V *r-»r - rVztKMT. Ste v. 137. jzhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144‘— » Pol leta K 72-— f OPRAVI STANK MESEČNO K10'- V Ljubljani, ponedeljek, 20. junija 1921. Poitnlna platen« v patevlnk Leto I. OrednlSlvo In upravrtitvo • Ra-plt*ri«i uliti Ste«. S — Tulefcn uredniSivs itev. 50 —• Telefon *cs upravnlStvo štev, 318 ■*= CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36’—■ za en mesec K 12*— DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™ iioda Siraniske deželne imooine. isremclenla slovenskega ljudstva v žrelu demokratskega centralizma. «l: ^e^ela vlada je v svoji seji 18. t. m. *Ma ter objavila: hwig Se naredba, s katero se raz- im a komisija za upravo kranjske deželne vine. Njeni posli so izroče poverjeništvi “°tranje zadeve. !,v;ji aK0 sklep vlade. S tem je končno li-■je . rana dežela Kranjska, Njeno premo-sed^i^c °dslej upravljal deželni pred- j ' ki vodi notranje posle dežel- SosVf^l e' ^ kelgrajski centralizem rJ«** nad milijonskim premoženjem anJe kranjske dežele. Ljudstvo pa nad v° ne bo imelo nobene kontrole. » 1 . * * * Hje us°da čaka milijonsko premože-pa; ,ranJske dežele, ki ga je spravilo sku-p0VeJ°v®ns^.C) ljudstvo, o tem nam najbolj 0 številke, ki jih priobčuje današnji ozirom na prizadevanj« ajm Cev>, ki bi radi dokazali, da Slovenci 0 niC premoženja, pravi »Avtono«: *®lclf lahko. Zakaj po računskem stal v likvidacijske komisije, ki ji je ^ina?a • U kberalec g. dr. Triller, se je rado.* t *n ocenilo imetje bivše kranjske ^1® sledeče: t-v Poslopje »deželni dvorec« z 774 ti-kron (!) LuvŽ' deželna hiša na Turjaškem trgu v 4ubl)ani z 50.000 K (!) ti« i Stavbišče v Salendrovi ulici v Ljub- "■» * 4.000 K (!}( t.*. Mitniška hiša v Radečah z dvatisoč 011 (1) 5. Mitniška hiša v Krškem z 4000 kron (!!!) 6. Domobranska vojašnica v Ljubljani z 1,700.000 K (!!!J) Nadalje: 7. Prisilna delavnica z inventarjem vred na 167.455:60 K (!) 8. Deželna bolnišnica v Ljubljani z inventarjem vred na — čujte, čujte! — celih 605.600 K. 10. Deželni muzej v Ljubljani s pohištvom in inventarjem vred na 725,000 K. 11. Deželno gledališče (sedaj operno) na 4,153.216 K 29 vin. 12. Deželna kmetijska šola na Grmu na celih 255.495 K 20 v, — 13. Deželna elektrarna na Završnici —~ čujte, čujte, čujte! na 180.824 kron 39 vin. In če hočete še: 13. dva deželna avtomobila na 10.188 K 34 vin. — Lahko bi navedli še sto postojank, iz katerih se vidi, kako so ocenili »centralisti« naše domače premoženje, Manjka pa nam žal prostora. Kaj šele, če bi navedli naše premoženje iz bivše Štajerske, kjer je dobila država po prilično enakih cenah milijardna premoženja! Kaj boste govorili o »avtonomistih« vi, ki ste vsa ta naravnost ogromna imetja prodali za skledo leče — »centralistično ustavo*. Samo »Završnica« je vredna najbrže do 100 milijonov kron, koliko je vredna šele »Fala« najčudovitejša zgradba v Srednji Evropi, Mi smo bogatij samo čudo, da od vsega tega slovensko ljudstvo nima nič! Boj za avtonomijo ie po mnenju policajdemokratov — in nekaterih »tudi — socialdemokartov« — prazna beseda! Hooa obzaaaa o „red« in radu“. Hj u , ""‘grada poroča ljubljanski dopis-jaizdpi i i® Posebna ministrska komisi-Kot t •novo obznano 0 >redu in radu«. Z6nskei*elj za ta načrt je služil srbski ka-v0r. 1 zakon in posebno poglavja, ki go- tti nr-L ^£r.ada poroča ljubljanski dopis-ia Ko zei Vofg „ * „ „ , „ hile ve‘eizdaji. Izpremenile in izpopol-kazeS°LSe 1® določbe, ki se nanašajo na ia t - 0 postopanje in posebno na hitro t6g °Cn oizvrševanje kazni Po določbah §0 i z, .°na se morejo kazni podaljšati do ■ *e‘ ječe, globe pa zvišati do 100.000 vo 52®!*. Kar tiče komunistov, bo kaznji-samo izzivalno uporabljanje rdeče dovniVe *** vsa^° najmanjše delo, ki bi škofij p uSledu države in njenih organiza-58tal določbe veljajo tudi za vse Protin Vrs^e protidržavne propagande. O 'državni propagandi potom tiska se bo sodilo po kazenskem zakonu in ne po tiskovnem. Nova je v načrtu tudi določba, da so stariši odgovorni za kaznivo dejanje svojih otrok in bodo zanja kaznovani. Razen tega obsega ta obznana razne druge poostrene določbo glede javne varnosti, eksplozivnih snovi itd. Ta obznana stopi v veljavo, kakor hitro se sklene ustava. Za uvod v novo »ustavno« dobo se nam torej obeta najčrnejši policajski režim, pod katerim ne bo nihče več mogel svobodno dihati. Že določbe, da bo kaznjivo že samo »izzivalno« uporabljanje kake zastave in »vsako najmanjše delo, ki bi škodovalo ugledu države in njenih organov, so tako raztegljive, da more na tej podlagi količkaj bister žandar spraviti v ječo najne-dolžnejšega človeka in rodoljuba. 19. junija. Načelnik zemlje-- iškega kluba posl. Vojislav Lazič je Povod doš! ?m novinskih vesti in brzojavk, ki so re>,e klubu radi priklopitve baroške luke ®mu pristanišču naslovil na ministrske-Vt> Pre^sednika Nikolo Pašiča nastopno krj5?.ani®: G. predsednik! Že nekoliko dni »k? J}° v javnosti vesti, da zahteva italijan-- -delegacija za sklepanje trgovinske po- Proti branji kupčiji Pašiča za (uho larol. sko svobodo. Na ta način bi bila naša trgovina, naša obalna plovba in naše obalno ribarenje ogroženo in odvisno od Italije v onem delu naše domovine, ki je navezan na obe pristanišči. Razen tega bi bili na ta način tudi odtujen gotov del državnega teritorija. Povodom teh vesti se naš primorski narod vznemirja, ker vidi v tem svojo pogubo, ako bi se ugodilo zahtevam italijanske delegacije. Zemljeradniškemu klubu prihajajo protesti izmed naroda, v katerih se zahteva, naj naša delegacija zahteve Italije kot škodljive za našo državo in državne interese zavrne. V želji, da se škoda odvrne, vprašujejo min. ter prosijo odgovora na prihodnji seji skupščine: 1. Ali so kraljevi vladi znane zahteve italijanske delegacije? 2. Kaj je naša delegacija odgovorila na te zahteve? 3. Ali hoče kraljeva vlada dati naši delegaciji navodila za vodstvo pogojanj, po katerih naj bi se varovala integriteta naše države? — Podpis: Vojislav, Lazič, predsednik zemljoradniškega kluba. je e z našo državo, naj se luka Baroš, ki vj P° rapallski pogodbi priznana naši drža-SjPridruži reškemu pristanišču in tako luziea° podredi avtonomni upravi, sestav-dveh delegatov kraljevine Italije, Kcl! Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Na čelu te uprave naj bi bil Italijan. pravijo, da je naša delegacija za skle-e trgovinske pogodbe pristala na vse h! £ . e- Z ustvaritvijo te uprave, na če- Lfateri bi stal Italijan, bi bila luka Baroš kor reško pristanišče izročena Italiji, ki Preko teh važnih pristanišč paralelizira-gospodarsko proizvajanje in trgov- AftuHauml pritiskajo. , Belgrad, 19. junija. Izmed parlamen-ri, ^ klubov je bil danes zbran samo mu-r~®*wwki klub, ki je imel dopoldne sejo v 0jJ2oon°8ti 17 poslancev. Predmet raz-f. .y° 1« bila izvedba določil begluške ua-Ufl?be< ki je včeraj izšla v Službenih novi-Ta begluška naredba ima 60 členov, jj.. se določa tehnično izvajanje ure-Ve bcgluškega vprašanja. Muslimani so- Svoboda o svobodni, def ell. Nova naredba vlade. Ljubljana, 20. junija. Vlada je izdala okrajnim glavarstvom strogo navodilo, da se morajo vseh shodov — seveda v prvi vrsti shodov SLS — po svojih organih udeleževati in strogo paziti na to, kaj se na shodih govori. V dobi demokratizma ne pridemo preko cenzur »demokratove. Vlada naj si pa zapomni, da vsi njeni organi ne bodo udušili klica ljudstva po samo- upravi. V Belgradu naj sklepajo s kupljenimi glasovi centralistično ustavo, v Ljubljani naj z obznanami in kaznimi dušijo ljudsko voljo, zatrli je ne bodo. Bruhnila bo elementarno na dan in si izvojevala svoje pravice. Na potu do zmage bo morda cesta posuta z žrtvami mnogih posameznikov; pa te žrtve ne pomenijo mnogo, e« j pogledamo na zmago, ki gotovo pride. Socialdemokrati gredo o olado? Cena ari ministrski sadež. Belgrad, 19. junija. Danes je bilo v skupščini prisotnih zelo malo poslancev in se politični položaj ni mogel točno presoditi. Posamezni poslanci, ki so došli v skupščino, so zatrjevali, da se pogajanja med vlado in socialnimi demokrati nada- ljujejo. Govori se, da so se pogajanja v to- liko približala sporazumu, da je vlada ie ponudila socialnim demokratom listnico ministra za socialno politiko, ako vstopijo v vlado. dijo, da naredba ni izvršena po sporazumu, ki se je dosegel z vlado v tem pogledu. Radi tega so na današnji seji kluba pretre-savali vse posamezne člene te naredbe ter sklenili, naj muslimanska ministra dr. Spa-ho in dr. Karemehmedovič na jutrišnji seji ministrskega sveta predložita sklep kluba, da se naj naredba popravi v zmislu sporazuma, ker bi se drugače moglo smatrati položai za resen. Josip Kremen: Za politično im gospodarsko svobodo. Življenje pri nas gre svojo logično pot. Od dne do dne postaja bolj jasno, da je delavno ljudstvo v svoj novi, s težkimi žrtvami in z neizmernim delom priborjeni domovini pač narodno ujedinjeno, ne pa politično, saj šele gospodarsko svobodno. Boj za pravo svobodo sploh ni le samo razumljiv, ampak je nujna posledica pravega pojmovanja krščanstva, ki je od svojega početka bilo zoper vsako lizično odvisnost človeka, ki je otrok božji, ustvarjen po božji podobi, Le v kolikor priznava krščanstvo vsako oblast, ki je Jana od Bo-, ga, v toliko je človeška svoboda »omejena«, ako je priznanje božje avtoritete sploh kakšno prikrajšanje na svobodi. Boj za politično in gospodarsko enakopravnost Slovencev in Hrvatov v Jugoslaviji je stopil z dogodki zadnjih dni v od-očilno stanje. Že sam na sebi je ta boj, boj za krščanstvo v javnem življenju, boj zoper pojmovanje liberalizma, ki v imenu državnotvornosti, miru in reda tlači milijonsko ljudsko maso, da zamorejo majhne privilegirane kaste tem sijajnejše živeti ob dohodkih premoženja brez dela. Obenem pa je to boj za biti in ne biti vsakega posameznika in po tem za obstoj člo\reške družbe, kajti danes je jasno kot beli dan, da pelje pot kapitalizma in liberalizma vedno bolj navzdol. Ako se človeštvo ne spametuje v zadnjem trenutku, bo prepozno, ali pa bo treba čudežne rešitve iz neznosnega stanja. Kapitalistična armada je jaka in ima nešteto privržencev tudi v vrstah takozva-nega marksističnega ali materiaističnega socializma. Danes je jasno, da socialni de-mokratje ko komunisti tvorijo parlament kapitalizma. Njihov cilj je dober, a pot do njega je napačna in nemogoča: Od Boga, ki je poosebljena popolnost, prostost in svoboda, more peljati pot edino-Je v tem-večjo duševno in trezno odvisnost človeka. Ko stopamo te dni katoličani po svetovni vojni v prvi sistematični, po načrtu zasnovani boj za politično in gospodarsko svobodo delavnega ljudstva, v boj za oži-votvorjene svetovne katoliške internacionale v vseh panogah javnega življenja, ne smemo pozabiti na gornje smernice, Vsakdo, si bo tako ali tako posegel v ta boj, mora najprej vase: Ko bo trden poedinec, prepričan in veren ter v življenju svojim nazorom dosleden, potem šele bomo zapustili svoje jarke in šli v napad na prve sovražne postojanke. Za boj je potrebna armada, za ljut boj dobro organizirana armada. Zmagal bo oni, ki bo smotrcncjše organiziran. Da je organizacija kapitalizma silna, poizkuša današnja človeška družba na svojih hrbtih, ki ječi neprenehoma pod neotresljivim jarmom. Ni pa ta silna kapitalistična moč sama na sebi nič čudnega, saj korenini v stoletnem razvoju človeštva. Organizacijo vrže samo proUorgaoiza- cija. Kapitalizem bo padel po organizaciji delovnega ljudstva, ki more biti močnejši od prvega. Za sedaj jc naša organizacija bolj obrambnega značaja. Kakor hitro pa zberemo dovolj močne bataljone krog zastave krščanskega socializma, tedaj preidemo v napad na celi črti s posebnim ozirom na gospodarski red. Troje vrst organizacij nam je predvsem potrebnih za dosego močne delavske armade. In sicer: Kulturne: V njej poglobimo svojega duha, si razbristrimo um, da more kar najlažje ločiti dobro od glabo. V njej se utrdimo v temeljih krščanskih resnic in načel, da si ustvarimo jasen okvir, preko katerega ne sme iti človeško hotenje in delovanje, k«f bi sicer prišlo v nasprotje z božjo voljo, V vsakem delavskem centru mora delovati predvsem dobro in živahno kulturna organizacija. Ta daje smernice in navodila. Če se le-teh držimo tudi v javnosti, potem se nam ni treba bati hudega. Vsak krščanski delavec že sam po sebi spada v katoliško izobraževalno društvo. Sedaj, ko gremo veliki bodočnosti nasproti, je ta zavest posebno neizmernega pomena. Strokovna organizacija. O neprecenljivi važnosti le-te bi pač ne bilo potreno več pisati po tako slabih izkušnjah, ki jih :e delavstvo prestalo v in po svetovni vojni. Vsak se trese za tiste uboge kronice, ki jih mora dajati v centralno blagajno. Ko ga doleti neznatna bolezen in pardnevna brezposelnost, pa hiti na vse pretege, da ga centralna vlada izplača. Glavni cilj strokovne organizacije pa ni le podpiranje in zaščita članov o tem ali onem slučaju, marveč boi za končno dosego socialno pravičnega družabnega reda. Nele obramba, marveč napad! Strokovna organizacija bi morala biti tako finančno močna, da bi z lahkoto izdajala svoje glasilo, svoje brošure in da bi brez težav otvorila za delavstvo socialno-politično šolo. Predpogoj tega seveda je, da delavstvo samo seže v svoje žepe in se močno strokovno organizira. Kedaj se bo naše delavstvo tega tudi zavedalo? Brez močne in samostojne strokovne organizacije ni uspeha! Na delo z* njo! Politična organizacija. Krog politike se vrti danes cel svet. V njej se odločuje vse, ona sega danes že v najskrivnejše ko-tiče zasebnega življenja. Če kdo, se mora politično orientirati delavec. Smotreno se to godi le v organizaciji. Le-ta pride do svoje veljave predvsem ob volitvah, Ako je politična organizacija trdna, je uspeh na volišču gotov, kot je gotovo, da bo oddal delavec glas oni stranki, ki zanj res dela. Brez te tretje organizacije delavstvo ni popolno. Ako gremo in hočemo -s v boj za politično in gospodarsko s* 'i sldven-rso-hrvašlccga delavnega lju moramo vedeti, da je predpogoj našeg. uspeha izpopolnitev naših kulturnih, sir; kovnih in političnih organizacij do naj višje mere, ki je mogoča. Brez tega predpogoja bo naš glas, glas r pijočega v puščavi glas glas vpijočega v puščavi. Delni izlili Gele« na KoroSkem. Celovec, 19. junija. Volitve v narodni svet in deželni zbor so se izvršile popolnoma mirno. Udeležba pri volitvah je bila po dosedanjih krajevnih poročilih precej pičla. Rezultati volitev v narodni svet so nastopni: Politični okraj Celovec: Oddanih 11,843 veljavnih glasov. Od teh so dobili socialni demokrati 4300, velenemška ljudska stranka 3838, krščansko socilana stranka 3101, koroška kmetska zveza 291, komunisti 224 glasov, Slovenci 89 glasov. Pol. okraj Šmohor: Oddanih 5905 veljavnih glasov. Od teh so dobili krščanski socialci 2069, soc. demokrati 1752, koroška kmetska zveza 1456, velenemška ljudska stranka 407, Slovenci 116, komunisti 3 glasove, neveljavnih glasov 102. Pol. okraj Spittal: Skupno število oddanih veljavnih glasov 4.9.098. Soc. demokrati 6758, krščanski so-SJalci 5512, kmetska zveza 52774, vele-siemška ljudska stranka 1508, komunisti 46. Velikovec (začasni rezultat): Soc. demokrati 442, velenemška ljudska stranka 336, kmetska zveza 198, Slovenci 93, krščanski socialci 31, komunisti 8 glasov. Pol. okraj Beljak: Oddanih glasov 277.224. Soc. demokrati 15.035, kmetska zveza 3749, velenemška ljudska stranka 3614, Slovenci 2132, krščanski socialci 2635, komunisti 59 glasov. Mesto Beljak: Soc. demokrati 5677, velenemška ljudski stranka 2564, kmetska zveza 724, komunisti 36, Slovenci 14 glasov. Pol. okraj Št. Vid: Oddanih 20.359 veljavnih glasov. Sc. demokrati 9452, kmetska zveza 5600, krščanski socialci 3231, velenemška ljudski stranka 2055 glasov. Pol. okraj Volšperk: Soc, demokrati 4578, krščanski socialci 6250, kmetska zveza 2423, velenemška ljudska stranka 1584, komunisti 11 glasov. 3*otttični dogodki ,-f Sfinga z brado. Milan Marjanovič, eden najdelavnejših članov bivšega Jugoslovanskega odbora, ki se mu ni treba bati ne očitka frankovstva ne nazadnjaštva, ostro šiba v »Slobodni Tribuni« Vesnič-Pašicevo zunanjo politiko, ki je tudi v novoustanovljeni jugoslovanski državi ostala izključno srbska. Ta politika smatra Italijo za svojo naravno zaveznico in je tej Italiji žrtvovala najprej celo avstroogrsko B&rnarico, Gorico in Trst z vsem zaledjem in končno Reko s Sušakom in Barošem ynad. Vse to je bilo že davno dogovorjeno Sr Parizu, Rimu in Belgradu med štirimi Očmi in vsi poznejši javni sestanki v Rapallu in Belgradu so bili le še komedija za priproste ljudi. To je sistem »sfinge z brado« ki brez usmiljenja zahteva svoje žrtve in požira ideal za idealom, up za upom tistih, ki so zidali na to državo. V najkrajšem času pade nova žrtev — napoveduje Marjanovič: Z Italijo se sklene pogodba, da se Zader z železnico sklene z zaledjem in tako izigra v italijanske roke še tista trgovina, ki teži na srednjo Dalmacijo. Ta pogodba je vglavnem že gotova stvar! Zdi se, zaključuje Marjanovič, da bomo morali Reke, Sušake, Istre, otoke najprej reševati v Belgradu, ako jih hočemo nekoč rešiti na Jadranu in Soči. — Do takega prepričanja prihajajo danes že Marjanoviči, samo demokratski prodano-viči se delajo slepi in strežejo sfingi z bra- do, ko golta svoje žrtve. Toda — tako napoveduje isti Marjanovič — tudi to sfingo že čaka usoda, tudi ona se bo zvrnila v brezdno prošlosti. Njene usode bodo deležni tudi njeni hlapci. -f- Nevarnost diktature, »Slobodna Tribuna« se zamišlja ob dejstvu, da se konstituanta, ki je v prvi vrsti poklicana, da zbere in združi vse narodne sile, v najvažnejšem trenotku takorekoč razhaja. Pretežni del velike opozicije je že izstopil, ostali del grozi z izstopom. A v vladni večini sami se vse krha in lomi. V najboljšem slučaju bodo ostale seje konstituante le še kluibske seje vladnega bloka. Kakšno veljavo naj ima ustava, ki jo sklene taka konstituanta? Odgovornost za vse to ■— pravi list— nesi brez dvoma vlada in njena večina. Toda nadaljuje člankar — tudi opozicija ni brez odgovornosti. Že se čujejo glasovi o razpustu konstituante, o diktaturi in oktroiranju ustave in ni dvoma, dt se nekomu že davno hoče najbrez-obzirnejšega absolutizma, diktature. -f- Velikodušen minister. G. minister Velizar Jankovič je, kakor izhaja iz interpelacij v konstituanti, zelo velikodušen mož. Vekakor samo za svoje ministrske tovariše. Tako je svoj čas kot prometni minister uvedel za v«e svoje prednike na tem mestu dosmrtne brezplačne vozne listke I. razreda. Kot poljedelski minister je pa določil državno posestvo v Topčideru, ki naj bi služilo poljedelski visoki šoli v Belgradu, v to, da dobivajo z njega vsi prejšnji poljedelski ministri do smrti živila po najnižjih cenah. Temu zgledu naj slede še drugi ministri, pa bo Jugoslavija kmalu ena sama velika oskrbovalnica za ministre. -j- Vladna kriza na Šjtaerskem. Deželni tiskovni odsek poroča o krizi v deželni vladi: Radi obvestila deželnega glavarja dr, Rintalna in njegovega namestnika dr. Ahrerja prvemu predsedniku deželnega zbora, da ostavljata svoja vladna mandata na razpolago glavnemu odseku deželnega zbora, sta sklicani zadnji, kakor tudi konferenca načelnikov strank za v torek, dne 21. t. m., ob 11. uri. — >■ .................................... ^Dnevni dogodki — Veličasten orlovski tabor v Črnomlju. Včeraj se je v Črnomlju zbrala ogromna množica ljudstva, ki se ceni nad 5000 ljudi, iz cele Bele Krajine, da prisostvuje prvemu belokranjskemu orlovskemu taboru, Posebni vlak iz Ljubljane je do Semiča vzel seboj nad 1400 potnikov. V Črnomlju so se zunanjim gostom pridružili tisoči vrlih Belokranjcev. Ko so došli s hrvatskim vlakom še hrvatski gostje, se je razvil veličasten sprevod v Črnomelj, ki takega slavja še ni videl. Spredaj je jezdila orlovska konjenica, nato so korakali Orli in Orlice ter naraščaj z dvema godbama. Njim so sledile pestre belokranjske in druge slovenske narodne noše ter tisoči ljudstva. V sprevodu je korakalo 327 Orlov v kroju, 235 Orlic in 54 naraščaja iz bližnjih dolenjskih krajev, Ker pa 50 tekmovalcev, ki so prišli že dan prej, sprevoda ni moglo udeležiti, ker tekme niso bile še končane, lahko računamo, da je bilo v Črnomlju včeraj 377 orlovskih krojev. — Ljudstvo je z navdušenjem pozdravljalo došle Orle. Na prostornem trgu, kjer se je vršila služba božja, je bila prava gnječa. Sv. maši, ki jo je služil presv. škof dr. Kar- lin, je prisostvovalo nad 5000 ljudi. Cerkveni govor je imel preč. g. U č a k. — Med službo božjo je bilo opaziti, da so se nekateri gospodje v hiši na glavnem trgu iz 2. nadstropja pokriti posmehovali. Čuti je bilo med službo božjo tudi par žvižgov. Na odločno posredovanje orlovske depu-tacije so pozneje izzivači izginili. Telovadbe popoldne se je udeležilo n^d 4000 oseb. Pripomniti pa je, da se je ta tabor vršil ob najneugodnejšem vremenu. Ko bi ne bilo dežja, bi bilo došlo še enkrat toliko ljudstva. Deževalo je zjutraj, nakar je dež za nekaj časa prenehal, takoj po sv. maši je zopet začelo deževati, deževalo je med telovadbo, naravnost liti pa je začelo, ko so Orlice in za njimi Orli izvaajli zadnje vaje. Med nalivom sta bila še dva kratka pozdravna nagovora. In to ljudstvo je vztrajalo v dežju prav do konca. Ravno ta okolnost je dokazala, da so orlovske vrste disciplinirane in da belokranjsko ljudstvo v ogromnem številu hoče postati sobojevnik v vrstah kršč. soc. organizacij. — Nasprotniki se javno niso upali pokazati, pač pa so posamezne udeležence izzivali in sramotili. To so bili ljudje tiste vrste, ki so med službo božjo žvižgali in ki so pred kratkim iz kapelice na trgu odnesli kip Matere božje ter ga vrgli v cestni jarek. S tem so nasprotniki pokazali svoj program, medtem ko je včerajšnji tabor belokranjskemu ljudstvu pokazal naše namene in cilje kršč. soc. organizacije, — Naznanujte politične shode! Svoje pristaše po deželi opozarjamo, da naj vse politične shode pravočasno naznanijo političnim oblastem. Društvenih shodov pa ni treba naznanjati. — Osebne vesti. Provizorni koncipi-sti Stanko Mašič, Fran Levičnik. dr. Anton Megušar, Ivan Šubic in Ivan Milač se imenujejo za okrajne komisarje, prov. konci-pisti Bogomir Kobal, dr. Alojzij Trstenjak in Janko Osojnik pa za definitivne vladne koncipiste. — Inž. agr. Fran Mikuž se pomakne v IX. činovni razred. — Novi poselski red. Dež. vlada naznanja, da se je na seji 17. t. m. odobril novi poselski red, ki vpošteva težnje poslov, kakor to zahteva socialna pravičnost. — Državni upravitelj Rogaške Slatine. Dež. vlada je v seji dne 18. junija sklenila podeliti mesto začasnega upravitelja stu-denčnega obrata v Rogaški Slatini g. Jaki šošterju, trgovcu v Celju. — Nezgode pri delu. 18 letno Matildo Modic, delavko v Trbovljah, je pred enim tednom v rudniku pri delu podsula palst zemlje in ji zlomila hrbtenico. Pripeljali so jo v deželno bolnico v Ljubljani. — Josip Godič v Slomškovi ulici je žagal drva pri Pavlu Kotniku, lastniku motorne žage. Pri delu pa mu je odrezalo kazalec leve roke. — Mihaelu Oražem, mizarskemu pomočniku pri J. Gogali na Bledu, je stroj odtrgal mazinec leve roke. — Smrt najstarejše Zagrebčanke. V Zagrebu je umrla gospa Magdalena Triner, stara 103 leta. — Dr. Trumbič brez stanovanja. Odkar je dr. Trumbič glasoval proti vladni ustavi, je padel pri vzdrževalcih sedanjega režima v popolno nemilost. Ta nemilost gre tako daleč, da dr. Trumbič v Zagrebu, kjer bi si po tolikem trudu v tujini rad odpočil, ne le ne najde stanovanja, ampak mu je demokratski poverjenik za socialno skrbstvo v Zagrebu — Ancel .— celo rekel, da sploh nima pravice nastaniti se v Zagrebu, češ da ni zagrebški občan! Tako se godi enemu dr. Trumbiču P°d^ vlado »največjih« Jugoslovanov: Pribičevicev« Ancelov in Ribnikarjev. , — Tatvine na železnici. Medi voznj« na pirogi Zidanimost—Zagreb je bilo lw tm. ukradenih iz vagona 10 kosov konte-nine, vsak kos po 60 m. — Ravnatelju Miler Joblinu iz Belgrada je bilo v ekspresnem vlaku med vožnjo iz Trsta v Bel-grad ukradena zlata ura z verižico, Z*®*8 doza za cigarete in nekaj obleke. ■ — — *................. ljubljanski dogodki Ij Dalmatinski akademiki so priobčili v »Jugoslaviji« nekako poslano. Bilo bi odveč, baviti se podrobno s tem »glasom«« ke* isti itak potrjuje vse, kar smo mi p>sa® 0 nekolicini dalm. akademikov, ki nikakor o® delajo časti svojim vsega spoštovanja v£®“' nim dalmatinski in drugim kolegom. "®n' dar se nam zdi potrebno, da ugotovimo s*®* deče: 16. t. m. sta se javila v našem ur®«•*, ništvu dva dalm. akademika, ki sta čud® se v našem listu priobčeni notici zahtevala« da prinesemo popravek. Urednik, ki j® r sprejel, jima je stvar pojasnil, obenem P® izrazil svoje začudenje, da pride zahteva poravek gospod, ki je tudi sam žvižgal, n* kar je isti v precejšnji zadregi obmolk®®' Drugi gospod pa je izjavil, da gg. profesorji ljubljanske univerze delajo dalmat. e*8' demikom vsled sličnih notic vsakovrst®® težkoče pri izpitih, na kar ga je naš ure«' nik opomnil, da je prepričan o objektivno* sti gg. profesorjev, ki gledajo predvsem n® pozitivno znanje dijaka in ga po tem t®® kvalificirajo. Gospod je tudi večkrat P0,' udarjal, da so žvižgali predvsem Primor®1' ne pa oni, (Kdo je toraj žandar?) Ko ju je urednik še zagotovil, da naš list ne del® nikomur krivice in da smo vedno pripr®v‘ ljeni komu nehote storjeno krivico popr*‘ viti sta gospoda odšla in zagrozila, češ, Pre> malo nas je, sicer bi vam že pokazali. lj Liberalna poparjenost vsled kr®®110 uspele prireditve ob 10 letnici Šentpetet' skega Orla se še danes ni ohladila, nam je porok, da jih je prireditev zadel® v živo. Demagogija, ki so se je poslužev®11 v boju proti Orlom ali po njihovem naziv11 proti »čukom«, ni rodila zaželjenega usp0" ha. Vsa dobro-misleča in poštena mladi®8 se zbira pod mogočnim orlovskim pr®P?* rom in ne meneč se za zakotna izziva®!8 nasprotnikov dela neumorno za blag®? slovenskega ljudstva. Tolažijo se liberalk češ, zastav je bilo pa bore malo in Živi®" vpitja tudi ni bilo veliko. To jim verjl®^" mo, povemo pa jim, da so ob njihovih pti* reditvah visele zastave samo takr||, k®* dar je to zahteval župan. Vpitje pa ni m* kako znamenje zavednosti. Ljudstvo mol; či, pa po svoje naredi. To ste pač izkusil pri zadnjih volitvah, ko ste toliko kričal1’ pa vendar doživeli popoln poraz. d Dijaški Orel v Ljubljani priredi d®e, 26. junija na Rudniku pri Ljubljani jav8° telovadbo, spojeno z vrtno veselico. Na®t°' pili bodo člani, Orlice in naraščaj. Sodel®: vala bo društvena godba iz Viča, Prijatelji katoliškega dijaštva, prijatelji orlovsk® misli, prihitite v nedeljo na Rudnik! Sodi® boste lahko uspehe in delo našega dvel®1' nega obstoja. Bog živi! 1 Odgovorni urednik Anton Merinček« Izdaja konzorcij »Novega Čaaa«. -f Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani ---------------- E. Bulwer: % 102 milsdiijl dnevi v SFsifflpsiSSt. »Svečenik,« je odvrnila Tesalka, »bogovi so naklonili, da sem bila priča Arba-kovega izdajstva, ne da bi on vedel o tem. Ako se meni sami posreči uteči iz tega ozidja, rešim tudi tebe. Tako govori skozi to ozko luknjo in odgovarjaj, kar te vprašam k »Oh, blagoslovljeni duh,« je rekel svečenik in radostno ustregel Nidijini želji,« reši me in prodati hočem kupice iz samega oltarja, da poplačam tvojo dobroto.« »Nočem tvojega zlata — povej mi svojo skrivnost! Ali sem prav čula? — Ali za-moreš v resnici rešiti Atenca Glavka obtožbe proti njegovemu življnju?« »Zamorem — zamorem! — Zaradi te ga me je Arbak (Furije naj uničijo tega zlobnega Egipčana!) zvabil semkaj, da me pusti umreti gladu in strohneti!« »Atenec je obdolžen umora; ali moreš ti ovreči obtožbo?« »Samo osvobodi me in najbolj ponosna glava v Pompejih ni bolj varna kakor njegova. Jaz sem videl, kako se je zločin izvršil — jaz sem videl Arbaka, kako je zadal udarec; jaz zamorem dokazati krivdo pravega morilca in rešiti nedolžnega človeka. Toda alto jaz poginem, umrje tudi on. Ali se zanimaš zanj? O dobra tujka, v mojem srcu se nahaja urna, ki ga zamore obsoditi ali rešiti!« »In ali hočeš vse povedati, kar veš?« »Hočem!«— Oh! In tudi ako. bi bij pe- kel pod mojimi nogami — da! Maščevanje verolomnemu Egipčanu — maščevanje! Maščevanje! Maščevanje!« Ko je Kalen sikal te poslednje besede skozi svoje zobe, tedaj je Nidija čutila, da so bile v njem najhujše strasti pripravljene, da pripomorejo Atencu do pravice. Njeno srce je močno utripalo; ali bode njej usojeno rešiti svojega dragega — svojega oboževanega Glavka? »Dovolj,« je rekla, »ona moč, ki me je pripeljala semkaj, me popelje tudi skozi vse. Da, jaz čutim, da te icšim. Počakaj mirno in potrpežljivo!« »Bodi razumna, bodi oprezna, sladka neznanka. Ne poskusi obrniti se do Arbaka — on je kakor mramor. Poišči pretorja — povej mu, kar veš — dobi od njega dovoljenje za preiskavo, pripelji seboj vojake in spretne kovače —- ti zapahi so strašno močni! Čas hiti — jaz lahko umrem lakote — lakote, ako se ne požuriš! Pojdi — pojdi! Počakaj — strašno je biti sam! — Zrak je kakor v mrtvašnici — in škorpijoni — ha! In blede larve; oh! Ostani — ostani!« »Ne,« je rekla Nidija prestrašena vsled svečenikova groze in željna posvetovati se sama s seboj, — »ne, zaradi tebe moram oditi. Zanesi se na svojo tovarišico — zdravstvuj!« S temi besedami je odšla, tipala z razprostrtimi rokami po prostoru, dokler ni dospela do drugega konca dvorane in začetka hodnika, ki je vodil na prosto. Tukaj pa se je ustavila; čutila je, da bi bilo bolj varno, ako bi nekoliko časa počakala, dokler se ne bi noč tako cribUižala jutru, da bi cela hiša spala in da bi jo zamogla neopaženo zapustiti. Radi tega se je vlegla zopet na tla in štela dolge trenutke. V njenem zaupljivem srcu je sedaj prevladovalo veselje. Glavk se je nahajal v smrtni nevarnosti — toda ona ga je zamogla rešiti! XV. POGLAVJE. Arbak in Jona. — Nidija dospe na vrt. — Ali se ji posreči uteči in rešiti Atenca? Ko je Arbak ogrel svoje žile z dolgimi požirki onega z blagodišečimi dišavami pomešanega vina, katerega so razkošneži tako cenili, se je čutil bolj veselega in radostnega. Ponos navdaja zmagoslavno iznajdljivost, četudi je bil morebiti njen na-nien zloben. Naša nečimema narava si laska vzpričo zavesti večje premetenosti in samozadobljenega uspeha — pozneje pride strašna reakcija kesanja. Toda obžalovanje in kesanje ni bilo čustvo, ki bi ga zamogel Arbak kdaj čutiti do usode ničvrednega Kalena. Pregnal je hodom iz mesta v globoko reko Samus; in časno smrt svečenika; čutil je samo, da je minula velika nevarnost in da je odstranjen nevaren sovražnik; vse, kar mu je sedaj preostajalo, je bilo, kako pojasniti ostalim svečenikom svečenikovo odsotnost, in to je vedel, da mu ne bo težko storiti. Kalena je večkrat pošiljal v verskih zadevah v sosednja mesta. Sedaj je mogel trditi, da ga je zopet poslal na tako pot z darili za Izidina svetišča v Herkulaneju in Neapolju za spravo boginje radi umora svečenika Apecida. Ko bi Kalen umrl, bi lahko njegovo truplo vrgel pred svojim od- hodo miz mesta v globoko reko Samus; i® ako bi ga potem našli, bi sum lahko letel na nazarenske brezbožnike, ki so se na tak način maščevali za Olintovo smrt v areni-Ko je Arbak hitro preletel vse te načrte glede svoje varnosti, se je naenkrat otresel vsakega spomina na nesrečnega svečenik8 in je vzpodbujan od uspeha, ki je zadnje čase venčal vse njegove načrte, prepustil vse svoje misli Joni. Zadnjikrat ko jo je videl, ga je pregnala izpred svojih oči 8 bridkim in očitanja polnim zaničevanjem) katerega njegova prevzetna narava ni toO’ gla prenašati. Sedaj se je čutil dovolj J>°* gumnega, da ponovi svoj obisk, kajti pj0' gova strast do nje je bila kakor enaka ®u' stva pri drugih ljudeh — neumno si je ž0* lel njene navzočnosti, četudi ga je ta n®' vzočnost poniževala in razsrjevala. Z ozi' rom na njeno žalost ni odložil svojega tem* nega in neprazničnega oblačila, pač pa j0 obnovil dišave na svojih črnih laseh, ur®' dil tuniko v najprimernejše gube in se na* potil proti sobi Neapolitanke. Nagovoril j0 sužnja, ki je stražil zunaj in vprašal, ak° se Jona še ni podala k počitku; in ko je izvedel, da še vedno čuje in da je nen®' vadno mirna in udana, se je drznil stopit1 pred njene oči. Našel je svojo krasno v®' rovanko sedeti pri majhni mizi, ko je'®®! mišljena s svojimi rokami podpirala sv0J obraz. Toda na njenem obrazu ni bilo nj0* nega navadnega izraza in Psihi podobneg® izraza sladkega duha; ustnice so bile odprte — oči prazne in malomarne — in dolgi črni lasje so padali v neredu po njene®8 vratu in še bolj povečavali bledost lic, k1 so že izgubila na svoji okrogli obliki.