TRST, sobota 14. januarja 1956 Leto XII. - Št. 12 (3250) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCHI št. 6, II nad. — TELEFON 9J-H0* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, * • Državna založba Slovenije, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozem g , o ZOZ-Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdata založništvo trž g •__________________ Poživitev angloameriškita nasprotij Srednjeveške metode po Dullesovih iziavah v reviji «Life Foreign Office je zavrnil verzijo ameriškega državnega tajnika, angleški tisk pa napada Dullesa, da je „plesalec smrti na robu prepada" - Čemu Dulle-sova pobuda za poživitev polemike tik pred Edenovim potovanjem v ZDA? LONDON, 13. — Danes je tudi Foreign Office posegel v Polemiko, ki je nastala zaradi Dullesovega intervjuja reviji •Life«. Dulles je med drugim zatrdil, da je med svojim obiskom v Londonu v času uboganja Dien Bien Fuja dosegel sporazum z Anglijo o skupni akciji s Francijo v In-dokini, da pa je Anglija nato sPremenila svoje mnenje. . Predstavnik Foreign Officea je zavrnil to Dullesovo trdi-«V in se pri tem skliceval na oesedilo poročila, ki je bilo °ojavljeno po Dullesovem uoisku v Londonu 16. aprila 1954. Poročilo, ki sta ga podpisala Eden in Dulles, pravi;. “Pripravljeni smo sodelovati J ostalimi glavnimi prizadetimi državami pri proučevanju Možnosti ustanovitve sistema kolektivne varnosti v okviru Združenih narodov, da bi se zajamčili mir, varnost in svoboda v jugovzhodni Aziji in ba zahodnem Pacifiku. Upa-Mo, da bo konferenca v Ženevi pripeljala do obnovitve Miru v Indokini.» Glavno vprašanje, ki si ga Postavljajo v angleških krofih, pa je, kakšni razlogi so dovedli Dullesa do tega, da je hotel zaostriti angleško-ame-riške odnose prav pred odhodom Edena in Selwyna Lloy-da v ZDA. Današnji «Times» sicer priznava nekatere notranje in Mednarodne razloge, ki so Morda pripeljali Dullesa do teh izjav, vendar pa sodi, da bilo »obžalovanja vredno, začudenje zbujajoče in ob nepravem času storjeno«, ko je državni tajnik hotel prav v lem trenutku poživiti anglo-ameriško polemiko o Dien Bien Fuju «Times» pa prehaja tudi v protiofenzivo in zaključuje z zatrdilom, da otoka Kvemoj in Macu nimata nobenega opravka s for-Moškim vprašanjem in da mo-ra. zaradi tega na tem pod-ročju «prej ali kasneje priti do jasnejše razmejitve ame-ziških interesov«. V Washingtonu pa je predstavnik državnega tajništva Izjavil danes novinarjem, da Dulles «ne v.idi razloga, da “l spremenil izjave«, ki mu jih pripisuje «Life». Predstavnik pa ni hotel odgovoriti na vPrašanje, ali Dulles odobra-va tudi vsebino članka, ki zpremlja intervju. Objava intervjuja je namreč tudi v JDa vzbudila polemiko in hude kritike. Demokratični senator Hubert Humphrey je zahteval, naj Dulles zanika izjave, ki Jbn jih pripisuje revija »Lite«. Izjave, da so bile ZDA v zadnjih dveh letih trikrat na tem, da gredo v vojno, bodo po Humphreyevem mnenju tmele hude mednarodne od-Meve. «Ni se še zgodilo, da “i kak ameriški državnik iztekel podobne besede«, je delal Humphrey in dodal: «Ce le ta članek točen, kar se tiče v'oge, ki jo je imel državni tajnik v pogajanjih o Indo-*'n>, je Dulles nalagal senatno komisijo za zunanje zadeve.« Nato je Humphrey zatrdil ?a je «žalostno ugotoviti, da le . bil predsednik Eisenhower Prisiljen prejšnje poletje oditi Y 2enevo, samo da bi poskušal ponovno dati ugled Združenim državam in zagotoviti avetu, da so ZDA miroljubne«. ?o potovanje, je zaključil «umphrey, je bilo potrebno Preprosto zato, ker so uradne nhlasti «dajale le preveč lahkomiselnih izjav o pogledih Paše vlade na politična in vo-laška vprašanja.« • Najhujše reakcije pa so se-veda londonske. Poleg »Time-sa» komentirajo ta intervju skoraj vsi angleški listi in ga *Mglasno obsojajo, nekateri tudi z ostrimi besedami. Ko-n-Servativni «Daily Mail« pra-''b da je «velika razlika med Previdno politiko, ki sloni na trdnih osnovah, kot je na Pfimer NATO, in med smrt-?1B» plesom ria robu prepa-'•a»- List nadaljuje: «Dulles Pravj temu umetnost, vendar to najstrahotnejša umet-ost, kar jih je bilo kdajkoli ~~ le eri zgrešen korak in plesalec pade čez rob, s seboj P® potegne vodikovo bombo ’h uniči ves svet.« List se tuni sprašuje, zakaj ZDA niso =ame intervenirale v Indokini, ,e jim je bilo že toliko do ,p6a in odgovarja: «Ker je ?ua misel, da bi se bilo tre-boriti v Indokini, v ZDA rrav toliko nepopularna, kot )e bila v Veliki Britaniji.« «Daily Express» pa sodi ce da se utegne iz članka v *viji «Life» izcimiti celo an-Sioameriška kriza. Izvedenci Foreign Qfficea so ®eeli podrobno proučevati *ar je objavila revija »Life« benem pa tudi britanske do-hmente iz časov, ki jih orne-la Dulles. V londonskih po-'ticnih krogih ne izključujeio na se bo britanska vlada p 7*? proučevanju odločila za bjavo svoje verzije dogod ne varnosti Dillono-m Andersonom. Govorili so o načinih za izboljšano izvajanje Eisen-howerjevega načrta o uporabi atomske energije v miroljubne namene. Zdi se, da so govorili o pripravah na wa-shiingtonski sestanek mednarodnega odbora za delo, ki je dobil nalogo, da uresniči atomsko agencijo Združenih narodov. Sestanek bo 27. februarja. V Beli hiši so verjetno govorili tudi o načrtu za evropski atomski pool (Elira-tom), na katerega gledajo v Wa-shingtonu s precejšnjo naklonjenostjo. Zunanji tajnik John Foster Dulles pa se je posvetoval s senatorjem Walterjem Georgeem, predsednik senatne komisije za zunanje zadeve, da bi ga poskušal prepričati, naj se komisija ne upira novemu značaju, ki ga želi dati Eise-nhowerjeva vlada načrtom za pomoč tujini. Senator George je še včeraj izrazil svoje nasprotovanje načrtom za dolgoročno finansiranje v okviru pomoči tujini in posebej poudaril, da mora kongres ohraniti pravico, da od leta do leta določa vsote, ki jih hoče dodeliti za pomoč tujini, in države, ki naj pomoč prejmejo. «New York Times« pa v današnjem uvodniku ugodno komentira včerajšnjo izjavo ameriške delegacije pri OZN pomoči tujini, ki jo je včeraj prebral Dulles na svoji tiskovni konferenci. Guverner države Utah Bra-cken Lee pa je izjavil, da bo sicer oddal letno prijavo dohodkov, da pa davka ne bo plačal, ker se mu zdi nasprotno ustavi, da daje vlada državni denar za pomoč tujini. nuklearne poskusne eksplozije, je povzročil živahno diskusijo na seji japonske vlade. Po seji sta zunanji minister Mamoru Sigemitsu in pravosodni minister Riozo Majino izjavila novinarjem, da bo Japonska zahtevala od ZDA, naj sprejmejo vse potrebne u-krepe, da se ne bi ponovile nevšečne posledice eksplozij kot leta 1954, ko je umrl radiotelegrafist ribiške ladje «Fudžuriu Maru« in ko je ostalih 22 članov posadke hudo obolelo, ogromna količina nalovljenih rib pa je bila uničena. Sigemitsu je dodal, da bo Japonska «naravno zahtevala odškodnino za- vso škodo, ki bi jo utegnila pretrpeti zaradi eksplozij«. Opozoril pa je, da «zaradi mednarodnega položaja« ni mogoče zahtevati, naj se poskusne eksplozije ne izvedejo. Na drugi strani pa je pravosodni minister načel vprašanje, ali eksplozije na Enivvetoku ne kršijo mednarodnega prava. ji, PiHnii leden odHev Eisenlmrievi kandidaturi ? WASHINGTON, 13. — Načelnik tiskovnega urada Bele jše je dal razumeti v da-ašnjem razgovoru z novi-nar-da bo predsednik Eisen-hower prihodnji teden podal izjavo o možnosti svoje ponovne kandidature. Novinarji so Hagertyja vprašali, kakšno bo predsednikovo stališče, ko bo uradno obveščen (verjetno 16. t.m.), da je bil vpisan v seznam republikanskih kandidatov v državi New Hamp-shire. Hagerty je pojasnil, da bo takoj po tem obvestilu predsednik podal izjavo. Posvetovanja v Beli hiS WASHlNGTON, 13. — pred sednik Eisenhower se je da-nes v Beli hiši sestal z držav n*m tajnikom Dullesom, 'mrambnim tajnikom VVilso-h°m, s finančnim ministrom umphreyem, s predsednikom °misije za atomsko energijo Straussom in s svojim sve-°valcem za vprašanja držav- ZasMlienosl i Japonskem zaradi alomskih eksplozij TOKIO, 13. — Sklep ame riških oblasti, da bodo letos na Eniwetoku spet izvedle TOKIO, 13. — Indijski ministrski predsednik Nehru bo obiskal Japonsko junija ali julija 1957. To je danes sporočil japonski poslanik v Novem Delhiju, ki se je danes vrnil v Tokio kjer se bo udeležil konference japonskih diplomatov v azijskih državah, ki se bo začela 16. januarja. gu sklep o tem, kdaj je obramba potrebna. Predsednik republike bo lahko o tem sam sklepal samo v primeru, če je dokazano, da je Bundesta-gu to nemogoče, in to po posvetovanju s predsednikom Bundestaga in Bundesrata in po pismenem pristanku zveznega kanclerja.. V mirnem času bo funkcije vrho-vpega poveljnika izvrševal obrambni minister, v vojnem času pa kancler. S tem je bilo tudi določeno, da vojaško poveljstvo nima nobenega opravka z morebitnim težavnim položajem ali izrednim stanjem na znotraj. Vojaške osebe ne bodo imele nobene izvršne oblasti; le v primerih skrajne sile jih bo lahko poklicala na pomoč policija, vendar pod poveljstvom notranjega ministra. proti aretiranim na Cipru Anq’eška sodišča obsojajo demonstrante na pretepanje s palico - Protestna stavka študentov v Famagusti - Nov razgovor Makariosa s Hardingom NIKOZIJA, 13. Brit a n- l ska prevozna letala so v rednih presledkih danes pristajala na letališču v Nikoziji in izkrcavala oddelke padalcev, ki so jih poslali na otok, da okrepijo britanske vojaške sile na Srednjem vzhodu. Angleško vojno ministrstvo je tudi sporočilo, da »pripravljajo ukrepe, da pošljejo na Ciper prvi bataljon lahke pehote škotskega polka Highlan-ders, ki naj se pridružijo padalcem na otoku«. Medtem pa sta danes imela ei-prski guverner maršal Har-ding in nadškof Makarios nov razgovor, o katerem ni znana nobena podrobnost. Toda na vsem otoku se nadaljujejo spopadi med ciprskim prebivalstvom in angleškimi četami. Nadaljujejo se tudi atentati. Prebivalstvo je močno razburjeno nad ravnanjem angleških okupatorjev, ki hočejo s silo in terorjem zatreti težnje prebivalstva. Zlasti je močno razburila vse prebivalstvo vest, da so angleške oblasti začele uporabljati proti grškim demonstrantom prave srednjeveške metode. Angleška sodišča obsojajo aretirane demonstrante na pretepanje s palico. Danes so pretepli 6 grških študentov, starih od 15 do 16 let, lci so se udeležili demonstracij. Kazen je izvršil neki policijski častnik, ki je imel črne naočnike, da ga ne bi spoznali. Iz protesta proti tem metodam in proti obsodbi nekega študenta na 7 let zapora so študentje srednjih šol v Famagusti proglasili stavko. Danes je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo nekega 34-letnega kmeta, pri katerem so našli puško in strelivo. V pretekli noči je na oto- I/Eumo BOLJ SE ZAOSTRUJE politični položaj v Franciji Največji nasprotniki vlade republikanske tronte so demokristjani - Ostale sku* pine so še rezervirane - Vsestranska kritika Soustellovega načrta o Alžiru PARIZ, 13. — Ko manjka še šest dni do prve seje francoske narodne skupščine, se je položaj še bolj zaostril, ker posamezne stranke in skupine še odločneje vztrajajo vsaka na svojem stališču, kar se tiče sestave nove vlade. Najbolj nepopustljiva je MRP, katere izvršilni svet je včeraj potrdil, da stranka ne bo odobrila manjšinske vlade in da se bo uprla vsaki vladi, ki ne bo že vnaprej dokončno zavrnila komunističnih glasov. Zmerni, ki bodo verjetno tudi v novi skupščini nastopali kot neodvisni, cmetje in golisti ARS, pa so zavzeli drugačno taktiko, ki jo »Le Monde« takole obrazložuje: «Ce MRP upa, da bo s svojo nepopustljivostjo lahko spremenila akcijo vlade republikanske fronte, gledajo zmerni bolj daleč in ob piedvi- ku eksplodiralo sedem bomb: I dev?.niu neuspeha te vlade F . T. mislijo predvsem na nasled- 4 v Nikoziji, 3 pa v Lima- stvo». Pinay pa je nekaterim solu. ki pa s-o napravile ma- novinarjem izjavil, da ne milo škode. 1 sli nič reči, dokler ne bo šlo Vlada obljublja skorajšnjo objavo odlokov po zakona o pooblastila PARIZ, 13. — Radikalni senator Charles Brune, ki je bil notranji minister od avgusta 1951 do junija 1953, je danes umrl v starosti 64 let. Hammarshiiieiil nasprolnie zasedanju skupščine OZN v Rimo NEW YORK, 13. — Na tiskovni konferenci je glavni tajnik OZN Hammarskjoeld izjavil, da nasprotuje ideji, naj bi prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN bilo v Rimu. Dejal je, da se zaveda zanimanja, ki ga je vzbudil ta predlog, vendar pa mu ni naklonjen, ker je treba upoštevati zgubo časa in velike stroške, ki bi bili s tem povezani. Računajo, da bi zasedanje v Rimu namesto v New Yorku stalo tri milijone dolarjev za prevoz in za druge stroške v zvezi s premestitvijo in vzdrževanjem tajništva za čas zasedanja skupščine. Numške oborožene sile brezvrhovnega poveljstva BONN, 13. — Bodoče nemške oborožene sile ne bodo imele vrhovnega poveljnika Posebni pododbor obrambne komisije Bundestaga, ki se je ukvarjal z vprašanjem vrhovnega poveljstva, je sklenil, da «načelno» pripada Bundesta- Zavlačevanje objave je že povzročilo vznemirjenje v sindikalnih krogih - De mokristjansko glasilo obljublja, da ne bo novih davkov - Smrtna žrtev za radi streljanja policije na demonstracijo kmečkih delavcev blizu Uotenze (Od našega dopisnika) RIM, 13, — Odloki, ki jih je vlada izdala v okviru zakona pooblastilu, še vedno niso bili objavljeni, kar je v nekaterih sindikalnih krogih povzročilo razumljivo začudenje. Danes so najprej sporočili, da je potrebna še «dokončna koordinacija« besedila. Proti večeru pa so iz krogov predsedstva vlade sporočili. da so bili odloki za izvajanje zakona o pooblastilu že izročeni vrhovnemu kontrolnemu svetu v registracijo. Ko bo ta predpisana registracija opravljena, bodo odloki objavljeni v Uradnem listu, kar se bo verjetno zgodilo prihodnji teden. Predsednik vlade Segni, ki je popoldne z letalom spet odpotoval na Sardinijo, kjer si bo privoščil nekaj dni oddiha, je pred odhodom z Vimi-nala na letališče izjavil novinarjem, da bodo odloki, ki jih je odobril ministrski svet in ki jih ,ie podpisal predsednik republike, zares v kratkem objavljeni. Segni je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi sporazuma, ki je omogočil ureditev vprašanja zakona o pooblastilu. Zanimivo pojasnilo je objavila današnja številka de-mokristjanskega glasila «11 Popolo« o glasovih, da je mo- goče novo povečanje davkov, I Tajništvo CGIL je poleg te-katerim bi krili odobrene ga sklenilo, naj voditelji De-večje izdatke za državne lavske zbornice iz Barija ta- Britanski lisk hoče prevpiti neuspeh pritiska na Jordanijo Splošno obsojanje izraelskega napada ob Galilejskem jezeru na seji Varnostnega sveta NEW YORK, 13. — Na včerajšnji popoldanski seji Varnostnega sveta, na kateri so razpravljali o sirskem protestu proti Izraelu zaradi napada ob Galilejskem jezeru, so govorili jugoslovanski delegat Brilej, iranski delegat Giabal Abdoh in belgijski delegat Van Langenhove. Belgijski delegat se je izrekel za zahodno resolucijo, medtem ko je iranski delegat stavil vrsto spreminjevalnih predlogov, ki naj. približajo besedilo zahodne in sovjetske resolucije. Jugoslovanski predstavnik dr. Jože Brilej pa je izjavil, da Jugoslavija zelo obžaluje akcijo Izraela in da sodi, da je treba izraelski napad ostro obsoditi. Izrael je odgovoren za neizzvan napad, za človeške žrtve in za materialno škodo. Dr. Brilej je izjavil, da je treba pozvati Izrael, naj sprejme ukrepe, da se v bodoče preprečijo podobne akcije, in naj poravna škodo Siriji Obenem je Brilej pohvalil ravnanje Sirije, ki ni odgovorila na napad. Razprava se je nadaljevala danes popoldne. Navzoči so bili tudi opazovalci Sirije in Izraela, ki pa nimajo pravice do glasovanja. Predstavnika Avstralije in Kube sta podprla zahodno resolucijo, perujski delegat Belaunde pa je izrazil zeljo, naj bi zahodna resolucija omenila tudi odškodnino, in je nato pozval Izrael in Sirijo, naj delujeta za pomirjenje. Razprava o tem se bo nadaljevala v torek popoldne Medtem javljajo iz Damaska, da so po konferenci med sirskimi in libanonskimi osebnostmi objavili skupno poročilo, ki pravi, da sta obe strani priznali nujnost sklenitve obrambnega sporazuma. Poseben pododbor bo sestavil načrt dogovora, ki bo parafiran v torek. V Jordaniji pa vlada sedaj popoln mir in od jutri zjutraj dalje bodo dokončno ukinjeni izredni policijski ukrepi na vsem jordanskem o-zemlju. Londonska lista «Daily Te-legraph« in «Daily Express» posvečata danes komentarje položaju v Jordaniji. Posebni dopisnik «Daily Telegra-pha« v Amanu piše, da je novi jordanski zunanji minister El Kalidi izjavil, da Jordanija »ne bo nikoli pristopila v bagdadski pakt«. Dopisnik pravi, da je Kalidi izjavil tudi: «Zaradi zadnjih dogodkov se je bilo bati najhujših neredov, dokler ni sedanja vlada prevzela oblasti. Vzpostavili bomo red in ne bomo pristopili k nobenemu paktu. Odločeni smo znova pridobiti vse pravice Arabcev v Palestini.« Dopisnik zatrjuje nato, da jordanske sosedne države izvajajo nanjo pritisk, da bi jo pripravile do tega, da se udeleži konference štirih z Egiptom, Sirijo in Saudovo Arabijo, in dodaja, da »Jordani ja ne bo mogla vzdržati tega pritiska«, »razen če njena zaveznica Velika Britanija ne da nove pobude, da znova pridobi izgubljena tla, ki jih je izgubila pretekli mesec ob priliki obiska generala Tem-plerja«. «To prav list, bo mogoče doseči samo, če se bo znova načelo palestinsko vprašanje s pravim namenom, da pride do naglega sporazuma.« V ta namen izjavlja posebni dopisnik, da bi mnogi hoteli, naj bi angleški ministrski predsednik Eden odšel v Jordanijo kot »posredovalec«. Kakor se vidi, skuša britanski tisk sedaj prevpiti neuspeh britanske politike in njenega pritiska na Jordanijo ter prikazuje odločen odpor tamkajšnjega ljudstva proti tej britanski politiki kot pritisk sosednih arabskih držav. «Daily Express» govori o kampanji v arabskih državah »egiptovskega bloka«, da se Jordanija odtegne angleškemu vplivu, in objavlja sledečo izjavo jordanskega zunanjega ministra: »Mi smo zavezniki z Egiptom, Sirijo in Saudovo Arabijo na podlagi kolektivne varnostne pogodbe in kot člani Arabske lige. Sporazum s temi državami ne bi bil nov pakt.« nameščence. Demokristjansko glasilo pa zatrjuje, da bo država kos povečanim izdatkom brez novega obdavčenja. Finančno breme, ki izhaja iz zakona o pooblastilu, bo vpisano v proračun za leto 195t>-1957, ki bo obenem med normalnimi proračunskimi dohodki predvideval kritje. List dodaja, da je medministrski odbor za obnovo pri svojem proučevanju načrta novega proračuna ze upošteval nova finančna bremena in prav na osnovi ugotovitev odbora je Segni zgradil svoje predloge v razgovor.h s sindikati. Na drugi strani pa se ponovno pojavljajo glasovi, da se zakladni minister Gava še zdaj upira povečanju izdatkov do tolikšne mere, kolikor jih predvideva Segnijev kompromis s sindikati in kot je ze določeno v vladnih odlokih v okviru zakona o pooblastilu. Govorice o Gavovih grožnjah z odstopom še vedno niso ponehale. V takih okoliščinah pa bi utegnil odstop zakladnega ministra sprožiti celo vladno krizo, kar bi morda v nekaterih krogih tudi hoteli doseči. Prosvetni minister Rossi je nadaljeval razgovore s predstavniki uslužbencev prosvetnih in šolskih ustanov, ki so najmanj zadovoljni z vladnimi ukrepi. Po včerajšnjem razgovoru s predstavniki šolske fronte je Rossi danes sprejel člane tajništva avtonomnega sindikata uslužbencev prosvetnega ministrtva, ki so mu prikazali probleme upravnega osebja prosvetne šolske stroke. Obenem prihaja v sedanjem začasnem zatišju vedno bolj v ospredje volilni zakon za upravne volitve. Vodstvo liberalne stranke, ki je zasedalo včeraj, se še ni izreklo, čeprav se zdi, da se nagiba k ohranitvi sistema volilnih povezav. Krožijo tudi glasovi, da je začela ista tendenca prevladovati tudi med demokristjani. Stališče socialnih demokratov bo določeno verjetno šele na bližnjem kongresu. Vendar se po prvih izjavah, ki so dokaj odločno vztrajale pri čistem proporcionalnem sistemu, pojavljajo tudi v PSDI glasovi, da bi bile vezane liste morda za uspeh stranke prikladnejše. govorice o sestanku med predstavnikom PST Pertinijem in radikalskim sekretarjem Vil-labruno o možnosti volilnega sporazuma med obema strankama pa zanikuje danes tudi glasilo PSI «Avanti». V krogih PRI.DI so te govorice zanikali že včeraj. Zvečer pa je povzročila precej razburjenja vest o smrtni žrtvi zaradi streljanja policije na demonstracijo kmečkih delavcev v Venosi blizu Potenze. V spopadu je bil en težak mrtev, štirje pa ranjeni. Tajništvo CGIL je že zvečer poslalo brzojavko notranjemu ministru, v kateri »izraža oster protest sindikalne organizacije zaradi obžalo. vanja vrednih dogodkov in azhteva takojšnjo in strogo preiskavo«. koj odidejo v Venoso, pridržuje si pa pravico do vseh nadaljnjih korakov in ukrepov, kakor hitro bo imelo na razpolago podrobnejše informacije. Kolikor je mogoče zvedeti, sz je danes ob 8- zjutraj v Venosi zbralo več kot tisoč kmečkih delavcev, ki so se nato v »nedovoljenem sprevodu« napotili po vasi. Domači karabinjerji so zahtevali od kvesture v potenzi pomoč, ta pa je poslala oddelek stražnikov javne varnosti, iz bližnjih vasi pa je usmerila v Venoso še nekaj karabinjerjev. Uradno poročilo pravi, da so demonstranti na policijo vrgli ročno bombo, da so postavili barikado iz voz, da so izza nje streljali in metali kamenje in da njihov odpor ni pojenjal niti po divji vožnji džipov in po metanju solzilnih bomb. Tu je začela policija streljati, pri čemer je izgubil življenje 22-letni delavec Girasole Rocco. po zadnjih vesteh je bilo med demonstranti 5 ranjenih, med policijo pa 8. Notranje ministrstvo je poslalo v Venoso nekega generalnega inšpektorja javne varnosti, ki bo uvedel preiskavo. A. P. in uvedbi proizvodnje, in brezplačno izročile licence, tehnično dokumentacijo, ki je potrebna za organizacijo proizvodnje. Poleg tega bodo sovjetska podjetja sprejela v specializacijo jugoslovansko osebje, ki bo kasneje zaposleno v omenjenih tovarnah. Za plačilo načrtov m opreme materiala bo sovjetska vlada odobrila Jugoslaviji 10-letno posojilo z 2 odst. o-brestmi. Sporazum sta podpisala državni podtajnik Hasan Brkič v imenu Jugoslavije in namestnik načelnika glavne u-prave za gospodarske odnose s tujino Smelov. za presojanje na podlagi vladne izjave. Tudi Faure, ki je danes sprejel predstavnike tujega tiska, ni hotel podati nobene jasne izjave. Ponovil pa je da je naklonjen vladi desne in leve sredine ter dodal, da ne veruje mnogo v možnosti uspeha republikanske fronte. Vendar pa ni izključil tudi take možnosti. KPF, ki je že obljubila svoje glasove predsedniku vlade republikanske fronte, je začela tudi ofenzivo v vprašanju šolstva in je predlagala predsednikom parlamentarnih skupin socialistov, radikalov in UDSR, naj bi se združili ter predložili načrt zaxona o šolstvu. Toda Mollet je že nakazal, da vlada republikam ske fronte ne bo zaostrila spora. Čeprav je za laično šolstvo, bo v primeru debate o ukinitvi zakona Barange 0 privatnem in konfesionalnem šolstvu dana poslancem in ministrom svoboda. da vsakdo glasuje po svoji vesti. Politični položaj pa je se bolj zaostrila predčasna objava načrta o Alžiru, ki ga je Soustelle predložil Fauru. Načrt je dvignil obilo prahu v krogih desne sredine in v kolonialističnih krogih. Med muslimani je načrt povzročil nezaupanje in razdraženost, ker predvideva enostavno popolno integracijo alžirskega ozemlja s Francijo. Prav tako nasprotujejo načrtu v krogih republikanske fronte. Po trditvah nekaterih listov je Soustelle zaradi predčasne objave načrta ponudil ostavko. Toda to so uradno zanikali in tudi Soustelle sam je izjavil, da ni mislil na odstop. Zlasti pa se odločno upirajo temu že tako nerealnemu načrtu francoski ekstremisti v Alžiru, ki niso pripravljeni 1 priznati tamkajšnjemu prebi valstvu niti videza najmanjše pravice ter bi hoteli v Alžiru še dalje ostati absolutni gospodarji in izkoriščevalci, Zato so vsi ti krogi z velikim zadovoljstvom pozdravili uspeli pou.iadistov. katere so med volilno kampanjo ir nančno podpirali. RIM, 13. — Italijansko-ja-ponski sporazum o ukinitvi vizuma na potnih listih italijanskih državljanov, ki potujejo na Japonsko, in japonskih državljanov, ki potujejo v Italijo, začne veljati 15. januarja BENGAST, 13. — Uradno poročilo javlja, da je prvi sovjetski poslanik v Libiji Nikolaj Ivanovič Generalov izročil poverilnice kralju Idri-su. Ceremonija je bila v kraljevi palači v Tobruku, kjer kralj običajno stanuje. Generalov je bil prej sovjetski poslanik v Avstraliji. Podpis sporazuma o sodelovanju SZ v industriji FLRJ BEOGRAD, 13. — Na osnovi protokola, ki je bil podpisan lani septembra v Moskvi, je bil danes v Beogradu med Jugoslavijo in So-vjetsko zvezo podpisan sporazum o sovjetskem sodelovanju pri izgradnji tovarn v Jugoslaviji. Zgrajena bo tovarna dušičnih gnojil z letno zmogljirvostjo 100.000 ton a-moniaka, s predelavo v kalcijevo amonično žlindro, nadalje tovarna superfosfata zmogljivostjo 250.000 ton su-perfosfata in 120.000 ton žve plene kisline, termoelektrarna s kapaciteto 100.000 kw, nadalje bodo razširjeni in rekonstruirani trije premogovniki. Sovjetske gospodarske organizacije bodo v letih 1956-59 pripravile vse potrebne na črte, dobavile opremo in potrebni material za izgradnjo poslale strokovnjake, ki bodo pomagali pri gradnji, montaži Kublček v Parizu PARIZ. 13. — Novi brazilski predsednik Kubiček je danes zjutraj prišel iz Bruslja v Pariz. Pozneje je bil gost predsednika republike Cotyja v Elizejski palači. Kosila se je udeležilo 28 ljudi, med katerimi zunanji minister Pinay. Pozneje je Kubiček položil venec na grob Neznanega junaka ob Slavoloku zmage. Diskusija v Nemčiji o volilnem zakonu BONN, 13. — Danes so se nadaljevali razgovori med kanclerjem Adenauerjem m predstavniki liberalne stranke o volilnem zakonu za volitve leta 1957. V diskusiji so trije zakonski osnutki, od katerih dva zagovarja demokristjan-ska stranka, tretjega pa liberalci. Dva izmed njih se držita sistema, ki je veljal na zadnjih volitvah: vsak volivec ima dva glasa, od katerih služi prvi za izvolitev določe nega števila poslancev v zaključenih volilnih okrajih, drugi pa za dodelitev ostalih mandatov deželnim listam po proporcionalnem sistemu^* V DRAŠKMIČhVA 1ISU,0\/I\IA KONFERENCA Težave pri pogajanjih o jadranskem ribolovu Pogajanja s Kitajsko se ugodno razvijajo (Od našega dopisnika) BEOGRAD 13. — Včerajšnji govor, maršala Tita ob vrnitvi v Beograd je bil povod za veliko zanimanje inozemskih novinarjev na današnji tiskovni konferenci. Čeprav je Branko Draškovič kot po navadi zakasnil, so ga novinarji potrpežljivo čakali. Zastopnik zunanjega tajništva je najprej odgovoril na pismeno vprašanje dopisnika agencije Reuter, ki je vprašal, ali je po včerajšnjem govoru predsednika republike Jugoslavija proti balkanskemu paktu. Draškovič je odgovoril: «Značilnost balkanskega pakta je v tem, da zajema samo neposredno zainteresirane sosedne države, ki so ga navdušeno sprejele. Zaradi tega je pakt prispeval k pomiritvi v tem delu sveta. Pozitivno stališče Jugoslavije do balkanskega pakta je dobro znano.« Dopisnik Reuterja se je danes skliceval na izjavo predsednika Tita pariškemu listu «Le Monde« iz aprila 1954, ko je maršal Tito ugotovil, da obstaja posredna zveza Jugoslavije z atlantskim paktom in da se Jugoslavija ne izogiba prevzemanju določenih obveznosti, ki izhajajo iz tega posrednega sodelovanja. Dopisnik je vprašal, ali včerajšnji govor predsednika republike pomeni, da je Jugoslavija opustila to posredno sodelovanje z atlantskim paktom. Draškovič je lakonično odgovoril: «Osnovni cilj jugoslovanske politike je in , je ostal utrditev miru.« Draškovič je zavrnil vsak komentar o varšavskem paktu in o paktu med Egiptom, Sirijo in Saudovo Arabijo. Dodal je, da je stališče Jugoslavije do paktov dobro znano. Na pismeno vprašanje d> pisnika ANSE, kaj je .mislil predsednik Tito, ko je govoril o treh žariščih, ki ogrožajo mir v sVetu je Draškovič odgovoril, da je predsednik s tem ugotovil, da je zdaj po ložaj na Srednjem vzhodu bolj zapieten kot poprej. Draškovič je nadalje obve stil novinarje, da se gospodarska pogajanja s Kitajsko ugodno razvijajo. Povedal Je dalje, da se pogajanja z Italijo o ribolovu in o investicijskih kreditih nadaljujejo, da pa težave, ki so se pojavile, še niso bile premagane. Zastopnik državnega tajništva ni želel komentirati Ei-senhowerjeve poslanice kongresu, ker kongres o njej se ni razpravljal, dodal pa je. da jugoslovanska vlada pozdravlja vsak napor za krepitev mednarodnega sodelovanja, posebno za pomoč nerazvitim državam in napore za okrepitev miru v svetu. Dopisnik zahodnonemške a-gencije DPA se je zanimal, ali bo Jugoslavija v okviru trgovinskih odnosov dobavila Egiptu tudi orožje, na kar je Draškovič odgovoril. »Jugoslavija v svojih odnosih do tujih držav v vsakem primeru spoštuje svoje mednarodne obveznosti.« B. B. zaključenih volilnih okrajih je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov. Prvi zakonski osnutek je v Bundestagu predložilo sedemdeset demokristjanskih poslancev, predvideva pa čisti sistem zaključenih okrajev, brez dvojnih glasov. Število poslancev naj bi se znižalo na 418, od česar bi jih 18 odpadlo na Berlin, kjer bi bili izvoljeni po posebnem krajevnem zakonu. Zvezna republika bi bila- razdeljena na 400 volilnih okrajev. Ta sistem bi najbolj prizadel manjše stranke. ki bi le težko dosegle večino v kakšnem okraju. Uradni načrt demokristjan-ske stranke naj bi še bolj utrdil demokristjanski monopol na oblasti (uradno se to imenuje «želja po kontinuiteti zunanje in notranje poli*i-ke»). Načrt prav tako predvideva znižanje števila poslan-| cev na 400. V veljavi naj oi ostal sistem dvojnega glasu; zaključenih okrajih bi se izvolilo 60 odst. poslancev, ostali pa bi se razdelili proporcionalno po deželnih listah, toda ne glede na število mandatov, ki so jih stranke že dobile z enoimenskim glasovanjem. Liberalni načrt je v glavnem enak uradnemu demo-kristjanskemu, le s to važno razliko, da bi pri proporcionalnem razdeljevanju mandatov upoštevali sedeže, ki so jih stranke že dobile v zaključenih volilnih okrajih. Sicer pa se liberalci, demokristjani in socialni demokrati strinjajo glede določila, da se od razdeljevanja mandatov izključijo stranke, ki ne dobijo vsaj 5 odst. glasov ali vsaj enega (po liberalnem predlogu vsaj tri) mandata v volilnih okrajih. Dvaiset mrtvih pri Železniški nesreči STOCKHOLM, 13. — Danes se je na Švedskem v bližini kraja Kopparberg, ki je 220 kn severnozahodno od Stockholma, dogodila huda železniška nesreča, ki je terjala 20 človeških žrtev, drugih 20 pa je hudo ranjenih. Nesreča se je zgodila, ker sc se pokvarile zavore tovornega vlaka, ki je vozil tovor železne rude in ki bi moral okoli 16. ure čakati na postaji Staelladalen na srečanje z osebnim motornim vlakom, ki je prihajal iz Kopparberga. Tovorni vlak je privozil mimo postaje s hitrostjo 90 km na uro in krenil prav po tiru. po katerem je imel privoziti iz nasprotne smeri o-sebni vlak iz Kopparberga. Osebje postaje je zaman skušalo ustaviti vlak ali pa ga iztiriti. Prekinili so tudi e-lektrični tok, toda tudi to je bilo zaman, ker je vlak vozil s preveliko naglico. Tudi niso uspeli pravočasno obvestiti osebja na osebnem vlaku. Na tem vlaku je bilo 60^ potnikov, ki so po večini bili študentje od 14 do 17 let. Oba vlaka sta trčila v samotnem kraju, obdanem z gozdovi in v največji temi. Sunek je bil tako močan, da je tovorni vlak vlekel motorni vlak 500 metrov naprej, preden se je ta prevrnil. Na vseh 500 metrih so našli razbitine in mrliče. Ugotovili so, da se nesreča ni zgodila zaradi nemarnosti strojevodij na tovornem ali osebnem vlaku. V nonedeljek v Kairu razglasitev nove ustave KAIRO. 13. — Predsednik vlade Nasei bo v ponedeljek 16. januarja razglasil novo egiptovsko ustavo na velikem zborovanju v prestolnici. Računajo, da bo ob tej priliki prišlo v Kairo na tisoče in tisoče ljudi iz vseh krajev države. Vlada je sedaj končala proučevanje besedila nove ustave. 174 členov, katerih vsebina pa se ni znana, je vlada odobrila na seji, ki je nepretrgoma trajala 12 ur. Nova seja vlade je bila danes popoldne in na njej so proučili več dokumentov, zlasti pa nov volilni zakon. Gospodarsko sodelovanju med SZ in Jemenom KAIRO, 13. — Po razgovorih, ki so bili v Kairu med diplomatskimi predstavniki SZ in Jemena o gospodarskih vprašanjih v okviru prijateljske pogodbe, ki je bila nedavno sklenjena med obema državama, je jemenski predstavnik izjavil, da je Sovjetska zveza ponudila Jemenu pomoč za graditev industrijskih objektov, dobavo kmetijskih strojev in naprave za graditev cest. 14. januarja 195» SPOMINKU! DNEVI Na današnji dan je bil leta 1945 v Beogradu osnovan Vseslovanski komite NA SESTANKU CARINSKIH PREDSTAVNIKOV PRI N. GORICI 1 1 K Dan«s, SOBOTA 14. .januarja Hilarij, šk.. Neda Sonce vzid-e ob 7.43 im zatone ob 16.44. Dolžina dneva 9.01. Luna vzide ob 8.08 im zatone ob 18.24. Jutri, NEDELJA 15. januarja Maver, op., Radoslav Sporazumna ureditev vprašani 2e dober teden trajajo ži- “ IT J vahne polemike o ustanovit- I ^ ^ _____9 ,_.W JL W # s s vs carinskega in valutnega značaja skih in sindikalnih organi- - • strank ‘ Avtomobilski zvezi Italije in Jugoslavije se bosta sporazumeli °m°re1!>“ni zamenjavi poročilo vladnih krogov, tem- nablokih bodo objavili seznam blaga, dovoljeneaa za nrenos v-e»A Ha «n rv n« 1 i n a nicania ^ * več da so posledica pisanja rimskega gospodarskega lista «11 Globo«, ki je tesno povezan z vladnimi krogi in Včeraj ob 9.45 se je pričel da bosta o vsem poročali me-v prostorih podjetja «Primor- šani komisiji, ki je edina po-je-export» v Rožni dolini se- oblaščena o tem odločati V zlasti s krogi »gospodarske stanek italijanskih in jugoslo- ostalem pa se je pokazalo desnice«. To dejstvo dopušča vanskih carinskih predstavni, enotno gledanje na tista dolo- trditev, da je hotela vlada ^ov. ki s0 ,razPravlajli o šte- čila videmskega sporazuma, k potipati, kakšno reakcijo bo V1 n , vPra5anjih carinskega * 1 in valutnega značaja, ki iz- hajajo iz izvajanja videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Italijansko delegacijo je vo. dil višji carinski ravnatelj iz njeno stališče povzročilo v Trstu in na ta način pripraviti teren za negativno uradno izjavo Omenjeni list je v nekaj člankih objavil zaključke po- ^rsia- č'an mešane komisije in predstavnik ministrstva za finance, dr. Carlo Wizina, poleg njega pa so bili še predstavniki goriške carine dr. Li-vio Venturini, videmske carine dr. Alfonso Caparrotta, tržaške carine g. Alberto Ca-ramelli ter funkcionar pori-ške carine prevajalec g, Franc Rojec. Jugoslovansko delegacijo pa svetovalne komisije, ki se je odločno izrazila proti ustanovitvi proste cone in katere bo vlada nujno upoštevala. Kakšni so razlogi, ki so privedli komisijo do takega stališča? Z gospodarske plati je komisija prišla do absurd- nega zaključka, da «se zde so sestavljali sekretar uprave možnosti poživitve tržaškega carine FLRJ Zivorad Jovano- gospodarstva podrejene po- vič, svetnik uprave carine polnejši vključitvi tega go- *LRJ Veljko Perovič ter u- spodarstva v gospodarstvo Pivniki carine v Kopru, Se-, , , zani in Novi Gorici, celotne dežele«. Večjega m Včerajšnji sestanek je prvi bolj očitnega nesmisla o trza- j uradni sestanek predstavnikov škem gospodarstvu do sedaj carine po podpisu videmske-še ni nihče napisal. ga sporazuma. Pred njim je Tržaško gospodarstvo je že | bilo_ več stikov neuradnega se tičejo carinskih predpisov. Po sestanku, ki se je končal ob 14.30 je jugoslovanska delegacija povabila italijansko delegacijo na kosilo v hotel Sabotin v Solkanu. Popoldne sta izdelali zapisnik, ki bo predložen mešani komisiji G. V. V Kopru je končala prvi del svojega zasedanja komisija, ki mora urediti vprašanje dobave vode iz miljskega vodovoda vasem, ki so prišle po Memorandumu pod jugoslovansko upravo. Točke, o katerih so se sporazumeli, med katerimi je tudi določena količina vode, ki jo bo treba dobavljati, bodo predložili v odobritev obema vladama. Prihodnji ponedeljek se sestane v Ljubljani ltalijansko-jugoslovanska komisija, ki skrbi za aplikacijo sporazuma o obmejnem prometu. V decembru je prešlo mejo v pasu med Belo Pečjo in Škofijami v obeh smereh 143.000 oseb. Skozi obmejni blok pri Škofijah, to je med tržaškim področjem^ in bivšo cono B, pa je prešlo mejo v obeh smereh 50.000 oseb. S tem je bilo preseženo tudi povprečno število 4.5.000 prehodov na mesec pred 8. oktobrom 1953. V tržaških krogih ugotavljajo, da večanje prometa na Sestanek komisije jadranskih pristanišč Komisija za proučevanje in dokumentacijo skupnih vprašanj jadranskih pristanišč nadaljuje z delom zato. da bo imel komite županov dovolj dokumentiranega materiala, da bo lahko uspešno vodil akcijo za okrepitev pomorstva na Jadranu. V tej zvezi je bil včeraj v Benetkah pod predsedstvom tržaškega predstavnika univerzitetnega profesorja Roletta sestanek omenjene komisije. Na sestanku so primerjali in uredili podatke zbrane v Trstu in Benetkah ter koordinirali bodočo dejavnost. Predstavniki zastopanih mest so sklenili proučiti predvsem potrebo po pomorskih zvezah z Daljnim vzhodom. Poleg tega s° predvideli stik s pomorskimi ustanovami in pristaniškimi organizmi, da se začne skupna akcija, ki bo u-pošteva-la interese vseh sektorjev, ki so zainteresirani pri pomorskem prometu jadranskih pristanišč. O Županstvo sporoča, da bo 20. t. m. od 11. do 12. ure v občinski pogodbeni dvorani ___________ _ ponovitev javne licitacije za vzhodnih mejah Italije doka- dodelitev del za zgraditev ma- P0N0VM0 NEUPOŠTEVANJE POSEBNEGA STATUTA Razpored sodnikov za sodno leto 1956 Kljub določbam Posebnega statuta Slovenci tudi poslej nismo pravično (fair) zastopani na sodnih položajih zuje uspešnost in učinko.. tost italijansko-jugoslovanske-ga sporazuma o krajevnem prometu. lega trga za sveže ribe v I. nads. tržišča v Ul. Cardue-ci. Informacije v sobi št. 203 občinskega pogodbenega urada. značaja V zvezi z deli komisije je voditelj italijanske delegacije dr. Wizina dejal, da je potekal sestanek v prisrčnem o-zračju in popolnem razume- vsa povojna leta trdno vključeno v okvir italijanskega gospodarstva in predstavlja glede zakonodaje, valutnega sistema, carinskega in davčnega režima v resnici sestav- I vanju n: del Italije ne od 8. okto- Tudi . jugoslovanski predlo 1Q^J. tpmvpj 7P mnogo stavmki so bili istega mne- bra 1954 temveč ze nja. Sef jugoslovanske dele- prej. V Trstu pra gacije Zivorad Jovanovič je kot drugod v Italiji vladajo pripomnil, da so predstavniki monopoli Confindustrie, ki ene kot druge delegacije izra- imajo v rokah skoro vso zili željo po ponovnih takih tržaško industrijo, banke, | sestankih, da bi se lahko po- svetovali in svoje mnenje sporočili mešani komisiji. Na vprašanje našega dopisnika, če se je morda razpravljalo tudi o uvedbi trip-tika namesto sedanjega karneta, je šef delegacije Jovanovič dejal, da videmski sporazum predvideva uporab. spodarstva M,!,,™ Can.in- | &&,?£ p2h.d°RS ŽS dustrie pa je privedel do kri | mej0 Vendar se morata o u- kieditni sistem, zavarovalnice itd. Nič več se torej ne da napraviti, da bi bil Trst bolj vključen v italijansko gospodarstvo, kot je že. Praktični rezultat te popolne vključitve in podreditve interesov tržaškega go- 17. T. M. REDIM SEJA TRŽAŠHE Proračun občine in ACEGAT v torek pred občinskim svetom Pričakujejo, da bodo svetovalci opozicije načeli vprašanje proste cone, kateremu se hoče demokristjanski župan izogniti Prihodnji torek bo redna I ki so v škodo zaposlenih šo- seja tržaškega občinskega sve- ferjev in ki jih mora občin-ta. Občinski odbor je pripra-' ska uprava izločiti, da naipra- zp tržaškega gospodarstva in tudi do zahteve po temeljnih učinkovitih ukrepih za ozdravljenje — do zahteve po prosti coni. Resnični vzrok za nasprotovanje vladnih krogov je treba torej iskati prav v interesih monopolističnega kapitala. ki bi s prosto cono samo izgubil. Poleg tega pa niso igrali nič manjše vloge tudi politični razlogi, saj so določeni vladni krogi izredno občutljivi za vsako senčico nad suverenostjo Italije nad Trstom in gledajo v tej luči tudi prosto cono. Tržaška reakcija na vesti, da proste cone ne bo, je btla medla in neučinkovita. To na prvi pogled preseneča, saj je dobro znano, da velika večina tržaškega prebivalstva podpira zahtevo po prosti coni, da si jo želi velika večina gospodarskih organizacij ter skoro vsi volivci strank od skrajne levice do skrajne desnice. Vendar pa tudi v Trstu vedri in oblači v gospodarstvu Confindustria in so pod njenim vplivom tudi vodstva vladnih strank, ki drže v rofah vajeti javnega življenja. Tako smo prišli do položaja, v katerem niti ena stranka uradno ne nasprotuje prosti coni, dejansko pa tri stranke centra (DC, PLI in PRI) in skrajna desnica zavirajo in sabotirajo vsak napor za resnejšo akcijo v korist carinske prostosti. Vodstva teh strank nočejo prosto cone. ker ne služijo interesom Trsta temveč ščitijo svoje ozke politične koristi in mastne zaslužke velekapitala. Vprašan ie proste cone še ni dokončno rešeno, ker ga sedaj proučujejo podtajniki Russo, Folchi in Ferrari-Ag-gradi, ki bodo izrekli dokončno vladno mnenje in ker bo verjetno prišlo o prosti coni tudi do razprav v parlamentu. 2e sedaj pa je iasno, da določeni (in to odločilni) vladni krogi nočejo dopustiti ustanovitve proste cone, zaradi česar bi lahko edino odločen in enoten tržaški odpor privedel do rešitve tega za Trst življenjskega vprašanja. porabi triptika kot priprav-r.ejšega mednarodnega, dokumenta med Italijo in-Jug»*Ift_ vijo sporazumeti avtomobil-sko-motociklistični zvezi Italije in Jugoslavije. Dokončno so uredili tudi plačevanje cestnine za avtobuse, ki vzdržujejo prometno zvezo med obmejnima pasovo. ma na podlagi videmskega sporazuma, Z uvedbo novih določil so avtobusna podjetja z naše strani nekaj krat plačala cestni davek v znesku 25 lir na sedež. Taki primeri so bili osamljeni in se v bodoče ne bodo več dogajali. Plačevanje cestnega davka za avtomobile ni v nobeni zvezi z določili videmskega sporazuma, zaradi tega bodo morali avtomobilisti v skladu zakonom plačevati po 100 din cestnine na dan in 20 din za tiskovino. Med včerajšnjimi razgovori sta se delegaciji sporazumeli, da bodo odslej dalje na vidnih mestih objavljali blagovni seznam, ki določa količino blaga, ki ga koristnik propust. r.ice lahko nese čez mejo. Obenem sta ugotovili, da niso carinski organi na nobeni strani napravili korakov, ki bi slabo splivali na normalen potek obmejnega prometa. Italijanska delegacija je predlagala ureditev nekaterih oomnevnih pomanjkljivosti videmskega sporazuma; jugoslovanska delegacija pa meni, da razprava o tem predlogu ne epada v njeno pristojnost, zaradi tega sta se sporazumeli, vil obširen dnevni red, v katerem so vključena tudi vprašanja, ki so jih načeli že na preteklih zasedanjih in jih niso izrčpali zaradi pomanjkanja časa in obravnave drugih važnejših in nujnejših vprar šanj. V torek bo odbornik za računovodstvo dr. Bo ne t ti predložil občinskemu svetu letošnji občinski proračun, o katerem smo že podrobno pisali in ki predvideva nad 2 milijardi lir primanjkljaja^ Ze isti- dan oo odbornik za občinska podjetja Carra predložil tudi letošnji proračun ACEGAT, ki beleži 550 milijonov lir primanjkljaja, ki ga bo morala kriti občina. Dnevni red prihodnjega zasedanja vsebuje 16 točk, o katerih bodo razpravljali na javnih sejah in 5 točk, o katerih bodo razpravljali na tajnih sejah. Poleg navadnih upravnih vprašanj, bodo na prihodnjih sejah razpravljali tudi o popravilu člena 22 pravilnika o avtomobilskih izvoščkih. Sklep o tem vprašanju je bil predložen že na jesenskem zasedanju. Zaradi pomanjkanja časa je bila tedaj razprava preložena in pričakujejo, da se bo zaključila na prihodnjih sejah. Gre predvsem za začasno ureditev vprašanja avtomobilskih izvoščkov, dokler ne bo občina pripravila in predložila v odobritev občinskemu svetu nov sodoben pravilnik, ki bi moral ustrezati sedanjim zahtevam in potrebam šoferjev te delovne kategorije. Kot smo že poročali, pripravlja občina nov pravilnik, ki bo nadomestil dosedanjega, v katerem je bilo celo rečeno, «da mora biti oseba, ki zaprosi za licenco za avtomobilskega izvoščka, vpisana v fašistično stranko«. Sicer se ta točka starega pravilnika sedaj ne izvaja, izvajajo pa se razne druge točke, Sindikata skupščine V četrtek 19. januarja bo v Ul. Zonta 2 skupščina uslužbencev javnih obratov, na kateri bodo obrazložili ugoden izid pogajanj za mezdna izboljšanja. Na skupščini, ki ji bo predsedoval Domenico Marchioro, član izvršnega odbora CGIL, bodo obravnavali tudi druga sindikalna vprašanja in vprašanje ustanovne sindikalne skupščine. Izbrali bodo tudi delegate za to skupščino. V okviru priprav ustanovne »indikalne skupščine bodo prihodnji teden razne skupščine delavcev krajevnih podjetij. Med drugimi bodo skupščine delavcev podjetij Salda, Tau-ius, in Laboranti. 29. T.M. V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Pred splovitvijo tretje ladje za progo proti Belgijskemu Kongu Že to nedeljo pa bodo v ladjedelnici Sv. Marka sp'ovili dve ladji, ki bosta kmalu vozili na progi Jadran-Carigrad vi red na tem važnem področju javne prometne službe. Dalje bodo razpravljali o členu 10 pravilnika trga za prodajo rib na debelo. Ti dve vprašanji bo predložil odbornik dr. Rinaldi-ni. Prof. Furlani pa bo poročal o mestni toponomastiki, o kateri je že pred meseci predložil v odobritev ustrezen sklep. Gre za imenovanje ali preimenovanje ulic, trgov in cest v mestu in bližnjih predmestjih. O tem vprašanju je krajevni tisk že mpego pisal in se mnogi ne strinjajo z novimi imeni, ki jih je sestavila posebna občinska komisija ob sodelovanju predstavnikov Višjega nadzorni-štva za umetnost in spomenike. Čeprav sklep ni bil še sprejet in ni bila niti še načeta razprava, je občina že po-stavila nova imena ulicam in trgom. Menimo, da bi morala občinska uprava počakati na sklep občinskega sveta, ker ni rečeno, da se bo ob- činski svet strinjal z vsemi predloženimi imeni in z njihovo ubikacijo. Ni izključno, da se bodo kritike, ki so bile že objavljene v časnikih, ponovile in morda celo pomnožile. Kljub temu, da ni v dnevnem redu zasedanja vključena točka glede proste cone, pričakujejo, da bodo svetovalci opozicije in socialdemokrati to vprašanje načeli in izsilili razpravo na eni od prihodnjih rednih sej. Znano je, da je župan Bartoli zavrnil zahtevo številnih svetovalcev po sklicanju izredne seje občinskega sveta, na kateri naj bi razpravljali o tem važnem aktualnem vprašanju. Pietro Nenni nes v Trstu V nedeljo 29. t. m. bodo splovili v Tržiču 6.500-tonsko motorno ladjo »Rosandra«, katero grade za Tržaški Lloyd in ki bo vozila na redni progi proti Belgijskem Kongu. «Rosandra» spada v okvir gradenj treh ladij enakih značilnosti namenjenih za isto progo. Prvi dve ladji »Piave« in «Aquileia» že vozita skoro leto dni, vendar ne iz Trsta, kot so to odgovorni krogi uradno zagotavljali, temveč iz Genove. Sedaj grajena ladja pa bo vozila iz tržaškega pristanišča. V nedeljo pa bodo v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu splovili dve 4.200-tonski ladji za družbo «Adriatica». Ladji bosta vozili na redni pomorski progi iz Benetk in Tr„ sta proti Carigradu. Obe ladji mosta najmoderneje urejeni za prevoz tovora in potnikov. Po vesteh iz Rima bosta botrovali novima ladjama soprogi ministra za trgovinsko mornarico Cassianija in podtajnika istega ministrstva Terranove. Tudi za ti dve ladji je že obstajala resna nevarnost, da bosta premeščeni v Genovo in da bosta od tam vozili kaže po zagotovilih italijan-proti Carigradu. Vendar pa kaže, po zagotovilih italijan- skega predstavnika na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču, da je ta nevarnost odstranjena in da bosta obe ladji ostali v Jadranskem morju. Prostovoljno v smrt 43-letni Nereo Zobec iz Mi-ramarskega drevoreda je že zgodaj zjutraj stopil v drogerijo v Ul. Carli, ki jo je vzel v najem in namesto, da bi pustil odprte roloje, jih je za seboj zaprl. Ure so tekle in rolo je ostal zaprt, na kar je postal pozoren lastnik lokala nedaleč od drogerije. Ta je hotel rolo odpreti, kar pa se mu ni posrečilo, zaradi česar je poklical na pomoč policijske agente, ki sicer niso mogli odpreti roloja, a so skozi gornje okence opazili, da se je Zobec obesil v notranjosti lokala. Drugega izhoda m bilo kot poklicati gasilce, k: so tudi to delo izvršili v kratkem razdobju, Zal pa Zobcu ni bilo več mogoče pomagati ker je smrt nastopila malo prej zaradi zadušitve. O vzrokih, ki so prisilili trgovca ki zapušča ženo in 4 'n pol letnega sina, v smrt še niso znani in policija je u-vedla preiskavo, da jih ugotovi. Jutri bo govoril v gledališču aRossettia o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih Danes ob 10. uri dopoldne pride v Trst tajnik Italijanske socialistične stranke poslanec Pietro Nenni. Takoj po prihodu v Trst popoldne pa bo obiskal vse ostale podeželske občine. Poročali, smo že da bo jutri ob 10.30. uri Nenni govoril na javnem zborovanju v gledališču «Rossetti». Kot poroča tajništvo tržaške federacije PSI, bo Nenni v svojem govoru poudaril predvsem vprašanje političnega in gospodarskega položaja v Italiji in v Trstu, stališče PSI do londonskega Memoranduma in stališče italijanskih socialistov do Jugoslavije na osnovi tradicionalne zunanje politike pSI. Se posebno bo Nenni govoril o tržaških razmerah in predvsem o vprašanju proste cone. V svojem govoru bo Pietro Nenni odgovoril tudi na nedavni govor tajnik« italijanske demokrščanske Stanke Fanfanija in drugim vladnim predstavnikom. V nedeljo popoldne bo delavski krožek PSI »Luigi Cac-ciatore« priredil na čast Pie-tra Nennija sprejem, na katerega bodo povabili predstavnike političnih, gospodarskih in kulturnih ustanov ter časnikarje. Proleslno gibanje občinskih uslužbencev Izvršni odbor in zaupniki sindikata občinskih uslužbencev Delavske zveze so se preteklo sredo sestali in razpravljali o raznih vprašanjih te kategorije, zlasti pa o vpra. šanju poenotenja plač. Predstavniki občinskih uslužbencev so ugotovili, da je že pet mesecev, odkar je bil izdan dekret o poenotenju plač, da pa ni občinski odbor še sprejel ustreznega sklepa. Zaradi tega so delavci gmotno precej prizadeti, in je izvršni odbor sindikata proglasil protestno gibanje. Odbor je tudi sklenil, sklicati skupščino uslužbencev v petek 20. januarja ob 17.30 v Ul. Zonta 2. Na skupščini bo odbor podal poročilo o položaju te kategorije in o razlogih protestnega gibanja. Na skupščini bodo tudi sklepali o drugih zadevah. Skupščine se lahko udeležijo člani Delavske zveze in tudi neorganizirani uslužbenci, ker se vprašanja* katera bodo obravnavali, -ttčejd vseh uslužbencev in ker bodo govorili tudi o pripravah za sklicanje ustanovne sindikalne skupščine. Občinska seja v Dolini V ponedeljek ob 18.30 bo v Dolini izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo po ratifikaciji raznih sklepov občinskega odbora razpravljali o vprašanju proste cone, ki živo zanima tudi podeželje in vse občinske svete. Ob priliki svečane otvoritve novega sodnega leta, je glavni kanclist tržaškega sodišča prečital novi razpored sodnikov na posameznih odsekih ki so sestavljeni takole: TRŽAŠKO PRIZIVNO SODISCE Civilni odsek: predsednik dr. A. Consalvo. predsednik odseka dr. E. Arbanassi. svet niki dr. G. Roatti. dr. C. Palermo in dr. V. Geri. Kazenski odsek: predsednik dr. C. Forziati s svetniki dr G. Zerboni, dr. L. Nachich dr. L. Rusin. dr. G. Rugger in dr. G. Zulmin. Preiskovalni odsek: pred- sednik dr. A. Consalvo, predsednik odseka dr. C. Forziat efektivni svetniki — dr, Roatti, dr. G. Ruggeri in dr G. Zulmin. dodatna svetnika — dr. C. Palermo, dr. V. Geri Posebni odsek za mladolet ne: predsednik dr. A. Renzi svetniki — dr. G. Roatti. dr G. Ruggeri, dr. C. Palermo in dr. V. Geri; efektivni zaseb ni član dr. C. Costantinides dodatni zasebni član dr. I Pittoni. Odsek za delovne spore predsednik sodišča dr. A Consalvo, predsednik odseka dr. A. Renzi, svetniki — dr G. Roatti, dr. C. Palermo in dr. V. Geri. Porotno prizivno sodišče efektivni predsednik sodnik kasacije dr. E. Arbanassi, dodatni predsednik, sodnik kasacije dr. A. Renzi, efektivni svetnik dr. L. NaChich. dodatni svetnik — dr. L. Rusin. TRŽAŠKO OKROŽNO SODISCE I. civilni odsek: predsednik dr. V. Santomaso, sodniki — dr. F. Zanetti. dr. F. Franzot dr. U. Ballarini in dr. Am-brosi. II. civilni odsek: predsednik odseka dr. R. Falchi, sodniki — dr. B. Boschini, dr. D. Bu-rattini, dr. G. Raimondi in dr. M. Adelman della Nave I. kazenski odsek: predsednik dr. V Santomaso, svetnik dr. A. Gnezda, sodniki — dr. E. Corsi, dr. M. Scampic-chio in dr. F. Ligabue. II. kazenski odsek: predsed nik dr. A. Fabrio, svetnik — dr. F. Ostoich, sodnik dr. V D'Amato. Mešani odsek;,,, predsednik dr. P. G. Rossi, sodniki — dr. S. Rosano, dr. A. Falzea in dr. M. Edel. Sodišče za mladoletne: predsednik dr. R. Falchi, sodnik dr. F. Zanetti, dodatni sodnik dr. S. Rosano, efektivni zasebni član dr. M. Mazzoni, dodatni zašebni član dr. A. Grego. Porotno sodišče: predsednik dr. P. G. Rossi, dodatni predsednik in svetnik dr. V. Tro-lis. efektivni sodnik dr. F. Ligabue, dodatni sodnik dr. M. Adelman della Nave. Preiskovalni urad: preisko PROTESTNO GIBANJE DELAVCEV V TRAMVAJSKI REMIZI Neznosne delovne razmere v remizi v Ul. Margherita Poslopji:, ki jo staro že nad SU let bi bilo treba podreti in takoj zgraditi novo remizo Delavci tramvajske remizelja dalje. Glede podrobnosti pogajanj pa so sklenili, da jih odložijo za mesec dni v pričakovanju rezultatov podobnih pogajanj, ki so v teku za vso državo. Ul. Margherita so že dalj časa v protestnem gibanju zaradi neznosnih delovnih razmer. Staro poslopje ne nudi delavcem pravega zavetišča pred slabim vremenom, higienske naprave, kakor na primer prha, slačilnice, umivalniki itd. pa so v zelo slabem stanju. Doslej so bili vsi protesti zaman, čeprav sta se o njihovi upravičenosti prepričala tudi ravnateljstvo ACEGAT in občinski odbornik za občinska podjetja Carra. Ravno včeraj sta si ogledala remizo ravnatelj tramvajskega prometa in predsednik upravnega sveta, da se prepričata o položaju. Zdi se, da sta funkcionarja sklenila, da bodo malce zamašili razne luknje v strehi, skozi katere pronica dež. tako da so delavci v takšnem stanju, kakor da bi delali na prostem. Delavci, zaposleni v remizi, so opozorili funkcionarja, da je v remizi tudi hud prepih, zlasti kadar piha burja. Zato trdijo, da se z začasnim krpanjem ne morejo odstraniti te nevšečnosti ter bi morali poslopje, ki je staro nad 50 let, podreti. Ravnateljstvo ACEGAT pa pravi, da ima v načrtu gradnjo nove remize pri Sv. Ivanu, kjer bi osredotočili ves tramvajski vozni park ter opustili staro remizo v Ul. Margherita- Delavci pa pravijo, da ne morejo čakati dveh let, kajti krediti za zidanje nove remize so določeni šele za leto 1957. Sindikalne organizacije in tovarniški odbori skušajo najti rešitev, ki bi lahko zadovoljila delavstvo. Zato upajo, da bo ravnateljstvo le našlo iešitev, ki bi lahko zadovoljila delavstvo. Mezdna pogajanja za lekarniško stroko V sredo in včeraj so bila na uradu za delo pogajanja med sindikalnimi predstavniki uslužbencev lekarn in predstavniki lekarnarjev, na katerih so razpravljali o izboljšanju plač te stroke. Sklenili so. da bodo vsa mezdna izboljšanja veljala od 1. januar- Profesor Cumbat odpotoval v Rim Včeraj je odpotoval v Rim pokrajinska tajnik sindikata srednje šole prof. Edoardo Cumbat, sindikalni predstavnik tržaškim profesorjev, ki se bo udeležil sestanka vsedržavnega sveta sindikalne organizacije, ki bo danes in jutri in na katerem bodo razpravljali o položaju, ki je nastal po uresničenju zakona o pooblastilu. Fo mnenju prof. Cumbata je za šolsko fronto vprašanje še vedno odprto. Sedaj je namreč v veljavi prehodna rešitev («soluzione ponte«). Ostaja pa popolnoma nerešeno vprašanje juridične ureditve, o katerem bodo mo- Ostale vesti iz tržaške kronike na 4. strani. valni svetnik dr. V. Trolis, sodnik dr. S. Serbo. Nadzorstveni sodnik: dr. V. Trolis. Razpored sodnikov po posameznih odsekih je torej o-stal bistveno isti kot lani in Slovenci tudi poslej kljub določbam Posebnega statuta londonskega sporazuma (čl. 2. odstavek c) o pravičnem zastopstvu v administrativnih položajih) ne bomo imeli na sodiščih sorazmernega števila slovenskih sodnikov. Ce k temu omenimo še, da tudi med uradniki še zdaleč ni odgovarjajočega števila slovenskih in da niso bili imenovani stalni uradni prevajalci za slovenski jezik, potem to pomeni, da v sodni praksi tudi poslej ne nameravajo izvajati vseh tistih določb, ki jih vsebuje cl. 5 Posebnega statuta, v katerem je rečeno, da se bode pripadniki jugoslovanske etnične skupine lahko svobodno posluževali svojega jezika pri osebnih in uradnih odnosih s sodnimi oblastmi, da bodo imeli pravico od njih dobiti odgovor v istem jeziku bodisi neposredno ali pa po tolmaču in da bodo tudi javni dokumenti spremljani s prevodom v odgovarjajočem jeziku. Sporazum o dokladi delavcem podjetja De Mottoni Na uradu za delo so poravnali sipo-r med delavci in podjetjem De Mottoni glede odstotka dodatka, ki pritiče delavcem ža zemeljska dela na pokopališčih v bližini grobov. Podjetje je hotelo namreč izplačati 5 odst. dodatka samo, če je šlo za kopanje zemlje v določeno globino. Sedaj pa so se sporazumeli, da bodo izplačali delavcem, ki so delali na polju št. 12 pokopališča pri Sv. Ani, 5 odstotkov doklade ne glede na globino kopa. Alžirski cigani v tržaških zaporih m Alžirska ciganska tatinska skupina, ki se je hotela obogatiti s tatvinami zlatnine v našem mestu, je sedaj v zaporu in čaka na razpravo. K» Iško časa so bili v Trstu ni bilo mogoče ugotoviti. Niti ni bilo mogoče izvedeti kdaj so odšli s svoje dežele in koliko časa so se potepali po svetu. Preiskovalni organi menijo, da so cigani verjetno že v drugih krajih Italije poskušali s podobnimi tatvinami, ki so se jim verjetno tudi posrečile. To naj bi dokazovalo dejstvo, da so pri njih našli poleg 9.000 francoskih frankov tudi približno 100.000 lir. Kako so prišli do njih, ko je vendar znano, da se nomadi ne dotaknejo dela? Tržaška kvestura je o njihovi aretaciji obvestila tudi druge kvesture in sedaj pričakujejo o aretiranih ciganih nove vesti. Na sliki: 50-letna Brahim Madouka, 43-letna Farhin por. Cari-ba Raldaura, 18-letni Ca-riba Chakin in 12-letna Cariba Danise. Nevaren padec slepe ženske Kljub temu, da je 74-letna Ernesta Eri iz Ul. Navali i slepa, je hotela včeraj počistiti stopnišče v stavbi v kateri stanuje, pri čemer pa se je spotaknila in tako nerodno padla, da se je mdčno udarila po glavi. V bolnišnici, kamor so jo proti večeru pripeljali z rešilnim avtom, so jo sprejeli II. kirurškem oddelku, vendar so si zdravniki zaradi njenega stanja pridržali prognozo. Obvezno zavarovanje kmečkih delavcev ia težakov Z dekretom generalnega vladnega komisariata št. 11 od 10. januarja, ki je bil objavljen 11. t. m. v Uradnem listu, je stopil v veljavo zakon, na podlagi katerega je raztegnjeno obvezno zavarovanje za dnevničarje in težake, ki so vpisani v seznam kmečkih delavcev. Interesenti naj vložijo prošnjo za izplačilo do 23. ja- nuarja t. 1. Vzorce za prošnjo lahko dobijo na občinskih namestitvenih uradih. (jKMCTMB 1» POHOČILa) „Lahke skladbice za violino in,klavir” PAVLE MERKU Prve dni tega meseca je izšla v samozaložbi mladega tržaškega skladatelja Pavla Merkuja zbirka njegovih «Lahkih skladbic za klavir in violino« op. 18. Zbirka kj obsega 8 del in katero je no-tografiral ter opalografiral Silvester Orel v Ljubljani, je na menjen« začetnikom. Opremljena je s slovenskim in italijanskim tekstom. V uvodnem posvetilu je avtor zapisal, da jo posveča svojemu očetu v spomin na otroška leta, ko ga je s potrpežljivostjo učit violine im uvajal v svet glasbe. Zbirko, ki je že naprodaj tudi v Trstu i-n sicer v novi knjigarni v Ul. sv. Frančiška, toplo priporočamo vsem onim, ki so se posvetili študiju violine in klavirja. Stane 250 lir. Strokovno oceno bomo objavili pozneje. ( OLEDAmSČA*~| GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 za red C V parterju in na balkonih ter za red B na galerijah zadnja predstava Verdijeve opere »Don Car* los«. Dirigent Mario Rossi. Jutri ob 16. uri za dnevni red zadnja predstava baletov. Dirigent Luigi Toffolo. V pripravi Weber.ieva opera eCarostrelec«. I. GLEDALIŠKI PLES V soboto 21. jan. I95S ob 21. uri v dvorani na stadionu « Prvi maj» Gledališče v Križu V nedeljo, 15. januarja ob 15. uri narodnih in umetnih pesmi pevskih zborov «Igo Gruden« iz Nabrežine, «Zarja v Svobodi« iz Sempolaja in «A. Sirk« iz Križa rali razpravljati v parlamentu skupno z vprašanjem železničarjev in poštarjev. Po mnenju prof. Cumbata imajo torej profesorji šest mesecev časa za obravnavanje svojih vprašanj in za njihovo rešitev. Glede spornega vprašanja študijske doklade, ki ni bilo urejeno z začasno rešitvijo, je prof. Cumbat mnenja, da ga bodo lahko rešili izven poenotenja plač. Ker je torej dovolj časa za rešitev vprašanj srednješolskih profesorjev, se pričakuje, da ne bo njihovo gibanje zavzelo za sedaj ostrih oblik. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cammello. Drevored XX septembra 4: Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Spon/a. Ul. Mor.torsino 9 (Rojan); Vernaii, Trg Valmaura 10: Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju poslujeta vedno. Nezgode na ladjah Ce ne bi 52-letni kurjač Antoniino Pistorio iz Catanie in zaposlen na parniku «Sciil-lin II«, ki je zasidran v Tržaškem arzenalu, razširil ro-ki pri čemer sg je oprijel roba neke ladijske odprtnine, bi prav gotovo padel kakih 5 metrov globoko. Prisotnost duha pa ga ni rešila poškodb, zaradi katerih se je moral mož zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih udarcev na prsnem košu pridržali s prognozo okrevanja v 5 ali 15 dneh v II, kirurškem oddelku. Kmalu po opoldnevu so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 28-letnega Dplija Misleja iz Jeričljeve ulice in 26-letnega Ivana Radojkoviča iz Ul. S- Servolo, ki so ju morali pridržati na ortopedskem oddelku, prvemu so namreč ugotovili udarec na hrbtu z verjetnim zlomom hrbteničnih vretenc, zaradi česar se bo moral zdraviti v najboljšem primeru 20 ali 30 dni, medtem ko so drugemu ugotovili poleg prask na obrazu tudi verjetni zlom stegnenice desne noge. Tudi zanj je prognoza okrevanja v 30 dneh. Mladeniča sta zdravnikom izjavila, da sta med delom na parniku «Rosalin», ki je v popravilu v Tržaškem arzenalu padla v globino skladišča zaradi zloma odra na katerem sta bila zaposlena. VHG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 15. januarja ob 10.30 dopoldne v kino dvorani v Skednju Grimm-Skufca Janko in Metka Rossetti. 21.00: Revija ansamP1* Tognazzi «Prvak po naključju«. Excelsior. 15.00: ((Prijateljice«, b. Rossi Drago, G Ferzetti. Fenice. 15.00: «Cudežni fantek«, A. Sordi. M. Riva. Nazionale. 15.00: «Zlata žila«, M. Toren. R. Baeehart. Filodrammatico. 16.Q0: «Pogum»> To-to, G. Cervi, J. Galter. Supercinema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: ((Ljubljenec velike kraljice«. Bette Davis. R-Todd. Astra Rojan. 16.00: »Zaklad A-mazonke«, F. Lamas, R. Fleming Capitol. 15.30: «Alamo». S. Hay« den, M. Alberghetti. Cristallo. 15.30: »Nana«, C. BO ver, M. Carol. Mladini izpod 16. leta prepovedano. Grattacielo. 16.00: »Kruh, ljubezen in...». Sophia Loren. V. D* Sica. Alabarda. 15.00: «Nad usodo«. E-Parker, G. Ford. Ariston. 16.00: ((Čudovite dogodivščin« Pluta. Pippa in Pa* perina«. Armonia. 15.00: »Tombstonski pokol », V. Monroe, J. Parker. Aurora. 16.00: «Ljubezen je ču* dovita stvar«. W. Holden. J-Jones Garibaldi. 15.30: «Tihotapka Ali-na», G. Lollobrigida, A. NaZ- zari. Ideale. 14.00: ((Egipčan Sinuhe«, E. Purdom, J. Simmons. Impero. 16.00: «Lady Godiva«, Maureen 0’Hara. Ital ip. 16.00: ((Dediščina pohlev* neža«. Y. De Carlo, D. Ni ven. S. Marco, 16.00: »Pristaniška fronta«, M, Brando Kino ob morju. 16.00: «Teror gangsterjev«, M. Stevens, M. Hyer, Moderno. 16.00: »Skrivnostni vitez«. A. Ladd. P. Medina. Savona. 15.30: «Edenska dolina«, J Dean. J. Harris. Via te. 16.00: «Crni bič«. Lash La Rue, Fuzz.v. Vittorio Veneto. 15.45: »Alamo«, S. Hayden, M. Alberghetti Azzurro. 15.00: ((Zgodba dr. Was-sella«. G. Cooper. L Dav Belvedere. 15.30: «Bela Indijanka«. G. Mad.ison, F. Lovejoy, Marconi. 16.00: «Liubezen v 12 metrih«. Lucille Bali. Massimo. 16.00: »Burmanski pustolovec«, R. Ryan, B. Stamvick. Novo cine. 16.00: ((Izpovedi nekega dekleta«, C. Moore, G. Laugan. Odeon. 16.00: «Atila», A. Quinn, S Loren. Radio. 16.00: «Utrdba tiranov«, R. Montalban, B. St John. Venezia. 15.30: »Pošast v črni la-guni«, R. Carlson. Skedenj. 18.00: «4 y medicini«. I CANKAR: Izbrana dela VIII. del dobite v TRŽAŠKI KNJIGARNI v Ul. sv. Frančiška 20 in v vseh slov. knjigarnah v TRSTU in GORICI. OD UČERAJ DO DMIES ROJSTVA. SMHT1 IN POROK.fi Dne 13. januarja 1956 se ie v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 5 oseb. porok pa je bilo 8. POROČILI SO ŠE: agent C? Livio Ciacchi i/i gospodinja Iride Pos:ogna. prodajalec Arturo Pao-letta in gospodinja Irma Co-autti. uradnik Lucillo Cosriani in uradnica Orsola Depangher, uradnik Demetrio Sancin in gospodinja Haydee Agostim, prodajalec Avelino Maoga in gospodinja Carmela Pizziga, uradnik franc Valenčič in učiteljica Gi-gliola Romani, mizar Karel Ukmar in gospodinja Novella Kuzmič, slaščičar Ugo Montagnari in gospodinja Egle Cedli. UMRLI SO: 85Jdtni Andrea Rustia, 54-letna Amalija Šinigoj Ppr. Bukovac. 71-letna Giovanna Godina vd. Jelussich, 85-letni Luigi Kersevan. Sergio Ruzzier, star 17 dni. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9,6. najnižja 6,6, ob 17. uri 8,8 stopinje, zračni tlak 1017,6 pada, veter severovzhodnik 2 km na uro. vlaga 86 odrt., 1,3 mm padavin, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje, SOBOTA, 14. januarja 1956 TltST l-OMTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Nasa vina; 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Pestra operna glasba; 14.00 Porier-jeve in Kernove melodiie; 14.45 Čajkovski: Uvertura 1812; 15.00 Melodije iz filmov; 16.00 Sobotna novela; 16.15 Domači odmevi; 16.40 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacchiorija; 17.00 Liszt: Koncert za klavir in orkester; 17.20 Plesna glasba: 17.45 Haydn; Letnj časi, oratorij za soliste, zbor )n orkester; 19.00 Dvorakovi Slovanski plesi; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Orgle Ham-monid; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 20.58 Čajkovski: Romeo in Julija; 21.17 Ritmični orkester Svvinging Brothers; 21.37 Melodije iz revij; 22.00 Puccini: stavki iz opere «Turandot»; 23.03 Straussovi valčki. TltS I’ I. 11.30 Dvorak: Simfonija št. 5 v e-molu op. 95 (Iz novega sveta); 17.45 Adriano Luaildii: »Harlekino-vi posli«, intermezzo in «Gran-ceola«, komorna opera v 1 dej.; 19.05 Ciganski orkester; 19.25 Orkester Franco Russo; 21.00 Lina VVerth-Mueller: »Generalna vaja«, rad komedija. li O ■* 1-1 It Slovenska poročila: 14.15. Italijanska poročila: 6.15 12.30, 17.40. 22.30 6.00 Jutranja glasba: 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Lahka orkestralna glasba; 14.30 Glasbeni intermezzo: 16.10 Vsakdanje popevke: 16.30 Glasbeno okno: 17.00 Komuna; 17.20 Operni od-lomki; 17.55 Intermezzo; 19.30 Pevski zbor iz Dornberga; 19.45 Primorski vestnik; 22.15 Igra orkester Beppe Moietta; 22.45 Plesna glasba. ^ 1,0 v i<; ,v 9 .1 A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00, 13.00. 15.00, 17.00. 19.00, 22.00. 11.00 Radijski koledar; 11.05 GospodinjEki nasveti; 11.15 Slovenske pesmi pojeta Planinski oktet in Mariborski ženski komorni zbor; 11.45 Pojte z nami, otroci!: 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored; 12.40 Dva od-lomka iz epere «Lohengrin»; 13.30 Melodije za prijetno razvedrilo; 14.35 Želeli ste — poslušajte!: 15.15 Zabavne melodije: 15.30 Otrinki iz literature - Janko Car: Pesmi: 15.45 Igra orkester Ce- dric Dumond; 16.00 Nove knjige; 16.10 Koncert po željah; 18.00 Okno v svet: Konec indijskih maharadž: 18.15 Poje Ljubljan- ski komorni zbor; 18.35 Jezikovni pogovori: 18.50 Zabavna glasba; 20.00 Veseli večer. • ur uvizija 14.25 Posnetek z nogometne tekme; 17.30 Film »Vitez usode«: 18.25 Novela; 21.00 »Pusti podvoji«; 22.15 Prenos iz gledališča Marini v Aleksandriji enodejanke G. Mooce »Predsoba«. T H S 1 Ul. sv Fran. čiška 2(1/11L tel. J7-338 sprejema la. serate. mal« oglase, osmrtnic« n, arngo od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure. kulanti Jugoslovanske srednjeveiibe freske v milanski galeriji ((Permanenten P Milanu so te dni otvori-! j Tazstf'vo jugoslovanskih Srela ^Teske v pravoslavnih dežel’'1*1 V centTU in na jugu . . '■ Najstarejše freske v J skupini so one niakedon- ike, ki so nastale pod bizan• t' n L* nuo trš'l° °^astjo in ki so jih iz-. 1 1 bizantinski mojstri, ka-t r, 50 freske iz leta 1058 v t ,Vl sv- Sofije v Ohridu in ko. a fresk iz leta 1164 iz o-, *Ce ^kopija, med katerimi ,n °p“tn 'lasti «Ecce liomo« str, Hftno rojstvo», ki s na/° P°udarjeno izraznostjo nejjV^ata v tem smislu poz-v- zapadreo slikarstvo. ^Makedonskemu slikarstvu, 1. Z,Ve,ma razdobje od 11. do ' °letj a, sledi srbsko, ki niet ^ stoletja- bito zgodovinarji delijo dob slikarstvo v tri raz- Utjl*1- *>rvo sega do 13. sto-Rašk ln izhaja iz skupine iz e' h kateri spadajo tudi Um dnev* smo pisali, da je Ira *a V starost' 80 ,et znana in 'l005*'3 plesalka Mistin- DriK ' .Talfa ie bi!a' 11:0 sl Q°rila sloves, kot ženska z najiepšimi nogami freske samostana v Zakopanih, ki so. delo velikega mojstra. Po svojem slogu imajo te freske realističen značaj in so pod očitnim vplivom starogrške umetnosti. Druga skupina je južnosrb-ska, vštevši tudi Makedonijo. Gre od konca 13. stoletja do tri četrt 14. stoletja. Freske te skupine imajo bolj pripovedno in 'anekdotično fiziognomijo z dramatičnimi poudarki. Gre za freske, ki so bile izvršene zc kralja Milutina (1282-1321) v Starem Nagoricinu, Prizrenu, Gračanici in drugod. Končno imamo še tretjo skupino, namreč moravsko, ki gre od zadnjih desetletij 13. do prvih desetletij 15. stoletja. Pri teh delih se pa. kljub njihovi večji barvni, živahno-st i, opaža že neke Vrste ma-nierizem. Začetek turških vdorov je z uničenjem cerkva in samostanov zaustavil razvojno pot te umetnosti. U-metnostna dejavnost sz je za- radi tega pomaknila proti severu, v Hrvatsko in Slovenijo Skupina hrvatskih in slovenskih del kaže na vplive z zapada: romantične in gotske vplive od 13. do 15. stoletja. Glavni spomeniki hrvatske umetnosti se nahajajo v Zagrebu, v zakristiji katedrale kjer najdemo posledice itali-junsko-bizantinskega vpliva; v škofijski palači, kjer se pozna ypliv mojstrov iz Emilije, predvsem pa v Istri. Razstava zajema nad 80 del, kar je zadostno število, da si moremo ustvariti sliko o razvoju jugoslovanske srednjeveške umetnosti do 16. stoletja. Pozneje se v vzhodnoevropskih deželah umetnostni razvoj ustavi, zlasti ker so bili časi ob turških vpadih vse prej kakor prikladni za velike umetnostne stvaritve. Zato tudi ni nič čudnega, če renesansa ni pustila v teh krajih svojih sledov. »Apokaliptični jezdeci«. Freska iz 12. stoletja ČUDMA PR011SL01/JA V PREDILNICI 17 PODG^RI PRI GORICI Uvedba najmodernejših strojev je v škodo tkalkam in tehnikom ? Borba tkalk in notranje komisije je v lanskem letu, kljub močnemu odporu tovarniškega vodstva, žela precej uspehov 2. Najmočnejši oddelek v mogočni predilnici v Podgori pri Gorici, o kateri smo pisali včeraj, je tkalnica. Njeni mogočni avtomatični stroji delajo neprenehoma, noč in dan. Pri njih delajo delavke v treh izmenah. Sedaj je v tovarni okoli 1700 avtomatičnih statev, ki spadajo med najmodernejše v državi. Vsaka statev ima svoj pogonski motor. To ima veliko prednosti; če se motor ustavi, se ustavi samo ena statev. Pri starih statvah pa, če se je poirvaril gonilni motor, ki je s pomočjo transmi-sijskih jermenov poganjal več desetin statev, so se ustavili vsi stroji. Poleg starih statev, ki jih je predilnica kupila v tovarni Safog, kjer še sedaj izdelujejo statve, vendar izpopolnjene 7 modernimi izsledki, je v SPOMINI TRŽAČANA IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE Poslovilni obisk pri Cičerinu in Rykovu Naročilo Balabanove za splošno stavko v Evropi • Kako so Finci zahtevali Leningrad - Vrednost carskih rubljev in nemških mark - Naivno upanje posameznikov, da je revolucija samo epizoda Mednarodni kongres pristašev socialne revolucije v Kremlju in razprave na njem so me dovedle do spoznanja, da se bo začelo revolucionarno gibanje širiti tudi izven meja ruske države. Spričo zelo razvitega socialističnega gibanja z zapadni Evropi, so računali ruski boljševiki, da bo revolucija napredovala v tej - smeri, medtem ko sem jaz gledal z zaupanjem na \ zhod. Ze ruska revolucija nam je pokazala, da so bili njena udarna sila «črnorabo-či» (po naše težaki) in poljski delavci, ki so za svoje najtežavnejše delo prejemali najmanjše mezde, in ker je jasno, da mora biti človek tem večji nasprotnik kapitalizma, čim huje ga kapitalistični špe-odirajo. Vse to me je vleklo proti vzhodu in najraje bi bil odpotoval na Kitajsko. Ali kakor so bile gospodarske razmere v vzhodni A-ziji že zrele za socialno revolucijo, prav tako je bil za to še nezrel politični položaj in razen tega mi je še neznanje kitajskega jezika dokončno urekrižalo račun ter namesto na vzhod, sem se odločil, da odpotujem na jug, v Italijo. Govoril sem o tem s takratno tajnico Tretje internacionale. Angeliko Balabanovo, ki je ta moj načrt odobrila. Prav tedaj je Tretja internacionala priporočala vsem inozemskim komunistom, naj gredo domov, kjer da bodo bolj na svojem mestu kot v Moskvi. Ker pa je bila pot naravnost proti jugu. kjer so Pri tej priliki mi je Balaba-rova naročila, naj obvestim levo usmerjene socialistične organizacije v zapadni Evropi o sklepu Tretje internacionale, naj se dne 15., ne vem več katerega meseca (bilo je to vsekakor v poletju 1918. leta) izvede po vsej Evropi splošna stavka, ki naj manifestira solidarnost vsega proletariata z lusko revolucijo. Za to misijo mi je napisala tudi posebno pooblastilo, ki sem g* dal tako na majhno fotografirati, da sem ga mogel skriti pod prstan, a sem ga potem izgubil že na poti iz Finske na Švedsko. Da se bom mogel čim bolj informirati o stanju ruske revolucije. mi je dala Balaba-nova tudi prepustnico* do vseh takratnih ministrov ali pravzaprav ljudskih korjjisariev. kakor so se v začetku imenovali ruski ministri. Obiskal sem le nekatere bolj vidne, krkor Trockega, Ztnovjeva in nekatere druge; Lenina ne ker sem ga iz njegovih govorov in spisov dovolj dobro poznal. Najbolj me je zanimal ljudski komisariat za na-rcdno gospodarstvo, ki ga je takrat vodil Rykov, poznejši kiatkodobni naslednik Lenina kot predsednika sovjetske vlade, Rykov mi je napravil vtis zelo sposobnega in uravnovešenega državnika, ki pa j« imel za to najvišje mesto zelo veliko napako, da je prav močno jecljal. Jecljajoči naslednik najboljšega govornika, Lenina, je imel seveda izredno težak položaj in najbrž ga se bili boji med boljševiki in | je prav ta napaka uničila njihovimi nasprotniki, zaprta sem moral izbrati ovinek skozi Skandinavijo in Anglijo. Rvkov mi je eno celo uro razlagal svoje gospodarske na-čite, a ko sem se od njega SILponovni uprizoritvi v OBČINSKEM GLEDALIŠČU c. Verdi: Don Carlos opeta, pravzaprav ^Blasbena dramas, ne spada ?ned najboljše stvaritve slav-'rie8a mojstra, a je med nje-libvimi deli pomembna kot r®zuojna stopnja med tnlo-Trubadur, Traviata. Ri-®°ietto, v kateri je Verdije-a genialna ustvarjalnost j°T®ič zublestela, in med nje-®Ul*ni poslednjimi vrhunski mi deli — Aido, Otellom *n Falstaffom. p Geta 1865 posluša Verdi v arizu prvič VV agnerja, in ®1Cer uverturo k njepout o-£Cri «Tannheuser>> ter se se-™aUi z njemu dotlej tujo ®. sI)o, ki se oplaja ob mrač-1 Oerrnunski mitologiji, z °®ernim delom, v katerem e orkestralni stavek enako-l0T.eden ali še pornembntj&i t pokalnega, z glasbo, v ka• Tl Je dotedanji tradicionulm odnos med vokalnim m strurnentalnim stavkom brušen. erdi je bil vedno iskren hi odrekal Wagnerju ge-. a njegotn latinski jojni“ški prirodi se je upi-2 a težka, s simboliko pre-q a Wagnerjeva opera. Vse zadnjega je dajal pred-^st vokalnemu stavku, ven- šč^ SB PostoP°ma okon- a z novimi izraznimi sred- )i • ive rečemo pa preveč, nefctrt^?n0’ ^e Wagner do e mere s svojo operno eformo le vplival na Verdi- m I«. ko c'isk o satj je. ta z novo kompozi* tehniko skušal izbolj- Seb SV°^ s*asbem izraz, po-s(f ko je orkestralnemu šo'V U ,)0”eri* pomembnej-• ‘atnostojnejšo vlogo. Pre- daleč pa gredo oni, ki hočejo poslednjim Verdijevim delom, med njimi tudi »Don Carlosu», vtisniti pečat «nemštva». Čeprav vpadajo ta dela v dobo, ko se je Verdi dodobra seznanil z Wag-nerjem, ostane pri njem prevladujoči element še vedno vokalni stavek. «Don Carlos» se po svoji zunanji obliki približuje francoski Magerbeerovi «ve-liki» operi z množičnimi nastopi ljudstva, vojakov, duhovnikov itd. Poleg ljubezenskega je politični moment tisti, ki prevladuje v vsebini, katero sta po istoimenski Schillerjevi drami priredila Mery in Du Locle. Mračno, tesnobno okolje Filipovega dvora z vsemogočno cerkveno inkvizicijo v o-zadju je našlo v Verdiju izvrstnega glasbenega oblikovalca. V mnogo večji men kot dotlej se v delu pojavljajo glasbeni motivi, ki spremljajo posamezne oseb- Nicola Rossi Letueny nosti, kakor na pr. Filipa 11. ali pa motiv ezavezes med Don Carlosom in markizom Poso. Premiera Don Carlosa v gledališču Verdi je lepo u-spela. Mario Rossi, ki ga poznamo kot izvrstnega dirigenta simfoničnih koncertov, se je tokrat odlično u-veljavil tudi kot operni dirigent ter dobro rešil problem pravilnega oblikovanja tega zahtevnega Verdijevega dela, pri čemer je posebno pozornost posvetil orkestralni partituri. Solistične vloge so bile poverjene izkušenim, solidnim pevcem izmed katerih je predvsem izstopil basist Nicola Rossi-Lemeny kot Filip II. Odlični igralec, ki suvereno obvlada scensko igro, razpolaga z bogatim glasovnim materialom, ki ga zna oblikovati od najmočnejših impulzov do najsubtilnejših nians. Bolje kot v nlgorjus se je tokrat predstavil baritonist Rolando Panerai s svojim lepo barvanim, mehkim glasom in smiselno oblikovano igro. Lepo so se vključili v celoto tudi tenorist Roberto Turrini v vlogi protagonista, sopranistka Pil i Martorell kot Elizabeta ter zlasti mezzosopranistka Minam Pirazzini v vlogi princese Eboli. Številne zborovske vložke je solidno uvežbal Adolfo Fanfam, n zahtevno nalogo režije je opravil Carlo Pic-cinato. pri čemer omenjamo bogate, okusno opremljene scene, —ar poslovil, sem bil zelo zaskrbljen, ker mi ni o kakšnem načrtu za organizacijo socialističnega gospodarskega sistema prav ničesar povedal. Po razgovoru mi je dal na razpolago enega svojih sotrudni-kc-v, s katerim sva se dva dni z avtom vozila po Moskvi in obiskala vse industrijske centralne naprave. V eni od teh so mi kakor posebnost predstavili tovariša, ki se je v nekaj mesecih od industrijskega delavca povzpel na mesto ravnatelja centrale. V vseh teh centralah so mi kazali črteže, na katerih je stala na vrhu centrala, niže pod njo oddelki, še niže pododdelki. Iz teh začetnih okornih naporov se sicer ni razvilo socialistično gospodarstvo, pač pa planirano mogočno centralizirano gospodarstvo, s katerim se ne bo moglo več dolgo meriti razkosano kapitalistično gospodarstvo. Za odhod iz Rusije sem mo. lal seveda dobiti potno dovoljenje, kar pa takrat ni bila lahka zadeva. Da to uredim, sem šel k takratnemu namestniku ljudskega komisarja za zunanje zadeve, Cičerinu, ki je izdajal dovoljenja za odhod v inozemstvo. Razen potnega dovoljenja sem želel, da mi da še posebno pooblastilo, da smem vzeti s seboj za potovanje potrebni inozemski denar. »Tako pooblastilo bi vam lahko dal, mi je odgovoril, a za vas bi bilo to zelo nevarno, ker ni izključeno, da se med našimi mejnimi straž-riki ne nahaja sovražni vohun, ki bi vas izdal. In tako vam ne ostane nič drugega, kot da denar tako dobro skrijete, da ga naša mejna straža ne bo mogla najti.# S tem se je končala moja moskovska doba in odpotoval sem, tretjič in zadnjič v Leningrad, da se pripravim za pot čez mejo. Tam sem obiskal avstronemške komuniste, ki so se nastanili nič manj kot v bivšem nemškem poslaništvu. Da ste jih videli, kako so udobno sedeli v klubskih naslanjačih v veliki sprejemni dvorani. V Leningradu sem našel voditelja finskih komunistov Sirola, svojega znanca z moskovskega mednarodnega kongresa, ki mi je o-pisal žalostno zgodbo finskega komunizma. «Ko smo bili na vladi, mi je pripovedoval Sirola, so moji tovariši zahtevali ne samo popolno neodvisnost, temveč tudi sam Leningrad, češ da je to mesto zgrajeno na finski zemlji. Lenin nas je sicer o-pozoril na nevarnost, kateri so izpostavljamo, ako bodo oddelki ruske Rdeče armade izpraznili Finsko, a priznal nam je pravico, da mi sami odločimo o svoji usodi#. Zaman je Sirola svaril svoje tovariše, naj se ne prenaglijo, zmagal je nacionalistični duh in dobili so svojo tako rekoč enodnevno neodvisnost. Ko sn ruski boljševiki zapustili Finsko, so prišli beli z generalom Mannerheimom na čelu in v krvavih bojih premagali in prepodili komuniste iz dežele. Prav tako in zara-d'' iste nacionalistične politike kakor so nekoliko mesecev pozneje pregnali vlado Bele Kuna iz Budimpešte. Finski komunisti so zares prišli v Leningrad, toda le kot begunci... D Leningrada sem čez nekaj dni odpotoval na Finsko, kjer so nas vse tiste, ki smo prišli iz Rusije, vsega skupaj nit dvajset potnikov, ustavili v karanteni v prvem finskem mestecu Terioki. Tam bi bil moral ostati dva tedna, ravno dovolj, da bi bil zamudil z obvestilom za splošno stavko. Da bi to preprečil, som šel takoj k francoskemu konzulu, edinemu inozemskemu konzulu, ki je imel svoj sedež v Terioki, in ga premotil, da mi je izposloval dovoljenje za takojšnje nadaljevanje potovanja. V glavnem mestu Finske Helsinkih se mi ni pripetilo nič posebnega. Videl sem vežbajoče se Man-nerheimove belogardejce in ugotovil, da so v Helsinkih povsod govorili po rusko. Na nekem uradu sem videl tudi večjo skupino ruskih častnikov nekdanje carske vojske, s katerimi so domačini precej neprijazno občevali. V Helsinkih sem si preskrbel vizume za vse države, katere sem mo-la! prepotovati in sem zamenjal ruski in finski denar za inozemsko valuto. Našel sem tudi čudaka, ki mi je odkupil in precej dobro plačal carske lublje v prepričanju, da bo prišel car kmalu zopet na prestol. Se več. Nekaj dni pozne- je sem se v vlaku med Ko- penhage*nom in Oslom odkri-žal celo nemških mark ki sem jih zamenjal za norveški denar. «Koliko zahtevate za marke?# me je vprašal sopotnik. «Po današnjem tečaju# «Dobro.» Na prihodnji postaji sva kupila švedski dnevnik, Vračunala vrednost in kupčija je bila gotova. BREŽAN tkalnici veliko nemških statev znamke Hartman in angleške znamke BrittiSch. ki delajo tudi po 2.80 do 3 m širok pas bombažne tkanine z robom in v barvah. Stare statve Safog so veliko manj ekonomične in tkejo komaj 70 cm širok pas. Stroji Sulscer omogočajo tkanje 320 cm širokega pasu tkanine. To so najmodernejši stroji, ki jih ima podgorska predilnica, obenem pa tudi med najmodernejšimi stroji, ki jih danes premore svetovna tekstilna industrija. Zmogljivost ene take statve je okoli 120 m platna v 24 u-rah. Medtem ko računajo da delajo povprečni stroji s 75— 80-odstotno zmogljivostjo, dela statev Sulscer s 95-odstotno zmogljivostjo. Statev ima samostojen motor. Njen ustroj je zelo popoln in se le s težavo ustavi. Ta izpopolnjenost cmogoča eni delavki upravljanje večjega števila strojev in obenem večjo proizvodnjo kot na starih statvah. Poleg omenjenih je še nekaj statev znamke Ruti iz Švice, ki tkejo po 120 metra široko platno Tkalnica je razdeljena na rri oddelke ali dvorane, kot jih imenujejo. Vsaka dvorana ima še tri oddelke. V tretji dvorani je na primer v prvem oddelku 68 statev, v drugem 72, v tretjem pa 71 statev; vse statve so avtomatične- V drugem oddelku z 72 avtomatičnimi statvami je zaposlenih 14 delovnih moči, in sicer ena preddelavka, osem tkalk, trije delavci za polnjenje baterij, poleg njih sta še dva pomočnika. Od leta 1927 do leta 1948 je imela vsaka mojstrica po 6'Z statev, potem pa so število povečali in danes ima vsaka povprečno po 72 statev. Štiri tkalke so do leta 1943 DANES SE V VELIKI blagovnici konfekcije PITASSI TRST - CORSO ITALIA 7 - TRST začne zaradi popolne obnovitve trgovine NAJ VEČJA RAZPRODAJA PO VOJNI Plašči - površniki - dežni plašči - obleke - blago NEVERJETNE CENE Nekaj primerov: Plašči od 3.900 lir dalje Suknjiči od 3.800 lir dalje Površniki „ 3.700 „ „ Dežni plašči U II II . 3.800 . . Hlače . U900 „ „ Obleke . 4.200 , . Blago v kosih . 4.500 , t Oglejte si dobro naše izložbe upravljale šest statev za izdelovanje tkanine iz konoplje; od tega so bile štiri stare statve znamke Safog, ki so delale po 140 cm široko tkanino, in dve statvi za «flane-lo» od 72 do 80 cm širine. Po letu 1948 pa so štirim tkalkam dodelili osem statev, m sicer 4 statve za izdelovanje tkanine iz konoplje ter štiri stroje za «flanelo». V nekem drugem oddelku so 4 tkalke do leta 1948 prav t: ko upravljale po šest statev, sedaj pa imajo skupno deset statev, in sicer štiri moderne stroje znamke Safog, ki izdelujejo 102 do 107 cm široko platno, po dva 20 let stara stroja znamke Safog in 4 statve za tkanje konoplje. S povečanjem števila statev so se delovni pogoji tkalk ze-,o spremenili. Medtem ko so prej dosezale določeno povprečno proizvodnjo z akordnim delom, se ji sedaj skoraj ne morejo približati. To se pozna predvsem na prejemkih. Pred dvema ali tremi leti so tkalke z akordnim delom zaslužile 5 do 6 tisoj lii v dveh tednih, sedaj pa zaslužijo komaj od 3 do 4 tisoč lir, ker ne dosežejo določenega povprečka. Zaradi tega prihaja do čudnih pojavov, ki smo jih že večkrat prikazali kot skrajno krivične in ki napravljajo delavke za sužnje nečloveškega izkoriščanja. Nekaj tkalk prične z delom tudi pet do deset minut pred pričetkom delovnega časa, da bi spravile v pogon eno ali dve statvi. Med opoldanskim enournim odmorom pustijo stroje v pogonu; ker so zelo izpopolnjeni, se marsikdaj ustavijo šele čez tri četrt ure. Tudi po kosilu pričnejo posamezne tkalke z delom 5 do 10 minut pred določeno uro. K temu j ih nihče ne sili; ker pa se bojijo, da ne bodo dosegle povprečka, delajo tudi 15 do 20 minut več kot traja delavnik. Ce izdelek ni popoln, mora tkalka plačati globo 50 do 100 lir. Ce je napaka v izdelavi platna večja, tkalko tudi začasno odpustijo. Navadno se napake v tkanju ne dogaiajo zaradi malomarnosti delavk, ampak zaradi naglice, s katero morajo delati, da dosežejo predpisano povprečje. Ravnateljstvo ravna z delavkami slabo. Zaradi tega delavke zahtevajo priznanje svojih pravic. Lani februarja so zahtevale obnovitev delovne pogodbe. Ker ni ravnateljstvo hotelo o tem nič slišati, je federacija tekstilnih delavcev v Delavski zbornici (FIOT-CG1L) proglasila stavko. Nekaj dni kasneje je ravnateljstvo odgovorilo na zahteve delavk na zelo svojevrsten način. Primer: neka delavka je zaprosila ravnateljstvo, naj ji proda po znižani ceni zavoj blaga, da bi pred porodom napravila za otroka nekaj obleke. Ko je čez nekaj dni odšla na ravnateljstvo pogledat, kaj je s prošnjo, so ji povedali, da ji blaga ne bodo dali, ker je stavkala. Kljub hudemu nasprotovanju ravnateljstva, je v lanskem letu notranja komisija uspela uresničiti številne zahteve delavk, in sicer tovarniško menzo, zavoj tekstilnega blaga in ponoven sprejem odpuščene delavke. Nastopila je proti diskriminacijam pri razdeljevanju nakazil za nakup tekstilnega blaga ter si prizadevala, da se odpravi pied-videni povišek na avtobusne vožnje v višini 50 odst. Obenem je bila tudi na zahtevo federacije tekstilnih delavk imenovana parlamentarna komisija, ki naj pregleda razmere delavcev po raznih tovarnah, zlasti po predilnicah in tkalnicah, kjer so zdravstvene razmere pogosto zelo slabe in povzročajo hude bolezni. Sprejet je bil zakon o vajencih ter zakon o dopolnilni blagajni, ki predvideva v primeru začasnega odpusta 66 odstotkov plače na 40 tedenskih delovnih ur. Pričela so .«► nadalje pogajanja za sklenitev pogodbe tekstilnih delavcev. Med najvažnejšimi zahtevami tekstilcev je priznanje proizvodne nagrade. S spremembo delovnega sistema in z u-vedbo izpopolnjenih strojev se je izredno povečala delovna storilnost tehnikov in delavk, kar je prineslo tovarni tudi večje dobičke. Le-te pa sc ostvarili delavci z vlaganjem večjih fizičnih in umskih naporov. Zato jim po vsej pravici pripada proizvodna nagrada, s katero bo poplačan njihov trud. Povečanje števila statev je potisnilo v ospredje tudi vprašanje akordnega dela. Tkalke s težavo dosezajo povprečje, k> jim prinaša poleg stalne plače mesečno najveg do 8 tisoč lir. FIOT zahteva, da se akordno delo pregleda in non-me spremenijo tako, da bodo omogočile pri sedanjem maksimalnem naporu, ki ga tkalke vlagajo v delo, tudi ustrezno večje prejemke. G. V. IZ TRŽAŠKE KRONIKE IZPRED KAZENSKEGA SODISCA V pijanosti ranil svakinjo Prvo razpravo po novem letu je otvoril 64-letni Giuseppe Chiarcul k Ul Mazzoni 3, ki se je moral zagovarjati zaradi hude obtožbe, da je novembra lani zadal svoji 10 let starejši svakinji Ivanki Bri-ščik, stanujoči z njim, udarce s kuhinjskim nožem in ji s tem povzročil rane na vratu, kri so se zacelile šele po 10 dneh zdravniške nege. 20. novembra lani sta morala dva policijska agenta oditi v Ul. Manzoni. kjer sta od Briščikove izvedela, da jo je svak brez razlogov udaril z nožem. Zena, ki je precej krvavela, je dodala, da je videla svaka, ki je bil že v postelji vstati, oditi na pol oblečenega v kuhinjo in potegniti iz predala nož. Brez besed se je nato zakadil vanjo in jo ranil. Ko je začela kričati na pomoč, jo je Chiarcul nedolžno vprašal kaj sploh kriči in na odgovor, da jo je ranil, je mož presenečeno pogledal sklicujoč se, da o tem ne ve ničesar. Agenti so seveda odšli k njemu v sobo kjer je ležal in na njihovo zahtevo je izročil velik kuhinjski nož z 10 cm dolgim rezilom, ki ga je imel pod zglavjem. Ze na prvi pogled se je videlo, da je mož pošteno pijan, zaradi česar ni bilo drugega izhoda kot odpeljati ga skupno z ranjeno žensko v bolnišnico. Kasneje ko so ga zasliševali se Chiarcul ni spominjal ničesar: vedel je samo, da se je vrnil tistega večera pijan domov in nič več. Naslednjega dne, ko se je mož prebudil v celici je z začudenjem vprašal policijskega agenta zakaj so ga zaprli. Mož je moral kasneje romati v zapor v pričakovanju razprave in včeraj je prišel po dveh mesecih končno na vrsto. Rešitve pa zanj ni bilo, zaradi česar ga je sodišče spoznalo za krivega, a ga obsodilo le na 3 mesece zapora pogojno ter odredilo njegovo tako>s-nio izpustitev na svobodo. Nož so mu seveda zaplenili, a to je moža malo brigalo. Glavno je, da je prišel kljub takemu dejanju tako poceni iz zapora. Preds. Gnezda, tož. De Franco, zapisn. Magliacca, obramba odv Bologna. Natečaj za mesto sluge pri pokrajinskem laboratoriju Tajništvo tržaške pokrajine sporoča, da je razpisan javni r atečaj za mesto specializiranega sluge pri kemičnem oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profi-lakso. Prošnje bodo sprejemali do 12. ure 25. februarja t. 1.; potrebna šolska izobrazba: dokončana osnovna šola; dovoljena najvišja starost 30 let. Za informacije in pojasnila naj se interesenti obrnejo na glavno tajništvo tržaške pokrajine, Ul. Geppa 21. Zadnja pot učiteljice Srečke Cjak v Kopru Predvčerajšnjim so v Kopru položili k zadnjemu počitku učiteljico Srečko Cjak. Pogreba se je udeležila velika množica med katero so bili šolski otroci, učiteljski in profesorski zbor iz Kopra, zastopniki šolskih in drugih prosvetnih organov, delegacija šolnikov Zveze prosvetnih delavcev iz Trsta, delegacija Prosečanov in proseškega prosvetnega društva ter številni meščani Kopra. Pri hiši žalosti in na pokopališču je pokojnici zapel ža lostinke pevski zbor «Svoboda)* iz Kopra, v imenu tržaških učiteljev pa se je pred odprtim grobom poslovil od Srečke tov. Miro Prešel. Orisal je njen učiteljski in vzgojiteljski lik■ njeno požrtvovalnost in predanost vzgoji neštetih rodov slovenske mladine na dveh skrajnih mejah zapadni in vzhodni. Poudaril je, da jo bo ljudstvo med katerim je živela in delovala, ohranilo zaradi njenih odlik v trajnem spominu. Na poslednje domovanje Srečke Cjak so pogrebci položili številne vence med katerimi je bil posebno lep venec njenih sovaščanov s Proseka in šopek tržaških učitelje«. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK 25 MILIJONOV ZA SOVOPENJSKI VODOVOD V Gradiški sestanek glede konzorcija za vodovod :::: : ■*:::: i tiiiai: :; « n ' 'M '■ * 5 l# ta, _ i s , __ ik, - : 1 «' -jai - «! ’ • • •' :'::v • S podaljšanjem vodovoda iz Štandreža bi imeli vodo samo v Sovodnjah in Rubijah Pred dnevi so se v Gradiški sestali predstavniki gra-diške, zagrajske in sovodenj-sae občine, ki so razpravljali o sprejemu sovodenjske občine v konzorcij za vodovod. Do tega sestanka je prišlo po sklepu sovodenjskega občinskega sveta, da se vodovod napelje v sovodenjsko občino iz Gradiške. V nekem goriškem listu smo čitali kritiko sklepa sovodenj, skega občinskega sveta. Po kritikovem mnenju naj bi bilo ceneje podaljšati vodovod iz Štandreža. Svetovalci so razpravljali tudi o tej možnosti in prišli do zaključka, da bi v tem primeru bili preskrbljeni s tekočo vodo samo prebivalci Sovodenj in Rubij, ostali pa bi bili brez nie. Za izvedbo sklepa občinskega sveta za giadnjo vodohrama na Vrhu. od koder bodo napeljali vodovodne cevi v vse vasi v občini, pa bo potrebnih 25 milijonov lir. Strošek je sicer večji, vendar tudi povsem o-pravičljiv. ker bodo na ta način prišli vsi občani do te-kcče vode. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani. Ulica Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 17.00: «Edenska dolina«, G. Harris, J. Dean; ci-nemascop. VERDI. 17.00: «Lord Brum- mel», S. Granger, E. Tay-lor. CENTRALE. Prebivalec vse-mirja«, v barvah, J. Morris in F. Domergue. VITTORIA. 17.15, 19.29 in 21.30: tiPrincezinja iz Mendo-ze», cinemascope, O. De Havilland in G. Roland. MODERNO. 17.00: »Okrvav- ljene puščice«. Jutri v Vidmu VI. kongres AlMPI Jutri se bo v Vidmu vrši! VI. kongres ANPJ (Zveze italijanskih partizanov). Za kongres vlada v Furlaniji, ki je dala v osvobodilni borbi številne žrtve ter je bila za sodelovanje v odporniškem gibanju nagrajena z zlato medaljo veliko zanimanje. V nedeljo v Doberdobu lov na lisico Krajevna lovska federacija iz Trsta obvešča interesente, da bo v nedeljo 15. t. m. v Doberdobu lov na lisico, ki ga organizira občinsko ravnateljstvo lovske zveze v Doberdobu. Vabljeni so vsi lovci, ki imajo dovolilnico in posebno prefektovo dovoljenje za lov v obmejni coni. Zbirališče bo pri gostilni «Vit. toria« v Doebrdobu ob 8. uri. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta PRVA UPRIZORITEV »GLEDALIŠČA V KROGU« v Gorici, v prosvetni dvorani danes 14. jan. ob 20.30 jutri 15; jan. ob 16. in ob 20. uri MILAN BEGOVIC BflFZ TRETJEGA Drama v treh dejanjih (dveh delih) Nastopata Štefka Drolčeva v vlogi Gige Baričeve in Miha Baloh v vlogi Marka Bariča, njenega moža Mladini izpod 14 let vstop ni dovoljen. Prosimo cenj. obiskovalce in starše, da upoštevajo navodila, ker otrokom vstop ne bo dovoljen pod nobenim pogojem. Zaradi omejenega števila sedežev vabimo ceuj. obiskovalce iz mesta n okolice, da si uprizoritev ogledajo v gori navedenih dneh in pravočasno rezervirajo vstopnice, ki so na razpolago na prosveti v Ulici Ascoli štev. 1 danes od 9. do 12., jutri, nedelja, od 10. do 12. v kavarni Bratuž ter 1 uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni. PRED ZIMSKO OLIMPIAPO V CORTINI Uradni seznani italijanskih reprezentantov V Cortini že zbranih nekaj reprezentanc, danes pa prispe sovjetsko moštvo za hokej - Na Misurinskem jezeru tekmovanje za italijansko prvenstvo v hitrostnem drsanju - Ruski tekači trenirajo v Andermattu CORT1NA. 13. — Proti poldnevu je spet začelo snežiti. V kotlini, to je v sami Cortini (1224 m), je kmalu zapadlo okrog 10 cm novega snega, tako da je snežna plast sedaj debela okrog 60 cm. Na višini 1500 m okoli Cortine pa je že 75 cm snega. Sneži se naprej. Italijanska reprezentanca za VII. zimske olimpijske igre je sedaj vsa v Cortini. Danes dopoldne »o se vsi »snežni« reprezentanti — tekmovalci v bobu, alpskih disciplinah in teku — ze kmalu odpravili trenirat. Uradni seznam italijanskih reprezentantov je taksen: SMUČANJE Smuk, veleslalom in slalom — ženske: Cristina Ebner (rezerva), Carla Marchelli, Maria Grazia Marchelli, Giuliana Minuzzo-Chenal, Anna Pellis-sier, Jole Poloni, Vera Sche-none. Smuk, veleslalom in slalom — moški: Otto Gluck (rezer- IZ BENEŠKE SLOVENIj E Za večjo produktivnost zemlje nagradili številne kmete Pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo je v tekmovanju za večjo produktivnost zemlje v letu 1954-55 nagradil naslednje kmete iz Beneške Slovenije; za skrbno obdelovanje zem-je na gričastem področju sta prejela po 100.000 lir Pio Sa-lamant iz Salamanta v občini Praprotno in Ivan Kvarina Dolenjega Barnasa v šem-petrski občini; po 80.000 lir nagrade pa i prejeli Aldo Marinič iz Klenja (šentpetrska občina), Jožef Terliker iz Sv. Lenarta, Anton Faidutti iz Skrutove-ga (šentlenartska občina), Marcel Marinič iz Klenja in Jožef Komel iz Torlana (Neme). po 60.000 lir nagrade so prejeli Mario Scrignaro iz Sent- petra, Angel Venuti in Feliks Venuti iz Klenja ter Alojz Karlič iz Sentpetra. Za večjo produktivnost zem. Ije v hribu go nagradili s 50.000 lirami Marija Jereba iz Gorenje Marsine (občina Pod-bcnesec), Ivana Maršela iz Dolenje Marsine, Giovannija Monaia iz Kanaliča (Neme), Virgilija Berro iz Tipane, Andreja Stulina iz Gorenjega Tarbija (občina Srednje), A-leksandra Maršela iz Dolenje Marsine, Virgilija Ceccona iz Fojde in Aleksandra Medveda iz Podbonesca. Tekmovanje bi se lahko u-deležili tudi drugi kmetje, saj je prav v Beneški Sloveniji potreben izreden napor, da zemlja dobro in bogato obrodi. Zainteresirani kmetje naj se obrnejo na ^kmetijski inšpektorat v Videm. Po nesreči Tineta Muleja Bil je največji up jugoslovanske lepreientance »Ljubljanski dnevnika je sestavil lestvico najboljših slovenskih športnikov po osvoboditvi. Na peto mesto je postavil Tineta Muleja, alpskega smučarja. Pod naslovom uRo-jen za dilce« je o njem napisal: Na njegovem rojstnem listu preberemo naslednje podatke: Valentin Mulej, rojen 21. jan. 1924 v Sv. Ani nad Tržičem. Zanj bi skoraj lahko rekla, da je smučal že, ko je bil še v zibki. Ze pred vojno so ga prištevali v jugoslovansko alpsko elito in po osvoboditvi je nadaljeval tam, kjer je pred leti moral nehati. Vedno nasmejani Tine je zabeležil v povojnih letih vrsto odličnih uspehov. Vse proge v Evropi so mu znane, sfartal pa je tudi v Ameriki. Vsi tuji smučarski strokovnjaki imajo o našem Tinčku visoko mnenje. Mnogokrat tudi povedo, da se pravzaprav čudijo, kako je neki mogoče, da tako talentiran tekmovalec nima še večjih uspehov. Tega problema pa ni nemogoče razvozljati. Manjkajo mu pač tiste stotine kilometrov, prevožene ob žičnicah, ki jih imajo v nogah pred vsakoletnimi najvažnejšimi nastopi tuji smučarji. Znani avstrijski smučarski strokovnjak Toni Seelos je leta 1951 rekel o Tinčku tole: »Mulej je izredno gibčen vozač, poln posebnih vrlin. Ima seveda tudi napake, ki pridejo do izraza predvsem v slalomu«. V Cortini bo Mulej naš največji up v alpskih disciplinah. Letos se je dokaj dobro pripravljal in kar je še važnejše. precej časa je bival med najboljšimi tujimi »kanoni«. To ga bo verjetno obvarovalo sicer tradicionalne treme. Toda Mulej je moral že pred dnevi dati Cortini slovo in najbrž smučarskemu tekmovanju sploh. V Wengenu v Švici si je med tekmo zlomil nogo. Sam je dejal, da bo težko še kaj s smučanjem. Ker je tudi Cvenkelj poškodovan, Jugoslovani ne morejo računati na kak uidnejši uspeh v tekmovanju v alpskih disciplinah na olimpijskih igrah v Cortini, va), Piero Viotto (rezerva), Bruno Alberti, Bruno Burri-ni, Gino Burrini, Guido Ghe-dina, Paride Milianti, Italo Pedroceili Dino Pompanin, Lino Zecchini. Tek 18 km in štafeta 3x5 km — ženske: Margherita Bottero, Anita Parmesan, Fides Romanin, Ildegarda Ta-fra, Anna Tosello. Tek 15 km: Innocenzo Cha-trian, Ottavio Compagnoni, Federico De Florian, Arrigo Delladio, Tomaso Della Sega, Pompeo Fattor, Virgilio Mich, Franco Vuerich. Tek 30 km: isti kot na 15 km in se Camillo Zanolli. Tek 50 km: Gioacchino Bu-sin, Gianni Carrara, Ottavio Compagnoni, Federico De Florian, Arrigo Delladio, Virgilio Mich, Batista Mismetti, Camillo Zanolli.' Štafeta 4x10 km — moški: Innocenzo Chatrian, Ottavio Compagnoni, Federico De Florian, Tomaso Dalla Sega, Pompeo Fattor, Virgilio Mich, Franco Vuerich, Schenatti. Nordijska kombinacija: Aldo Pedrana, Enzo Perin, Al-fredo Prucker. Skoki: Luigi Pennacchio, Enzo Perin, Alfredo Prucker. Tito Tolin, Aldo Trivella, Nino Zandanel. BOB Bob v dvoje: Giacomo Con-ti, Lamberto Dalla Costa, Eu-genio Monti, Marino Zardini, Guglielmo Scheibmeir, An-drea Zambelli. Bob v štirih: Renzo Alvera, Giacomo Conti, Lamberto Dalla Costa, Carlo Da Pra, Dino De Martin, Giovanni De Martin, Ulrico Girardi, Renato Mocellini, Eugenio Monti, Lino Pierdeca, Giovanni Tabac-chi, Marino Zardini. DRSANJE Umetno drsanje — ženske: Fiorella Negro. Manuela Angeli. Hitrostno drsanje: 500 m: Musolino Enrico, Cit-terio Guido, Caroli Guido. 150» m: Tomasi Remo, Cit- terio Guido, Caroli Guido. 5800 m: Di Mai Paolino, Calza Carlo, Tomasi Remo. 10000 m: Calza Carlo, Caroli Guido. V Misurini je tekmovanje za italijansko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Tako je bila danes tekma v drsanju na 500 in 5000 m. Med tekmo je lahno snežilo. Na 5000 m je tek- moval tudi Claza, čeprav se mu je nad obrvmi še videla rana, posledica padca med treningom. Rezultati: 500 m: I. kategorija: 1. Caroli 43”4; 2. Citterio 44”6; 3. Norello 45”8; 4. Nitto 45"9; 5. Caroli 47”8; 6. Musolino 50”1. II. kategorija: 1. Gios 46”4; 2. Zardini 46”5; 3. Bosio 47”2; 4. De Riva 48"4; 5. Zazzana 48”5; 6. Peretti 48”7. III. kategorija: 1. Serbetto 47”1; 2. Piccone 47”3; 3. Bar-bin 48”2; 4. Carli 48”4; 5. Ne-gra 48”5; 6. Liberi 49”2; 7. Ravenelli 49”3; 8. Plattner 49”5; 9. Guidi 49”6; 10. Covi 49”7. 5090 m: I. kategorija: 1. Tomasi 8'42”7; 2. Di Mai 8’42”9; 3. Calza 8'44”2; 4. Nitto 9'12”9. II. kategorija: 1. Gios 9’05”5; 2. De Riva 9’ 14”4; 3. Bazza-na 9’17”9; 4. Zardini 9’18”8: 5. Peretti 9'53"; 6. Bosio 10'12”3. Tekmovanje se bo jutri nadaljevalo. Doslej so prispele v Cortino kompletne reprezentance Libanona, Poljske in Romunije; nadalje tekmovalci v bodu ZDA in Anglije ter 7 Korejcev (6 hitrostnih drsalcev in en spremljevalec). Za ta večer je najavljen prihod se ostalih Američanov, tako da bo reprezentanca ZDA kompletna. Jutri pričakujejo sovjetsko moštvo za hokej. Danes dopoldne so na olimpijski progi za bob trenirali Italijani, Američani in Angleži. Proga še ni bila prav «hitra». ANDERMATT, 13. Ruski tekači. ki tukaj trenirajo za olimpiado v Cortini, so imeli danes tekmo v teku na 15 km. Proga z višinsko razliko 500 m ni bila prav lahka zaradi slabega snega. Startalo je le 12 tekmovalcev. Zmagal je Selin-hin, sovjetski prvak 1955 na 30 in-.5, je pomislil, «še nahod si nakopljem«, in si zavezal žepno ruto kakor saraoveznico okrog vratu. Potem je zlagoma krenil po drevoredu, kajti videl je slabo, ko je prihajal iz živo razsvetljenih sprejemnic. Na desni in na levi je razločil golo grmovje, ki je podrhtevalo s tankimi vejami. Sive luči so sevale med tem vejevjem, luči, ki so prihajale skozi okna palače. Sredi poti je zagledal pred seboj nekaj belega, in gospa Walterjeva, golih rok in razgaljenega vratu, je s tresočim glasom zajecljala; «A, prišel si! Torej me hočeš umoriti?« Mirnodtišno ji je odgovoril: «Prosim te, samo nastopa nikar, kajne, sicer jo pn tej priči pobrišem.« Prijela ga je bila okrog vratu, tako do mu je skoraj tiščala usta na ustnice, ko je rekla: »A kaj sem ti vendar storila? Kakor lopov se vedeš proti meni! Kaj sem ti pa storila?« Skušal jo je odriniti od sebe: »Zadnjič, ko sva bila skupaj, si mi navila svoje lase okrog vseh gumbov, in malo je manjkalo, da se nisva z ženo sprla zaradi tega.« Osupnila je, potem pa odkimala z glavo, rekoč: »O, tvoja žena se pač malo meni za to. Najbrž ti je katera tvojih ljubic napravila prizor.« »Ljubic nimam.« »Kar tiho bodi! Zakaj me pa ne prihajaš več obiskovat? , Zakaj se braniš priti vsaj enkrat samkrat na teden k meni na večerjo? To je okrutno, koliko trpim; ljubim te tako, da ni več ne ene misli v meni, ki bi ne bila tebi namenjena, da ne morem več ničesar pogledati, ne da bi imela tebe pred očmi, da si ne upam izgovoriti niti besede več, ker se bojim, da bi ne izrekla tvojega imena! Ti tega ne razumeš, ti ne! Tako mi je, kakor da so me zgrabili nekakšni kremplji, kakor da sem zavezana v vrečo, sama ne vem. Spomin nate, ki je povsod z menoj, me davi za grlo, mi trga nekaj tu notri v prsih, Dod dojko, mi hromi noge in jim ne pušča več moči, da bi hodile. Kakor topa žival presedevam vse dni v naslanjaču in mislim nate.« Začudeno jo je gledal. To ni bila več zajetna, razposajena punčara, ki jo je poznal od prej, temveč zbegana, obupana, na vse pripravljena žena. Vendar se mu je porajal v duhu še nedoločen načrt. Odgovoril je: »Draga, ljubezen ni večna. Ljubiš, pa se spet ločiš. Kadar pa traja to tako dolgo, kakor med nama, postane grozovita nadloga. Ne maram več. Tu imaš resnico. Vendar, ako si upas postati pametna, me sprejemati in se vesti z menoj kakor s prijateljem, bom hodil k vam spet kakor prejšnje čase. Ali čutiš, da bi to zmogla?« Položila je Georgesu obe goli lahti na črni frak in zamrmrala : »Vse zmorem, samo da te bom videla.« «Torej velja«, je rekel, «poslej sva prijatelja in nič več.« Zajecljala je: »Velja.« Potem mu je pomolila ustnice: »še en... poslednji poljub!« Narahlo se je ubranil. «Ne. Treba je, da ostaneva v besedi.« Odvrnila se je in si obrisala dve solzi; nato je potegnila iz nedrij zavoj papirjev, povezanih z rožnatim svilenim trakom, in ga ponudila Du Royu: »Na. To je tvoj delež dobička iz maroške zadeve. Tako vesela sem bila, da sem dobila to zate. Na, vzemi vendar...« Hotel je odbiti: «Ne, tega denarja ne sprejmem!« Tedaj se je ogorčeno uprla; »Ah! Tega mi pa zdaj ne boš delal! Tvoj je, čisto samo tvoj. Ako ga ne vzameš, ga vrži v cestni jarek. Tega mi pač ne napraviš, Georges?« Lprejel je zavojček in ga spustil v žep. »Noter morava«, je rekel, »sicer dobiš pljučnico.« Zamrmrala je: «Kar naj! Ko bi le mogla umreti!« Priji ga je za roko, mu jo strastno, z obupno besnostjo poljub in odhitela proti palači. J Du Roy je počasi, zatopljen v misli, krenil nazaj. Pot« je z dvignjeno glavo in nasmehom na ustnicah stopil rastlinjak. * Njegove žene in Larochea ni bilo več tam. Množica se redčila. Videti je bilo, da jih ne ostane mnogo pri ple: Opazil je Suzanno, ki se je držala sestre za podpazduho. O sta prišli k njemu in ga prosili, naj pleše z njima in grofe Latour-Yvelinom prvo četvorko. Začudil se je: »Kdo je spet ta?« Suzanne je hudomušno odgovorila: »Nov prijatelj moje sestre.« Rose je zardela in zamrmrala: »Kako si poredna, Suzette, ta gospod je prav toliko tv prijatelj kakor moj.« Ta se je nasmehnila: »Že vem, kako in kaj.« Rose jima je vznejevoljena obrnila hrbet in odšla. Du Roy je prijateljsko segel deklici, ki je bila ostala I njem, pod pazduho in rekel s svojim dobrikajočim glasoi »Poslušajte, drago dekletce, me imate res za svojega prijatelja «Seveda, lepi striček.« »In mi zaupate?« »Docela.« «Se še spominjate, kaj sem vam prejle rekel?« »Zastran česa?« «Zastran vaše možitve, ali bolje, zastran moža, ki se njim poročite.« «Da.» »No, torej! Ali mi hočete nekaj obljubiti?« »Da, samo kaj?« inadaljevanje siedO