMu krt!m Lobavo; utrdil je otok; podkralj Ev-gen je pripeljal italijansko vojsko, ki je premagala pri Sankt Mihelu, tri đni po bitki pri Aspernu in Esslingu, generala Jelačiča popolnoma. Tuđi Marmont je prišel iz Dalmacije na pomoč nepremagljivemu svojemu viađarju. Nadvojvoda Karl je poteg-nil pomožne čete k svoji armadi in gradil utrdbe med vasmi Oross-Aspern in Enzersdorf. V začetku ju-Jija 1S09 je imel Napokon pri Dunaiu ISn.000 mož na razpolago, nadvojvoda Karl 130.000. Dne 1. julija je piestavil Napokon svoj glavni stan na Lobavo. Dne 4. julija so zaradile francoske čete mostove med otokom in levini bregom Donave. Ob desetih zvečer je začela streliati irancoska artilerija raz otoka na levi breg Donave in zažgala Enzersdorf. Obenem je prekoračilo nekaj tisoč Francozov levi rokav Donave, se poiastilo avstrijskih utrdb in je prodrlo do \\ ittawe. Tuđi glavna vojska se je prestavila v temi in viharju r>a levo obrežje reke. 5. julija zjutraj je stalo devetdeset tisoč Francozov m, obrnjenih z ospredjem proti sev»ru. Skrajno levo krilo, maršal Massena, se je opiralo pri Gross-Aspernu ob most na Donavi; potem so se pridružili podkralj Evgen in maršal Berna-dotrc s Saksonci; v sredini pri Rassdorfu so stali vojni kori Marmont, Oudinot in cesarske garde; desno krilo pri Gfinzenđorfu se je razprostiralo do \Vittawe, poveljnik inu je bil Davoust. Francozov je bilo stošestdeset tisoč, Avstrijcev sto-dvaiset tisoč s 452 topovi. Avstrij-sko desno krilo. Klenau in Kolowi\it je stalo od Stadlave do GerasdorTa; ^entrum, nadvojvoda Karl in Belle-£arde od Gerasdorfa do \Vagrama. levo od \V agrarna do Nausicdla. Napokon je nameraval se poia-stiti Wagrama ponoći in tako zme-šati vse nasprotnikove nacrte, ter zmagati z malim trudom in brezoo-membnimi žrtvami. Francozi so na-padli \Yagram in se ga polastili: *o-da ena kolona Francozov in ena k >-Iona Saksoncev sta se smatrali v remi kot nasprotniki in tako se je r~djetje izjalovilo. Napokon se je rrudil ćelo noč, da je zbiral svoje Ćete v svoj centrum. en streljaj od W agrarna, kjer se je nahajal sam. Maršal Massena se je postavil levo Adkrklau, v Aspernu je pustil e^o samo divizijo, ki bi se imela umak-niti po potrebi na otok Lobavo. Vojvoda Auerstedt je dobil povelje, naj gre preko vaši Grosshofen in naj se bliža sredini. Nadvojvoda Karl je pomnožil svoja krila, ki jili je k se holj raztegnil, svojo sredino pa oslabil. Ko se je začelo daniti 6. iu'ila, postavil se je maršal Bernadotte na levo krilo. Maršal Massena je bil /a njim v drugi vrsti. V sredini so stali vojni kori generalov Oudinota, Mar-monta, potem cesarske garde in oklopniške divizije v sedmih do osmih vrstan. Centrum in levo krilo je zvezal podkralj Evgen. Davoust se je postavil iz desnega krila v sredino. Nasprotnikovi vojni kori Ko-Iowrat, Liechtenstein in Hilkr so sklenili to desno krilo s svojo lego pri VVagramu, kjer je bil knez Hohenzolkrn in s skrajnim kvim krilom, kjer )e marširal vojni knr kneza Rosenberga z ramenom, ob-Kojiti vojvoda Auerstedta. Na ootu eden proti drugemu, sta se srečala vojna kora kneza Rosenberga in voj- ! vode Auerstedta, ko se je začelo daniti, in bitka se je pričela. Napokon se je podal takoj v kraj spopada. Po-nrn^al je Davoustu z oklopniško divizijo Arrighi in napadel od strani vojni kor kneza Rosenberga z dvai-setimi topovi divizije generala Man-•<>outyja. Predno je minulo tri četrt ure, vrgel je vojni kor vojvode Auerstedta Rosenbergovega onkraj Neusiedla. Kanonada se je razširjaki roed tem na ceh progi. Avstrijski poveljnik je postavil ob cei em svojem levem krilu artilerijo in iz vsega te je domnevalo, da se ne bije za zmago, ampak za sredstvo, katero bi bil izkoriščal. Napokonu so se zdele nasprotnikove razvrstitve tako nespametne, da je slutil v njih kako zvijačo in je čakal nekaj časa s svojimi odredbami, da bi bil obrnil morebitne sovražnikove zvijače v svojo korist. Vojvodu Rivoli (Massćna) je za-povedal napasti eno vas, ki je nekoliko ščitila krilo francoske sredine; vojvodu Auerstedtu je ukazal, naj obiđe lego pri Neusiedlu in naj prodi-ra od tu proti \Vagramu, vojvoda Ragusa (general Marmont) in general Macdonald sta se združila v eno kolono in sta imela vzeti \Vagram v trenutku, ko bi prodiral vojvoda Auerstedt naprej. Ta čas je došlo poročilo, da napada sovražnik s pogumom vas, ki jo je vzel Massena; da je franeosko levo krilo za šesttisoč metrov nad-kiiijeno; da se sliši huda kanonada že pri Gross-Aspernu in da je Dro-stor od VVagrama do Gross-Asperna z brezštevilno artilerijo zaseden. Ta-koj je uvidel Napokon, da je naredii avstrijski vrhovni poveljnik velikan-sko napako in treba je bilo le to na-pako izkoristiti. Takoj je ukazal generalu Macdonaldu, naj združi v napadno kolono divizije Broussier in Lamarque; divizija generala Nan-soutvja, garda na konju, šestdeset topov od garde in štirideset različ-nih korov je to kolono podpiralo. Oe-neral grof Lauriston se je postavil na čelo te strahovite skupine in dirjal s sto kanoni sovražniku v blizino brez streijanja. V daljavi pol strela je postavil pogubonosno orožje v bojni red in začel grozovito streljati, na kar je utihnila avstrijska artilenir. Sedaj se je podal general Macdonald z naskočnim korakom naprej. Divizijski general Reilk ga Je poclpir^l z dvemi divizijami garde. Garda je spremenila pročelje, da se napad ni mogel nikakor ponesrečiti. Avstrijski centrum je bil pregnan eno ure dalcč: njegovo desno krilo je spoznalo nastalo nevarnost. v katen se je nahajalo: umaknilo se je v skrajni naglosti nazaj. Vojvoda Rivoli (Massena) ga je napadel spredaj. Med tem. ko je razširjal poraz avstrijsk;? sredine osupnenost in potegnil desn^ krilo iz ravnotežja, napadel in obko-lil je vojvoda Auerstedt levo krilo. Divizije Broussier in Gudin so se okinčale s slavo. 2e ob desetih dn-poldne je bila odločena usoda dneva in zmaga zagotovljena Francozom. Proti poldne se je nodal grof Oudinot proti Wagramu, da je pnd-piral vojvodo Auerstedta, prodrl in vzel to važno lego. Od desetih nn-pre] so se bili Avstrijci samo še 7\\ njili povratek in od poldne naprej je bil tuđi ta končan. ter se je vrši! v neredu. Predno se je začela noč, ni bilo videti avstrijskih čet. Franeosko levo krilo je stalo pri Jedlesee in tbersdorfu, centrum pri Obersdorfu in konjica desnega krila se je raz-tezala do Sonnkirchen. Dne 7. ju!:ia zjatraj, ko se je začelo daniti, začela se je premikati zmagovita franeoska annada proti Korneuburgu in W">1-kersdorfa, ter je imela prednje straže pn Miklovcm. V sloviti bitki pri VVagramu se je bojevalo tri do štiristotisoč mož z dvanajst do petnajststo kanoni. Avstrijci so zgubili deset zastav, štirideset topov, .34.000 mrtvih in vjet-nikov, med temi 753 častnikov. mnogo generalov in polkovnikov. Francoske izgube so bile dvanajsr zastav, enajst kanonov in 29.000 mož, me^ temi 7000 ujetnikov. Gencr ili 3:rof Oudinot, Macdonald in Mar*nont so postali po bitki priVVagramu franco-ski maršali — kdor enega ubije, se ga obesi, če jih šestdesettisr> . se ga ne more za vsakega posebe kazivati in usmrtiti, ampak postane plemenit dostojanstvenik. (Dalje prihodnjič.) Ustna voda ^^^^C^i t ^^0*^^ Zobna krema ^^^^^^^^^^ ?:>ode in gospe pripo- ^^^^^^^^^^m f II I/ N fl PR3K0P »OfillVSKT R SIH 7 C [| D C 1 II II 1111 v H-impdcu n. ĆeSkem I f|l H | Uli llllfl Vrorctnaiatoterotran- LLI I HL ko. Zeio imerac cene. BiaaprnH. Na teljo da tuka} Ugo- ^_^^^^^^^ mBR/SS^Bm tovlt; »»»»eke %» go.P. ^^^^^^^H MOJA STARA I izkušnja je in ostane, da za pregnanje I peg ter za pridobitev in ohranitev ■ ne ne, mehke polti nr boljšega mila ■ nego svetovroznano lill|skD wMmtm* ■ Milo i koa|lćkom, znamka konjiček ■ tvrdke Bcrgmann A Co., Dečin n. L ■ — Komad po 80 vinarjevse dobiva po I lekarnah, drogerijah, parfumerijah in ■ vseh enakih trgovinah. — Istotako se ■ Bergmanova lilijska krema „Motll4* ■ čudovito obnaša za pridobitev nežnih, I mehkih damskih rok. V puštcah po I : : 70 vin. se dobiva povsod : ; I Zaista j« čudnovato, kako brzo djeluje Solarlnc. tekuće sredstvo z» čišćenje kovina. Z* tren oka sve bUj«*»U sto ae njime čisti. Uz to je zajamčeno čiit od kiselifl* * otrova! Proti 18 zoDgDoIu in gnjilob! zob izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl utrdf dlesno in odstranjuje : neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica s navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovcga jubilejnega mostu. ' V tcj lekarni dobivajo zdravila tuđi Clani bolniških blagajn jul. žeteznice, c. kr. tobačne ; tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Meluslne-ustna in zobna voda. j Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Bla^. tjospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet ; tri stcklcnice Vaše Izhnrno flelujoče antiseptICne melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo ! zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom ! vsakomur kar najbolje priporočai. Spoštovanjem , Mato Kaurinović, kr. pošte meštar Moj so ni io M\. Ste imeli večkrat priložnost obOudovati čvrstost mornarjev in ribićpv. Oni žive na morju med viharji in valovi in tako jih vidite vedno z raz^aljcnimi prsi; toda nihče od njih ne trpi ne na revmatizmu, ne na bronhitih ali katarju. Redkokdaj se sliši koga kašljati in med njimi ne boste našli nikojjar tuberkuloznoga ali jetičnega. In to zakaj? Vzrok je znan iz najsta-rejših časov. Zdravniki ro vedno nanašali to na dejstvo, da mornarji dihajo vedno katran, ki je jako razširjen na ladjah. Sedaj vsak ve, koliko pomaga katran za bronhite in za prsi. ^Najoaanjši zane-marjeni revmatizem lahko povzroči bronhite in ni težjega kot oprostiti se zastare-lih bronhi^ov. Nikdar ne moremo zađosti priporočiti bolnim, naj si pomagajo takoj v začetku; in najnavadnojše, najgotovejše. najbolj priprosto in najec^neje sredstvo je, piti vođo iz katrana med jedjo. Toda ona, ki se na-vadno izdeluje je malo uspešna, ker se navadno katran ne raztopi v vodi. Danes, hvala gospodu Guvotu, lekar-narju v Parizu, ki je iznašel sredstvo, potom katerega, se lahko katran raztopi. V Mlad mornar. vpoh lekarnah se lahko dobi pod imenom rGoudron - Guyot« katranovo zdravilo, ki je zeoščeno v najvišji meri, ki dovoli vodo zređciti in ki je jako uspešno. Zaporedno užiiari^e zdravila »Goudron-Guyot« v vseh jedilih, v množini kavne žlice na vsak kozarec vode ali kakršnesi-bodi pijace ki se navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhnjši rrvmatizem in najbolj zastarele bronhite. Večkrat se namerava ustaviti najhujše obolelosti sopil, ker katran ustavi razdelitev tuberkelnov v plju-čih uničujoč bacile, ki so vzrok te razde-litve. Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko se posledico bronhite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Goudron - Guyot«. Ako bi Vam se hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravoga »Goudron-Guyot« ne zaupajte, ker se gre edinole do-biček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronhitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov itd., da zahteva pravi Goudron - Guyot«. Delni se katrana, neke posebne obrežne smreke, ki raste na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopijivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešcejae kot vsa-ka podobna sredstva. K zaključku, da pre-prečite vsake zmešnjave, pazite na znam-ko. Pravi »Goudron - Guyot« ima ime Guvot natiskano v velikih črkah in sv*»j podpis v treh barvah: v vijolijasti, zeleni in rdeči počrez kot naslov: Maison Frćre, lft, rue Jakob, Pariz. Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tuđi ozdravi. P. T. — Oni, ki se ne morejo pri vadi ti okusu katrana, lahko nadomestijo »Goudron - Guvot« s »Krogljicami Guvot« iz norveškega katrana obreine smreke, vzem-ši po dve ali tri kroglice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tuđi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tuđi vmes, te krogljice so lahko prebavljive skupno * jedmi in delujejo kar najbolje na Želodec in telo Bploh. Prave ^Krogljice Guvot« so bele iĐ podpis Guyot je crno natiskan na vsaki krogljici. Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz. Nadalje se Še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. plem. Trnkoczy in Ph. Mr. Jos. Cižmaf in y vaeli boljsln lekarnah. Perje Ma postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Skofijo štev. 20. Zunanja naročita se točno izvršujejo. Fr. Po Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod kakor vsakovrstna oćala in ićipalnike, toplomere irakomere, hygrometre, dall-nogleue vseh vrst, kakor „Zeiss, Busch, Goen" itd., ter vse v tu stroko spada-ioće predmete. Vsa popravila izvrSniem točno in solidno v svoji z električnim obratom ureieni delavnici. Zalitevajte cenik, pos-ljem ga zaston|. parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Upretura sukna. Poljanski nasip - Ozka ulica l\. i Sprejemališče Sclenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. ii Ljiiii. Drniška cesta 21 Velika zaloga steklenine, porcela- na, svetilk, zrcal, sipi kozarcev, vrčkov i. t. d. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. F.K.K9ii,piiaf LjuDljana. itaMmi ulio št. 6 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lonkih potrebičin, vseh de! koles (bldklew) kakor tuđi oietalni opi po m\fi\h c&flab. Popravila pušk, »samokresov in biciklov točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosio. Spre]me se 3540 prodajalka v trgovino s specerijskim blagom, veŠča slovenskega in nemškega jezika. Nastop takoj ali prvega novembra. Plača po dogovoru. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dosta-vijo se na zahtevanje tuđi na dom. Parna iaga SCA8NETTI, za skladidčem državnega kolodvora. m Mi sole! Iz hrastovoga lesa, prav močne in :-: nekatere skoraj nove ;-: od 200 — 400 litrov „ 600 — 1000 „ : proda po nizki ceni: franc Častio, vinski trgovce, lingerjeva ulica štev. 1, za skofijo. Priporoča tuđi 3494 najfineiše vino Vermonth :-! po nizki cenL :-: Vinko jvfajoic valjeni mlin v Hramu * —^^— (Kranjsko). ———■-■ Največja proizvajanja priznano najf boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov' ki izvirajo iz najbolj* izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske mojstre neprecenljive \Tednosti. Zastopstva in zaloge: 34 V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pulju, Reki, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcm Inomostn, Bolcanu in Tridentu^ Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. __________________________________■ -i ruTi ^i^i^ --^i^ ^ti rvv^ n-n^^r FRANC KOS Ljubljana, Sodna ulica št 3. ^^ Sperijelna mehanična ^B^^^^^Rl^^Sk ^^^4n^S^^B^&fl ^^^dE^^^^^^fe *^ ^^^^^^*1^1^"' '-^^^'-^^^ na drobnoin debelo Sivalni stroji od 70 K naprej; UHF" pletilni stroj "^^ patent »\Vederman« je edina in naj-uglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-tovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 :: Podpirajte domačo industrijo. :: I Ljubljana I I KONGRESNI TRG ST. 7 I ■ * priporoča I !EN1 U DEU I In prlpadajoti materijal v naj- I ■ većji iiberi. — Predtiskarija. I I Tamburiranje. PUalranje «d- I I ■ Popolna zaloga B I TEUVil OBLEK I Naroćila ae Isvrtafejo točno. I ■_■ Stran 10. SLOVENSKI NAROD, 229 Stev. * m *■ MUPOČUa po »eri najvecja lzbira tu- ln Inozemskega blaga. Mestni tpg St, 19. --- StaPi trg Sta 8« Br«z konkurenc«. Najniije cene. Solidna postrežba. Spreimem takt] Mrtf ■ kroftaf pouka. Peter Bus, kroj. molstor na Bledn. lift st krtmaria za enofečjo ini maajSogostiloo zaeai Ljubljane. Poizve se v posredovalnici Movotny, Dunajska c. Št« 14. 3639 Enonadstropna biša V Hraftah pri Postojni, nanovo popravljena . z lepim sadmm vrtom in njivami se da v na]em ali proda. HiŠa je tik glavne ceste, jako pripravna za obrt ali gostilno. Več pove 3644 Primoi Jnvančtč ¥ PostoJnL Brivski pomoćnik veŠč slovenskerra in nemŠlce^a jezika, i: se sprejme s 15. oktobrom. ;: Plača 20 K mesečno, prosto stanovanje, hrana in perilo v hi*i — Ponu *hc na naslov: Štetan Reborič, Slsvenjigrađec Štaiersktj. 3*33 Proda se ^2 rabljen lokomobil z 28 konjskimi silarr.i in raiillen Mn motor z 12 - 16 konjskimi silami Oba stroja :: sta popolnoma dobro ohran.ena. :: Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Samoito|aa fotpotffttea IMo pri-prmto #praYl|oa* aU prasa* sobo Fonudbe pod HB8fIffllU" upr. na »SI* Nar«. Mesarskepa pomoćnika »prejme lakoj 3594 fian Bogataj, mesarki moister i Zeleznikib. — Gorenjako. = : latellggntna, mlađa £elllH] 3 vešča tuđi francoščine, nemščine, deloma slovenščme ter igranja na klavir, I iftte mesta kot spremljevalka, | vzgojitelfica ali podobno. Ponudbe rod Šifro „Salus M", Post« restante, Praga, (Elav. p.) 3634 Sprejsiejo se takoj B*a dobra mizarska pomočnika ! | v trajno delo tos in en vajenec. Parna ža^a in mizarstvo v Litiji. { Domaća slovanska zavarovalnica za :: požar in življenje išče spretne :: akviziterje za Kranjsko, Štrnersno in KcroŠko s fiksao plaćo in provizijo. Ponudbe poslati po „it. 555*1 poste restante v Ljubljaoo 3632 Ujfa i starptšapmdaialBfl |1|\n ■• prM« talmi, ali da lllllll T ■•>•"• 3^5 BBIIPtl Več v upravmštvu »SI. Nar.« Stonouonle z dvema sobama in kuhinjo, ss cdda za dq¥ eraber. Vođof odna c. 28. 3643 Siliti od poštenih, četudi revnih staršev sprejiae i trgovine z mešanim Masoni Franc Mikolič, trg. ▼ Sodraiici. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošliejo naravnost 3641 V najem želim vzeti na prometnem kraju, najraje v Ljubljani. — Eventualno ga tuđi kunim. Kdo, pove upravništvo »Sloven-skega Naroda«. 3631 2 majhni h š se zavolio onpiitovsnia no oizHi ceni urodasta. Er.a ima lep zadnji vrt in nekaj stal nega prostora, ena ima lepo vinsko klet. Obe pri glavni cesti. VeĆ pove gastllnIčaT na MmM cesti !t. 261 Ljubljani 3630 3625 . teški gHI briketi. tii kosovnl pig. ^^ ^ najboljšs in nai- ^ ^m ^\^^ ceneiše kurive ^J^ ^V za ptfi. KrdiMe itd. ^^ Nikako zvišanje cen!!! Najtopleje priporoča J. Paalin. ljubljena, neva nlica 3. Pozor! Pozor! Orože (Prcsserm) Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po ntzkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50° 0 boljše od vsakih špiritnih drož. Špiritne so mehke in vscbujcjo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil m beležim s spoštovanjem Makso Zaloker tovarnar drož 3627 v korist trnžbi vr. Cirita ta )Ccto9a. Pred Igriičem v restavraciji " jod ai rimtai lije" - bo 3636 t aedeljo, dne S. oktobra flasV.a trsatev začetak ok 4-popoIdBO. 3va» m fuaSika Ojorevc Froda so ia z gustilRo id trgovina ter vrtom za zelenjavo na Redci blizo kolodvora na Bledu. 3443 Več se poizve pri lastniku Franc Rovtarju na Rečici, pošta Bled. Vrlo l«i» vinograd se proda. Vprašalna pisma pod A. B. na uprav. »Slo?enskega Naroda«. 3147 ievllarcta pomoćnika sprejme v stalno službo Lovrenc Bizjak* čevl*arski mo] ster pri Pošti Postaina. 3617 Prodajalka izvežbna v papirni stroki Isče slilžb®j event. vstopi tuđi v kaUo več\<> trgovino druge stroVe kot vajeaka. Ponudbe pud „Začetnica1* na upravništvo »Sloven-kega Naroda«. 3626 9i«*m1«»«» v ponedelfek, 7. oktobra ■\3iQlaS ^c bodo stara in zlomSiena iimmjii««« umetna kakor tuđi vsaka množina piatine in starega ztata tuđi od zobnih zdravnikov in kupče-valcev ro najviši'h cenah kupovalo v Ljub-1 anl, hotel pri Slonu. 3623 proča sc hiša ! iolinupEliai jusliliio in isanlo. \Jei pove upravništvo »Slov. Naroda«. Izvežban ^22 slenooraf in ttoii išče mesta. Ponudbe na upravrrštvo »SI. Naroda«. HakuĐovsUe taila na Kranjske! iste trlaika izvozna tvrtka. Reflektira se samo na osebe z dobrimi referencami. 3186 Pisma pod „Hugo", Trst, glavna pošta, poste restante. ■■•v II 1 #1 * pripravna za vsako trgovino in malo obrt, poleg ceste in cerkve se proda. Izve se pri g. Ivana Kosu, go-stilničaria in mesarju na Vrbniki. 3431 Hranilnica in posojilnica v Šmarji pri Jelšah razpisuje mesto Plača in nastop službe po dogovoru. Prošnje, opremljene s spričevali, je do- posiatj do 20 t. m. Načestvo. Jvan tforba — Žani Jy[uač /fnin, Dalmacija. 5. oktobra /ssentee. {Mesto vsaJ:ega drutjega odvesttla.) 36"?8 Privatni plesni peuk V ponedeljek 14. oktobra se ustanovi ▼ dvorani hotela „Union" znani specialni plesni km za gospodične in gospode iz bo'jših krogov. Plesni Douk. ki se ga udeleže samo one osebe, ki so se zclasile pri pod-pisanem, se bo vrši! vsak pon«đol|ek in ćetrtek oto 3. uri svećer. Vpisovanje in tuđi vse tozadevne informacije se dobivajo vsak dan od 11. do 12. ure dopoludne in *"d 2. do 4 ure poooludne. Posebne ure se prirejajo ob vseh dnevnih urah o vseh starih in modernih plesih po lahki in hitro naučljivi metodi 3602 s spoštovanjem Giulio Morterra, avtor. plesni aćtteli — hotel „pri Slonu1-, soba st. 73. Ozdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let. Vitez deP Harna! star 80 let, je več kot 30 let trpel bolečine na želodcu, uporabil je brezuspešno (pravi on) različna zdravilna sredstva n. p. zdravilo od L...... od M......, be'o mostardno seme. Nekega dne se mu je prinoročalo vzeti po vsaki hrani ----- eno Žlico prahu oglja Belloc. Skozi 10 let rabim to sredstvo in od takrat ne čutim nikakoršnih bolečin vei. Odpravljam redno naturao potrebo brez vsakih ovir, in od tistega časa uživam zdravje kar je kljub moji starosti pravi čudež V resniri zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosiiu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni. da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu. Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebmvo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Belloi. je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migrene ki je posledica slabega prebavijanja, proti gorečici, proti vzpe, havanju, kakor tuđi proti vsem živćnim boleznim želodca in čreves, _7. , ,. u i NaipriprostejSe sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je Vitez del Harnai. da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije. Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekamah. - , . j .. Poskusali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brci učinka »n ne ozdravijo niČ, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklcnici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. rrere 19, rue Jacob, Pariš. Om ki se ne morejo pri vaditi ogljev prasck pozirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi. in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujcjo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. PasUljc vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih rartopi, požreti. 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. PUcoll, lekarna Sušnik, lekaraa U. pL Trnkoczy A. Botune lekarna Ph. Mr. Jos. Ćižmaf. Za izaelovalno ceno »» prodai&mo večjo kakovost preizkušenega dobrega čeikega blaga n.pr. 6 rjuh izvrstne kakovosti 150 200...................K 16' — 6 rjuh izvrstne kakovosti 150 220................ . • • „ 17*80 20 m rumburške tkanine, močnejša vrsta................„ 11*— 20 m Krejcarjeve tkanine, velefina, izvrstna kakovost........,...„ 18-— 20 m sifona, primissima, velefin..................••» 16— 20 m krizeta beljenega, močna, dobra vrsta, 120 cm šir............„ 26*— popolnoma platnena garnitura za 6 oseb 145 145, 65 65 cm .........f, 7"50 Tucat batistastih žepnih robcev.................•..„ 2"60 Tucat čisto platnenih finih z robom..............•••• » 6*50 3 prlstno na roko vezene damske srajce.................» 10*50 30 m najrazličnejših kolekcijskih ostankov za perilo, bluze in obleke, vse pristnih barv „ 18*— 30 m velefinih...........................» 24*— NeugajajoČe brez ugovora sprejmemo nazaj. Vzorci različnih barhentov, flanel, platnine, damasta, kanafasa/rjuh, itd. ter prekr. ilustr. katalog gratis in franko. Bratje Krejcar, tkalnica za opremno perilo. Dobruška, Češko. V nobenem glavnih mest avstrijske monarhije ne dobite tako veliko detajlirano trgovino, da bi imela v žalost toliko damske konfekcije, kot moja. Imam ogromno zaloo** najmodernejših in najeleifantnejših plaščev, paietotov, ragla-not\ gledaiiskih plaščev kakor tuđi kostumov do najfinejše izdelave. — Bluze, krila, spodnja krila* pletene jopice kakor tuđi oblekce %a otroke m dečke, fino izdelane, po čudovito niz-kih cenah. — JSobenemu ni pri meni tezka izbira jopic^ paletotov in kostumov za deklice. lstotako imam v zalogi najfinejše obleke, površnike, raglane in klobuke za gospode. ISa dezelo posiljam brez povzetja na izbiro. Postrežba točna. — Cene priznano nizke. „^AnglešJco sJcladišče oblefc" O. Berncttoirij^, JkLestni trg št. 5. 229 5tev. SLOVENSKI NAROD. Stran 11. Za krate* čas. Občina Kravje selo }e bila na evharističnem kongresu posebno številno zastopana, kajti ucteležniki so se peljali na Dunaj na občinske stroske. Zgodilo se je pa to tako-le- Fajmošter je nekega dne stopil pred župana in je zahteval, naj ob-ćina plača udeležnikom evharistič-ncga kongresa potne stroske. Župan se je praskal za ušesi in dolgo zdihoval, naposied pa rekel: Prav rad bi dal denar, gospođ župnik, prav rad — ampak, kako na} ga pa vknjfžhn? Viš ga, je vzkliknif fajmošter, kako si neumen! Zapisi te stroske med izdatke za ceste in melijoracije, saj bodo Ijudje na evharističnem Kongresu obcanom pripravljali — pot v nebesa! — Saj bf nič ne rekel, punica je Jedna in rad bi jo vzel, ampak sli-Sa! sem — hm — da je bil njen oče 18 mesecev zaprt. Bog ve, Če ima vsaj kaj denarja? — Veš. da ga ima. Zastonj ven-dar ni bil 18 mesecev zapru • * — Tako sem nesrečen! Devet frCera imam, pa noben srnibec se ne oglasi! = Veš kaj — napravi katalog svojih hčera. kakor ga delajo urarji za svoje blago, pa ga razpošlji po deželi — morda se le kdo oglasi. Oospa : Kaj hoćete? P o t e p u h : Onih pet kron, ki ega ubeglega kanalčka nazaj prinese. Gospa: A kar mi tu ponujate, to vendar ni kanalček, ampak ma-ček! Potepuht To je že res, am-pak ta maček ima vašega kanalčka v želodcu. * * — Kaj pa begaš že ves dan ;z hiše v hišo? = Stanovanje iščem za svojega hrata, pa more biti zraven kleti iz-vrsten vodnjak. rn vodnjakov nimalo nikjer več. — Saj je vender vodovod upe-ijan v vse hiše. = Da, ampak ta voda je predraga! Pomisli, moj brat kupčuje z vinom, moja svakinja pa z mlekom — kam bi pa prišla, če bi morala vodo posebe n+ačevati. • • • — Vi že zopet nimate hlapca? = Ne! Pomislite, kaj mi je zadnji napravih Naročil sem mu naj zjutraj naiprej mojega psa vzame na vrv in ga pelje na oddih, potem pa naj kuharico zbudi. A zlodej pijani je kuharico vzel na vrv in jo vlekel na cesto in jo silil. naj se — oddah-ne, potem je pa psa zbudil. Mati: Micika, pojdi v spalnico pogledat, de ura še gre. Micika (vrnivša se): Ne, mama, ura se ne premakne, samo z repom miga. * • * Pred porotnhn sodiščem. Predsednik : Torej, obto-ženec, povejte nam, kako se je začel pretep. Obtoženec: Tako-Ie je bilo, gospod predsednik. Pepe je bil pijan. Vstal >e izza mize, udaril po njej in začel kričati. Vsi skup ste osli . . . Predsednik (glasno): Obr-nite se proti gospodom porotnikorn. # Tujec: Vaš gospod uradni Tcdstojnik je znan, da se na minuto Jra uradnih ur. Kaj pa dela ves čas? Uradni sluga; Med nama povedano — očala briše. Tujec : Kako, prosim ? Uradni sluga: Oospou predstojnik ima dvoje očal. Kadar je ene osnaži!, jih dene na nos, pa začne snažiti druge, a ko natakne ta a nos, pa snaži zopet prva in tako venomer — vsak dan od osmih ziu- raj do dveh popoldne. Zdravnik : Meni se zdi, da vi v krčmi kar brez prestanka pijete .. . B o 1 n i k : O ne — vmes tuvfi "adim in šnofam. * Žena: Veš kaj — to vendar ni r^č, da se sam briješ. Hodi raje k krivcu. Mož: Kaj še — brivec je drag, '^pitnina tuđi mnogo znese, ki ko-r(odno tuđi ni tako, kakor če se do-ir'2 brijem. Žena: A, kaj! Doma pa stoje 'Jtroci okrog tebe in gledajo, kako se trijes in so se pri tej priliki od tebe lučili prav po furmaosko prekiinja-t:- Le hodi k brivcu. * 0 Župnik bere pri poroki novopo-ročencema: »2ena mora slediti možu po-vsod . . .« »Oh, Ježeš, gospod župnik,« je zavzdihnila nevesta, »pomislite vendar, moj rnož je postiljonU — Kako je neki to, da so vsi filozofi, kar jih je kdaj bik), imeli grde žene? — To je pač čisto naravno. Kdor ima čedno ženo, temu še na misel ne priđe, da bi s filozofiranjem čas tra-til. P e p Č e k (zaročencu svoje sestre): Ja, in da veste: Ko ste snoči mamici čitali svoje pesmi — še dve uri pozneje se je jokala. 2enin: Ali res? Tako je bila ginjena? Pepček: Ja, ginjena je bila; ves čas je jokala: On, pa takemu norcu naj dam svojo hčer? Jožek in Tonček sta do 5. leta spala y eni postelji. Mati ju je ločila po velikem pretepu in na podlagi na-slednjega zaslišanja: Mati: Jožek, zakaj si Tončka prvi udaril? Jožek: Ker mi ni prepustil moje polovice postelje. Tonček: Saj sem mu jo pu-stil. Jožek: Ni res. Rekel je, da ho-če imeti svojo polovico sredi postelje, jaz pa naj imam svojo polovico na obeh straneh od njega. Zato sem ga udaril in on spet mene. — Kdo ste pa vi? = Pesnik Joško Zvergu. — Saj ste se mi koj suinljivi zdeli. Zakaj naj bi se ne skušalo dose-či olajšanje, kadar prične človeka nadleg-ovati draženje h kašlju, zaduženost in krče viti kašelj, če imam.* sredstvo, ki je dobro, oknsno. zanes-Ijivo in sig-urno učinkujoče. To sredstvo je Thvraoinel Seillae iz lekarne Fragrner v Pragi. Steklenica po 2 K "20 r se dobi skoraj v vsaki lekarni, pazi pa naj se strog-o na ime preparata in ime izdelovalca. IV. b ^^^liB^^I^^^^V99E^il^F75^Siifll^H^^^^^IESHfl^fiE!S2E3E^^I^^B9SEQaH fl B ]j 3Jg Ml li *a gospode in dame razpošilja li II lili ffl tvornica sukna v Hampolca "*^ *^^ ™ • ■• asa* W Viorci franko. Tvomiik« cene. Vsakemu je znano, da ranjenih inest ne inoremo dovolj zavarovati pred onečišćenjem in da se z zastrrcp-Ijenjem prav Ial/ko izchnijo iz njih prav nevarne rane. Zato jo priporo čati, <\ hlas^k ljencp;a2IC, boljšega 2 K ^—p^.^^N^^^ 40h : priroapolbelega 2 K rcNT^f^S-^ON^ a0 h"» bcleKa 4 K; belega, ,^^^^^ ^t^J J puhp.stega 5 K 10 h; 1 kg ^fc, ^«5a5£~r~' 'M veletinegi*, snežnobelega, —ssr^^f ~^^~~* '-Ja^-^s*. puljevega 6 K 40; 8 K; S. BonischŽ^^SŽ/)*1 k* Puha sivc&a 6 K; ——----—-----——"-----^^^^^^---^-^ 7K; belefta, finega loK, najtincj$i prsni puh 12 K. — Kdor zame a kg dobi Iranko. Zgotovljene po^Jtelie ir gostonite^a rdečega, modrega. belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm do]ga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak h0. cm dolg, 6'J cm širok, napoJjen z novim, sivim, jako sthnovitnim puhastim posteljnim perjem ifiK; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12K; 14, 16 K; zgiavniki a K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 crn dolge, 1+0 cm Široke K 18—, K 14 70, K 17 80 in K 21-—; 2s:lavnild 90 cm dolgi, 7f cm širr/M K 4T-0, 5'?0 in K 5-70; podpemica iz močnatega rižastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12*80, K 14-80. Rapožiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Do voljeno je »me-njati, za neugajajoče se vrne denar. 3433 S. Benisch, Sešenice, ši. 9 53, Češko. 39^F*" Bogato ilastrovan cenlk zastooj in franko. "^BQ I vseh vrst na] se skrbno varnjejo vsakega oBečiš£en]a, ker se s tem !ahko najmanjsa ranitev razvije do prav hudih, težko celjivih ran. Že 40 let se pr&Š&O domaCe tn»ri1i^ obnaša kot omečujoče obvezilno sredsrvo, ki vleče iz rane. Varuje rane, lajSavnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaraščenje in zacelitev. 99" Po poitl se posilja mah. dan. ~mB Cei lonček 70 hel. Kdor poilje po pošti naprei 3 K ge fo vsek lekamaA Astro-Ogrske. ■ fi V Llvbllanl: lekame Jos. Mayr, dr. G. PIgvjIL M ■ Jos. Clmaftar. ■ kocke za govejo juho družbe LJebig so kocke za teboljšanje kakovosti. Njih fini, ne vsiljivi okus, ki izvira od vporabe najholfšega M ESN EGA IZVLEČKA, jih odlikuje pred vsemi drugimi izddki. Cena 9 v komad. Stran 12. SLOVENSKI NAROD. 229 štev. !S Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-:: nega blaga. :: Manufakturna trgovina MT na debelo in drobno. ^K Ljubljana, Stritarjeva ulica. Nad 30 let obstoječa, dobro vpeljana gostilna tm lepem kraju, v večiem mostu nn Kranj- skem se po* fmko agodnlmt pogofi takof oMi v naiem. o59l NatanČneje v upravniStvu »Slov. Naroda«. (evljarskega pomoćnika na novo delo sprejme takoj tfirtrej Klavora, jjovec, 6orilko. PIa»:a od kosa, ali na teden do 12 kron. 3461 Nadležne kodne I --^^. na obrazu aii na rokali ^M ^fljHa odstrani v 5 tninutah ^1 ^ sfranievalec Ul 1 • • Zaj. neškodljivo, gotov fl| uspeheh. Pusica za 4 K zadostuje. Raz- ^m 3611 pošilj.mje strogo diskretno. «| Ml 1.1. lit !ć koraterij. Draaj U. tapnff 1 §|j «* to feskt pobilo perje yUSSr tolfSe K 2-40, napolbelo K ^^jr^' 360, bek* K 480, prima mehke *^WPPPBPi K 6-—, veleprima K 720. Naj-boljše vrste snežno belo perje K 960. — IiUE!a{|S $Wil\Z modrega, belega aii rme-nega posteljnega inleta. Prav dobro napol-njeno! Pernica ali blazina, 180 cm dol ga, 116 cm široka K 10—, K 12 —, K 15— in K 18—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13—, K 15—, K 18—, K 21 —. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 3*5*3 in K 4'—, 90 cm dolg, 70 cm Širok K 450, K 550 in K 6*—. Nepovoljno se za-menja ali denar naza;. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 2915 liflkt Sadisei, LcLes St. 35, pri flznja u Cea«. I Svetovnoznano ?893 I (tkano perilol H kr. iakionskih in kr. ronmo- H I a**"*" n. ikih ćobaviteljev ■ I ' \^i fe! i Efck, LBip|-Pla|Yitz, I H ^^^^*—s. J^r Je naj elegantne} *e, najbo'.j H H ^*"" *'' praktično sn najcencje perilo H H za gospode, dame in ©troke, H H ^^^1 '-»^^ ki se na pogled •» TMKkui« H ■ J&?-'"' ^jL ^"^" r'^ 0<* P'3*11*1^**perila. ■ H y*"" ^r*' Kos stane samo par vinarjerv H H / ^___—-^"^ ^y Izogne »e rsem neorilikam, ki H V « iA ^^ 8O v iven x pranjem in lika- H || ^/^ \ ^^^^ njem. Po obrabi se »rie lahko H v^*1^ proć! Vedno uoto, brerhibno, ■ izborno sedečc perilo, ki se ■ ^^r- -~ ^ ■ ^ obnese tu'i': pri moćni trar.- H -k-w'.,"J,r.^ S~__-«^ spiraciji. Ne more se pogre* ■ k •% "s ^1 |. ' j **^ P" nobenem stanu, po- H \" 1^1 - '• m »ebno pa nm potovanju Do- H si •! ^ 1. ' i'' 'H ^iv* SC ^ Ljubljani pri: H "*" I.Htzli,ittMii tif Hi P. Iig*fa I ~~ STICI "I COGHAC | IDIIAL fijiarne destilerije CAM1S 8 STOCK i Barko vije W g v oradoo plombiraĐih steklenicah. I Dobiva se povsod! Znamenje pravega Franckovega pridatka za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tuđi ponaredbe. — Tedaj pozor pri nakupu! Pravi :Franck: izdeluje se iz naj-boljših sirovin. ■ Tovarna v Zagrebu. ■ ■ m m. ^B MMHMHBmHI ili B I %C Ira m I ft 31 [ni-jMtitfl Glavno zastopstvo za južne dcžele: V. JANACH in DRUG, Trst. Vpra^anja pa Teodorja Korna, krovca in kleparske^a mojstra v Ljubljani, kjer se izdejuiejo strelovodi, ktenarska in krovska dela \i railićneea bla^a Gospodin/e ! Pozor !! Ne kupujte presnega masla ali nadomestila žanje, dokler niste poizkusile slovite sp1o?5no znane svetovne znarake BLAINISCHEINA *^HB^ WHP^ i^B^Qk iiB|BBi ^^^^^^ ^^H^^ ^^^P" BBHIP ^H^P^ ^^E^Bc ^^^^^^ MARGARINE „UNIKUM" ni r Minska tnargar ma. S A Kl O BL AIMSCH EINOV IlUlIfllMCC se i-"'"'uje iz naičistejše go> II N I IC II M << )e resnidno edino in 9vUHIIVUin veje ,,bistne tolščc z visoko *» pravo nadomestilo za pasterizirano smetano, i a torej največjo re- presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. dilno vrednost in je ^esnično zdrav ||U||ri||y|fiC n' ^eten, nf>?o najčišći Izdelovanje UNIKU««"^^' - - BLAIKISCHEIHA „UNIKUM" 99%Jllll^Um .:a JV |0 vadnega presnega je varovano s stalno državno kontrolo in je to masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. razvidno na vsakem zavitku. Cenjena gospodin ja! '-: Ifo dajte se torej bega ti od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-: pečenje praienje ._. samo kuhanje mas|en kruh BLAIMSCHEINA „UNIKUMU MARGARINO Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko. Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. Dobro izurjen 3576 stiPAtnik 91^^VliiSi% ki je izučen tuđi za mehaniška dela in klju- Čavničar ter izvežban pri elektr. strojih, - bencin motorjih itd. - m&«^ službe Ponudbe pod „Strojnik" na upravni-štvo »Slovenskega Naroda«. Jfiaslo, malisno stupo, suhe gobe, vinski kamen jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječraen, bučne peške, ko-ruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tuđi petrolejske in oljnatesode, terraočnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina ANTON KOLENC, Celje, Graška cesta 22. 3095 večerni tečaj. Poučevalo se bo dvakrat na teden od 3.-9 — Mesečni honorar 4 S. Prlčetek pouka 15. oktobra. Pismene prijave pod nDirekte Me- thodfe" do 11. oktobra na upravništvo »Slov. Naroda«. — Pouk se le vrši, če se oglasi najmanj 15 udeležnikov. 3580 Lasne kite : Đaflineie kakovosti po 5, 7, 1 i 9 in 12 kron — vse vrste (& lasne podlage in mrežice — |fl lasulje, brade ia druge po- ^ trebščine za maskiranje vse :*v/ po zmernih cenah prlporoča .'i Stefan Strmoli, brivec in lasničan ftti. Ljubljana, pod Irančo št. 1, g (zraven ćevliarskega mostu). jK Izdeluje vsa lasnicarska dela solidno W in okusr.o. Cena za delo kite 3 K. m Kupuje zmedene in rezane ženske lase § ro najvišjih cenah. 1788 f( : Zaradi družinskih razmer : se proda takoj v w\m iadustrijskem kraju na Sp. Stajenkem trpi z il lp in ff CISl llll3 z 10 sobami za tujce in z vso potrebno opremo in gospodarskim! poslopji. Promet jako velik. 3543 Ponudbe pod „Štajersko'- na upravništvo „Slov. Naroda". Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. :• Telefon itev. 41« :: O. kl?« IJl^I'V. Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. avg. 1912 si K 74,985.480-—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Ccntrals u Hnnaja. — Ustanovljena 186*. - 2» poMUic. Ingil lllijii H|Sl. Peha Kiti (11 „ISiOliaillli tmiali"). M«m kapital in tatnt 52,000.000 kron. Preskrbovanie vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje đeaaralh vlat na hranilne Najkulantnejše izvrSevanje somu narodi na vseh tuzemsKin in mozenibKin mesun. — izpia Unii?ire brez rentnega davka kontovne kniiee ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- čevanje kuponov in izžrebanje vrednostmh papirjev. — Kupovanje tn prodajanje deviz, valut in tujih stovaniem - Denar se lahko dviea v-ak dan bre2 odpovedi. — Kupovanje in prodajanje rreanortnili novcev. - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostmh pa- p.pWeT/strogo v okviru uradnih'kurznih ponrfiL - Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih g^J'-"p'omfse^f vredno.tmli papirjev in posojua nanje. v v > ^_i__—__^_.—— Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcljah vsekdar brezplaćno. —————— 229 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 13. Iz Najboljši češki nakurm vir. lzrielovat«lj wmmw IIImJ1 _ Franc Visjan 8wi\ Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 w/B /r^ \LX m rT priporoča svojo bogato zaiogo • V^R^J 43 ■•*U| *■ *• rakl|««ili VCiy g*~ vozov. ^g Ceno posteljno perje! 1 k,? sivepa, dobrega, pui«ene^a 2 K; boljiepa 2 40 K; prima polbclega 280 K; belega 4 K; belega pahaatega 5*10 K; kg ▼elefinepa snclnobclega, puljenejra, 640 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, bclrera, finega 10K; naifmeiši prsni puh 13 K. Naručila »A h k~ napr«i franko. z$otwllene postelji lutvss fzljzz nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 Cm široka, t dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 I cm šir., polnjena % novim, sirim, prav stanovitnim puhastim oerjem 16 K; napoS I puh 20 K; puh ?4 K; posameine pernice 10 K, 11 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, I 3*50, 4 K, Pernica, 200 cm dot*a, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav- I nica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz moČnega, I črtastega gradla, 180 cm dolga, llb cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Ratpošilja ae po povzetju, I od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neug^ajavore se vrne denar — | Natancni cenovniki gratis in franko. S Benisch, DeŠenlce št. 787, Ceftko. I Avfiust Repič lodtr v Ljubljani v Trnovem. izdeluje in popravlja vsakovrstne sode jK> najniijili cenab. Kupuje in prodaja stare vinske sode. [■^IH Sledi in 1 fee, pxepi -+, ] i ^^^^^BL^^SiiŽ^^O^SB^^^i 1U}MIHIH11111!!HIH'Li^^^l^^^^5^^^^^<^=_-^t llzajZoJ: uMvičene peči) \ 1 -ceni*L s^stor^ ^%^2!i!l!i!i!lliill^^k I 23o bajni. nojsl&vL se usoA-e/nu naznard jo Ml&S^ - - x *^Mi^k ■ đcililtiph tOĐdiilJhU WJi mSl I \ ••:■•.* ■ Soojxrtjj& sflasćciisJzĐ. ■:■...........v:? ^&%M&' \ I" PRIHRANITE SI MNOGO DENARJA! SC! s s ''■šiie po vzorce ostankov! s 3 dobro Jt i» f UCICIID, I • znane g? mc9nega %* ppalne I trrdke ^ : blaga : ° svile Lt.d. I V. J. Havliček ia brat, kopallšče Poddbrady. i I Vzorci franko samo kratek cas. 2994 x Rt\Tiotako razpošiijarno iudi nove zbirko novih modnih barlientov, ilancl in jesenskega m blaga. — 1 zavoj 40 metrov krasno izbranih ostankov pralnea^a blaga za 18 kron franko ■ po poštnerii povzet-u. Od teh ne pošiljamo vzorcev. — Sacio riri nas prlstnl 1 PosDjilnica i iriiieni irodni dom; podeli za šolsko leto 1912 13 visokošolcetn Iz ustanove Franca Rapoc " pođpar po 309 K fer še Đasebel Z uslanovi po 3QQ K Pravico do teh podpor imajo dijald slovenske narodnosti (za podpor ; Rapočeve ustanove posebno iz mariborske^a in ^o^tanjskega okraja . ki dc kažejo, da so v preteČenem letu vsaki semester kolokvirali iz dveh predmeto po tri ure ali iz enega najmanj šest ur. Prošnje, obložene s krstnrrri, oziroma domoTinskimi listi, spričeva ubostva in izpitih ter z indeksi ]r vložiti pri posojilnici v Mariboru (Narodni dom) do 20. vinotoka t.! V prošnji je tuđi omeniti, uživa li prošnjik že drugod kako podporo ii v katerem znesku ter se naj tuđi navede studijski serrester. V Mariboru, dne 28. septembra 1912, 3573 Ravnateljstvo. mm Fr. S^včlk shi t\. i. puškar priporoča svojo veliko zaiogo raznovrstnih pnšk in samokresov Ustnega izdelka, i^akor tuđi belgijskih, sui&kib n teških strogo preizkUčenih pufik, za katere jamčim za dober strel Posebno pripo-ročam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Friporočam tuđi veliko zaiogo vseh lovskih potrebščin IV po najniijih cenah. "96 Popravila in naročite se izvriujejo točno in zanosiflvo. Cenovniki na zahtevanje zastonj in poitnine prosto. Blaž Jesenko Ljubljana, Start trg 11 priporoča klobuke, slamnike cilindre, čepiće itd. == najnovejše faione .-. po najnižji ceni. liDStrovtni ceniki zastonj in poštnine prosto. SV0B1^nBaiS!Vtfwi^MniTf|H^^apv»fl.irn^^Makđra Najcenejše deznike io ttle domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Viđmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Iliolji in najcenejsl nakupi Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalo^^ pravb. najfinejših Švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapest- nice.uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, na- mizna orodja itd. Zabteva|te cenik, pošljem ga zastonj! Vsa popravila izvršujem v svoji Iastn :: delavnici točno in solidno. : Teodor Kom (poprej Henrik Eorn) pokrivalec streti id klepar, vpeljalec strelofodov, ter instalater vodovodov Ljubljana. Poljanda cesta St. 8. Priporoča se st. občinstvu za izvrše-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim Skriljem z asbest-cementnini Skriljen (Eterait) patenf Hatschek z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-Gemcntno in stresno opeko. Vsa stavbinska in gaianterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišni io krtinjsla eprars. Ptstekljna posodi Poprave točno in ceno. Proračuni brezplično in post. prosto. | MW SlflU ■ * ■ najbolj&i plesk za mehka tla. I I ■■ 4kl|^" IMf^V Keil-ova bela glazara za nraivalne miže . 90 v I II III ■ inK Keil-ova voščena pasta za parkete . „ 90 „ I I ■■■%ll III IM Kei!-ov lak za pozlatenje okvirov ... 40 „ I l^^pll IMIIb Ketl-ov lak za slamnike v vseh barvah I Keil-ova pasta za čcvljc...... 30 w I I 3070 Dobiva se vedno pri Leskovicu A Medenu v Ljubljani. I Skofl« Lolui: Matej Žigon. M^fa: Valentin Lapajne. CrnomelJ: Anton Znrc --.... -w o K«mnlkt I. Petek Krani: Franc Dolenz. :: :! RađOTlflea: Oton Homan. jfovo mesto: Ivan Picek. Koćev|e: Franc Loy. :: :.* I ^|^H^^^^^HiH^||||HH^^^IHHiHHIH^BBBaliS3&&iS^H^H^^BH^^H Združeni čevljarji ?^^?^r^^ow v Ljnbliani, Wolfova nlica št. 14 priporočajo svojo bogato zaiogo obuval za poletno sezijo. Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev iastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itđ. vedno v največji izberi. Spscfaltsti za prave gorske in lovske tevlie. Izdelujejo se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tuđi popravila. Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja na:oči)a proti povzetju. — Zahtevajte cenike. i ki. pri?. zavarovatDa družba. *§e t. k:. priv. zavatov. dražba za Življenje. „Avstrijski Feniks" no Dunoju. Vplačana dehiiška glavnica K 8,000.000. Družba zavaru je: a) proti škoćam vsled o^nja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tuđi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled ©dnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zaiogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pri-delke itd.: b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah; c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla; d) raznovrstno bla^o proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz za p rt ih in odprtih prostorov; f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam. nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin. lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Delniška glavnica. . • • • K 6,000.000 Stanje zavarovanih svot . . K 230,000.000 Premijske rezerve . . , . „ 60,000.000 Letni dohodki na premijah . „ 12,000.000 Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombi naći jati. kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; h) za slučaj smrti in tnešana zavarovanja z opro-stitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosrartne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških đot plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; đ) ztvarovanje đosmrtnih rent za preskrto vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najngodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tndi za slnčaj vojske brez posebne premijske doklade itd Naiančneja pojasnila daje radovoljno Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica štev. 1. Vodja generalnega zastopa: Jos. Prosenc. Hailria in naitenelša pof V fflffliliSO z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Anfv/erpen v Hew-YerH 32 je proga Red Star Line deča zvezda Na naših parnikih Finland, Rroonland Vaderlacd, Zeeland, Lapland In Samland, ki oskrbujcjo vsak teden cb sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrnna, v,iudna postrežba in spalnice po novem urejene v'kajite za 2,4 in6oseb, za vsakega potnika cminentnepa pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhcd iz JCjubljane vsak iorek popoldnc Naši pnrniki vozijo tuđi na mesec po večkrat ćez Kanado v Severno A me riko in je ta vožnia izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik E m «t*aw UlIlvUU v Ljubljani. Kolodvorska ulica ^,> stev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tišlerju1' ■■ Najpopolnejše in zajamčeno zanesEjivo (te konstrnkcije prvo na Kranjskem) 1204 je interesentom na ogled in tuđi na razpolago za poskasnfe vožnjo pri tvrdki Karei ČamernikS Ko. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9—12. To motorno kolo je izdelek I. vrste, priporočljivo je vsakomur zlasti pa lajikom ali osebam, ki bolehajo in bi jim vožnja z motornim ko-lesom radi tresenja utegnila škodovati. Sigurna in lahka vožnja ob vsakem vremenu, bodisi dežju, blatu ali na zanemarjenih cestah. Vsled izredno mirnega delovanja stroja je vsaka utrujenost izključena, zato tuđi posebno pripravno bodisi za službene namene, kakor zabavne vožnje. Vozi brezhibno s hitrostjo 7—65 km na uro. Izvrsten jemalec ^^h klancev. Radi nedosežnega izdelka so defekti kot popravila ^^m_ ^^B malodane izključene. — Zahtevajte conih! ^^HR Stran 14. SLOVENSKI N4ROD. 229 štev. S- WRAZDIl!SRE TOPLICE <--> W Nov, zdraviliiki hotel m •loktrlčno rajcsvctljav«. "JM StaroclaTn« rodioktiTii« tfCfltM tepliofll plu» SO* C prv poročljivo proti protinu, revni, isekiaa L t 1 Pitno ?dra¥ifpiiie pti "^*"«*.* ^oi««^ » *r»t«, i*boiku, pn&, rtlUU tfUdfljCBjf M l.dicah, t ielodcu ut čr*re«ih. Elcktrič. nisili, lvfse, oglikoTOkisliaske in solnčne kopeli. ■ ¥w lete tttvorfrao. M><r<. f Mori hoteli. Prekrasna okallaa. Vojalka f««aa. \ TopUftkl w*rmTwt* tfr. J. Ustart. hiipilill wt—j. fol laj lal lol Ini [o| lol IDI fol lol lol lol tol BB^B ^B^^^H ^^^H^B ^H^I^H ^H^^^B HB^^B ^HHH^B ^^HMM HM^^H HHM^I VkiHBBi I^BI^PH ■Ml^^V Edlna zaloga izirinh nnl inlim. Avstr.-Ameriška zaloga čevljev Liiiana, nova olita 9. I 17*1 isi isi ini n?i im im isi m im im f?n fm Mihael Kastner NajceneJSi nakup za: špecerifsho Mago, kuhinjsko in živinsko sol. PetroleJ, tuđi v originalBih pločevinastih kangljah, obdavčeni in neobdavčenl benoln (ta motorfe In avtomobile). Gaso-lin, ligroln (za raisvetljavo). Enrilno olfe za Dieselove motorj«. Tseh vrst strojna ol)a. Parafin. Vse mineralne vođe in vsi proizvodi izvirkov vedno svsil v zalogL Ljubljana, Kongresni trg 10. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana: Siavnemu občinstvu v mestu in na dežeii vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagiotii vira is trakov z napisi. Zunanja narobila se izvršuiejo hitro in točno :: Cene brez konkurence. :: V zalogi je vedno do 500 kosov od 2—60 K komad, tako da si vsakdo tahko izbere. ™lff2l if^ Ljubljana, ■ lUkll^ Mostni trg 11-2. Gb nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr, EL6KTR0TetlHp mmu družba PREJE KOLBEN SU DR. PRAGA-VYSOCANY Dinamo stroji in električni motorJL :: Naprave xa električno razivetljavo In preva]anle električne sile. :: Električni obrat vseta vrit. u VentilatorfL k Tnr-bogeneratorjl, električne ielexnlce In lokomotive, terJaTi in dvigala. r Obloč-nice in iamice ¥seb vrst :: Vodne turbine vseh sestavov (PrancU, Pelton). :: Točna, cenn In bltra popravila vseb električnih strolev dragih tvrdk. s Veo potrebe za Instaliranje, a k s a ss Prvf zavod za DDiloie. Krznar in izdelovatelj iepit A. Kaiiill. Mljaiia, IMa ta priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za vojake, uradnike. železnlčarje. orožnike, gasilce itd.; kakor: čepiće, cake, sablje, rokavice, pasove, egalizirunge itd. itd. — Izdelovanje vsakovrstnih vojaških, gasilskih. društvenih, civilnih, železn i carskih, orožniških čepić itd. Cene niske, postraiba točna, 2913 Cene niike, postreiba točna. . Cenike za gasilske in orožniške uniformske predmete zastonj in pošto, prosto. krojač 40 Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča §TO]e veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaŽ£ev za gospe, nepre-mo6ljivih havelokov itd. itd. Obieke po meri se po nijnovejših vzor-cih in najnižjih centh izvršujejo. Pekainja, ; sla^čičarrsa : in Efa^airna Stari trg štev. 21. ^ Filiaie: i Glavni trg št. 6, : Kolodvorska ulica št. 6. ■ a =m ~= | a b C. Čadsž ■ H* m v Ljubljani n Mestni trg št. 14 pole; UrkinteTe maonf. trjOTine prlporoća Š ■ ■ m % ■ slamnik© H im. razno mo^o peillo, m ■ Kravate, ovratnike itd. itd. ■ Blago imam solidno, cene zraerne. Postrežem točno. ■ I = a ==~ I ■ LHIKUSCH I Ljubljana, Mestni trg 15 I priporoča svojo veliko izber I dežnikov in solnčnikov. I Popravila se izvr5ujcjo točno in solidno. s; Tevores ollni ban, Ma is lila ? Dl dld crksslikana, lakliarla, stavboa Prodajalnica s i ifiMirjii« Miklošičeva ulica št. 6. Ljililljullu nasproti hotela „Union". ---------_---- in polito ptoteia:.' 243 Deiavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. ■ Pozor! Vtlikanska zaloga! — Ogletfe si! Berite zapriseženi sts^okovnjak c. kr. dež. sod. in učitelj Glasbene Matice. »Zvezda« nasproti J iiihii^n^ linnrrrAcni frcT 5f 1^ »Zvezda« nasproti : nunske cerkve : LJUDijana, fVOngieSni Ilg 5>l. 10 . nunske cerkve : Za šolsko leto kupite na obroke od 10—15 E naprej klavir aii harmonij prvih sve-tovnih tvrdk — Bosendorier, Czapka, Stelzhammer, (nepre-kosljivi kiavirji) E Hsitzmann (naiboliši p^an^ni ali amer. har-mon:!) H6riigel(od90 K naprej). lOletna postavnoveljavna garancija ! Najemnik klavirja postane lastnik isteka dočim doseže najemnina visino kupnine. — Uglaievanie In popravila ' ■'■ - točno in ceno!-------^ Violine, tamburice, strune in vse glasb. orodje po tvorniških cenab. — Solske muzikalne kompl. v zalog.! — Zahtevajte spaclfalni cenovnik najboljših harzaonik. — 8P«F" Sparim pred nakupom event. falaifikatov in n?.videzno cenega polelna! "^BO Umi iĐ nai^osoiiEsiša MH na m\mm jugu' — Prsvzsma sesfavs orkestra?, tami), zbsrov itd. Ljubljana, Turjaski trg štev. 7. 237 za spalne In fedilse sobe, salone In gosposke sobe. Preprogs, zasiorii9 modro cl na vzmei žimcatl modrici, otroški vozičkl itd. Ustanovljena 1847, tiajcenejla ia najbitrelša vožnja v HmeilEo; parniKl „SeveronemšKeoa LIoyđa" 17 fi#J 3411 Bremna NewYork s cesarskimi brzeparnibi „KAISEH WIL^£LM"V „KRONPHINZ Wn.HELMfS9 „KAISEH VILHELM d. GROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. » Natančen, zancsljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega fl) parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških železnic dobite j£ ▼ Llublfasi edino te pri p^^ mm 1111), Kolodvorska ta štev. I i nasproti o'očeznani gostilni „pri starem Tišlcrju". Odbod Iz Ljubljane Je vsak torek, ćetrtek in soboto. — Vsa mmm pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — ■»■ Postreiba poštena, reelna in solidna. b Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor lolorađa Meksiko, Kaliforntjo ^9 Arlzoaa, Utah, Wioming, NcTada, Oregon in Washinetoo nudi naša 4ruštvo posebna N ugodno in izredno ceno čez Oalveston. Odhod na tej proisd 12 Bremn O enkrat mesečno. ^r se dobivajo pa tuđi listki preko Baltiraora in na vse ostal« de\e sveta kakor Wl BraiiUjt, Kubo, Bncnos-Aires, Colorado, Siagaporc t Avstralijo Ud. 229 štev. SLOVENSKI NAROD, Stran 15. Tomosovo ±: žllndro: je najcenejše in skozi desetietja preizkušeno najboljŠe fosfornokislo gnojilo za travnikev pašnlke in deteljišča, pomnoži dvakrat do trikrat pridelek ter izbolj$a tuđi kakovost rastlo:0'XBtibmiXn "Dunnj.IH: Veli!" izbira jesenskih in zimskih novosti! lim blago za oospođe in dame. Soilnoto Mi Zameti in plišL Barhentl. . DuKo perilo ipo io po ni. Opreme za neueste. Bluze in spolni plošci. Damske nosavice. Tuzeinske in prlstne perzijske preproge, kozličine, zastorji, stori v bogati izbiri!