Ljubljana, četrtek', 3. marca 1949
UREDNIŠTVO IN UPRAVAl
LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA *TKV. ■ TELEFON 53-21 DO 55-24
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
PoStabu plačani v xolovfal
Leto X., Štev. 52. — Posamezna številka 2 din
IM8BRA X N I O DOCLIS LJUBLJANA
XELEFON 38-32 18 33
rOŠTNl ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV *■90601-1
OGLASI PO CENIKO
MESEČNA NAROČNINA 13 DIN
GLASILO OS
obodilne FRONTE
SLOVENIJE
Predvolivna dejavnost organizacij Osvobodilne fronte Slovenije
V goriškem okraju tekmujejo za volitve v spomladanskem delu na polju
V predvolivni kampanji so frontne organizacije razvile vsestransko delavnost. Ne samo frontni odbori, ampak rse ljudstvo je v tem času dalo vrsto novih predlogov za zboljšanje političnega dela v organizacijah in sprejelo nove obveznosti v prostovoljnem delu, v organizaciji delovnih brigad in v pomoči frentovcev pri z.a-duržnih ekonomijah, zadrugah in državnih posestvih pri spomladanskih delih na polju.
Predvolivni sestanki se po vseh okrajih nadaljujejo. V goriškem okraju je bil:) doslej že preko 160 predvoliv-nih Mvtcakcv. Stoodstotno so bili obiskani v hnki v vaseh na Krasu, v Čepovanu, Lokvah, Zapotcku in še v nekaterih kr—jih- Ti sestanki so povsod zelo živahni, ljudstvo aktivno sodeluje pri sestavi kandidatnih list. Tako so n. pr. v neki vasi v Brdih na množičnem sestanku sprejeli kar dve kandidatni listi in čeprav to ni nujno potrebno, le dokazuje da ljudstvo res z zanimanjem sodeluje pri pripravah in da ho tudi pri volitvah in worn nadaljnjem delu OF. V toplih sončnih dneh tamošnji kmetje že orjejo in sejejo, saj v predvolivni kam-nar ji tekmujejo med seboj, kdo ho bolje in hitreje obdelal svojo zemljo. Posebno delovni so v Zapatokn; var ščani so na sestanku sprejeli za pred-volivno obveznost, da bodo do 15. marca popravili krajevno cesto. Vsak dan dela na cesti do 95 % vaščanov, doma ostajajo samo bolniki in starejši, za delo nezmožni ljudje. Vasi Bitež in Grgar tekmujeta med seboj v izvedbi volitev. Organizirali so že služi»
obveščanja, da borio na dan volitev sproti obveščeni o poteku in izidu volitev v posameznih krajih. Kurirske zveze so pripravljene, določena so zbirna središča, organizacija Ljudske tehnike pa bo organizirala 15 motoristov, ki bodo po teh središčih pobirali poročila.
Tudi v sežanskem okraju je živahno. V Velikem Dolu so fron lovci na predvolivnem sestanku razkrinkali vaškega mogotca, ki je skušal razbijati enotnost v organizaciji Fronte in omalovaževati njeno delo, ter ga izključili iz svojih vrst.
V petek bodo še konference voliv. nih komisij na 9 sektorjih, v oddalji-nejših krajih pa na sedežih krajevnih odborov Fronte.
Vaške organizacije OF si napovedujejo tekmovanje, da bodo končali volitve do 9- zjutraj: razen v Komni in Divači, kjer je precej ljudi službeno zadržanih in bodo lahko prišli šele kasneje na volišče. Poleg volivne komisije so postavili še okrajno tekmovalno komisijo, ki 1» vodila tekmovanje med frontnimi organizacijami. Na «lan volitev bodo na KI centrih sprejemali poročila, obenem pa bodo na teh centrih najboljši aktivisti dajali potrebna pojasnila in nasvete krajevnim volivnim komisijam.
Vse te živahne priprave dokazujejo, da se ljudstvo močno zanima za volitve in aktivno sodeluje pri sprejemanju kandidatnih list. vključevanju novih članov v OF in hoče, da bodo voljeni v organizacije OF res pošteni delovni ljudje.
V Kuštranovcih so podvojili šievilo članov
Na predvolivnih sestankih Osvobodilne fronte po vaseh mursko-sobo-škega okraja člani Fronte ugotavljajo, da je treba za zboljšanje -dela Fronte izločiti iz svoje srede vsè. tiste, ki delo frontnih organizacij namerno zavirajo in mu škodujejo, v Fronto pa je treba pritegniti nove delavoljne in pospone ljudi.
Predvolilni sestanki so bili že v 50 vaseh. Rogaševski sektor je napovedal tekmovanje vsem ostalim sektorjem. Na predvolivni konferenci so frontovci vasi Rogaševci sklenili, da bodo pritegnili v fronto 90“.« vseh volivnih upravičencev v vasi, ki so se pokazali vredni, da postanejo njeni člani. V bodoče bo Fronta sklicevala mesečne sestanke odborov vseh množičnih organizacij. Predstavnike posameznih organizacij bedo vključili tudi v vaški odbor OF kot redne člane odbora. Obvezali so se, da se bodo volitev delegatov za okrajno skupščino udeležili stoodstotno.
Pri vključevanju novih članov sta po dosedanjih poročilih najboljša sektorja Križevci in Beltinci. V vasi Melinci je vstopilo v fronto 35 novih članov. V Kuštanovcih, kjer je bilo doslej 60 frontoveev, se je število dvignilo na 120. Na predvolivnem sestanku v Stru-kovcih so čiani Fronte, — potem ko so izbrali volivno komisijo in predlagali delegate za okrajno skupščino, — sklenili, da bodo še letos zgradili zadružni dom v vasi.	H. K.
Okrajni odbor OF Celje -okolica je napovedal predvo-livno tekmovanje okrajnemu odboru OF Krško
Za volitve delegatov za okrajne konference in volitve v vaške sekretariate je okrajni odbor OF Celje -okolica napovedal tekmovanje v na-
slednjih točkah: 1. kje bodo ob udeležbi vseh članov volitve najprej zaključene:	2. kje bo največ dobro
pripravljenih predvolivnih sestankov;
3.	kje bo povprečna udeležba na predvolivnih sestankih večja, kje bodo glede na volitve in bodoče delo sprejeti najboljši sklepi: 4. kje bo poročevalska služba boljša, in 5. kje bo procentualno pridobljenih več novih članov.
Podružnica sindikata poštnih uslužbencev v Celju napoveduje tekmovanje za volitve vsem poštnim podružnicam Slovenije
6.	marca, na dan volitev v odbore OF bodo telegrafsko-telefonski uslužbenci v Celju delali ves dan neprekinjeno in zastonj, da bi tako tudi oni pomagali pri čim boljši izvedbi volitev. Pri tem napovedujejo tekmovanje za največ prostovoljnih delovnih ur in za koliko bodo s tem zmanjšali izdatke OF; dalje, za najboljšo organizacijo telefonske službe na dan volitev in za najboljšo tehnično službo za preprečevanje in odstranjevanje napak na medkrajevnih in krajevnih telefonskih linijah.
Poročila o uspehih tekmovanja bo sprejemal republiški odbor sindikata PTT uslužbencev, ki bo nato 10. marca določil najboljši kolektiv.
Predvolivno tekmovanje terenov II. rajona v Ljubljani
II.	teren II. rajona (Siška-Bežigrad) je sprejel na predvolivnem zborovanju vseh članov Osvobodilne fronte sklep, da napoveduje tekmovanje vsem terenom II. rajona. Tekmovali bodo v tem, kateri teren bo najbolje organiziral propagando za sto odstotno udeležbo na volitvah in čim hitrejšo izvedbo volitev in pa v tem, kateri teren bo zajel na dan volitev največ ljudi za prostovoljno delo.
Predvolivna posvetovanja v Bosni in Hercegovini
V	vgeh mestih Bosne in Hercegovine so konference in posvetovanja pred volitvami za odbore Ljudske fronte. Najuglednejši voditelji bodo obiskali posamezne okraje ter se udeležili posvetovanj.
V	prvem rajonu Sarajeva je bilo 22 predvolivnih konferenc, v drugem 37, v tretjem 24, v četrtem rajonu 22 konferenc. a v mestnem naselju Ilidže 11 konferenc in 12 sej. Ob pričetku prihodnjega tedna se bodo začele v vseh osnovnih organizacijah konference, na katerih bodo izbirali kandidate za sekretarje osnovnih organizacij kakor tudi kandidate za delegate na rajonskih volivnih konferencah; ulični odbori pa imajo seje, na katerih razpravljajo o načinu volitev in o kandidatih.
V	sarajevskem okraju so že izvedli skoraj vse tehnične priprave za volitve novih odborov Ljudske fronte; v vseh krajevnih področjih so ustanovili voiivne odbore in volivne komisije.
Predvčerajšnjim je bil sestanek aktiva agitatorjev odbora Ljudske
fronte v Konjicu. Sestanka se je udeležil predstavnik glavnega odbora Ljudske fronte za Bosno in Hercegovino Ibro Sator, ki je v svojem govoru naglasil velik pomen bližnjih volitev. Po tem sestanku so odšli agitatorji okrajnega odbora LF na teren, kjer bodo imeli vrsto predvolivnih konferenc po vaseh in zaselkih ko-njickega okraja.
Na sestanku v Sanskem mostu so si predstavniki množičnih organizacij napovedali medsebojno tekmovanje v izvedbi volitev na svojih področjih.
Predvolivne priprave v Srbiji
Po vsej ljudski republiki Srbiji pripravljajo volitve za delegate Ljudske fronte Srbije za III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. V mnogih organizacijah Ljudske fronte pripravljajo tudi volitve za frontne organe. Predvolivne konference so zelo žive. Poleg političnih vprašanj obravnavajo kandidatne liste in dajejo priznanje najbolj zaslužnim članom Ljudske fronte.
Danes ob 8. zvečer bo v avli gimnazije v Peričevi ulici za Bežigradom v Ljubljani predvolivno zborovanje vseh članov Fronte bežigrajskega okoliša. — Govoril bo čian CK KPS in predsednik planske komisije pri vladi LRS tov. Sergej Kraigher.
Kmetje —zadružniki
Uspehi največje obdelovalne zadruge v državi
pripovedujejo o svojem delu
Z zasedanja prve zvezne konference kmetov-zadružnikov v Beogradu
Na veliki zvezni konferenci kmetov-zadružnikov v Beogradu se je v torek po temeljnem referatu zveznega ministra za kmetijstvo Mijalka Todoroviča razvila živahna diskusija, v katero so posegli številni kmetje zadružniki, delegati kmečkih obdelovalnih zadrug in kmetijskih zadrug.
Z velikim zanimanjem so udeleženci poslušali delegata Nikolo Lakiča iz obdelovalne zadruge »Crveni proletera v Kačarevu (pančevski okraj), ki je dejal, da so zadrugo leta 1946 ustanovili po večini invalidi iz narodno osvobodilne vojne. V prvem letu obstoja so morali premagati velike težkoče. Niso imeli strojev, živine in orodja, težave so jim delali sovražniki izven zadruge. Toda vse ovire so premagali. Danes je ta zadruga ena izmed največjih in najbolj urejenih v državi. Lani so pridelali
17.4	met. stota pšenice na oral in 385 stotov sladkorne pese. Dobili so tudi živino in so lani lahko že oddali
46.000	1 mleka. Vse presežke so oddali državi po vezanih cenah. V zadrugi vlada prava demokracija, kar je zlasti pomembno, ker so v zadrugi včlanjeni kmetje raznih narodnosti. Tako so vzorno uresničili načelo bratstva in enotnosti naših narodov. V zadrugi je tudi 18 slepih invalidov. Vsak od njih pomaga po svojih močeh. Kot odgovor na klevete, ki so bile naslovljene na naše državno vodstvo in našo Partijo, so zadružniki lani odgovorili z zaobljubo, da bodo plan za leto 1948 presegli za 25%, kar so tudi izpolnili.
Delegat splošne kmetijske zadruge v Bački Topoli Janoš Balog je pripovedoval, kako je njegova zadruga s svojim delom pripomogla k ustanavljanju obdelovalnih zadrug. Da pomaga kmetom pri obdelovanju, je kupila tri traktorje, dva mlatilna stroja in razno drugo orodje. Uspešno je izvedla kontrahiranje konoplje, sončničnega semena in sladkorne pese. Ustanovila je zadružno ekonomijo, na kateri je pokazala kmetom prednost strojnega obdelovanja. Na zadružnih sestankih so mnogo razpravljali o obdelovalnih zadrugah in kmalu so v Bački Topoli ustanovili kmetje dve obdelovalni zadrugi, v katerih je danes včlanjenih 170 družin, ki obdelujejo 2400 oralov zemlje. V Gornjo Rogatieo so poslali traktor, mla-tilni stroj in traktorski plug. Okrog te majhne strojne postaje so se kmetje zbrali k skupnemu delu in kmalu ustanovili svojo obdelovalno zadrugo. Danes je v okraju Bačka Topola poleg 20 splošnih kmetijskih zadrug že 32 kmečkih obdelovalnih zadrug.
O uspehih kmetijskega zadružništva v svetonikolskem okraju v Makedoniji je poročal Dobro Manevski. Obdelovalna zadruga, ki so jo ustanovili leta 1947, je imela sprva precejšnje težave, zlasti ker ni bilo živine. Danes pa imajo zadružni hlev za 60 glav živine in vrhu tega 10 parov vprežnih konj in 900 ovac. Medtem ko je bilo lani v okraju 6 obdelovalnih zadrug, je njihovo število ob lanskih uspehih letos naraslo na 36.
Kratkotrajno zasmehovanje
Z velikim zanimanjem so zborovalci poslušali besede Milora Djor-djeviča, delegata kmečke obdelovalne zadruge »Proleter« iz Deča, ki je danes ena največjih obdelovalnih zadrug v Sremu. V to zadrugo je leta 1946 vstopilo 12 družin siromašnih kmetov in agrarnih interesentov, ki prej niso imeli zemlje. Imeli so samo tri majhne bosanske konje in slab kmetijski inventar. Špekulanti In vaški bogataši so zasmehovali zadružnike in so zadrugi napovedovali popoln polom. Od krajevnega ljudskega odbora so kmalu dobili še nekaj potrebne zemlje in seme, pomagala pa jim je predvsem strojno-traktorska postaja. Ob velikih naporih so premagali začetne težave. Leta 1947 je
vstopilo v zadrugo še 10 kmetov, po večini komunistov. V tem letu so dosegli prve uspehe, ko so pridelali na hektar povprečno po 18 metrskih stotov pšenice na oral in 31 metrskih stotov ječmena. 2e v tem letu so dosegli večje dohodke kakor samostojni kmetje na vasi. Razvili so tudi živinorejo. Ob koncu lanskega leta se je v tej veliki sremski vasi začelo splošno gibanje za ustanovitev obdelovalnih zadrug. Pojavila se je tendenca, da se v vasi ustanovi več zadrug, kar so pio-pagirali tisti, ki jim gibanje za ustanavljanje zadrug ni šlo v račun. Partijska organizacija v vasi pa je to pre-p'rečila. Kmalu so mali in srednji kmetje začeli množično vstopati v zadrugo. Na pobudo partijske organizacije je zadruga sklenila, da sprejme v zadrugo tudi vse tiste stare ljudi, ki so izgubili svoje otroke v osvobodilni borbi ali pa niso imeli delovne sile, sami pa se niso mogli vključiti v delovne brigade. Ker so vaški špekulanti in bogataši plašili te ljudi, da jim v zadrugi ni mesta, je partijska organizacija po svojih odposlancih obšla vse hiše in tem ljudem pojasnila, da bodo lahko tudi stari ljudje, ki ne morejo več delati po delovnih dneh, dobili v zadrugi primeren delež skupnega pridelka. Delegat zadruge iz Deča je tudi poročal, kako so se dvignili dohodki zadružnih članov. Lani je povprečno vsaka družina treh članov zaslužila nad 5000 kg pšenice, 3500 kg koruze in ustrezajočo količino drugih pridelkov ter vrhu tega v denarju povprečno po
50.000	din, od tega do 25.000 din v bonih. Uspeh te zadruge je mnogo pripomogel, da je danes v zemunskem okraju že 11 vasi, kjer so vsi kmetje vstopili v zadrugo, in da je sedaj od vseh kmečkih gospodarstev v zemunskem okraju že 82 «/o včlanjenih v kmečke-obdelovalne zadruge. Dnevno pa vstopajo še novi člani in tako bodo kmalu vsi delovni kmetje v zemunskem okraju vključeni v kmetijske obdelovalne zadruge. Tako so zadružniki obdelovalne zadruge »Proleter« dokazali vsemu svetu in vsem obrekovalcem, da se pri nas v resnici gradi socializem na vasi.
Primer dobre splošne kmetijske zadruge je zadruga v vasi Kuče v okraju Velika Gorica. Ze v zgodnji jeseni so lani ustanovili zadružno ekonomijo, obsegajočo 61 ha, že do zime so posejali 28 ha, ostanek pa bodo posejali spomladi. Zadruga je ustanovila živinsko farmo, razvila zadružno čebelarstvo, ustanovila drevesnico, kolarsko, kovaško, čevljarsko, krojaško in mizarsko delavnico, zgradila je velik zadružni dom in izvršila obsežna dela za elektrifikacijo vasi. Razvila je kulturno prosvetno delo, ustanovila knjižnico in tako pritegnila veliko večino članov zadruge k aktivnemu delu v zadrugi.
Naša največja obdelovalna zadruga
Velike uspehe lahko zabeleži zadruga »Njegoš« v Bački, ki ima sedaj že 930 včlanjenih kmetijskih gospodarstev in skupaj z ohišnicami okrog
10.000	oralov zemlje. V tej zadrugi, ki je največja v naši državi, so delo organizirali v okviru štirih rajonov. Za delo v vsakem rajonu je odgovoren poseben član upravnega odbora. V rajonih pa so organizirane brigade, ki se dele na skupine in delajo po normah. Dobra organizacija brigadnega načina dela, zgrajena na podlagi izkušenj, je mnogo pripomogla k uspehom te zadruge. S pomočjo ljudske oblasti je zadruga dobila 30 traktorjev, ki delajo izključno za zadrugo. Iz vrst zadružnikov pa so usposobili že 70 traktoristov. Delegat te zadruge Božidar Popivoda je povedal, da si je zadruga za letos postavila plan, po katerem bo pridelala za državo 100 vagonov semenja, hkrati pa bo pridelala vse potrebno seme za lastne potrebe. Da so posejali 500 oralov z deteljo, so morali še lani plačati za na-
kup deteljnega semena 1 milijon din. Plansko razširjenje krmne baze pa je letos omogočilo zadrugi, da redi razen druge živine 400 krav in konj.
Tudi zadruga »Novo doba« iz Iriga je dosegla lepe uspehe, ko je uvedla brigadni desetinski sistem dela, medtem ko je imela prej v zvezi z organizacijo dela vedno težkoče. Delegat te zadruge Stevan Mitraševič je v tej zvezi poudaril važnost pravilne razdelitve delovne sile za posamezna težja in lažja dela. Zadruga je poleg poljedelstva razvila živinorejo, vrtnarstvo in druge panoge kmetijstva in tako omogočila zaposlitev vsem zadružnikom, tudi tistim, ki lahko opravljajo le lažja dela. V vinogradništvu je zaposlila tiste člane, ki so sicer telesno krepki, vendar zaradi družine ne morejo vsak dan na delo. V vrtnarstvu pa zaposluje zadruga ljudi, ki so slabotnejši in ne morejo opravljati težkega dela. Sprva so imeli težave, kako dobiti ljudi za gojitev živine. Tega dela so se navzlic višjim nagradom izogibali zadružniki, to pa predvsem zaradi tega, ker niso imeli nikoli prostega dne. Zato je zadruga organizirala živinorejsko brigado in ji dodelila še 100 oralov zemlje. Člani, ki obdelujejo to zemljo, sedaj zamenjujejo člane brigade, ki redijo živino, da imajo tudi proste dneve. Ta način organizacije dela se je prav dobro obnesel.
Pozdravi delavcev naših tovarn za kmetijske stroje
Med zasedanjem konference so pre-čitali dve brzojavki delovnih kolektivov naših tovarn za kmetijske stroje. Delavci tovarne »Sumadija« obljubljajo v tej brzojavki kmetom-za-družnikom, da bodo posvetili vse svoje sile izpolnitvi plana proizvodnje kmetijskih strojev, ki ga bodo še presegli, da omogočijo zadrugam izpolniti postavljene naloge in da bi se čim več kmetov prepričalo o prednosti strojne obdelave zemlje na zadružni podlagi.
Drugo brzojavko je poslal delovni kolektiv tovarne kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu. V tej brzojavki sporočajo delavci tovarne »Zmaj« kmetom-zadružnikom tovariške pozdrave z najboljšimi željami za nadaljnje uspešno delo. Delovni kolektiv tovarne »Zmaj« bo pomagal kmetom-zadružnikom pri naporih za čimprejšnjo mehanizacijo našega kmetijstva. Dal bo našemu kmetijstvu zlasti mlatilnice, ki smo jih prej uvažali iz inozemstva, zdaj pa jih izdelujemo doma.
Tretji dan konference
Beograd, 2. marca. Danes dopoldne se je nadaljevala prva zvezna konferenca kmetov-zadružnikov z diskusijo k referatu zveznega ministra za kmetijstvo Mijalka Todoroviča. Govorili so delegati iz raznih krajev naše države. V imenu makedonskih zadružnikov je govoril Stevan Matevski, ki je poudaril, da so bile v februarju po objavi resolucije II. plenuma CK KPJ ustanovljene številne nove obdelovalne zadruge, tako da jih je sedaj v Makedoniji že 330; med njimi je 60 zadrug, v katerih so včlanjena vsa gospodarstva dotičnih vasi. Tudi drugi govorniki so se po vrsti oglašali k besedi. Govorili so j izkušnjah in problemih svojih obdelovalnih zadrug, kmetijskih zadrug in zadružnih zvez, o načinu, kako so te probleme reševali, in o uspehih, ki so jih dosegli.
Pozdrav zadružnikov s Svobodnega tržaškega ozemlja
V popoldanskem zasedanju je Her-minij Medica pozdravil konferenco v imenu zadružnikov s Svobodnega tržaškega ozemlja pod našo vojašKO upravo. Čeprav so na Svobodnem tržaškem ozemlju drugi pogoji, tamošnji delovni kmetje kljub temu ustanavljajo kmečke obdelovalne zadruge. Zahvalil se je Jugoslovanski armadi, ki spoštuje in varuje prid.<-bitve narodnoosvobodilne borbe, kar omogoča, da se na Svobodnem tržaškem ozemlju pod jugoslovansko upra-I vo lahko močno razvija zadružništvo.
Zadružniki s tega ozemlja izkoriščajo . uspehe in izkušnje jugoslovanskih zadružnikov. Zato bodo sklepi te konference o socialistični preobrazbi ; kmetijstva v skladu s sklepi H. plenuma CK KPJ služili tudi zadružnikom na Svobodnem tržaškem ozemlju 1 za orientacijo. Izkoriščali bodo izkuš-! nje jugoslovanskih zadružnikov, ker so prepričani, da je Jugoslavija na pravi poti in da je vse tis.o, kar govore o Jugoslaviji v državah ljudske demokracije, kleveta. Jugoslovanski zadružniki dokazujejo s svojim delom, da res grade socializem. Prav zato ro delovni kmetje na Svobodnem trža-j škem ozemlju prepričani o pravilni politiki Komunistične partije Jugosla-I vije s tov. Titom na čelu. V novi Jugoslaviji vidijo socialistično državo, ki gradi srečno življenje na vasi. Govor zastopnika zadružnikov s Svobodnega tržaškega ozemlja so zborovalci ponovno prekinili z dolgotrajnim sifitkjtttah
V naših gozdovih so pripravljene velikanske skladovnice posekanega lesa, ki n (Bonusa čijogrei spenti sa žage is leene obrat#»
Vojvodinska kmečka obdelovalna zadruga »Njegoš« v Lovčencu je največja obdelovalna zadruga v naši državi. Njeni uspehi pričajo, da jo lahko prištevamo tudi med najboljše.
Zadruga ima okoli 10.000 oralov zemlje. Vse svoje posestvo je razdelila na štiri rajone in organizirala za obdelovanje 28 brigad, ki so razdeljene na skupine po 8 do 12 zadružnikov. Nekatere brigade so se posebno izkazale in dosegle mnogo višje donose, kakor so jih predvideli v planu. Tako je plan predvideval, da bodo pridelali 35 stotov konoplje za vlakno na hektar, dejansko pa so pridelali 51 stotov. Znatno višji je bil tudi donos ječmena. Velike uspehe so zadružniki dosegli v živinoreji, kjer se je n. pr. število bikov povečalo za 12%. krav za 23 %, ovc za 834 % in plemenskih svinj za 679 odstotkov.
Zadruga je oddala državi 789 vagonov raznih kmetijskih pridelkov. Vrednost delovnega dneva se je letos povečala za 20 do 30 % v primeri z lanskim letom. Številni zadružniki, ki so lani marljivo delali, so zaslužili velike količine živil, znatne vsote denarja in bonov za nabavo industrijskih izdelkov. Tako je Miljutin Gojanovič 8 tremi člani družine imel ob koncu leta 748 delovnih dni in je zanje dobil okoli 6.000 kg pšenice, 5.200 kg koruze, 96.570 din v denarju in 34.800 din v bonih. Branko Kljakič je sam imel 308 delovnih dni in je zanje dobil okoli
2.500	kg pšenice, nad 2.000 kg koruze,
40.000	v denarju in okoli 13.000 dinarjev v bonih.
Država je zadrugi zelo pomagala, zlasti pri njenih kapitalnih investicijah. Zadruga je lani dobila 30 traktorjev, 10 mlatilnic, večje število plugov in drugih strojev ter orodja.
Zadruga je lani živahno kulturno in politično delovala, zlasti veliko pozornost je posvečala strokovni izobrazbi svojih članov. Ima svojo knjižnico, svoj kino in razne tečaje.
Obdelovalna zadruga »Petar Stambolič« je sprejela 221 novih članov
Te dni sta se Indjiji združili kmečki obdelovalni zadrugi »Partizan« in »Udarnik« v enotno kmečko obdelovalno zadrugo »Petar Stambolič«. Na občnem zboru, ki je obravnaval združitev obeh zadrug, so razpravljali tudi o 254 prošnjah, ki so jih predložil! kmetje iz Indjija in okolice za vstop v zadrugo. Občni zbor je sprejel v zadrugo 211 novih gospodarstev, medtem ko bo 22 prošenj rešil upravni odbor, ko bo ugotovil resničnost raznih podatkov. V zadrugo pa niso sprejeli -21 prosilcev, ki so znani lenuhi, špekulanti ali nemoralni ljudje. Med samim občnim zborom je predložilo prošnje za vstop nadaljnjih 20 kmetov.
Ustanovitev zveznega instituta za mehanizacijo kmetijstva
S posebno uredbo, ki je izšla te dni v zveznem »Službenem listu«, je zvezna vlada ustanovila v okviru ministrstva za kmetijstvo zvezni institut za mehanizacijo kmetijstva s sedežem v Beogradu. Naloga instituta je, da raziskuje razne tipe kmetijskih strojev in orodja in ugotavlja možnost njihove uporabe v raznih kmet. področjih naše države. Prav tako bo ta institut daial predloge za tipiziranje in tipe kmetijskih strojev in orodja za posamezne kmetijske rajone. Raziskoval bo stroje in orodje, da bo lahko dajal predloge tehničnih delovnih norm za posamezne tipe strojev. Raziskoval bo pogonsko gorivo in mazivo glede njegove uporabnosti za stroje in orodje in se splošno bavil z znanstvenim raziskovanjem vseh vprašanj kmetijske mehanizacije.
Z ustanovitvijo instituta preneha delovati zvezni zavod za mehanizacijo kmetijstva, katerega posle prevzame v celoti novo ustanovljeni institut.
Pri gradnji proge Kumanovo—Sv. Nikola so prebili dva največja predora
Lani v jeseni so začeli v Makedoniji graditi normalnotimo železniško progo Kumanovo—Sv. Nikola—Ovčje polje, ki bo povezala plodno . Kumanovsko •polje, severovzhodno od Skoplja, z Ovčjim poljem oziroma s progo Ve-les—Stip—Kočane ob reki Bregalnici. V oktobru so začeli graditi dva največja objekta na progi, predora št. 3 in 4 na sedmem odseku proge. Takrat so se delavci zavezali, da bodo oba predora prebili do konca februarja, to je 2 meseca prej, kakor je določeno v operativnem planu.
Pri gradnji tega predora so zaposleni minerji z mladinske proge Sa-mac Sarajevo, ki so se že odlikovali ob gradnji predora Vranduk. S pomočjo mladih tovarišev Makedoncev so sprejeto obveznost častno izpolnili. Ze 19. februarja so prebili predor št. 3,
25.	februarja pa predor št. 4, največji predor na progi. Zgraditi je treba še sedem nadaljnjih predorov, ki pa so manjši. Pri prebijanju obeh predorov so preizkušeni mladinci-minerji po večini Ličani in Bosanci usposobili 40 minerjev, ki bodo v kratkem obisk«*-vali še poseben tečaj.
Dr. "Beblerjev odgovor dr. Gruberju
Priznati je treba, da ]e sedanja meja na Koroškem nepravična in da jo je treba spremeniti
Besedo imajo sedaj zahodne velesile, ki naj povedo, ali so pripravljene opustiti svoje dosedanje stališče, ki je edina ovira za sklenitev mirovne
pogodbe z Avstrijo
London, 1. marca (Tanjug) Na po-nedeljski seji namestnikov ministrov za zunanje zadeve, ki ji je predsedoval ameriški delegat Reber, Je avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Gruber odklonil predlog vlade FLRJ za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Branil je nedotakljivost avstrijskih meja in odklonil takšno mirovno pogodbo, ki bi upoštevala upravičene zahteve Jugoslavije po spremembi ju-goslovansko-avstrijske meje.
Ko je nato prešel na vprašanje položaja koroških Slovencev v Avstriji, dr. Gruber ni hotel priznati koroškim Slovencem njihove nacionalne, demokratične, gospodarske in druge pravice, temveč je samo hinavsko trdil, da »uživajo jezikovne manjšine v Avstriji vso zaščito, za katero jamči avstrijska ustava«. Odklonil je tudi predlog jugoslovanske vlade o avtonomiji dela Slovenske Koroške in o manjšinskih pravicah Slovencev in Hrvatov izven avtonomnega področja. Trdil je, da današnja avstrijska pokrajina Koroška, kjer koroškim Slovencem odrekajo tudi najosnovnejše nacionalne in demokratične pravice, »uživa samoupravo v najvišji stopnji«.
Ko je govoril o reparacijah, ki bi jih morala Avstrija plačati Jugoslaviji, ker so avstrijske čete pomagale ropati in uničevati jugoslovansko premoženje med nacistično okupacijo Jugoslavije, je dr. Gruber izjavil, da Avstrija nikdar ne bo privolila v reparacije in dodal, da bi bila nasprotna rešitev tega vprašanja kršitev potsdamskih sklepov.
G®ver dr. Beblerja
Na torkovi seji namestnikov zunanjih ministrov, ki ji je predsedoval francoski delegat Berthelot, je pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler odgovoril na včerajšnje navedbe avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja in dejal
«Gospod predsednik! Na koncu svojega včerajšnjega govora Je dr. Gruber izjavil, da želi njegova vlada skleniti pogodbo, in pomiriti duhove v Evropi in pričeti novo dobo prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo.
Ugotoviti pa moram, da nas stališče avstrijske vlade, takšno, kakor izvira iz govora gospoda Gruberja glede vprašanj, ki jih tukaj obravnavamo, ni prepričalo, da ta vlada v resnici želi pomirjenje duhov in prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo. V navedbah gospoda Gruberja boste zaman iskali dokaze o duhu pomiritve v glavnih vprašanjih, ki nas ločijo, a glavno vprašanje je vprašanje meja. Kako bi bilo trajno prijateljsko sodelovanje mogoče med dvema državama, katerih skupna meja je kričeča krivica, ki globoko žali občutke zatiranega ljudstva? Kako naj bi pomirili duhove, ako neki narod vsak dan posluša obupne krike svojih bratov po krvi in jeziku z druge strani državne meje, kjer sosednji narod po svojih voditeljih pritegnjen v politiko zatiranja neke pomembne manjšine, zasužnjene proti svoji volji in žrtve zgodovinske krivice.
Gospod Gruber seveda ne opravičuje krivic in zatiranja. On jih zanikuje. Da bi ovrgel slovenski značaj južne Koroške, se sklicuje na popis prebivalstva iz leta 1934, ki pa je tako grda potvorba, da so ga celo nacisti demantirali. Nacisti so namreč leta 1939 na novo popisali prebivalstvo In zabeležili 20.000 Slovencev več kakor pri popisu prebivalstva leta 1934. Koliko velja popis prebivalstva iz leta 1934, se jo ponovno pokazalo po sedanji vojni, ko je izdala pokrajinska vlada zakon o dvojezičnih šolah. Za veliko število vasi, v katerih ni bil leta 1934 zabeležen niti eden slovenski prebivalec (na pr. Pokrče, Temnica, Mali Sv. Vid, Spodnja vas), vasi v katerih je popis prebivalstva iz leta 1934 zabeležil enega samega slovenskega prebivalca (na pr. Sv. Martin na Dholici, Vetri-nje, Podkrnos, Marjeta), za občino Trnja vas, kjer je popis odkril samo 7 Slovencev. Ta dekret iz leta 1945 je določil, da se odpreta celo dve dvojezični šoli.
Sicer pa gospod Gruber sam demantira avtentičnost rezultatov tega popisa s tem, da navaja njegove rezultate za okrožje Velikovec ter jih vzporeja z rezultati plebiscita v istem okrožju.
Iz teh številk izhaja, da se 70,2 % prebivalstva poslužuje nemškega jezika in da je samo 61,2 % glasovalo za Avstrijo. Torej so ob plebiscitu za priključitev k Jugoslaviji glasovali ne samo vsi Slovenci, temveč še okrog 15% prebivalstva, ki govori nemško. Mimogrede rečeno, gospod Gruber je vzel kot primer okrožje, ki se mu je zdelo najugodnejše, ne da bi pri tem omenil popis prebivalstva iz leta 1910 (ki prav tako ni natančen) pokazal, da je 7.867 ljudi, ki govore nemško nasproti 25.614, ki govore slovensko.
Gospod Gruber trdi, da se je Avstrija prav do leta 1938 strogo držala določb svoje ustave in senžermenske pogodbe in da ne verjame, da bi v Evropi bila še kakšna manjšina, ki bi uživala tako široke svoboščine kot slovenska manjšina v Avstriji. Kaj naj bi rekli ob tej trditvi, katere vsaka beseda nasprotuje resnici?
Senžermenska pogodba je določala pravico manjšin, da ustanavljajo svoje lastne šole, a slovenske šole so bile na Koroškem zaprte takoj po plebiscitu in njihovo premoženje je bilo zaplenjeno. Res šele pod nacisti, toda ali niso v sedanji Avstriji, ni še dolgo od tega, oblasti potrdile to zaplembo?
Razen tega je šel gospod Gruber molče mimo konkretnih obtožb proti režimu v južni Koroški. Molče je šel mimo naših ugotovitev, da Slovenci nimajo nobenega političnega predstavništva, nobene slovenske šole, da Je prepovedano uporabljati slovenski jezik v občevanju z oblastmi, da obstoje razlikovalni ukrepi nasproti Slovencem itd. Ta molk si ne moremo razlagati drugače kot priznanje. Kako naj tedaj »verjamemo«, da ni v Evropi manjšin, s katerimi se bolje ravna? Ali je gospod Gruber pomislil na to, da sedi za to mizo predstavnik Sovjetske zveze, države, katere ustava določa, a praksa uresničuje avtonomijo vseh narodnosti in narodnih manjšin v obliki republik, avtonomnih republik, avtonomnih teritorijev in celo avtonomnih okrajev? Ali je gospodu Gruberju znano, da imajo v Jugoslaviji vsi narodi svoje lastne republike, da uživajo vse narodne manjšine najširše pravice, da imajo svoje šole, svoja politična predstavništva, vse to v zvezni skupščini, v kateri sede poleg Jugoslovanov Madžari, Italijani in Albanci in da ima albanska manjšina svoje avtonomno ozemlje s skupščino in izvršilnim odborom.
Gospod Gruber je govoril o značaju avstrijskega premoženja v Jugoslaviji, ki obsega baje več deset milijonov dolarjev. Toda avstrijska vlada je pri naših oblasteh prijavila za registracijo avstrijski delež v kapitalih jugoslovanskih podjetij (rudarskih, industrijskih in trgovskih) 200 milijonov dinarjev t. j. okrog 4 milijone dolarjev. Se več. Naša finančna oblastva so že pri prvem pregledovanju teh številk ugotovila, da je avstrijska vlada prijavila na primer pet milijonov rajhsmark kot nominalni kapital družbe »Energetische Bergung Stidsteiermark«, ki ni bil nikdar plačan; da je prijavila nominalni kapital za vrsto podjetij, ki smo jih našli na koncu vojne porušena, pa celo podjetja, katerih konstrukcije so okupacijske čete odpeljale med vojno in niso sedaj nikjer drugje kot ravno v Avstriji.
Po besedah gospoda Gruberja sta v najnovejši zgodovini Avstrije samo dva važna dogodka: Hitlerjev vpad in okupacija po zaveznikih. Med obema dogodkoma se sploh ni nič pomembnega pripetilo. Avstrijci so sodelovali, kakor bi izgledalo, kot neprizadeti opazovalci računa v veliki vojni. Iz tega naj bi izhajalo, da jim ne more nihče predložiti računa, da njihove meje ne morejo biti sporne, da nikomur ne dolgujejo reparacij itd.
Udeležba Avstrije v vojni, ugotovljena v moskovski deklaraciji, pusto-
šenje in prelivanje krvi v Jugoslaviji, ki so jih zakrivili Avstrijci, bi bili po tej ugotovitvi bajka, a okupacija po zaveznikih in trud, da bi se sklenila posebna pogodba glede Avstrije, bi bili nesmisel. Toda početje gospoda Gruberja, da bi zavrnil naše trditve, ni samo po sebi tako, da bi koga skrbelo niti ni preveč presenetljivo. To, kar povzroča skrbi, je duh, ki izvira iz tega ravnanja, in to je, da ni niti sledu obžalovanja zaradi trpljenja, ki so ga avstrijske čete povzročile sosednim slovanskim narodom, niti želje, da se ustvari podlaga za dober in trajen sporazum z njimi na podlagi pravične rešitve vprašanja meje, opravičevanja zaradi zatiranja narodne manjšine in groženj, izrečenih proti njim po lokalnih predstavnikih njegove vlade.
To, kar nam povzroča skrbi in kar je nov razlog za naše stališče glede glavnega vprašanja, ki ga moramo tukaj rešiti, Je vprašanje usode koroških Slovencev. Da bi bil jasnejši; ako je bilo sploh treba ponovno prepričevati, tedaj smo zares ponovno prepričani iz izjave dr. Gruberja, da bi bila najboljša rešitev koroškega vprašanja, ako bi priključili celotno Slovensko Koroško k Jugoslaviji. To bi bila hkrati edina popolnoma pravična rešitev.
Na koncu se obračam na gospode namestnike, zlasti pa na gospoda Ee-berja, ki je nedavno postavil nekatera določena vprašanja, in bi rad še enkrat ugotovil, da smo napravili več, kar bi smeli upravičeno zahtevati od nas kot pomoč vladam štirih sil, da pridemo do sporazuma glede vprašanja, o katerem razpravljamo. Izrazili smo pripravljenost za kompromis, potrebna je samo enaka volja treh vlad, ki se upirajo vsakemu kompromisu. Takoj, ko se bo pokazala ta volja, bo lahko najti kriterij za razmejitev, za gospodarske oblike reparacij. Res je, da Je prav vprašanje meja bistveno vprašanje. Bistveno je, da enkrat odločno priznamo, da Je sedanja meja nepravična in da jo je treba spremeniti.
Dokler ne bomo tega dosegli, so razgovori vsekakor nemogoči. Napravili smo veliko koncesijo. Besedo imajo zahodne sile, ki morajo povedati, ali so ali niso pripravljene opustiti svoje trdovratno stališče, ki je edina zapreka za sklenitev pogajanj z Avstrijo.
Ker dr. Gruber ni imel ničesar pripomniti k današnjim navedbam dr. Beblerja, temveč je izjavil, da bo nanje odgovoril pismeno.
Namestniki zunanjih ministrov so začeli nato znova po vrsti razpravljati o vseh členih avstrijske pogodbe, glede katerih se še niso sporazumeli. Pričeli so z drugim členom in so prišli do petega člena, ki govori o avstrijskih mejah, pri katerem so prekinili današnjo sejo; razprava o tem členu se bo nadaljevala na jutrišnji seji.
Severni Sensi, 1. marca. Agencija Nova Kitajska poroča: Vrhovno poveljstvo narodno osvobodilne armade je pred kratkim objavilo obvestilo, da so kuomintanške čete v januarju 1949 zgubile 628.000 mož. Skupne izgube Kuomintanga v 2 letih in 7 mesecih osvobodilne vojne znašajo torej 4 milijone 950.000 mož.
Od Kuomintangovih Izgub v Januarju odpade 85 "/• na redno vojsko, ujetih je bilo 288.000 mož regularnih in neregularnih čet. Razen tega Je bilo okoli 250.000 kuomintanških vojakov in oficirjev preosnovanih v enote osvobodilne armade.
V januarju je osvobodilna armada osvobodila 20.000 kvad. milj ozemlja z 9,600.000 prebivalcev, glavni mesti Severne Kitajske — Peking in Tien-cin, glavni mesti pokrajine Hopej in
Splošna stavka
v tržaških ladjedelnicah
Trst, 2. marca. Stavki delavcev tržaške ladjedelnice »Sv. Marko« so se danes pridružili tudi delavci in nameščenci drugih podjetij združenih ladjedelnic. Ta splošna stavka je Izbruhnila v znamenje protesta zaradi množičnega odpuščanja delavcev In ker direkcija noče sprejeti delavskih zahtev za povišanje plač.
Uspehi grške demokratične vojske v februarju
Atene, 1. marca. (Tanjug.) Iz pregleda operacij demokratične armade Grčije v februarju, ki ga je prenašala radijska postaja Svobodne Grčije, je razvidno, da so enote demokratične armade v preteklem mesecu sodelovale v 169 velikih in malih bitkah in napravile 107 ofenzivnih akcij. V februarju Je bilo onesposobljenih 7016 monarhofašističnih vojakov, v vrste demokratične armade je stopilo 877 novih borcev. — Enote demokratične armade so uničile 112 kamionov, 12 tankov, 3 železniške kompozicije, dve železniški postaji, 28 mostov in 1900 m železniške proge ter sestrelile tri mo-narhofašistične avione. V zaplenjenem materialu je 15 težkih in 36 malih mi-nometalcev, 15 strojnic, 68 strojnih pušk in 17 radio-telegrafskih aparatov.
Biconiji grozi kriza
London, 1. III. (Tass.) Frankfurtski dopisnik lista »Observer« zaskrbljeno ugotavlja, da se v zahodni Nemčiji hitro približuje gospodarska kriza. Naraščanje brezposelnosti, pogosti stečaji in katastrofalno zmanjšanje trgovine na drobno, vzporedno z drugimi vznemirljivimi simptomi, kažejo na deflacijo, ki se sedaj čuti skoraj v vseh industrijskih panogah zahodne Nemčije. To je mnenje uglednih zavezniških gospodarskih in finančnih strokovnjakov v angloameriški vojaški upravi. Število brezposelnih v biconiji je v drugi polovici februarja doseglo milijon in še neprestano narašča.
Trije teroristi v Varšavi obsojeni na smrt
Varšava, 1. marca. (Tanjug.) Rajonsko vojaško sodišče v Varšavi je obsodilo na smrt tri člane ilegalne teroristične tolpe »Narodowe sili zbrojne«, ki je lani zakrivila vrsto zločinov nad predstavniki ljudske oblasti in demokratičnimi aktivisti v varšavskem okrožju. Ostali obtoženci so bili obsojeni na zaporne kazni do 15 let. Med obsojenci sta tudi dva katoliška duhovnika, ki sta podpirala zločinsko tolpo ter z njo sodelovala.
Kratke vesti
Največji mirnodobski pomorski manevri. V Karibijskem morju na zahodnem Atlantiku so se pričeli največji mirnodobski manevri ameriške vojne mornarice. Pri njih sodeluje nad 120 vojnih ladij, več sto vojnih letal in 35.000 mož. Za te manevre je določen »atomski napad« na mornarico kakor tudi sodelovanje raketnih letal, ki bodo startala z letalonosilk.
Proračun poljskega ministrstva za kmetijstvo se bo letos skoraj podvojil v primeri z letom 1948. Dosegel bo 48 milijard zlotov. Po setvenem planu bodo letos posejali tudi 600.000 ha doslej neobdelane zemlje.
Anhvej ter še 39 mest in okrožnih krajev. Skupno število prebivalstva na osvobojenih področjih znaša že 200 milijonov, število osvobojenih mest pa 770.
V Januarju je narodno osvobodilna armada zaplenila velikanske količine vojnega materiala, med drugim 229.000 pušk, karabink in samokresov, čez 23 tisoč težkih in lahkih mitraljezov, čez
21.000	puškomitraljezov, 7069 topov, čez
303.000	topovskih granat, čez 20.000 ton streliva in 48 letal; pri tem pa ni vračunanih 9 letal, katerih moštvo je skupno z letali prešlo na osvobojeno ozemlje. Enote narodnoosvobodilne armade so poleg tega zaplenile še 71 tankov, 75 oklopnih avtomobilov, 9 oklopnih vlakov, 80 lokomotiv, 2091 motornih vozil, uničile pa so 5 kuomintanških letal in 11 tankov.
Osvobodilna vojna na Kitajskem
Kaomintang je Izgubil t januarju 628.000 vojakov
Na osvobojenem ozemlju živi sedaj nad 200 milijonov prebivalcev
Pred 8. marcem — mednarodnim dnevom *ena
žene osvobojene Kitajske
Kitajec za obdelovanje zemlje nima in ne pozna živine ali poljedelskih strojev ter uporablja le motiko ali kvečjemu primitiven plug.
(S. Ilešič, Priroda in gospodarstvo na Kitajskem, Vprašanja naših dni, 27. februarja.)
Položaj žene v Kitajski je najtesneje povezan z zmagovitim prodiranjem kitajske narodno osvobodilne armade. Kitajske žene imajo v osvobojenih pokrajinah vse politične, gospodarske in državljanske pravice ter jim je z zakonom zajamčena popolna enakopravnost z moškimi. Vsak dan prispevajo k napredku dežele in zmagam armade ter se na ta način bore za okrepitev priborjenih pridobitev.
Z zakonom o agrarni reformi je bila ustvarjena ekonomska podlaga za enakopravnost kmečke žene in odprta pot za njeno popolno osvoboditev. Zemlja je bila razdeljena vsem kmetom ne glede na spol in starost. Besede, da »dobe žene prav tako svoj delež«, so zbudile milijone kmetic. Na zborovanjih, kjer so delili zemljo, so bile tudi žene, v vaseh, iz katerih so moški odšli na fronto, pa so zemljo delile same. Kjer so bile najbolj zapostavljane, so najbolj razvnete in so najhuje nastopale proti bivšim lastnikom. Obtoževale so veleposestnike — tirane ter zahtevale, naj jim vrnejo vse, kar so jim v stoletjih odvzeli. »Vrnite nam ubitega sina, moža...«, »Vrnite nam hišo«, »Vrnite nam žito, ki sem ga sama pridelala«.
Bolj zavestne in Izobražene žene pomagajo kmeticam pri Izvajanju agrarne reforme z nasveti. V tem prednjači zlasti književnica Ping-Ling, ki je močno vzpodbudila borbenost kmetic.
Z agrarno reformo se je izpremenil gpložaj žene tudi y družini. Bivše
sužnje-žene, ki so jih starši v času lakote prodajali ali pa jih oddajali neznanim ženinom, se vračajo Sedaj domov kot lastnice svojega deleža zemlje. Razgnana družina se zopet zbira. Prepovedano je prodajanje otrok In žen. Žene imajo pravico do ločitve zakona, poročene pa so neodvisne, ker imajo svojo posest.
Svobodni kmetje so pripravljeni na največje napore, da bi podprli demokratično vlado in zavarovali pridobljene pravice. Zene-kmetice delajo poleg moških, mnogokrat pa še več, ker se moški vojskujejo. Pred agrarno reformo so samo siromašne ženske obdelovale zemljo, druge pa so smatrale to delo za poniževalno. Sedaj je postalo delo ponos žen. V kmetijstvu dela 50 do 70°/o žen, tako da kmetijska proizvodnja stalno narašča, čeprav se boji nadaljujejo. Kmetice pospešujejo živinorejo, goje svilarstvo, predejo in tkejo za vojsko.
Dve osnovni nalogi Imajo žene osvobojenih pokrajin Kitajske, povečati proizvodnjo In podpirati fronto. Obe nalogi častno izpolnjujejo vse delovne žene vasi in mesta.
Lani je samo v petih okrožjih v Santungu delalo pri jesenski setvi in žetvi poldrug milijon žen. V mnogih pokrajinah se žene združujejo v brigade za medsebojno podpiranje in pomoč družinam borcev. V pokrajinah Sensi, Cahar in Hopej delajo vse i mlajše ženske v brigadah, starejše pa •skrb« zg stroke is n gosp.ecU»jstye.
U Hva: Oranje (lesorez)
Li Hva Je eden najslavnejših živečih kitajskih umetnikov. Diplomiral je na kantonski umetnostni akademiji 1.1925., pozneje Je študiral na Japonskem. L. 1932. Je organiziral Društvo modernega lesoreza na južnem Kitajskem. Med japonsko okupacijo je kot vojak naslikal okoli 1000 slik s prizori z bojišč. Po vojni živi na osvobojenem ozemlju severne Kitajske in v lesorezih z mogočnim zamahom in s silovito strastjo ln močjo podaja sliko sedanje kmečke ln narodno-osvobodilne revolucije, ki odpira kitajskemu narodu vrata v novo in srečno obdobje ljudske demokracije.
Ker Industrija v Kitajski ni razvita, izdelujejo uniforme in civilne obleke kmetije dsžffig, Lgsi šq med kgmpgnjo
za pospešitev proizvodnje izdelale kmetice v pokrajini Ju Tan Han v seyfital Kitajski 670.00Q kosov blaga,
Qh#aHÌ&acìjska vpiaiahJja
OBVESTILA IOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM
Pri volitvah delegatov za Okrajne predkongresne konference in pri volitvah v organe OF bodo primeri, da posamezni člani Fronte ne bodo volili v domačem kraju, ker so bodisi na tečajih, na dopustu ali podobno. Frontovci, ki bivajo v času volitev izven domačega kraja, bodo volili tam, kjer se trenutno nahajajo. Votivni komisiji se bodo izkazali s člansko legitimacijo Fronte ali Mladine, v domačem kraju pa bodo smatrali, da so začasno odsotni člani Fronte upravičeno izostali od volitev. Poleg tega bodo gotovo primeri, da bolniki, starci ln drugi iz opravičenih razlogov ne bodo mogli priti na volišče. Tudi v teh primerih bomo smatrali, da so od volitev izostali opravičeno.
Da bi vse volivne komisije ravnale enotno, kjer koli se pojavljajo taki primeri, dajemo naslednje navodilo:
Volivni rezultati naj bodo izračunani tako, da od celotnega števila volivnih upravičencev (člani OF in člani LM, ki so dopolnili 18 let) odštejemo število opravičeno odsotnih. K votivnim upravičencem pa moramo seveda prištevati tiste člane Fronte in Ljudske mladine, ki v kraju začasno bivajo ln tu tudi volijo. Glede na število volivcev, ki ostane, pa
izračunamo odstotek udeležbe. Na primer:
Število članov OF	512
Število članov LM,	ki imajo votivno pravico 87
Skupaj	599
Od teh je opravičeno odsotnih	8
Ostane volivcev	591
Od teh Je volilo	576 t.j.	97.4%
V tem smislu naj volivne komisije vodijo svoj zapisnik v vseh krajih, kjer bodo opravičeni izostanki ali kjer bodo volili frontovci iz drugih krajev. Tudi Okrajne volivne komisije naj na ta način seštevajo podatke.
Okrajnim odborom in Okrajnim volivnim komisijam svetujemo še, naj na dan volitev pošljejo na vsako volišče sposobnega aktivista OF, ki bo vaškim volivnim komisijam vsestransko pomagal.
Kolektiv mariborskega montažnega podjetja za hidroelektrarne napoveduje tekmovanje
Maribor, 2. marca.
Danes je prejel delovni kolektiv zveznega montažnega podjetja za hidroelektrarne v Mariboru v znak priznanja za izredne zasluge pri izvrševanju nalog gospodarskega plana v drugem polletju 1948 prehodno zastavo zvezne vlade kot najboljši delovni kolektiv med montažnimi podjetji za hidroelektrarne.
Na slovesnosti so se zbrali delavci, tehniki in inženirji, udeležili pa so se je tudi pomočnik zveznega ministra za elektro-gospodarstvo tovariš inženir Blem, sekretar mestnega komiteja KP tov. Simonovič, zastopnik JA ter zastopniki sindikalnih organizacij.
Pomočnik zveznega ministra je sporočil čestitke zvezne vlade delavstvu, Inženirjem in tehnikom k veliki zmagi, ki so jo izvojevali s svojim junaškim delom pri montaži prvega agregata hidroelektrarne Maribor. Poudaril je velike naloge, ki čakajo delovni kolektiv za izpopolnitev strokovnih kadrov in za vzgojo nekvalificiranih delavcev v kvalificirane. Ustvariti je treba vse možnosti za nadaljnjo izobrazbo delavcev v kvalificirane delavce. Prav tako je treba posvetiti vso pozornost normativom. delovni disciplini, znižanju proizvodnih stroškov in povečanju produktivnosti dela. V imenu mestnega
komiteja KP pa je kolektivu čestital tov. Simonovič, ki je izrazil željo, da bi delavstvo hidroelektrarne še nadalje korakalo po poti graditve socializma kot najboljši delovni kolektiv svoje stroke v državi. S slovesnosti so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu.
Ob tem visokem priznanju je delovni kolektiv montažnega oddelka napovedal tekmovanje vsem montažnim kolektivom za hidrocentrale, kalorične centrale in za druge električne naprave, in sicer v naslednjih točkah: 1. katero podjetje bo 100 odstotno izpolnilo planske naloge po obsegu vrednosti v kapitalni graditvi; 2. katero podjetje bo imelo največje uspehe v zniževanju polne lastne cene; 3. katero podjetje bo najbolj kvalificirano opravilo montažna dela; 4. katero podjetje bo imelo največje uspehe v racionalizaciji; 5. katero podjetje bo najboljše glede delovne organizacije, delovne discipline, dviganja strokovnih kadrov in preskrbe delavcev.
Delovni kolektiv montažnega podjetja za hidroelektrarne v Mariboru je že drugič prejel prehodno zastavo kot najboljši v Jugoslaviji. Poudariti je treba, da je to montažno podjetje delalo lani samo na mariborskem gradišču, letos pa bo delalo na 18 gradiščih v Jugoslaviju
Delovni kolektiv »Impola« Je sprejel prehodno zastavo zvezne vlade
V tovarni »Impol« v Slovenski Bistrici so v ponedeljek slavnostno sprejeli prehodno zastavo, diplomo in denarno nagrado, ki jo je poklonila zvezna vlada za uspehe delovnega kolektiva v preteklem letu. Tovarna »Impol« je s 109 % izpolnila svoj letni plan in si je priborila prvo mesto v industriji barvastih kovin v naši državi.
Prehodno zastavo je izročil delovnemu kolektivu zastopnik ministrstva za težko industrijo tov. Vencelj Perko ob navzočnosti zastopnika glavnega odbora Enotnih sindikatov tov. Riharja ter delavcev in uslužbencev tovarne. Prehodno zastavo je prevzel v imenu kolektiva štirikratni udarnik iz žičnega obrata tov. Matija Kruder, ki je pozval vse delovne tovariše, naj se nadalje še bolj zavedajo važnosti borbe za plan kakor doslej. Ob prevzemu zastave so delavci valjane pločevine napovedali tekmovanje žičnemu obratu, delavci žičnega obrata pa so po svojem zastopniku odgovorili napovedovalcem tekmovanja s tem, da so sporočili že sprejete obveznosti obrata za polletno tekmovanje. Mesečni plan za februar je delovni kolektiv »Impola« izpolnil pred rokom, namreč že 27. februarja.
Direktor tovarne tov. Babič je prečita! imena nagrajencev, ki imajo največ zaslug, da je tovarna lani izpol-
količino, ki je zadostovala za armado in vse prebivalstvo te pokrajine. Se večje uspehe so imele žene v mestih. Dobre mezde in uspehi organizacije Zveze kitajskih žen pri pobijanju nepismenosti in političnem vzgajanju žen so imeli za posledico, da je mnogo žen šlo v industrijo. Njihova plača je enaka plači moških. Žene imajo plačan dopust v času poroda, prepovedana pa je uporaba ženske delovne sile pri težkem ali nočnem delu.
2enam je v osvobojenih pokrajinah omogočen dostop v vse poklice. 2ene se volijo tudi v organe oblasti in najvišja vodstva. Tudi v sindikatih zavzemajo vodilna mesta. Na VI. vsekitaj-skem delavskem kongresu je bilo 32 delegatk. Med 541 delegati na Začasnem narodnem kongresu severne Kitajske je bilo 59 delegatk; med njimi so bile voditeljice okrožij, sekretarke partijskih organizacij, ravnateljice tovarn, profesorice itd.
Neprecenljiva je pomoč žen narodno osvobodilni armadi. Prej se je osvobodilna vojna v glavnem vodila po gospodarsko zaostalih vaseh brez prometnih zvez, tako da so morali za vzdrževanje zvez med fronto in zaledjem mobilizirali veliko število ljudi. Danes osvobodilna vojska naglo prodira ter mora zato organizacija oskrbovanja fronte funkcionirati točno in naglo. To je naloga žen, ki zbirajo živila, organizirajo prehrano, skrbe za ranjence in bolnike, šivajo uniforme, podpirajo gverilce in opravljajo upravne posle. Med boji v Lanu (pokrajina Santung) so žene samo v enem tednu zbrale 5 milijonov kilogramov živil, v Jenanu pa še v krajšem času 3 milijone kg. Uniforms is obuvale* izdelujejo Ri-
nila in presegla plan. Žični obrat je najboljši oddelek tovarne. V medobrat-nem tekmovanju je bil lani osemkrat na prvem mestu. Proizvodni plan so presegli v tem obratu količinsko za trikrat večji odstotek kakor drugi obrati podjetja. Skupina delavcev v žičnem obratu pod vodstvom udarnika Matije Kruderja redno presega delovno normo za 20 do 25 %. Delavci v valjarni pločevine so dosegli lani v medobratnem tekmovanju dvakrat prvo mesto. Tu je delovodja oddelka tov. Sermak s svojo izboljšavo za 28 % skrajšal delovni proces. V livarni je inž. Hodnik s pomočjo svojih sodelavcev sestavil maso za oblogo vrtljive peči. Pred vojno smo to maso uvažali. Uvožena masa je vzdržala največ 120 odlitkov, prvotna domača do 60 odlitkov, Hodnikova pa vzdrži do 180 odlitkov. Z uporabo te mase prihranijo letno 1,200.000 din.
V pozdravni resoluciji, ki so jo z zborovanja poslali maršalu Titu, obljublja delovni kolektiv »Impola«, da bo že do 29. novembra izpolnil svoj letni plan, čeprav je višji kakor lani. Kot tekmovalno obveznost pa so se delavci že zavezali, da bodo letni plan presegli za 12 %. Pozdravne resolucije so poslali tudi Centralnemu komiteju KPJ, centralnemu odboru Enotnih sindikatov in ministru za težko industrijo lov. Leskošku.
tajke zgolj z roko, ker nimajo šivalnih strojev, vendar pa je vojska oskrbovana. Ko je narodno osvobodilna vojska prodirala preko reke Hoangho, je delalo za armado Li Bo Cena 700.000 žensk, ki so spredle in stkale 5 milijonov kg bombaža. Žene v okolici Jenana so izdelale samo lani 584.O00 parov čevljev za vojsko.
Številne Kitajke sodelujejo tudi v redni armadi, kakor tudi v varstvenih oddelkih in partizanskih enotah. Samo v pokrajini Santung je nad 226.000 miličnic, ki skrbe za zavarovanje letine pred sabotažo bivših veleposestnikov. Odstranjujejo mine, grade mostove in drugo. Njihovo borbo ljudstvo zelo ceni. Podvige narodnih herojev Li Laj Jing in Kao Feng Jing opevajo tudi v narodnih pesmih.
V redni vojski se žene prav tako odlikujejo s svojim junaštvom. Junakinja Li Ju Ceng, ki poveljuje četi v pokrajini Kvantung, se je borila osem let proti Japoncem. Pogosto je reševala ranjene tovariše skozi sovražnikov obroč. Zdravnica Cang Nan Ping je dva dneva in dve noči pomagala ranjencem na bojišču, čeprav je bila ranjena na desni roki. Mnoge žene delajo v vojski tudi politično.
Zveza kitajskih žen dela pod vodstvom Komunistične partije Kitajske vsak dan za odstranitev ostankov fevdalizma v življenju in zavesti žen. Vsak dan krepi zavest kitajskih žen v borbi za novo življenje, za srečo svoje domovine In boljšo bodočnost novih pokolenj. Veličastne zmage narodno osvobodilne vojske so najboljše jamstvo ženam Kitajske, da bodo obvarovale svoje pridobitve in zgradila srečnejše življenje.
Povscd smo pomagale, prispevale in delale
Zvečer »e Iz mlrnske Sole v gručah vsujejo kmečke žene In dekleta. 2ivo se smejijo, vsevprek govorijo in se kličejo. Potlej krenejo po dve, po tri proti domu, v vasi in zaselke, raztresene po obronkih mimske doline, po gričih in še vise v hribih. Uro daleč in še več prihajajo na gospodinjski in šivalni tečaj, k pevskim vajam, na posvet za volitve OF 6. marca, na sestanke za proslavo 8. marca.
Poslušam ob šolski ograji. Ne, nekoč, pred leti, te žene in dekleta niso tako govorile, niso bile tako sredi polnega življenja. Kdaj neki so se
»Prešita bom pa prostovoljno zredila, da bomo imeli vsi več mesa in masti...« — pravi Pepca Vavtar z Glinka.
tako živo smejale, kakor se ta večer? Osvobodilna fronta je po teh vaseh in zaselkih odprla nov svet, dvignila ženo in dekle, jima pokazala pot in dala polet, nezaupljivim očem odstrla razgled, v plaha srca vsadila pogum. Zbudila je slo po učenju, po znanju, po napredku. Te roke, ki so nekoč samo tolkle po njivah grude, plele, žele. drhte polzele po jagodah molkov, so zdaj začele grabiti v široko življenje, posegle v politiko v zadružništvo, v odkupe, v borbo.
remim jih kos poti. Vsevprek m:	.'. povedu je jo o življenju v Mirni,
o	kr..- ki zadrugi, o odkupih pridelkov. o kiđanski setvi, o živinoreji, melioracij: krnskega potoka, o obdelovalni zadrugi itd. Marsikaj jim hodi še navzkriž, -edo marsikatero utemeljeno kritiko, • 'da čutiš, kako iščejo pravo pot, da bo tudi v mirnski dolini obrodil veliki čas, ki so ga zaživeli jugoslovanski narodi, žlahten sad.
»Si videl novo železniško postajo, zadružni dom, krajevno šiviljsko podjetje, obnovljeno šolo? Prav povsod Eno pomagale, prispevale, delale. Kdo bi štel ure, ki smo jih dale za novo življenje v Mimi? Sama od sebe nam sreča ne bo padla z neba!«
*
Zjutraj greva s tov. Zmago, poslo-vodkinjo kmetijske zadruge, kontrahi-rat les, mleko in rejo prešičev. V februarskem soncu se pod gradom bleščijo dolge zadružne njive ozimne pšenice. Pred njimi je velik zadružni dom, eden največjih na Dolenjskem. Na okrajnem kolarskem in mizarskem podjetju brnijo cirkularke. Na griču sredi doline se zdaleč svetijo nove, rdeče strehe na komaj dograjenih poslopjih drž. kmetijskega posestva Dob.
Za Sv. Heleno srečava bajtarja Pavlina. »No, Pavlin, si dobil včeraj čevlje na krajevnem ljudskem odboru?« Pavlin se drobno smehlja: »E, kajpa. dobil sem otroške, kar dobro je tako!« Gledamo po mirnski dolini. »Kaj praviš, Pavlin, če bi potok zregulirali, da bi ne poplavljal več? Potlej pa traktorje napregli, pa posejali? Bi šlo, kame? Potem pa še čez in čez obdelovalno zadrugo, no kaj praviš? Ali bi ne bilo življenje potem še lepše, še lažje?«
Bajtarja Pavlina je prešinilo. Stavil bi, da je zadnje čase o tem že mislil. Priznati pa tega ne mara. »2e, že. saj nič ne rečem, da ne,« gleda Pavlin hlastno po dolini...
Volčje njive si je tov. Zmaga namenila za popoldne. Začela sva na Glinku. Hiše in kozolci čepijo na
griču, kakor gnezdo golobov. Pod gričem se kadijo v soncu sveže zorane njive. Povsod vidiš, da so kmetje zgodaj zastavili delo za spomladansko
setev.
»Lani smo plane odkupov prav lepo izpolnili. Zito 120’/n, vino 150"/», živino 108” 'o, krompir 100".’o. Precej je zadruga odkupila tudi fižola, teže pa je z ajdo in prosom. Kmetje se trudijo, da bi čim več pridelali. Neprestano hodijo povpraševat v zadrugo za umetna gnojila. Franc Grden iz Mirne jim je lani razgrel glave s svojim donosom krompirja. Imel je 900 kg obvezne oddaje krompirja, pripeljal pa ga je kar 6000 kilogramov.«
Komaj smo na Glinku pri kmetici Ani Golob sedli za mizo, sem videl, da smo pri dobri članici AFZ. S kolikim veseljem nam je razkazovala otroško perilo in platno za plenice, ki ga je AFZ namenila najmlajšim na Glinku. »Zaradi mleka, seveda ga bo dajala naša hiša. Saj vemo, da ga v mestih potrebujejo. No, zavežem se, da ga bomo dali letos 1200 litrov. Prešiča bom pa tudi dva zredila. Zapiši, Zmaga, do 15. januarja bosta zrejena...« Prišla je še soseda Mici Vidmarjeva. Brez obotavljanja je sklenila pogodbo za 3 metre lesa. »No, dvakrat bomo pripeljali, pa bo! Z mlekom je pa križ pri nas. Od snoči in davi ga imam samo dve latvici. Pa naj bo, za 350 litrov se zmeniva več pa prav zares ne morem ...«
Z Golobovo mamo sva od zime, snega in vremena preskočila na obdelovalno zadrugo. »Kajpa, zadružniki imajo moč.« mi pravi. »Ne vem, kako bi mi stari? Ko bo prišel domov naš tankist, no, ta pa je tako ali tako za to stvar,« je mati ponosna na svojega sina. ki mu je namenjena kmetija.
Vdova Pepca Vavtarjeva naju je peljala v hlev. »Prav rada bi podpisala za mleko, pa kaj, ko se na kravo ni zanesti... Slabo živino imamo še po hlevih, jalovo. Treba bo po hlevih malo prečistiti in dobiti dobre molznice. Potem bo mleka ko vode! Prešiča bom pa prostovoljno zredila, najmanj 100 kg bo imel do decembra. Saj veš, da imam rada bone!«
Z Glinka sva se vrnila na Volčje njive. Tov. Zmaga je zadovoljna. »Koliko laže bi bilo vse to delo, če bi bila zadruga dobro založena z blagom... ti presoja marljiva poslovodkinja, ki je v zadnjih dveh letih neštetokrat obiskala vse te vasi in kmetije. Na njenih ramah sloni glavna teža kontrahiranja in odkupov. Ce v zadrugi ni galice za vinograde, da hodijo kmetje ponjo
v Stično in še dalje, zabavljajo seveda čez domačo zadrugo. Ce bi kmetice dobile v vezani trgovini sladkor na bone, koliko laže bi tov. Zmaga kon-trahirala oddajo mleka. »Ni sladkorja, da bi si človek skuhal kavo, tako pijemo samo mleko,« nama pravi na Volčjih njivah kmetica Ana Kovač. »Dala bom vse, kar morem...« Podobno nama pove Terezija Bajc. Po hlevih sem videl, da imajo precej jalove in okužene živine. Enkrat lani je že prišla neka komisija, ki naj bi to važno vprašanje uredila. »Pa je potem vse zaspalo,« pravijo kmetje in se jezijo. »Koliko več mleka bo v naši dolini, ko bomo prečistili hleve in zredili dobro molzno in plemensko živino.«
Pri kontrahiranju obvezne oddaje lesa-je videti, da so na krajevnem ljudskem odboru plan nekoliko šablonsko porazdelili na posamezne kmetije. Kmetje kličejo sedaj, ko so dobili odločbe, komisije, naj jim pregledajo gozdove in na licu mesta odmerijo oddajo lesa.
Pri tej in oni hiši povprašujejo tov. Zmago, kako je s koruzo, za katero so dali krompir. »Tako dolgo že čakamo na to koruzo,« tožijo po malih kmetijah. Ko sem se vrnil v Ljubljano, sem zvedel, da smo dobili v Slovenijo velike količine koruze. Zdaj okrajem ne bo težko izpolniti obveznosti, ki jih imajo iz zamenjave krompirja.
Na Volčjih njivah so kmetice potožile zaradi visoke cene pujskov za rejo. »Koliko več prašičev bi redile, če bi ne bili tako dragi. Po 3000 din in še več jih plačujemo bogatim kmetom. Kako prav bi bilo, če bi državna posestva ali pa zadruge na veliko začele s pujski in jih oddajale po primerni ceni...«
Pri bogatem Zaplatarju na Volčjih njivah pa je tov. Zmaga slabo naletela. »Nič ne podpišemo.« sta odločila oče in sin, čeprav bi lahko redili precej prašičev. Vsaka beseda je bila v tej hiši zaman.
Na Glinku in na Volčjih njivah sem ta dan srečal mnogo kmetic. Z razumevanjem so podpisale pogodbe za rejo prašičev, oddajo mleka in lesa, hkrati pa tudi povedale marsikatero upravičeno kritiko na račun naše trgovske mreže, ki včasih neredno in pomanjkljivo streže vsakdanjim kmečkim potrebam.
»Jutri imamo sestanek za volitve OF. Mislimo, da se bomo dobro pogovorili o vseh stvareh. Zadnje čase smo se bolj poredko zbirali, saj bi sicer ne bilo toliko težav pri kmetijski zadrugi, kjer nimamo niti upravnega odbora, in drugod. Te volitve bodo dale našemu življenju novo pobudo in nas še bolj utrdile v delu za preobrazbo našega kmetijstva ...« odločno postavljajo zavedne žene iz mirnske doline.	fgž.
POSTOJNA. Da «mo skoro že v pomladi. se vidi po številnih izletnikih, ki prihajajo posebno ob nedeljah občudovat podzemsko čudo naie jame. Tudi kulturno življenje je postalo bolj živahno. Nedavno sn Postojnčani ustanovili šahovsko društvo, ki pa ne more še pričeti svojega delovanja, ker nima lokala. Ljudska univerza tudi deluie. Te dni je v njenem okviru predaval prof. Hribar o zelo zanimivi temi »Mičurin in selek-cionisti«. 1}. febr. zvečer in v nedeljo 20. febr. popoldne je v »Domu kulture« gostovalo sindikalno gledališče z Jesenic: uprizorilo je Kreftove »Celjske grofe« in Goldonijevo komedijo »Mirandolino«.
TOLMIN. Že dalje časa se je uprava okrajnega podjetja »Mlekosir« v Tolminu prizadevala, da bi preuredila obrat za večjo zmogljivost s primernimi stroji, za parno ogrevanje sirnih kotlov, pasteriziranje in hlajenje mleka s kompresorjem, s hladilnico za vskadiščenje masla, kopalnico za delavce ter provizorno garažo za prevozna sredstva Po dveletnem prizadevanju so te dni postavili v obrat zadnje stroje, kompresor in poster. Ves delavni kolektiv podjetja le z začudenjem zrl v prve curke pasteriziranega mleka, ki se je v tanki plasti pretakal preko hladilnika v mlečni bazen. Velik delež pri vsem montažnem delu ima strokovnjak tov Švare iz Maribora. Doslej Je podjetje odpošiljalo potrošnikom na Jesenice nepasteri-zirano mleko, ki se je mnogokrat že na-kisalo. preden je prispelo do Jesenic, sedaj pa Jeseničani že dobivajo pasterizirano in nizko ohlajeno mleko
ŠMARJE. Občnega zbora obnovitvene zadruge, ki je bil prejšnji teden, smo se zadružniki udeležili polnoštevilno. Z veseljem smo ugotovili, da Je bilo naše delo kronano z uspehi Vse naloge, ki smo jih v prejšnjem letu sprejeli, smo tudi izpolnili. Pri nas namreč ni navada, da bi mnogo govorili in obljubljali. kar dokazuje delo, ki ga vsak, ki pride k nam, tudi takoj opazi. Naša vas je bila v tej vojni hudo prizadeta in so I uspehi, ki jih je ljudstvo v tako kratkem času doseglo, vse pohvale vredno,
Prvo žrebanje ljudskega posojila bo že v aprilu
Zvezni tinančni minister je spremenil pravilnik za izvedbo uredbe o ljudskem posojilu petletnega plana. Po tej spremembi bo vsakoletno žrebanje za dobitke v aprilu in decembru in ne kakor je bilo prvotno določeno v maju in decembru. Tako bo letos prvo žrebanje dobitkov že prihodnji mesec.
Dodana je še določba, po kateri ob podaritvi obveznic državi, zadrugi ali zadružni organizaciji zadostuje za prenos pismena izjava prenosnika, ki jo ta poda pri pristojni poslovni enoti Državne investicijske banke ali Narodne banke. Vpisniki posojila v Jugoslovanski armadi in narodni milici pa podajo tako izjavo pri pristojnem poveljstvu.
Sprememba predpisov
o odkupu in razdeljevanju surovih kož
Zvezna vlada je izdala uredbo o spremembi uredbe o odkupu in razdeljevanju surovih živalskih kož. Nov odstavek k 4. členu te uredbe določa, da lahko zvezni trgovinski minister v sporazumu z ministrom za lahko industrijo predpiše, da dobe mestna gospodarstva za oddane svinjske kože in kože drobnice razen plačila v denarju tudi bone za nakup industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah: v sporazumu s kmetijskim ministrom pa lahko predpiše ukrepe, ki so potrebni, da se kože pri klanju in odiranju živali obvarujejo pred poškodbami.
Dopolnjene so razen tega kazenske določbe in se kaznuje tudi tisti, kdor pri klanju in odiranju živali ne ravna po predpisih o tem, kako je treba kože obvarovati pred poškodbami, ali če zaradi svoje malomarnosti pri delu poškoduje kožo. Prav tako se kaznuje voditelj in vsak drug odgovorni uslužbenec, ki na klavnici ne ukrene v zadostni meri vsega, da bi se s pravilno uporabo veljavnih predpisov preprečilo poškodovanje kož pri klanju in odiranju živaii.
Hkrati je zvezna vlada izdala odredbo, s katero se spreminja odredba o vezanih cenah za kmetijske pridelke glede svinjskih kož. Po tej spremembi veljalo odslej tudi za zvitoščetinaste svinjske kože višje odkupne cene, kakršne so doslej veljale le za gladko-ščetinaste svinjske kože.
Posvetovanje na glavnem odboru Zveze sindikatov Slovenije
V torek je bila na glavnem odboru Zveze sindikatov Slovenije konferenca sindikalnih profesionalnih funkcionarjev. V referatih in diskusiji so obravnavali planske naloge, organizacijo tekmovanja, vprašanja tarifne politike in organizacijska vprašanja sindikalnih organizacij.
Za letos smo sklenili, da homo do konga marca končali notranja dela v vseh že pokritih haših, ki smo jih na novo postavili Prav tako bomo letos zgradili še 20 hiš in bo v glavnem obnova končana in tako zabrisana sled vojne. Sprejet je bil tudi predlog, da hi ustanovili svojo mizarsko delavnico v okviru obnovitvene zadruge S tem bi odpadli vsi stroški za naročila drugod. Tudi vprašanje elektrifikacije bomo že do maja meseca rešili.
MURSKA SOBOTA V soboto 5 febr.
so v mursko-soboškein okraju končali popis živine. Popslovalcem so pomagali po vaseh tudi člani okrajne popisne komisije ter 9 kontrolorjev s člani okrajne kontrolne komisije, Ti so naknadno imeli preglede pri poedinih gospodarstvih, da so se prepričali o točnosti podatkov, ki so jih dalj posamezni gospodarji. Na splošno so popisovalci pri vseb kmetih naleteli na razumevanje in pomoč Kontrola je ugotovila samo pri sedmih kmetih. in sjcer pri enih, ki imajo povprečno po 13 ha zemlje, utajo nekaj prašičev in kokoši. Štefan Baligač iz Beltincev in Štefan Horvat iz Krajne sta zatajila po dva prašiča, ostali po enega H K.
DOL. TOPLICE. Na občnem zboru obnovitvene zadruge v Dol. Toplicah so pokazala poročila funkcionarjev, da je bilo delovanje zadruge zelo plodno in da je mnogo pripomogla k obnovi. Zgradili so nad 200 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, ostalo pa bo bržkone dograjeno letos. Letošnja obnova bo po kategorijah. V kategorijo A spadajo vdove padlih borcev, v kategorijo B borci v osvobodilni vojni ter aktivisti, v kategorijo C in D pa ostali. Tako bo obnova letos izvršena, nakar bo zadruga končala s svojim delom. Zadruga je v preleklein letu imela 640.090 din kredita. Zadružniki so prejeli 190.091 zidakov, 39.900 strešnikov, 10 000 kg cementu in več druggea materiala. Zidne opeke bo letos dovolj, težje pa bo s strešno opeko. Zato je tovariš predsednik svetoval, naj si zadruga napravi nekaj apnenic. Apno bi potem zamenjala za strešno opeko.
Kmetica Ana Golob podpisuje pogodbo o oddaji mleka in lesa
jEj/HF-l FIZK-ULTURA in S PORT
Spared tekem L In H. zvezne lige
V nedeljo 20 marca se zač-ne tekmovanje za državno nogometno prvenstvo Spored tekem je določen takole :
X. ZVEZNA LIGA
I.	kolo, 20. marca: Dinamo :Naša krila, Budučnost :Metalac. Sloga :Hajduk, Lokomotiva:Crvena zvezda. Partizan: Ponziana;
II.	kolo, 27. marca: Partizan :Dinam», Ponziana :Lokomotiva, Crvena zvezda: Sloga, Hajduk iBudučnost, Naša krila : Metalac ;
III.	kolo, 3. aprila: Metalac :Dinamo. Naša krila iHajduk, Budučnost :Crve-na zvezda, Ponziana :Sloga, Lokomotiva :Partizan ;
IV.	kolo, 10. aprila: Lokomotiva :D1-namo. Partizan :Sloga. Ponziana :Bu-dučnost. Crvena zvezda :Xaša krila. Hajduk :Metalac :
V.	kolo, 17. aprila: Dinamo :Hajduk. Metalac :Crvena zvezda. Naša krila : Ponziana, Budućnost:Partizan. Sloga: Lokomotiva;
VI.	kolo, 24. aprila: Sloga :Dinamo Lokomotiva :Budučnost, Partizan -.Naša krila. Ponziana. :Metalac. Crvena zvezda :Hajduk ;
VII.	kolo, 15. maja: Dinamo :Crvena zvezda. Hajduk :Ponziana, Metalac : Partizan. Naša krila :Lokomotiva, Budućnost -.Sloga ;
VIII.	kolo, 22. maja: Budućnost dinamo. Sloga :Naša krila. Lokomotiva : Metalac, partizan :Hajduk, Ponziana: Crvena zvezda ;
IX.	kolo, 29. maja: Dinamo :Ponziana, Crvena zvezda : Partizan, Hajduk :Lo-komotiva. Metalac :Sloga, Naša krila : Budučnost
II. ZVEZNA LIGA
I.	kolo, 20. marca: Proleter .Vardar, Dinamo (Pančevo) :Sarajevo, Podri-nje :Mornar, Metalac :Spartak, Dinamo (Skoplje) :Odred ;
II.	kolo, 27. marca. Vardar :Dinamo (S). Metalac :Odred. Spartak iPodrinje, Dinamo (P) :Mornar. Sarajevo :Prole-ter;
III.	kolo, 3. aprila: Vardar :Sarajo-vo, Mornar :Proleter, Spartak :Dinamo (P). Podrinje :Odred, Dinamo (S) :Me-
IV.	kolo, 10. aprila: Metalac :Vardar, Dinamo (S) :Podrinje, Odred :Dinamo (P). Proleter :Spartak. Sarajevo :Mor-nar ;
V.	kolo, 17. aprila: Mornar :Vardar, Sarajevo :Spartak, Proleter :Odred. Dinamo (P) tDir.amo (S). Podrinje :Me-talac :
VI.	kolo, 24. aprila: Vardar :Podrinje, Metalac :Dinamo (P), Dinamo (S) :Pro-leter. Odred :Sarajevo. Mornar Spartak :
VII.	kolo, 15 maja: Spartak iVardar, Odred :Mornar, Dinamo (S) tSarajevo, Proleter :Metalac, Dinamo (P) :Podri-nje;
VIII.	kolo, 22. maja: Vardar :Dinamo (P). Podrinje :Proleter, Metalac :Sa-rajevo. Mornar :Dinamo (S). Spartak: Odred ;
IX.	kolo, 29. maja: Odred :Vardar. Dinamo (S) :Spartak. Mornar :Metalac, Sarajevo : Podrinje, Proleter : Dinamo (P).
Tekme bodo na igriščih prvoimeno-vanih društev.
Študentske igre 1949 bedo od IS. do 22. maja
Na nedavnem posvetu predstavnikov jugoslovanskih univerz in CK Ljudske mladine Jugoslaviie je bilo odločeno, da bodo »Študentske igre 1949c v Beogradu od 18. do 22. maja. Na teh igrah, ki bodo vsebovale 12 športnih panog, bo sodelovalo okoli 1080 študentov.
Razvoj telovadne organizacije v Makedoniji
Telovadna organizacija Makedonije je imela lani precej uspehov. Na spomladanskem crossu je sodelovalo 8860 mladincev in mladink, v Titovi štafeti 8900 mladincev in mladink, v drugih štafetah pa 10 200 fizkulturnikov. Največji uspeh telovadne organizacije Makedonije je bil republiški izlet, na katerem je nastopilo 9950 fizkulturnikov. V času od ustanovitve Telovadne zveze Jugoslavije do ustanovitve Tel. zveze Makedonije so bila v Makedoniji samo 4 telovadna društva, danes pa jih je 50 Na I. plenumu so sklenili da bodo delo organizacije čim bolj razširili in stremeli za tem. da pritegnejo podeželsko mladino in žene.
Drobne zanimivosti
Meddržavna nogometna tekma med
Jugoslavijo in Norveško 'bo 18- junija v Oslu.
Nogometno moštvo Dinama (Zagreb) bo odigralo 9 marca trening tekmo proti avstrijski reprezentanci na Dunaju.
Nogometno tekmo Luksemburg Avstrija II bo sodil zvezni sodnik, major JA Marjan Matančič.
Spored ligaškega namiznoteniškega tekmovanja zn nedeljo 6. marca: Kranj: ob 8:	Udarnik : Gregorčič (Jesenice)
(člani, članice in mladinci); Ljubljana: Železničar (Lj) : Krim (člani in mladinci); Enotnost : Slovan (člani in mladinci). Tekmo so v kraju, in domu prvoime-novanega društva.
Društvo za konjski šport Partizan sporoča. da bo občni zbor društva v sredo,
9.	marca ob 19 30 v dvorani doma sindikatov. Miklošičeva c. 22 Danes pa bo kot običajno redno predavanje. Na občni zbor so vabljena vsa društva in sekcije za konjski šport v Sloveniji.
Mednarodno srečanje boksarskih ekip Madžarske in Poljske je končalo neodločeno 8:8.
Poljski smučar Stanislav Marussarz je
postavil nov državni rekord v smučarskih skokih; skočil je 85 m na skakalnici v Zakopanih.
Nizozemski plavalec Bob Bonte je
preplaval v Amsterdamu 200 m prsno v 2:41-9 min. Bonte je preplaval celo progo s klasičnim stilom. *
Na smučarskem prvenstvu švedske v skokih je zmagal Evat Carlson pred KaTlorn Carlsooom in Lingrenom.
Na mednarodnem teniškem turnirju ▼
zaprti dvorani v Parizu so bili v tretjem kolu doseženi naslednji rezultati: Nilsen (Danska) - Chef (Francija) 6:3, 10:8. 6:4. Tekmovanje dvojic- Cuceeli. Del Bello (Italija) - Bolidi. Tomas (Francija) 6:4. 5:7. 3:6. 6:3. 6:3; Bernard. Boro-tra (Francija) - Bier (Danska). Sterling (ZDA) 6:2. 6tl. 6-4: Oochet (Francija), Parker (ZDA) - Feret, Delaber (Francija) 6:4- 6:1. 6:3
V	Cortini d' Ampezzo ie bilo smučarsko tekmovanje za prvenstvo Italije- V alpski kombinaciji za člane je zmagal Zeno Colo. od članic pa Celina Šegi. V klasični kombinaciji ie osvojil prvo mesto Costo, v teku na 18 km De Fio-rian. v »koku pa De Lorenzi.
V	Leningradu je bilo atletsko tekmovanje med reprezentancami Moskve. Leningrada in RSFSR. Postavljeni so bili trije nevj zvezni rekordi. V tekmovanju v zaprtih prostorih, in 6ieer na 100 m Golovkin 11.2. na S00 m Pugačevski 2:01-4 in v skoku v višino za ženske Ga-ncikar 1,58 m.
Mednarodno prvenstvo FLRJ v crossu
bo 10. aprila v Beogradu. Na tem tekmovanju bo nastopilo nekaj inozemskih tekmovalcev. Do sedaj sta prijavi)« svo-:o udeležbo Francoza Pujason in Mimo-un.
Evropsko prvenstvo v košarki, ki bi moralo biti v Leningradu, bo od 5. do
12.	maja v Kairu, kor Sovjetska zvA&a ni «prejela organizacije tekmovanja.
Finale evropskega cuna v nam?rnrm fenisu bo 20. marca med Jugoslavijo in Anglijo v naši državi.
V	Varšavi je bila tekma v košarki med reprc7cntanc-a.ma Varšave in Pranre. Tekma so ie končala z zmago češkoslovaških športnikov 51:26 (28:11).
TURNIR V SARAJEVU
Puc vodi
pred Simonovičem
V torek je bilo odigrano XIII. kolo propagandnega šahovskega turnirja v Sarajevu. Presenečenje tega kola je poraz favorita Janoševića proti Bogdanoviču. Srečanja ostalih partij so naslednja:	Kostič - Kalabar remi,
Andrič - Avirovič prekinjena v dobljeni poziciji za belega. Kozomara : Djaja 1:0, Božič - Puc remi, Kolak -Markovič 0:1, Simonovič - Mlinar remi, Kobler - Ungar remi. Fidler -Meštrović 1:0. Stanje po XIII. kolu Izgleda takole :
Puc 11. Simonovič 10 in pol. Kostič
9.	Božič in Djaja 8 in pol, Kozomara 7 in pol (1), Bogdanovič 7 in pol, Andrič in Janoševič 7 in pel (1). Kalabar 5 in pol (1), Mlinar 5 (3). Avi-rovič 5 (1), Kobler 4 in pol. Markovič in Ungar 4. Koiak 3, Fidler 2 in pol, Meštrović 2 točki.
KULTURNI PREGLED
Doživeli smo premiero dveh dobrih povojnih nemških filmov.
»Kemija in ljubezen« bi s svojim naslovom utegnila površnega gledalca utrditi v prepričanju, da je film namenjen izključno zabavi. Za tem, nekoliko senzacionalnim naslovom, ki je verjetno prikrojen okusu povprečnega nemškega obiskovalca kina, pa se razgrinja obširna problematika, zanimiva po snovi in obdelavi.
Takoj na začetku filma se pojavi napovedovale c- conferencier in nam namigne nekako takole: Ce bi vi lahko stopili za mano tja, kamor lahko stopim jaz — zdaj kot vratar, zdaj kot šofer, zdaj kot nosač in spet v drugi vlogi — v svet gospodarjev trustov, potem bi tudi vi videli naslednje:
In duhoviti napovedovalec nas takoj prestavi v veliko tovarno.
Tu je zaposlena množica ljudi, delavcev, inženirjev, asistentov obojega spola. Vse delo je popolnoma mehanizirano. Blazna, brezsrčna naglica poganja stroje. Vsak delavec opravlja samo majhen del procesa — delo gre na tekočem traku (ta prvi prizor vzbuja primerjavo z brezdušno mehanizacijo v Chaplinovih »Modernih časih«). Toda pri tem se delo za trenutek ustavi pri inženirju dr. Allandu. Toliko in toliko odstotkov dnevne proizvodnje
je šlo v nič. Dr. Allanda takoj pokličejo k personalnemu in ta ga odpusti. Njegova asistentka, primer zveste znanstvene sodelavke, zapusti z njim službo. Oba se odločita, da bosta nadaljevala delo samostojno.
Film nam takoj v začetku prikaže brezdušen, surov odnos kapitalističnega podjetja do nameščenca in delavca. Kljub mnogim letom siužbe je bil doktor Alland takoj ob službo, ker je zakrivil malenkostno napako. Zdaj se bo moral sam boriti za življenje.
In zdaj se sreča s trusti, anonimnimi gospodarji življenja, s trusti, ki razpredajo svoje mreže po vseh deželah, drevijo za profitom, za profit ustvarjajo vojne, za profit prodajajo svoje žene in hčere, veleagenti in mešetarji velikega stila pa vodijo v imenu trustov vse dejanje in nehanje kapitalističnega sveta; tu ni duše, ni morale, je samo lov čez drn in strn za zlatom, za bogastvom.
Dr. Alland je znanstvenik in sicer tak znanstvenik, čigar delo bi lahko obogatilo nekaj trustov. Ko trusti za to izvedo, jim je najprej žal, ker so ga zaradi tiste male napake odpustili iz službe, potem pa mn opremijo velik laboratorij in so pripravljeni porabiti skoraj ves svoj lond za iznajdbe za novi, senzacionalni kupčijski pred-
met — sintetično maslo; to sintetično maslo bodo izdelovali brez krav, direktno iz posebne vrste trave in severnega mahu. V sanjah si že zidajo gradove v oblakih in računajo na bajne dividende. Toda, dr. Alland je pošten znanstvenik, on je proti temu, da bi trusti za pridobitev severnega mahu izzivali vojaške spopade in revolucije v Severni deželi; kljub temu, da ga skušajo omrežiti z mlado balerino Aimée in s samo milijonarjevo hčerko, mu ne izvabijo znanstvene skrivnosti. Dr. Alland je hotel napraviti znanstven poskus, ki mu je sicer uspel, ni pa zadovoljil delničarjev. TI bi radi njegov izum uporabili kot sredstvo za imperialistično ekspanzijo, zato so na koncu razočarani. Njim ni mar, da je znanstveni poskus uspel, togotni so le zato, ker uvidijo, da jim novi izum ne bo vrgel v naročje niti svetovnega trga niti ne bo gospodarsko uničil držav, ki žive od živinoreje.
Njim kot kapitalistom ne gre za znanost, če jim ta ne nudi profita. Znanstveni delavec je tudi zanje samo uslužbenec trusta, vreden samo toliko kot zlata koklja iz pravljice.
Film «Kemija in ljubezen« nam na duhovit, dinamičen in skrajno nazoren način prikaže svet trustov, njihovo medsebojno povezanost, brezdušno izkoriščanje delavca, amoralnost velefi-nančnikov in pokvarjenost, brezciljnost in tudi smešnost življenja v kapitalističnem svetu. Dr. Alland na koncu filma zapusti svet kapitalizma is z leta-
lom odpotuje iz Avstralije — semkaj je namreč prestavljeno dejanje — v novi svet, kjer znanost služi napredku človeštva. S tem obsodi »Avstralijo«, kjer se trust »Nitro« in trust »Glicerin« po razočaranju s sintetičnim maslom združita v enoten trust s simboličnim imenom »Nitroglicerin«, kar pomeni znano razstrelivo, torej — vojno!
To je tudi končna, neprisiljena poanta filma, ki jo na platno kar prikliče ves razvoj dejanja. »Kemija in ljubezen« ne kaže resničnega življenja v doslovnem pomenu besede, temveč le njegovo karikaturo, njegovo drugo plat, kar nam omogoča, da še bolj drastično opazimo razliko med življenjem v svetu kapitalizma in v našem svetu, ki je na poti v socializem. — Zadnja pot dr. Allanda nam pa jasno pove, da je kapitalistični sistem tisti, ki uničuje plemenita znanstvena stremljenja ter se zato razkrinka kot zavora napredka. Neposredno dojemanje dejanja v filmu nam dobro omogoča conferencier, ki kot napovedovalec in igralec v različnih vlogah spremlja glavne junake.
Film »Kemija in ljubezen« Je napredna filmska stvaritev velike idejne umetniške in etične vrednosti.
Drugi nemški film »NEKJE V BER-linuc nam kaže razrušeni Berlin po vojni in njegove številne, zamotane probleme. Od teh problemov se film predvsem dotika vzgoje otrok, ki Jih je prizadela vojna. Ta problem je obravnaval že madžarski film »Nekje v
Evropi«, italijanski «Izgubljena mladina«, švicarski »Zaznamovani« in prav isto vprašanje bo obdelano v prvem umetniškem filmu države Izrael »Očetov dom«.
»Nekje v Berlinu« je izrez iz življenja v povojnem Berlinu. Ogromni, nepregledni bloki hiš, ceiib in na pol porušenih, velikanski kupi razvalin, opeke, železja — mračna nemška stvarnost, v kateri živijo in odraščajo nemški otroci. Njihova domovanja so kleti, zasilna stanovanja v poi porušenih zgradbah itd. Nekateri imajo starše še v ujetništvu, drugi so padli v vojni. Potikajo se brez nadzorstva po neskončnih blokih razvalin in postajajo plen črnoborzijancev, kriminalcev in drugih pokvarjencev. Poglavitno vprašanje v Berlinu je hrana; papirnata vrečica, polna čebule, je že prav lep dar gospodinji. Tudi zelenjava ne raste med razvalinami, pač pa prerašča plevel zgradbe, ki so na pol porušene, a jih nihče ne popravlja.
Črnoborzijanci navajajo dečke, da kradejo doma živila, v zameno za to pa jim prodajajo rakete s pravim razstrelivom. Otroci so še vedno pod vplivom hitlerjevske vzgoje, s katero so jih prepojili že v najnežnejših letih. Skupina desetletnih dečkov, ki nam jo kaže film, se neprenehoma igra samo vojne, napada namišljene postojanke in Izvaja druge drzne »akcije«. V teh otrocih ni prav za prav nič otroškega. Ko pa Jih pogledamo globlje, vidimo da Je vse to njihovo navdušenje za vojno samo luskina, ki jo lahko z njih
strga velik dogodek v njihovem življenju. Tak dogodek je smrt njihovega tovariša pri igrah Willyja, ki ga otroci z besedami o časti in junaštvu izzovejo, da spleza na visoko steno, edini ostanek nekdanje stanovanjske hiše, in se ubije. Pred svojimi mladimi tovariši umre s simbolično besedo »Zakaj?«
»Nekje v Berlinu« nam kaže košček sedanje nemške stvarnosti ter nas seznanja z dnevno problematiko porušenega velikega mesta. Te razvaline je treba razumeti v dvojnem smislu, v tem, kar dejansko pomenijo, pa tudi v prenešenem, bolj človeškem pomenu. Kupe ruševin je lažje odstraniti in pozidati nove hiše, težje je pa odstraniti, dvigniti iz prahu človeške duše, latuor-jene s plevelom hitierizma, prusovstva in ostalimi plodovi fašizma. Blazni vojak, ki neprenehoma salutira, se postavlja v pozo in kliče junaštvu na balkonu ene od hiš, simbolizira polom hitierizma, mladi dečki pa, ki po Wil-ìyjevi smrti priskočijo na pomoč očetu svojega tovariša Gustava, da bo lahko na zasuti parceli zgradil garažo za svojega naslednika, nam nakazuje pot, po kateri morajo iti nemški otroci — pot stvariteljskega, miroljubnega, veselog.. dela. V tem je rešitev nemških otrok.
»Nekje v Berlinu« je vzgojni tilm, čigar poanta je v tem, da ne gre izgubljati upanja in vere v mladino, ampak da je treba odstranili v njej ostanke hitlerjevske vzgoje ter jo navdušiti za ustvarjalno delo.
France Novšak.
KOLEDAR Četrtek. 3. marca: Milena.
Petek, 4. marca: Mislav.
Spominski dnevi
3.	IH. 1018. — Mir v Bre&t-Litovsku.
Dežurna lekarna
Centralna lekarna. Tromostje, Tri? Franceta Prešerna 5.
*
Dramatska sekcija SKUD »Tone Tomšič« bo imela v petek. 4. t. m. ob 19. uri v slavističnem seminarju svo-j prvi delovni sestanek. — Upravni odbor. 553-n Preselitev. Ob vejamo, da se .ie Glavna direkcija za elektroindustrijo LRS prendila iz Gregorčičeve ul. št. 27-IV v Praznikovo ul. št. 8-1 v dosedanje prostore Glavne direkcije za oskrbo z avtomobilskim in pogonskim materialom, imenovana Glavna direkcija za oskrbo pa so je preselila v Frankopansko ul. št.
21.	— Telefonske številko bomo javili naknadno.
Ljubiteljem psov. V četrtek 3. t. m. ob
20. uri predavanje s skiopti»vcimi slikami piri Dcrrcidar Borštnikov trg. Predava tov. Škofič: -Vežbanje na dom« Kinološko udruženje LRS.	554-n
Tet-aj mednarodnega jezika esperanto priredi Esperantsko društvo Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7-1. Začetek v petek
4.	marca t. 1. ob 20. uri v društvenem
lokalu. Za samouke je na razpolago »Učbenik esperanta«, ki stane po pošti 45 din. Informacije dnevno od 10. do 14. in od 16. do 19. ure. Tel. 46-58.	525-n
Drama v Ljubljani
' Četrtek. 3. marca, ob 20:	Cankar:
Hlapci Zaključena predstava zaAFž Center.
Opera v Ljubljani
Četrtek. 3 marca, ob 20 : Puccini : Tosca. Gostovanje Valerije Heybalove. Zaključena predstava za LSM
Petek- 4. marca, ob 20: Musorgski: So-ročinski sejem Abonma red B.
Nedelja. 6. marca, ob 15: Bizet: Carmen. Zaključena predstava za Celje.
GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek, 3 marca, ob 20: Cankar: Za dame Butterfly. Red LMS 2.
šentjakobsko gledališče
MESTNI DOM
Četrtek. 8. marca, ob 20- A T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček so ženi«. Zaključena predstava za sindikat.
m
Operna pevca Jože GostiČ in Marjana Radov bosta zaipela v II. delu sporeda Musoirgskega večera naslednje samospeve: Med 4 zidovi. Ob reki. Sraka.— poje Radov; Povej, zakaj si žalostna. Godce va pesem, Oven — poje Josip Gostid. in Radov zakljfuči spored s Siroto. Balado in Gobe Samospevi Musorgskega so prvovrstne umetnine in prav gotovo edinstveni v svetovni glasbeni literaturi. Koncert bo v ponedeljek 7. marca ob 20. v Filharmoniji, vstopnice v Knjigarni muzik al ij.
LJUBLJANA UNION sovjetski film >Miađa garda* I. del, tednik — MOSKVA: sovjet, film Zoja Kosmodujan-eka*, tednik. — SLOGA: premiera poljskega filma »Jeklena srea<. tednik. — (Film prtxlvajamo do 11. marca t. 1.) — Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — TRIGLAV; sovjetski film »Sin polka«, tednik — Predstave ob 17 in 19.30 — ŠIŠKA- nemški film »Kemija in ljubezen«, tednik. Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN:	francoski film
»Nesrečniki- II. del. tedn. - UDARNIK; sovjetski film »Trinajetorica«. tednik. Predstave ob 16.30, 18-30 in 20.30. CELJE METROPOL: nemški film Nekje v Berlinu«, tedn. — DOM: poljski film »Posiedn.la etapa«. Obzornik 31 II kongres KPS.
KAMNIK: sovjetski film »Daljna nevesta«. tednik.
KRANJ MESTNI: sovjetski film *Kas-piška vrata« in »Koncert mladih talentov*, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Glasbena komedija«. tednik.
JESENICE MESTNI KINO: sovjetski barvni film »Vlak pelje na vzhod<, tednik.
Obvestila
VLAGANJE MESEČNIH OBRAČUNOV
Državna gospodarska podjetja, zadruge in zadružna gospodarska podjetja, gospodarska podjetja družbenih organizacij in podjetja iz zasebnega gospodarske ga sektorja, ki plačujejo davek pa promet proizvodov po 10. členu uredbe o davku na promet proizvodov (knjigaši) morajo na podlagi svojih knjigovodstvenih podatkov poročati o plačanih zneskih državne akumulacije in njenem knjiženju po vzorca ob valj enem v »Uredbi o poročanju podjetij o plačanih zneskih državne akumulacije in njenem knjiženju v poverjeništvu za finance*. (Uradni list ét. 14-49) do vsakeva 5 v m^fteu za pretekli mesec. Ta poročila se vlagajo v dvojniku, potrjena kopija se vrne podjetju. Poročila je ..napraviti tudi za mesec januar iu februar 1949. S tem odpadejo poročila (obračuni), ki so jih podjetja vlagalo do 10. v mesecu.
RLO IV. Poverjeništvo za finance, Prešernova (prej Bleiweisova) št. 1
TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR obvešča:
Pogosti obiski zastopnikov različnih podjetij in ustanov, ki prihajajo v našo tovarno zaradi naročil in ekskurzij, povzročajo često motnje v proizvodnem procesu, kar pomeni izgubo delovnega časa. Zaradi tega obveščamo vsa podjetja in ustanove, da je v navedene in pedobne svrhe dovoljen vstop v tovarno le ob torkih in petkih od 8 do 12. ure.
OBVESTILO
Industrijski servis Ljubljana obvešča vse svojo odjemalce plinov, da se ODSEK ZA PLINE preseli iz dosedanjih poslovnih prostorov na Tyrševi cesti št. 33, na TR2ASKO CESTO št. 54, kjer začne redno poslovati 4. marca t. 1.	692-n
ZASEDANJE OLO TRBOVLJE
Po členu 36 splošnega zakona o ljudskih odborih sklicuje Okrajni izvršilni ljudski odbor Trbovlje IV. redno zasedanje Okrajnega ^ljudskega odbora Trbovlje. ki bo_ dne 5. t. m. ob 8 uri zjutraj v dvorani _ Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. Udeležba je 7a vse člane Okrajnega ljudskega odbora po zakonu strogo obvezna.	691-n
Uradne objave
URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
ima v 8. številki VI letnika z dne
1.	marca 1949 tole vsebino:
32.	Finančni zakon za državni proračun LRS za proračunsko leto 1949.
33.	Zakon o zaključnem računu LRS za leto 1947.
34.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdettivi LRS.
35.	Zakon o spremembi zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš.
36.	Uka/ o določitvi »Industrije brusnih kamnov, kamnolomi Sv. Rok pri Rogatcu« za podjetje republiškega pomena.
37.	Uredba o ustanovitvi komiteja vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.
33 .Uredba o odpravi komiteja za zadružništvo pri vladi LRS.
39.	Uredba o likvidaciji družb z omejeno zavezo, komanditnih družb in tajnih trgovskih družb
40.	Odredba o odpravi nazivov »prosvetni referent«, »prosvetni inštruktor« in »prosvetni inšpektor* v proovetno-znanstveni stroki.
41.	Odredba o razvrstitvi nazivov iz prosveta o-znanstvene stroke.
42.	Odredba o spremembi temeljnih plač v prosvetno-znanstveni stroki za nazive: vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj. predmetni učitelj, profesor srednje šole in profesor višje šole.
43.	Navodilo za izvajanje pravilnika o zatiranju melitokokoze (malteške bruceloze* pri ovcah in kozah.
44.	Navodilo za izvajanje uredbe o podeljevanju prehodnih zasfav najzaslužnejšim delovnim kolektivom.
45.	Odločba o osnovnem kontnem razporedu (kontnem plan ul za državni industrijska proizvajalna podjetja in
in o minimalnem kontnem razporedu za državna storitvena proizvajalna podjetja lokalnega pomena.
— Popravek.
Spored za četrtek
6-00 Slovenske narodne pesmi; 6.10 Napoved časa in poročila; 6.20 Jutranja telovadba in objava dnevnega sporeda; 6.30 Plesi in ba-leti: 7.00 Napoved časa, radijski koledar in poročila; 7.10 Lahka glasba ;12.30 Napoved časa in poročila; 12.40 Zabavna glasba; 13-00 Lahek opoldanski spored; 13.40 Igrajo slavni virtuozi; 14.00 Kulturni pregled: 14.10 Igra Veseli trio;
14.30	Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda: 14.45 Slovenske narodne pesmi poje Branka Sterga r-Koša-kova. spremlja Avgust Stanko: 18-00 I7. spevoiger in oper Viktorja Panne — igTa Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Alberta Dermelja; 18.30 Broše: Suita — Kotschau: Divertimento. Izvaja mariborski pihalni trio (prenos iz Maribora); 18.55 Glasbe-na medigra; 19.00 Radijski dnevnik: 19.10 Skladbe hrvatskih skladateljev izvaja violinistka Nada Jevdjeni-jevič-Brandlova. pri klavirju Ksenija Ogrin (prenos iz Maribora): 19.30 Napoved časa. poročila, turistična poročila in objava sporeda za naslednji dan: 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Zdravstveno predavanje; , 20.15 Vokalni koncert slovanskih skladateljev; 20.30 Josip Jurčič; Sosedov sin; 21.00 Slovenske narodne pesmi; 21-15 Hrvatska umetna giasba (prenos iz Zagreba):	22.00 Prenos poročil
Zvezne postaje Beograd; 22.30 Popularni koncert; 23.30 Zaključek oddaje.
Preskrba
DELITEV JAJC.
Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane, ila si lahko nabavijo jajca na odrezek nakaznice za mleko vseh skupin
Jajcu bolo delili od 3. do vkljjčao 1?. marca t. 1. navedene mlekarne: Ilirska
23.	Poljanska e. 18. Pred Škofijo 16. Gregorčičeva 4, Gajeva 5. Miklošičeva T. Vošnjakova 4, Pražakova 15, Slomškova D, Sv. Petra c. 46. Erjavčerva 2. Tržaška e. 6. Prisojna 1. Stari trg 30, Zeljarska
4.	Tržaška c. Sl, Rožna dolina C. 11-36, Predjamska 8. Sma.rtinska c.. Karlovška
o.	8. Opekarska c 39. Karlovška 34, Dolenjska c. 48 Tvrševa c. 51. Staničeva 6, Janševa 2. Tvrševa e. 92. Albanska 22, Celovška c. 28. 82. 105, 153. Pokopališka
38.	Središta 8. Kodrova 27. Cigla,rjeva 20, Zaloška c. 45. Karunova S. Zaloška 7, Polje. Zalog. St Vid, Dravlje. Mala vas -■Ježica. Stožice in Vrlio-vci.
O količini jajc in številki odrezka 6mo ijekurae obvestili s posebno okrožnico.
Cena je 4.— din za komad.
zaslužek.
TOVARIŠ išče inštruktorja(-ico) v Ljubljani, ki bi ga poučeval(-l«) za prvi, drugi, tretji in četrti razred gimnazije. Ponudbe z navedbo honorarja pod šifro »Dober učitelj, na oglasni oddelek.	7493-4
KROJAŠKEGA POMOČNIKA ALI POMOČNICO za nekaj ur dnevno sprejme takoj krojaìtvo v Florijanski ul. št. 22	7621-4
ST.AKEJSI ZENSKI dam brezplačno stanovanje in hrano za pomoč v gospodinjstvu. — Ponudbe podružnici SP v Kranju pod »Ugodna prilika*. 7622-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO, tudi začetnico, za nekaj ur dnevno sprejmem. Sobica, hrana, plača. Naslov v oglas, oddelku	7644-4
NOČNEGA ČUVAJA, starejšega, za nekaj ur dnevno iščemo. Ponudbe na ogl. oddelku pod »Upokojenec«.	7648-4
SPREJMEM takoi lažjo fizično zaposlitev v popoldanskih .urah od 16. ure dalje — Ponudbe oglas. oddelku_ pod »Družina«.	7636-4
GREM ZEMLJO OBRAČAT na vrt za pomladansko setev, drugo po dogovoru. Naslov: Borin Karoli Prisojna ulica 3-II, desno.	.	7537-4
MASERKO potrebuje kopališče Slon v Ljubljani	7526-4
FRIZERKO, tudi začetnico, sprejme za nekaj ur dnevno »Salon Slavica«. Miklošičeva cesta 18.	7471-4
KMEČKO ĐELKE dobi primerno zaposlitev za nekaj ur dnevno.. Hrana in stanovanje pres.krbl.iena Dimnik. Jarše št. 6. nošta Ljubljana 1.	7367-4
STROJEPISKA prevzame delo v popoldanskih ali večernih urah. Ponudbe oglas oddelku rmd -Izvežbana« 7562-4 SPREJMEMO STROJEPISKE za popoldansko delo. proti honorarju. Zglasite se v dopoldanskih urah pri Lesno industrijskem podjetju. Ljubljana. Poljanska cesta 2/1.	7559-4
STAREJŠA KUHARICA i^če za nekaj ur dnevno zaposlitev kjerkoli. — Ponudbe glede plače in stanovanja v hiši na naslov: Katarina Brejc. Ponoviče s. Litija.	7582-4
MIZARSKEGA POMOČNIKA za nekaj ur sprejmem v Wolfovi ul. 12.	7597-4
PRODAM
ČISTOKRVNEGA istrijanskega braka, prodamo. Lovska družina s. žabnlca štev. 55.	7495-5
BRESKOVA DREVESCA najboljših sort oddaja Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	7219-5
REZKALNI STROJ ugodno prodam. Polanc Alojz, čevljar. — žerjav. Crna.	7394-5
LEP, VISOK, nagrobni spomenik z okvirjem prodam. Naslov v podružnici SP Kranj	7454-5
RADIO Philips prodam ali zamenjam za šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku.	73S3-5
SLAMOREZNICO, dobro in elektromotor Kv. 5.5, 220 v., 3S0, prodanu Naslov v ogl. odd.	7693-5
PRODAM SADIKE agras ter ribez, nizek in visoki, vinsko trto ter sadike za živo mejo. farricijo. angleška topola ter kostanj-maroni. Podobnikar Fr„ Brezje 38. p. Dobrova, Lj. 7637-5 KNJIGE, mesečnike in revije v raznih jezikih, zabavne, poučne in gospodarske vsebine, osmerokotni akvarij, keramični lonec in navadne lončke s podstavki in priproste električne lestence prodam. Miklošičeva 36/4, vrata 8. Ogled od 2. do pol. 4. ali po dogovoru.	7591-5
MOŠKO ZIMSKO SUKNJO, — dobro ohranjeno, pro.dam. Naslov v oglas, oddelku.	7653-5
SUKNJO, teranosivo predvojno blago, za srednjo postavo, dobro ohranjeno, prodam na Zaloški cesti 21.	7626-5
DIVAN, moško ročno uro. logaritmično računalo iu tehnično šestilo prodam. Ogled od 14 ure naprej. Naslorv v ogl. oddelku.	7633-5
Kislo sočivje
(kislo zelje, repo, papriko, rajčico, mešano solato 1. t. d.)
v večjih količinah — prodaja:
Kotarsko otkupno poduzeće KLASJE,
ZAGREB, Kraševa ul. 16. tel. 24-640
Delitev mesa
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo prekajeno svinjsko meso, svinjske glave, konzerve ali po želji drobovino v četrtek dne 3., v petek dne 4. in v soboto dne 5. marca t. 1. na
odrezek živilskih nakaznic za mesec marec, in siceir;
VREMENSKO POROČILO Hidrometeorološke službe Stanje dne 2. marca: Depresijski centri »o danes nad Poisko, črnim morjem in Južnim Jadranom, visok zračni pritisk pa nad vzhodnim Atlantikom. Ta razpo-redba zračnega tlaka žene mrzli severni zračni tok iz področja Skandinavije Snežni meteži v Evropi še trajajo. V Sloveniji pa so bile zaradi zaščite Alp zabeležene ponoči le neznatne snežne padavine, največ pa na severnem robu Alp (Jezersko.in Planica). V nadaljnjem razvoju vremena prehajamo pod vpliv visokega zračnega pritiska, ki bo trajal najmanj do nedelje.
VREMENSKA NAPOVED ZA ČETRTEK
3. marea
Povečini jasno, vendar tu pa tam kratkotrajne snežne plohe. Podnevi še precej močni severni vetrovi. Temperatura zjutraj med —10* in —5* C, čez dan okrog I stop C.
TDa jam 1590 gr prekaj- svini-				mesa	na	odrezek		Meso —	I 1100 marec		
TDa	1120 gr	»	>	>	»	»		Meso —	I 1100		>
TD za	450 gr	>	»	>	>	»		Meso —	I	450	»
TDb	900 gr	>	»	>	>	»		Meso —	I 1000		»
TDžb	450 gr	>	>	c	>	>		Meso —	I	450	>
TD	450 gr	>	>	>	>	>		Meso —	I	450	>
SDa	670 gr	>	>	>	>	>		Meso —	I	750	>
SD	370 gr	»	»	»	>	>		Meso —	I	400	>
LD	2 dozi golaž	koaiTerv a		250 gr							
■ali 500 gr prekaj.			svinjske glave		>	>		Meso —	I	300	»
Xav.	150 gr prekaj. svinj.			mesa	»	>		Meso —	I	250	>
Boj	100 gr	>	»	>	>	>		Meso —	I	150	»
OM1	100 gr	»	>	>	>	>		Meso —	I	150	>
OM2	100 gr	>	>	>	»	>		Meso —	I	200	»
Ted. nak.	TD 450 gr	»	»	»	na	odrezek	za	meso.			
> >	SD 370 gr	>	»	«	na	odrezek	za	meso.			
> »	Nav 150 gr	>	>	«	na	odrezek	za	meso.			
Nadalje si lahko nabavijo sveže meso bolniki, na dodatne nakaznice za mesec marec» dajalci krvi na dodatne nakaznice za mesec februar in marec, udarniki na odrezek z označbo I ali II ali III, noseče žene na odrezek z označbo I ali II ali III ali IV.
Opozarjamo potrošnike — upravičence navedenih dodatnih nakaznic, da se bo sveže meso delilo za ta teden samo v četrtek.
V četrtek in petek bodo delile meso od 7. do 12 in od 14. do 17. ure vse prodajalne. ki so določene za delitev mesa bolnikom. V soboto pa bodo delile meso neprekinjeno od 7 do 17. ure vse prodajalne mesa.	Z
Cena bo nabita na vidnem mestu. v prodajalni.
Odrezke z obračuni ie oddati pristoj nemu RLO. RLO v torek 8, marca 1.1.
SPALNICO IN KUHINJO iz mehkega lesa, kompletno, prodam Ogled dopoldne. Kariž. Celovška cesta štev. 32 — dvorišče.	7645-5
OCALA (moderne in najfinejše okvirie) prodani. Naslov v ogl. oddelku. 7647-5 SOLATNO SEME, prvovrstno »ajzarico«, porizarico* in berivko dobite v Ljubljani, Gasilska cesta 3	7635-5
MOŠKI DEŽNIK prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	7634-5
GUMO za moderne podplate in nogavice prodam. Ponudbe oglas oddelku pod »Svilene*.	7641-5
DEVET LEPIH češpljevih in 5 orehovih drevesc prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7532-5
ČEVLJE, moške, rjave, krom, št. 43 in usnjen jopič, oboje skoraj novo prodam. Ogled v četrtek dopoldne. Naslov v ogl. oddelku	7533-5
7.50	gr ZLATA za zobe prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7535-5 NIZKE ČEVLJE, dobro ohranjene, za 14 letnega fanta (št. 39) prodam — Naslov' v oglasnem oddelku. 7541-5 STEKLENA STENA v lesenem ogrodju s 4 mm debelimi, deloma motnimi šipami leseni furniran podstavek, dvoje vrat. širina 5 m. višina 3 m, — naprodaj. Vprašati telefon 27-10 od 9 do *12 ure.	7543-5
DVE OTROŠKI ODEJICI, popolnoma novi, amerikanski, 114X93 cm in moške črne boks čevlje, nove. štev. 43. prodam Naslov v ogl. odd. 7521-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvojni material, bel. poceni prodam. Staničeva 6. Bežigrad.	7523-5
OTROŠKI TRICIKELJ. mizico, dva stolčka, posteljico z žičnim vložkom prodam. Dalmatinova ulica štev 7.
III.	nadstropje, desno.	7527-5
VOLNEN ROZA KOSTIM, svileno obleko za deklico 10—12 let. prodam. Naslov v' ogl. oddelku.	7544-5
ELEKTROMOTOR 1 KS, 380/220 — 3 fazni. Zvezda trikot s stikalom. 1400 obratov, prodam. Ponikvar Jože, Celovška cesta 240a.	7631-5
STENSKO OGLEDALO 80x50 nadpo-steljno sliko, mizico s predalom, karniso za eno in dvojno okno in galoše štev*. 38, prodam. Ogled med 10. in
12.	uro. Naslov v ogl. odd. 7628-5 ŽELEZEN ŠTEDILNIK, močan, masiven, potreben malega popravila, proda Še re. Cesta na Rožnik št H-II — zgornji 7A"o-nec	7625-5
TEHTNICO 150 kg s premično utežjo prodam. Ponudbe pod 5000 na oglasni oddelek	7516-5
SAMSKO SOBO, belo pleskano, mrežo z vzmetmi, ter žimnico z žimo prodam. Naslov v oglasnem odd. 7517-5 5 m ROZA PIKE SVILE in enotno moko prodam ali zamenjam za svilene nogavice. Valjavčeva 20-11.	7518-5
MTZO 165 X 90 cm •« predalom, nepleska-nr> pult za knjigovodstvo in spise, črno pleskan. prodam. Naslov v oglas, oddelku.	7549-5
OTROŠKT ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj v Tavčarjevi ulici 12/1.	7548-5
TRIKILSKO TEHTNICO z uteži do 5 kg prodam. Naslov v oglas, oddelku 7.552-5 PRVOVRSTEN KLAVIR, srednje dolžine. angleška mehanika, prodam. Na ogled pri Jermanu. Linhartova ulica 25 — od 2. ure popoldne.	7550-5
PRODAM lovsko, kratkodlako. 7 mesecev staro psico, nemške pasme, z rodovnikom in delno dresirano. Psarna, Ljubno 16. Gorenjsko.	7566-5
SUHE HRUŠEVE PLOHE za kompletno spalnico, proda Jenko Franc. Medvode.	7564-5
HIŠNI TELEFON proda Martinc, Tvršo-va cesta 17/1. dvorišče.	7561-5
NEPREDENO VOLNO, kavo in koruzne izdelke prodam. Poljanska 39.	7557-5
SVILENI ROŽNATI ODEJI prodam. — Naslov v earl a s. oddelku.	7611-5
PRODAM RADIO. 5 + 1. 3valovni. — Naslov v podružnici SP v Trbovljah.	7585-5
OTROŠKE ČEVLJE št 22 in 26. gumijaste in platnene, 'prodam. Svetosav-ska št. 6. Bežigrad.	7578-5
NOGAVICE Nylon- prodam Ogled od 9. do 11 ure. — Naslov v oglasnem oddelku	7570-5
ELEKTRIČEN KUHALNIK, nov, na dve plošči in mali na eno ploščo, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	7572-5
LESTENEC naprodaj v Cigaletovi ulici št. ll-III. levo. Ogled med 12. in 15. uro	7616-5
BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO ali za ženski pflašč in moško obleko, prodam. Naslov v oglas oddelku.	7617-5
SMUČARSKE ČEVLJE, nove, prima, št.
40—41. proda Žugman. Miri© 29	7593-5
MIZO IN ŠTIRI ZLOŽLJIVE STOLE prodam Naslov v ogls. oddelku 7615-5 OMARO. STENSKO URO, omaro za dojenčka in citre prodam. Naslov v ogl. oddelku.	7604-5
DOBER RADIO, prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	7607-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam.
Naslov v oglas oddelku.	7612-5
GRAMOFON IN DALJNOGLED prodam.
Naslov v oglas, oddelku.	7610-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK naprodaj na Celovški cesti 56.	7608-5
POHIŠTVO, kompletne postelje in drugo prodam. Naslov v ogl. oddelku. 7577-5 PREŠITO ODEJO prodam. Vprašajte; Drž. založba Slovenije, Prešernova ul. št. 3.	7574-5
VOLNENO ŽIMNICO in prešito odejo prodam na Rimski c 20-11 levo. 7575-5 BREJO KOZO. prodam. Jurčkova pot 67 ob Ižanski cesti.	7576-5
ČEVLJE, siv©, štev 37 V*, lepe, skoraj nove. in moder plašč prodam. Naslov v oglas, oddelku.	7602-5
VEZANI KOZOLEC, dvojnifej pripraven za postavitev kakšne šupe. stoječ, dobro ohranjen, takoj proda Franc Sušnik. posestnik, Goričane štev 19 — Medvode.	7598-5
2	kg PRAVE KAVE prodam. Predoviče-va 13. Moste	7599-5
LEPO PREPROGO IN OGLEDALO prodam. Naslov v oglas, oddelku. 7600-5
KUPIM
AVTO, dobro ohranjen, 1 do 3 tone, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ivan Krašovec — Crna pri Prevaljah.	7497-6
DIVAN kupim Ponudbe s ceno oglas, oddelku pod »Ohranjen.«	7620-6
KllPIM dober šivalni stroj, pogrezljiv, *bro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku.	7428-6
PISARNIŠKO OPREMO, pisalne stroje. »Hektograf-role, kemični indigo«, Wertheim blagajno, manjšo, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na: Joško Lutman, Ljubljana 1, — poštnoleže-
* 346-6
FORIBORDO MOTOR za čoln kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek pod Dober II	6873-6
KUPIM skieptični aparat kakršne koli vrste, tudi otroški. Lahko je tudi ročni izdelek. Odnosno iščem osebo, ki bi bila pripravljena izdelati tak aparat. Naslov v ogl. odd. 7643-6 ŠIVALNI STROJ. pogrezljiv Singer, kupim. Ponudbe oglas, oddelku^ pod »Dobro ohranjen*.	7624-6
DVE ZRAČNICI za tricikelj 26 X 2. kupi J. Erjavec, Ježica štev. 26 pri Ljubljani.	.	7632-6
DVE NOVI PREŠITI ODEJI in posteljno pregrinjalo kupim. Naslov v oglas, oddelku	< 619-b
KUPIMO VRTNE ln kuhinjske STOLE, mize. postelje, hmeljevke. odpadke od žaganja, kole za vinograd, samokolnice, leseno .robo, škafe, grablje, pletarske izdelke iz koruznega ličkanja slamnike, apno itd Ponudb© na: Sreska gradjara »6 decembar« — Šid.	6855-6
PISALNI STROJ Portable, dobro ohranjen. kupi uprava -'Fotolika*. Ljubljana. Poštni predal 178.	7649-6
APARAT ZA SVETLENJE PARKETA, napetost 220 voltov, po možnosti na 3 krtače» kupim. Ponudbe oglas, oddelku r-^d ^Parket -.	7638-6
KLAVIRSKO HARMONIKO kupim. — Ponudbe z navedbo cene na : Franc Glavač. Trbovlje Loke štev. 7, slaščičarna.	7530-6
DIFERENCIAL in Tribling za osebni avto Cytroen kupimo takoj. Prosimo ponudbe na ogl. oddelek. 7531-6 KROŽNO ŽAGO. numerator, kovinski datumski žig. štedilnik, pisalni in računski stroj kupim. Ponudbe pod 1949 na oglasni oddelek.	7534-6
BENCINSKI MOTOR, stabilni, od 6 do 8 ks kupim. Ponudbe pod V dobrem stanju na oglasni oddelek. 7529-6 POSTELJNO PREGRINJALO in siv kožušček za 5—6 letno deklico kupim ali zamenjam za živila. Naslov v oglasnem oddelku.	7445-6
10 g ZLATA ZA ZOBE in zapravljivček, lahko poškodovan, ali samo okovje, kupi Jenko Franc. Medvode. 7563-6 PISALNI STROJ z dolgim valjem in računski stroj kupimo. — Ponudbe na Lesno industrijsko podjetje. Ljubljana. Poljanska cesta 2/1	7558-6
KNJIGO JUŽNI SLOVANI V SREDNJEM VEKU. spisal Bogdan Binter, kupi Matiček Počivavšek, Trbovlje T.
7584-6
KUPIM 4 gr ZLATA ZA ZOBE. Ponudbe pod Zlato« na. ogl odd 7583-6 VSAKO KOLIČINO VREČ ZA' OGLJE kupi DGU Planina pri Sevnici. — Ponudbe na DGU Planina pri Sevninei.
7581-6
BELO ALI KREM BLAGO ZA PLAŠČ kupim. — Ponudbe oglas, oddelku pod 'KamelhaT*	7595-6
ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve pio-, šči. kupim. — Naslov v oglasnem oddelku	7614-6
GLAVO OD STVALNEGA STROJA kupi T. Hojkar. Židovska ulica 6	7606-6
KUPIMO dobro ohranjen osebni AVTO. 4sedežni. Ponndbe oglas, oddelku pod »Dobro ohranjen osebni avto«. 7623-6
POSESTVO v bližini Ljubljane, povsod na Gorenjskem, veiiKo od 2 ha dalje, eventuelno tudi na štajerskem ali Dolenjskem, kupim takoj. Ponudbe pod Posestvo 1949 na oglasni odae-*or»	7520-8
lek SP.
SOBE — STANOVANJA
DVOSOBNO MAJHNO STANOVANJE z lepo teraso v vili blizu tramvaja v Mostah zamenjam za dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico bliže centra. Selitev plačam. Naslov v oglasnem oddelku	7104-10
SOBO. majhno, opremljeno, išče urar Ponudbe na oglasni oddelek pod številka 10.	7349-10
DVA SOLIDNA TEHNIKA — iščeta opremljeno sobo, imata svojo posteljnino, v bližini centra ali poleg tramvajske proge. PVčata po dogovoru, deloma pa lahko tudi v naturalijah. Ponudbe pod Tovariši na oglasni oddelek.	7397-10
MIREN ŠTUDENT tehnike išče po — možnosti opremljeno sobo. Večino dneva je odsoten. Med počitnicami stalno odsoten. Ponudbe pod Kombinacija na oglasni oddelek. 7476-10 ŠTUDENTKA išče prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe pod 7538 na ogl. oddelek.	7538-10
DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami in centralno kurjavo v centru Beograda zamenjam za enako ali trisobno v Ljubljani. — Ponudbe pod I. nadstropje do S. t. m. na ogl. oddelek.	*	7528-10
TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom v centru zamenjam za enosobno s kabinetom. Ponudbe pod Udobno na oglasni oddelek.	7536-10
DVA SOSTANOVALCA z lastno posteljnino sprejmem. Naslov v oglasnem, oddelku.	7.556-10
UPOKOJENKA dobi hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu Ostalo po dogovoru. Zglasite se ob 15^ uri. Naslov v oglas, oddelku.	754-5-10
ZAMENJAM LEPO SOBO na Prulah za enosobno stanovanje. Ponudbe oglas, oddelku pod ’Nujno 2".	75.51-10
SOBO išče mirna državna uslužbenka, ki je Zvsak durgi dan odsotna. V prostem času bi pomagala v gospodinjstvu. drugo po dogovoru. Ponudbe pod »Priiazna7 na oglas, oddelek. 7569-10 GREM KOT SOSTANOVALKA za po-poimoč v gospodinjstvi1 *- Poizve se v Bolgarski ulici 24	7592-10
DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, vrt. nova hiša, zamenjam za. enako: soba in kabinet. Ponudbe oglas, oddelku pod »Pridem pogledati* 757.3-10 IŠČEM OPREMLJENO SOBICO, v prostem času bi pomagala pri gospodinjstvu Hočevar Štefka. Knezova, št. 22. pri Lampiču. Sp. šiška. Ljubi j. 7613-10 ČEDNO IN MIRNO SOBO v Ljubljani ali bližnji otkolici išče za takoj mlad mož Ponudbe oglas oddelku pod šifro 'Nemec-	7646-10
2i/2 SOBNO STANOVANJE zamenjam za enako ali dvosobno v Ljubljani. Debelak Alfonz — Maribor. Kneza Koclja 36.	7218-10
ZAMENJAM
RADIJSKI APARAT zamenjam za dobro ohranjeno otomano. Naslov v ogl oddelku.	7654-7
SLAMO zamenjam za krompir ali prašičke. Šmid, p. Komenda pri Kamniku.	7651-7
ZAMENJAM MOTORNO KOLO BMW 750 cm3 * * * *, za lažjega do 250 cm3. Dravi-neo pošta Podplat.	7580-7
ZAMENJAM ŽIMO za impregnirano blago za vetrni jopič. Ponudbe oglas, oddelku pod .»Nepremočljivo*. 7629-7 ZAMENJAM KAVO v zrnju in koruzo za kokoši, za enotno moko. Jakomin Janez. Pokljuikarjeva 15. Vič. 7650-7 ŠIVALNI STROJ Singer z okroglim čolničkom, odlično ohranjen, zamenjam za mast in živila. Ponudbe pod Singer 35 na ogl. oddelek. 7524-7 PISALNI STROJ, prenosljiv, »Remin-ton«. zamenjam za avto. poltovorni. Topolino ali DKW. drugo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 7373-7 GOJZERICE, dobro ohranjene, št. 45, zamenjam za enakovredne št. 40. — Tovarniška 4-1, levo.	7519-7
3 kg KAVE IN ENOTNO MOKO zamenjam /a zlato verižico ali prodam. — Naslov v oglas, oddelku.	7555-7
DVA b PRSTANA: poročni in eden z večjim rubinom, prodam ali zamenjam za oblačila za vitko postarro. Naslov v oglas, oddelku	7568-7
ZAMENJAM SEME PESE »Eckendorfer« za seme lucerne ali črne detelje. — Štirn Vinko, S tane Žiče 6, Št Vid nad Ljubljano.	7565-7
ZAMENJAM PITANEGA PRAŠIČA in moško kolo za šivalni stroj z okroglim čolničkom. Ponudbe podružnici SP v Hrastniku.	75S6-7
MOŠKO KOLO. novo, zamenjam za radio. eventualno prodam. Krekova 4 — Moste	7594-7
RADIJSKI APARAT »Standard*, novi tip. 4oevni na baterjie. prodam ali zamenjam za preprogo. — Vprašajte: Miško Krajnčeva 35. Celje.	7596-7
ZAMENJAM športni otroški voziček za navadnega. Naslov v ogl. oddelku 7601-7
NEPREMIČNINE
ENOSTANOVANJSKO HIŠICO v okolici Ljubljane kupim do 200.000. Ponudbe na eksp. SP Kamnik 7466-8 STANOVANJSKO HIŠO v Kamniku ali okolici do Domžal kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe pod Dom na oglasni oddelek.	7540-8
Pri pionirjih, ki tekmujejo za IV.kongrei
»Sprejeli so tudi svoje plane,« razlaga načelnica okrajnega pionirskega štaba.
Pionir pa plane: »Pa jih tudi izpolnjujejo?« V sobo sta vstopila dva mlada junaka-pionirja. Strumno sta pozdravila. »Prišla sva,« je spregovoril starejši, načelnik pionirskega odreda v šoli v Letušu. Njegov spremljevalec, pionir Blažek pa se je nekam boječe oziral po nas. »Kaj se bojiš, pokaži da si pionir,« ga je vzpodbudil načelnik.
»Prišla sva po orodje za naš modelarski krožek.«
»Kako pa kaj dela?« ga je vprašala
načelnica.
»Doslej smo imeli malo orodja, pa ni šlo tako, kot bi moralo« se je začel opravičevati mladi načelnik, toda hitro je pristavil: »Zato pa ostali krožki delajo dobro. Krožek električarjev je izdelal že dva električna zvonca, mizarski krožek dela zajčnico in bo tudi sam izdelal pohištvo za pionirsko sobo, deklamacijski krožek poje pet pesmic, violinski krožek pa se je naučil igrati dve pesmi. Tudi drugih naših obveznosti smo že precej izpolnili. Šolskega sadovnjaka smo očistili že več kot polovico, za pionirsko knjižnico smo zbrali namesto 500 za kolikor smo se zavezali 800 din. Sami smo izdelali za
šolo štiri metle in dve košarici za odpadke. Tudi lepo darilo za kongres bomo pripravili. Opravili pa smo že tudi lepo število prostovoljnih ur. Glejte, Blaž se je zavezal, da jih bo opravil do kongresa 60, danes pa jih ima že 50. Jaz sem se zavezal za 80, opravil pa sem jih že 48.
»Zakaj pa pri vas delate tako dobro?«
Nekam začudeno me je pogledal in rekel: »Kaj tovariš ne veš, da tekmujemo za kongres.«
»Se kje drugje delajo tako dobro kot v Letušu?« sem vprašal načelnico.
V Pilštajnu na Kozjanskem so pionirji sklenili, da bodo napravili tri izlete. Dosedaj so napravili že en izlet. Na novo so ustanovili pet pionirskih krožkov; prirodoslovnega, ki študira razvoj živega sveta, zemljepisnega, ki proučava gospodarski razvoj Jugoslavije, zgodovinskega, ki študira spomine na partizanska leta.
Tudi pionirski odred Šmartno v Rožni dolini je eden izmed vzornih odredov. Samo poglejmo njihove obveznosti za IV. kongres LMS. »Dvignili bomo šolske uspehe, modelarski krožek bo izdelal traktor za darilo IV. kongresu, ustanovili bodo zgodovinski in zemljepisni krožek, šahovski krožek bo naučil šahirati 7 pionirjev. Pripravili bomo
zemljo, na kateri bodo člani krožka naravoslovcev pridelovali semena in delali poizkuse.« Te svoje obveznosti so tudi že v večini izpolnili.
Tudi na Kozjem so pridni. Tako sta od 8 pionirjev dva že popravila negativne ocene. Šolski obisk so dvignili še za 2%>. Za pionirsko njivo so zbrali precej semena. Pionirji so čistili sadna drevesa, ustanovili so modelarski krožek in izdelali štiri modele. Imajo poljudno znanstveni krožek. Očistili so tudi šolsko učilnico.
V Laškem je pionirski pevski zbor med najboljšimi v okraju. Pri Miklavžu so ustanovili lutkovno gledališče. Njihove obveznosti so dokaj visoke. Na primer: vse slabe učence bodo vključili
v ponavljalne krožke, uredili bodo pionirsko sobo in sami izdelali v mizarskem krožku pohištvo, pomagali bodo pri obnovi šole, pripravili bodo orodje in načrt za ureditev pionirskega vrta in poživeli delo krožka mladih naravoslovcev. Uredili bodo učilnico in pazili na red in snago. Modelarski krožek bo izdelal pet letečih modelov, kiparski pa iz ilovice 10 lutk in 5 marionet, relief šolskega okoliša in 5 učil za zemljepis. Ustanovili so že prirodopisni in zemljepisni krožek. Vse svoje obveznosti so že začeli uresničevati. Zbrali so nad 300 kg starega železa.
»Kako se pionirji pri vas zanimajo za šah?«
»O, za t'ega so zelo navdušeni. Preteklo nedeljo je bil v Celju pionirski šahovski turnir. Zastopanih je bilo 11 odredov. Igralo je 66 mladih šahistov, med njimi tudi ena pionirka. Prvo mesto so odnesli pionirji z Dobrne. Pripravljajo pa se še na druga šahovska tekmovanja med posameznimi šolami in odredi.
»Kako se mladina zanima za pionirsko organizacijo?«
»V nekaterih vaseh je trdna vez med mladinsko in pionirsko organizacijo, povsod pa še ni tako, kot bi moralo biti. Vsem je lahko za zgled mladinec Jože Ribičič iz Petrovč, ki se ukvarja s pionirsko organizacijo. Ravno zaradi njegovega dela je pionirska organiza cija v Petrovčah zelo dobra, posebno pionirska sabljaška skupina, kjer pio nirji iz posameznih vasi tekmujejo meri sabo.
»Kateri so pa najslabši odredi v va šem okraju?«
»Slabi odredi, ki še niso sprejeli nobenih obveznosti in še ne tekmujejo za TV. kongres so v St..Janžu. Rečici, Marija Reki, Prevaljah, St. Lenartu. St. Stefanu, Stranjicah. Crešnjicah in HeminL Ti odredi še niso doslej poslali nobenih poročil o svojem delu, toda upajmo, da jim bodo dobri pionirski odredi s svojimi zgledi pokazali pravo pot.«
RAZNO
DOTIČNI, ki .ie -pobral v kinu Union v ponedeljek pri dijaški predstvai FANTOVSKO RJAVO KUČMO, naj jo prinese proti nagradi v oglasni oddelek.	7618-14
ZAPESTNO URO sem izgubil od tovarne »Seta« do Vižmarji Poštenega najditelja prosim, da jo odda v tovarni »Seta« proti nagradi.	7639-14
OSEBA, ki je dne 1. marca okoli 11 dopoldne vzela iz poštne veže s kolesa mrežo s čevlji, naj iste vrne n« naslov v oglasnem oddelku. 7542-14 V PONEDELJEK ZVEČER od % 10 do 10 sem Izgubila od Kongresnega trga do kolodvora zapestno uro. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da. mi jo vrne. Nasjov v oglasnem oddelku.	7522-14
POZIVAM osebo, ki je vzela 1. m arca zjutraj mast in margarino v Železniški zadrugi, mrežo in vrečo pa vrgla za peč, da isto takoj vrne v trafiki zadruge.	7525-14
ČE JE KDO NAŠEL ŠOLSKO ŠESTILO, izgubljeno v nedeljo od Komenskega ulice po Resljevi cesti. Slomškovi ulici do Kolodvorske, naj ga izroči v Kolodvorsko ulico St. 34/1, levo. DoM_nagrado	7554-14
VZETA mi ie bila DENARNICA z dokumenti in denarjem v tramvaju Kdor jo ima, naj mi vsaj dokumente vrne. Lavrič Justi, hrzv.-ozno skladišče — Ljubljana, glavni kolodvor. 7553-14 DNE 1 t, m. SEM IZGUBILA ročno torbico z industrijskimi in družinskimi nakaznicami in 1916 din. Poštenega najditelja prosim, da odda svoj nasjov v oglas, oddelku.	7547-14
NAJDEN .TE BIL V NEDELJO VELIK ČRNI PES. Ima dolga ušesa in dolgo dlako Dobi se v Florijanski ulici 27. T. nadstropje.	7560-14
POZABTLA SEM NAHRBTNIK na postaji Sevnica dne 26. febr. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne: Zorc Pavli- rudnik 147. Hrastnik 75e7-14 IZGUBILA SEM OF legitimacijo na ime Vrhunc Franica	7605-14
Umrl je najin sinček
GREGEC
Pokopali ga bomo na ljubljanskem pokopališču danes ob 11.30. dopoldne.
Novo mesto, 3. marca 1943
Palma in Ivan Kasesnlk.
+ Sporočamo žalostno vest, da je dne 2. marca 1949 umrla naša predraga mama in stara mama
FRANČIŠKA MAVSAR roj. Kuralt
Pogreb bo v petek 4. marca ob 15 z žal. iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče.
Ljubljana, 2, marca 1949.
Žalujoče družine: Mavsar, Stadler in Kuralt.
★ Za vedno nas je danes zapustila naša dobra mama. sestra in teta
ANTONIJA ŠTERN roj. Kavčnik
Pogreb naše drage pokojnice bo v petek 4 marca‘'1949 ob 14 30 iz kapelice sv Jakoba na Žalah na pokopališče.
Ljubljana. 2. marca 1949
žalujoči • hčerki Tončka in Zofka, sestra Marija, bratje Janez. Alojzij. Anton. Andrej — ir. ostalo sorodstvo.
+ Vsein sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vesi. da nas je zn vedno zapustila naša srčno ljubljena mama ^tara mama, sestra, «va-kinja ir teta
ANA VODIŠEK roj. Zupančič
Pogreb predrage bo v petek 4. marca 1949 ob pol 10 izpred hiše žalosti v Rimskih toplicah na pokopališče v Amar jeti
Rimske toplice. Zidani most Radeč©. Ljubljana. Maribor. Francija.
Žalujoči : Milica. Anica por Grimšič, bčerki : Janez. Adolf. Slavko, sinovi, in ostalo sorodstvo
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5^11* — Telefon uredništva in uprave štev 53-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-21 — Tiskarna «Slovenskega poročevalca! — Odgovora!
urednik Cene Kranjc