TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino• Industrijo, obrt In denarništvo
Leto XXVI.
j
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za */• leta 50 Ur, za ’/* leta 25 Ur, mesečno 8 lir. Tedenska izdaja letno 50 lir.
PUača in toži se v Ljubljani.
CONCESSIONARIO ESCLDSIVO per la pubblicitA di provenienza italiana ed e»tera:
STITUTO ECONOM1CO ITALI ANO-MILANO. Via O. Lnzzaroni 10
Številka 3.
OredniStvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE u Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALI ANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10.
Izhaja
vsak torek in petek
Liubliana, petek 8. ianuaria 1943-XXI
Cena 080
Nove naredbe
Visoki komisar je izdal naslednje tri naredbe, ki so bile objavljene v »Službenem listu« z dne 26. decembra in s tem dnem tudi stopile v veljavo.
Prva nareaba prepoveduje prodajo novih potniških avtomobilov in motociklov. Prepovedana je tudi njih predaja, čeprav bi bile zadevne prodajne pogodbe sklenjene že pred 26. XII. Izjeme more dovoliti Visoki komisar. Od te prepovedi so izvzete prodaje vojaškim upravam.
Izdelovalci in trgovci potniških avtomobilov in motociklov morajo sestaviti inventar avtomobilov in motociklov, ki so jih imeli '26. XII. Ta inventar se mora predložiti v 8 dneh Pokrajinskemu korporacijskemu svetu. Izdelovalci in trgovci morajo voditi sproti dopolnjevan prejemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo potrdi Pokrajinski korporacijski svet in v katerega vpišejo vse potniške avtomobile in motocikle, ki so jih inventarizi-rali in tiste, ki jih še nabavijo, na oddajni strani pa one, ki jih prodajo po tej naredbi.
Druga naredba Visokega komisarja prepoveduje izdelovanje, prodajo, najem in odstop po kakršnem koli naslovu plinskih peči za ogrevanje prostorov in plinskih kotlov za centralno ali samostojno kurjavo. Od te prepovedi so izvzeti nadomestni deli za plinske peči in kotle, ki so že v rabi, toda omejeno na količine, za katere so pristojni organi že ali bodo nakazali potrebne surovine ter plinske peči in kotli, določeni za državne urade, javne ustanove, sanatorije, če nakažejo pristojni organi potrebne surovine.
Tretja naredba prepoveduje proizvodnjo in prodajo alkoholnih dišav. Visoki komisar si pridržuje pravico dovoljevati izjeme a) glede proizvodov, namenjenih za izvoz, po potrdilu urada za izmenjavo in valute, b) za ukoriščanje esenc domače proizvodnje, po predpisih, ki se izdajo. Izdelovali in trgovci alkoholnih dišav morajo sestaviti inventar teh izdelkov, katere imajo, in navesti vse oznake ki so potrebne za njih razločevanje, in njih prodajne cene. Ta inventar se mora predložiti v dvojniku P. K. S. v roku 20 dni po objavi te naredbe. Izdelovalci in trgovci morajo voditi sproti dopolnjevan prejemni in oddajni zapisnik, ki ga pred uporabo potrdi P. K. S. Na prejemni strani se morajo vpisati vsi podatki o inven-tariziranih alkoholnih dišavah, trgovci pa tudi podatke o izdelkih, ki jih morda nabavijo do 28. fel bruarja. Na oddajni strani se morajo vpisati prodaje z navedbo kupcev.
Kršitve teh naredb se kaznujejo z zaporom do 2 mesecev ali v denarju do 5000 ijr
Tiskovine za prijavo tujcev
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine je z ozirom na predpise za nadzorovanje gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini založilo ustrezajoče formularje za prijave tujcev, delavcev in nameščencev, zaposlenih v podjetjih. Prijave so vsem interesentom v P18ami Združenja (Trgovski dom) na razpolago.
Opozarjamo
vse delodajalce, da morajo v_ smislu naredbe o nadzorovanju in bivanju tujcev do 10.
Začasna sprememba davka na poslovni promet
gfVMmmmvmm
Smatrajoč za potrebno, da se nekateri predmeti široke potrošnje oprostijo plačevanja davka na poslovni promet in da se tudi spremenijo in določijo nove stopnje tega davka za blago, za katero se doslej še ni pobiral, da se doseže bolj primerna porazdelitev tega davka in to tudi glede na druge* davčne okoliščine, je izdal Visoki komisar naredbo, ki v glavnem določa:
Oproste se davka na poslovni promet
gospodarska opravila, ki se tičejo trgovine z živili, navedenimi v tabeli A, in to na ozemlju Ljubljanske pokrajine, kakor tudi glede uvoza tega blaga iz inozemstva in z ozemelj ltalijansko-albanske carinske zveze. (Cl. 1.).
Ti predmeti so (Seznam A.): oluščen in neoluščen riž, krompir, sočivje osušeno,
svinjska trebušina in glavina, presna, nasoljena ali v razsolu, svinjska trebušina in glavinas posušena ali prekajena, slanina, mleko, presno, svinjska mast, koruzna moka, olivno olje, kruh, testenine, sir.
Davek na poslovni promet se zniža na 2 odst.
za uvoz, naštetega v seznamu B, blaga iz inozemstva ter z ozemelj ltalijansko-albanske carin, zveze.
Za blago, ki je zavezano davku na poslovni promet samo enkrat, se pobira davek samo pri uvozu. Za blago pa, za katero se pobira davek za vsako izmenjavo, se pobira ta davek pri uvozu v višini, določeni po tej naredbi, za naslednje izmenjave pa po sedaj veljavnih stopnjah. (Cl. 2.)
Te določbe veljajo za naslednje predmete.
Seznam B.
Paradižnikova konserva, goveda, koze, kozli, ovce in ovni. kozliči in janjci,
svinje,
ostale tolšče razen svinjske in gosje masti,
moke iz riža, žita, krompirja, oslajenega žita in sočivja, razen koruzne moke, zdrob in kaša ali pšeno, ricinovo olje, ostala olja iz semena lanenega, konopljenega in drugih oljnatih semen za Industrijsko porabo, umetne in naravne rudninske vode, umetne tolšče in tolšče, ki niso dobljene izključno iz mleka, kompoti in sadne mezge z dodatkom sladkorja,
januarja prijaviti na kr. kvesturi vse tujce, ki so pri njih zaposleni. Kot tujci se po tej naredbi smatrajo, ki so ali so bUi pred 1. septembrom 1939. državljani kake tuje države. Kot tujci ne veljajo:
1. ki so bili pred 11. aprilom 1®41. državljani bivše Jugoslavije, 2- ki so rojeni in pristojni na ozemlju, priključenem z ukazom 3. maja Kralj. Italiji,
3. ki vsaj 15 iet stalno bivajo na tem ozemlju in
4. ki so bili tamkaj 11. aprila. Kdor ne zadosti vsem štirim zahtevam, velja kot tujec, ki se mora prijaviti.
rastlinske, sadne, ribje in mesne konserve, navadno milo, trdo ali mehko v testu ali prahu, zdravila, dozirani preparati in obliži, umetna gnojila iz živalskih snovi, fosfati, tudi zmleti, zmlete kosti (kostna moka), moka iz fosfatov, apneni dušik, superfosfati, Thomasova žlindra, tudi pomešani z drugo tvarino, bombaž, fiocco in njih izdelki, razen bombaževih čipk, tudi vezenih, in vezenin na bombaževih tkaninah, izdelanih v hišni obrti, konoplja, lan in ostala rastlinska vlakna za predenje in njih izdelki, volna in dlaka drugih živali za predenje in njih izdelki, svila, odmotana (filirana), surova, ne predelana, preja iz umetne svile, floretne in buretne svile, enonitna ali večnitna, surova, bela ali barvana, preja iz naravne svile, drugje ne imenovana, enonitna ali večnitna, surova, prekuhana, beljena, barvana ali tiskana,
tkanine, prevlečene ali prepojene z drugimi snovmi, razen s kavčukom in njih izdelki, elastične tkanine, elastične pletenine in pozamentarije in, njih izdelki.
Uvaja se davek na poslovni promet
v višini 2 #/o vrednosti za uvoz blaga z ozemlja Italijansko-alban-ske carinske zveze. Za to blago pa se še nadalje pobira davek na poslovni promet po sedaj veljavnih stopnjah za nadaljnje izmenjave na ozemlju pokrajine. Stopnje tega davka, določenega za uvoz blaga iz inozemstva in za gospodarska opravila pri trgovini na ozemlju pokrajine ostanejo neizpremenjene. (Cl. 3.)
Šemam C.
V seznamu za to blago se navajajo med drugim naslednji predmeti: Žitarice, koruza in druge vrste žita, sočivje in povrtnina, zelena in presna, izluščena (fižol, grah), osušena ali na drug način prirejena, razen suhega sočivja in paradižnikove konserve, gobe, sveže in suhe, grozdje, sveže in suho, orehi, jabolka, hruške, kutine, marelice, višnje, češnje, breskve, češplje in drugo sadje, sveže in posušeno.
Južno sadje (dateljni, zemeljski orehi itd.),
oljke (olive), presne, suhe in v razsolu, kava, čaj, kakao, začimbe.
Oljnato semenje, ostalo semenje za jed in začimbo.
Cvetlice za okras, za presajanje in gojenje,
živalska krma, zelena ali suha. Rastlinska vlakna za prejo, surova, godena, trljena.
Tobak v listih in tobačni odpadki, hmelj in lupolin, rastline za izdelovanje barv, sladkorna pesa in cikorija, rastline in rastlinski plodi, cvetovi in listje itd. za industrijo in obrt, rastlinski vosek, vsake vrste, čebel-ni vosek.
Konji, mezgi, osli, perutnina, živa, čebele,
meso, domačih živali, divjačina in meso divjačine, slanina in salo, izdelki iz mesa in slanine,
mleko kislo, jajca in rumenjaki, gosja mast, loj, mast in olja iz kosti in tolšče za mazanje kož, ribja mast in druge živalske tolšče, ovčja volna, surova ali prana, živalsko nerje, kokoni sviloprejk, biseri in korale,
kože domačih živali, z dlako ali brez nje,
rogovi, parklji, kljuni, zobje, lupine školjk in polžev, želvovina, ščetine, živalske snovi za rezljanje, surove, čreva, želodec in živalski mehurji, kri zaklanih živali, gnoj, odpadki rib, mrtve živali, ki se ne dajo porabiti za hrano, ikre, mrest in druge živalske snovi, ribe, morske školjke, raki, žive ži-valj in živalski proizvodi.
Stavbeni les, navaden, trd ali mehak, neobdelan, samo razrezan ali prežagan, razen jamskega lesa in ko-lja za vinograde, pluta,
žir, divji kostanj in drugi gozdni plodi in semena, listje, trska, mahovina, igličevje in [Ki dob n e stvari.
Naravne gume in smole, terpentin, kavčuk in nadomestki kavčuka, katran iz lesa, kakavovo maslo.
Vino, mošt, zavrete pijače iz rastlinskih sokov in plodov, ostanki, kis.
Pecivo iz moke brez sladkorja ali medu, jajc, masti, razen kruha, navadni bonboni, fini bonboni, kakao in čokolada,
konservirano mleko, mlečni proizvodi razen sira.
Zemlja, glina in ilovica vseh vrst, pesek in gramoz, kamen vsake vrste, mavec surov, azbest, škriljevec. Kovinske rude vseh vrst, žlindra in vse silikatne mase, vlakna in volna iz žlindre, katran, olja od katrana in premoga, vosek čebelni, tudi pomešan z drugimi snovmi, njegovi ostanki, sveče, čilski soliter, smodnik, druge razne-silne in strelilne snovi, vžigalice.
Bombaž in njegovi odpadki, bombaževe čipke vseh vrst, vezenine na bombaževi tkanini, ovčia volna vseh vrst in tudi dlaka drugih živali, svilena vata, svilena preja za nadrobno prodajo, svilene in polsvilene tkanine, žamet, pliš in podobno, til, druge tkanine iz svile ali deloma iz svfle,
tkanine za mlinska sita, nogavice, rokavice in drugo pleteno in mrežasto blago, razen obleke in perila,
izdelki iz premazanih in prepojenih tkanin razen sedlarskih in torbarskih izdelkov.
Obuvala iz klobučevine in drugi izdelki iz klobučevine, človeški lasje in njih imitacije, konjska žima in grive, ptičja peresa, šivano blago vseh vrst, moški in ženski klobuki, odpadki od tkanin in preje, razen tilja za stroje, obuvala iz usnja, usnjeni predmeti za tehnično porabo, sedlarski in jermenarski izdelki, torbarski izdelki, usnjeni izdelki, izdelki iz kožuhovine in krznarsko blago, elastične tkanine,
celuloid in podobno, izdelki iz njih, bambusov trs,
pluta in izdelki iz plutovine.
Stenski in namizni koledarji, tiskani vzorci za prerisovanje, predloge za vezenine, papir s črtami za izdelovanje vzorcev, odtezne slike, poslovne knjige, zvezki, beležnice, bloki itd., zemljepisne in podobne karte, slike, tiskane, knjige in muzikalije, podobe, sljuda. Skrilavec in izdelki, kiparska dela iz kamna vsake vrste, jantar, gagat, morska pena, niih imitacije, jedra in lava, in njih izdelki.
Odpadki in drobci keramičnih izdelkov,
steklena, emajlirana in loščilna masa, zmleto steklo, odpadki in drobci steklenih izdelkov, steklena pena, kovani denar, razen novcev, ki so v zakonitem obteku, izdelki iz dragih kovin,
odpadki in opilki od železa, staro železo, električne obločnice.
Nadalje se uvaja davek na poslovni promet
v višini 2 •/• za uvoz blaga iz inozemstva za naslednje predmete.
(Cl. 4.)
rastline in rastlinski deli za izdelovanje barv, sladkorna pesa in cikorija, kokoni sviloprejk in odpadki ne-predene svile, stavbeni les. navaden, trd in mehak, neobdelan, samo razrezan ali razžagan, razen jamskega lesa in kolja za vinograde, tobačni izdelki, kovinske rude vseh vrst.
žlindra in vse silikatne mate, vlakna in volna iz žlindre, pepeli brez razlike, razen pepela ii kosti in kovinskih oksidov, ozokerit, rudniški vo«ek, smodnik, dinamit, druge raznesilne in strelilne snovi, vžigalice,
odpadki in drobei keramičnih izdelkov,
steklena, emajlna in loščilna masa, zmleto steklo, kovani denar, razen novcev, ki *o v zakonitem obteku, palice, plošče itd. iz dragih kovin. Glede "tega blaga ostanejo nespremenjene stopnje glede gospodarskih opravil pri trgovini na ozemlju pokrajine.
Cl. 5. Za uvoz iz inozemstva in z ozemlja ltalijansko-albanske carinske zveze veljajo določbe prednjih členov tudi glede blaga, deklariranega in overjenega pred dnem uveljavitve te naredbe, če je tega dne blago še v carinskih prostorih in se še niso plačale po prejšnji tarifi določene pristojbine.
Naredba je stopila 1. januarja t veljavo.
Zaposlenost delavstva v novembru
Po izkazu Zavoda za socialno zavarovanje je bilo v novembru zavarovanih pri vseh zavodih 14.950 moških in 10.463 žensk, skupaj torej 25.413 delavcev. V primeri s prejšnjim mesecem je padlo število zavarovancev za 127. Pri ZSZ je bilo zavarovanih 20.814 pri Bolniški blagajni TBPD 4.505, pri »Merkurju« pa 94 zavarovancev. Število bolnikov 1» je malenkostno povečalo, in sicer za 4 na 789. Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla za 0.28 na 25.23 lire. Pri zavarovancih ZSZ je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda 23.59, pri bolniški blagajni TBPD 32.05 in Merkurju 39.07. Skupno se je dnevna zavarovana mezda navzlic padcu števila zavarovancev zaradi dviga povprečne dnevne zavarovane mezde dvignila za 3.824 lir na 641.052 lir.
£
Tel.
40
88
premog
oombač
ALKDALI 6KA 14
Nova obrata Splošna gospodarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine
je zaprosila za obrtno-pravno odobritev strojarske delavnice v Pod-milščakovi ulici ter tkalnice in predilnice v ulici A. Reje. V strojarski delavnici, ki že deloma obratuje, se bodo namestili gladil-nik, brusilnik, mehanični sod in 5 bazenov za namakanje kož. Tudi tkalnica in predilnica se že deloma uporabljati in so v delavnici nameščeni naslednji stroji: 1 volk. 1 mikalnik, 1 predilnik, 1 sukalnik in 1 motovilo. Komisijski ogled bo 9. januarja.
It i U orali
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova 3 Telelon št. 22-72.
Iz italijanskega gospodarstva
Dodatni protokol k italijansko-bolgarski trgovinski pogodbi je bil
podpisan v bolgarskem zunanjem ministrstvu. Protokol so podpisali ministrski predsednik in zunanji minister Filov ter italijanski poslanik minister Magistrati. V dodatnem protokolu dovoljuje bolgarska vlada posebne davčne in carinske ugodnosti za predmete, ki jih uvaža italijanska tekstilna industrija.
Ljudska razstava pohištva pod geslom »Pohištvo za ljudstvo« se je otvorila v Cascini. Namen razstave je bil pokazati, kako si more delavec ali nameščenec tudi s skromnimi dohodki nabaviti potrebno pohištvo. Razstavljeno pohištvo je bilo izdelano samo iz domačega materiala. Cena pohištvu se je gibala med 10.000 in 20.000 lirami za spalnico, jedilnico ali kuhinjo. Razstava je imela popoln uspeh.
Italijansko-bolgarsko gospodarsko sodelovanje lepo napreduje. Tako se poroča iz Sofjje, da je tekstilni koncern »Fortuna«, ki ima 162 milijonov levov delniške glavnice, sklenil, da zgradi v bližini Sofije tvornico za umetna tekstilna vlakna. Večina delnic tega podjetja je v rokah italijanskih delničarjev. Koncern »Fortuna« tudi kontrolira veliko tekstilnih tvornic v Bolgarski.
Družba »EMONA«
obvešča interesente
za nakup mestnih hiš in zemljitf
ter kmečkih posestev,
da se lahko obrnejo za informacije v LJUBLJANI, na urad družbe v palači Bata; v KOČEVJU, na urad družbe v Kočevju; v NOVEM MESTU, na g. dr. ja Mile Jenko v Režkovi ul. št. 5; v ČRNOMLJU štev. 18 na g. Šinkovca Franja.
Evropska z maščobami
Nabava davčnih kart
Davčna uprava razglaša:
V smislu čl. 95. zakona o neposrednih davkih si morajo vsi poslodajalci, ki zaposlujejo hišno služabništvo, služkinje in postrež-nice, nabaviti davčne karte za leto 1943 v roku od 2. do 31. januarja 1943.
Karte bo prodajala davčna uprava za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5/II, v sobi št. 14 proti plačilu uslužbenskega davka v znesku 30 lir 50 c.
Poslodavec, ki davčne karte ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača kot kazen petkratno vrednost davčne karte.
Kot kontinentalno nalogo označuje v »Siidost-Echo« dr. Chri-sloph oskrbo Evrope z maščobami ter pravi, da se more to vprašanje ugodno rešiti samo s harmoničnim sodelovanjem vseh evropskih narodov. Osnovo za svobodo v prehrani more dobiti Evropa samo iz lastne zemlje in sile. Zato so se delali poskusi, da postane kmetijsko gospodarstvo Jugovzhoda bolj intenzivno, da bi se zamašile še morebitne vrzeli v evropski agrarni proizvodnji. To se mora doseči, pa čeprav je bilo med tem pridobljene mnogo nove zemlje na vzhodu. Kajti evropska pre-hranbena fronta mora rešiti ne samo krušni problem, temveč tudi vprašanje krmil, ki so se prej uvažala iz čezmorskih dežel. Državno vodenje kmetijstva mora zato imeti dva cilja, da se poveča površina obdelane zemlje in da se poveča hektarski dopos.
Ne samo zadostni pridelek žitaric, temveč tudi zadostno oskrbo z maščobami mora imeti Evropa, da je njena svoboda v prehrani zagotovljena, kajti človek maščob ne more pogrešati. Oskrba Evrope z olji in maščobami se more doseči na dva načina: Z večjo proizvodnjo okopavin ter krmilnih rastlin, da se po ovinku skozi živalske želodce doseže večja proizvodnja mleka in masti. Drug način pa je večja gojitev oljnatih rastlin. Ta druga pot je krajša in privede tudi Jiitreje do pozitivnega učinka. V poštev prihajajo zlasti naslednje rastline: ogrščica, sončnice, lan itd., posebno pa soja rastlina, ki ima tudi to dobro lastnost, da obogati zemljo z dušikom, da se potem z uspehom poseje žito.
Zaradi ugodnih klimatičnih razmer se morejo oljnate rastline na Jugovzhodu zelo, uspešno gojiti. Treba doseči, da se na vsakem hektarju klimi primerna količina oljnatih rastlin tudi v resnici pridela. Rezultat tega bi bil, da bi se dosegla neprimerno večja količina maščob kakor pa z rejo mast dajočih živali. Od vseh oljnatih rastlina je najbolj primerna soja rastlina. Z ozirom na zemljo se more doseči šest do osemkratna količina maščob kakor z rejo mlekaric ali svinj. Pri gojitvi rdeče detelje ali lucerne se more po ovinku skozi živalski želodec dobiti od hektarja 92 kg surovega masla. Z gojitvijo krompirja, ki se porabi kot krma svinj, se more dobiti od hektarja 175 kg masti. Od hektarja s sojo posejane zemlje pa se more dobiti do 850 kg izvrstnega jedilnega olja, ki se more porabiti ne le za prehrano, temveč tudi za kemične in industrijske namene. 2e te številke dokazujejo, da je težišče preskrbe Evrope z maščobami v proizvod-
nji rastlinskih maščob. S to proizvodnjo se more kriti več ko polovica vse evropske potrebe na maščobah. Gojitev oljnatih rastlin pa se mora povečati tudi zato, ker se dobi z oljnatimi pogačami odlična krma za živino. S tem bi se povečala tudi proizvodnja živalskih maščob.
Gojitev soje rastline bi se v Evropi dobro izplačala, ker je ta rastlina za približno 14 industrij neobhodno potrebna. Pred sedanjo vojno se je mogla potreba Evrope na jedilnih maščobah kriti približno do 65 odstotkov. Sedaj se je položaj poslabšal, ker se ne morejo uvažati krmila in oljnate pogače iz čezmorskih dežel. Zaradi tega je gojitev oljnatih rastlin tem bolj potrebna.
Kakšna je bila proizvodnja in potrošnja maščob na svetu, kažejo naslednje številke (v milijonih ton):
\ proizvodnja
	_ Q3		■o	TJ
	9 & to E 0D< — n* 3	11 O. Cn	2.8 < O O «♦	8-8 3 g.
	O to 5* sr er	o er a 5	O. EJ Z.9* pr	Ig se
Evropa				
(brez Rusije)	1.25	5.14	6,39	9.0
Rusija	1.12	1.22	2.34	2.2
Sev. in Sredinja				
Amerika	1.59	2.62 /4.21		5.8
Južna Amerika	0.94	2.15	3.09	2.3
Azija	4.72	2.38	7.10	5.2
Oceanija	0.14	0.53	0.67	0.3
Afrika	1.45	0.56	2.01	1.0
Poštne, brzojavne in telefonske tarife so se na Hrvatskem s 1. januarjem 1943 zvišale. Tudi radijska naročnina je zvišana.
Po novem hrvatskem državnem proračunu naj bi znašali vsi državni dohodki 16.37 milijarde kun. Neposredni davki naj bi dali 6.26 milijarde, posredni davki 4.73, državni monopoli 4.37 milijarde kun, državni zavodi in državne ustanove 400 milijonov, razni dohodki 210 in prebitki državnih podjetij pa 400 mili-'onov kun.
Hrvatska vlada je izdala naredbo enotni prodaji tekstilnega blaga na oblačilne nakaznice. Nakaznice za moške in ženske imajo po 120 točk oz. odrezkov, nakaznice za otroke pa po 100 točk.
Trgovinska pogajanja med Ilrvat-sko in Romunijo so se začela tik pred božičem v Zagrebu. Na prvem sestanku obeh trgovinskih delegacij se je ugotovilo, da so dani vsi pogoji za poglobitev gospodarskih stikov med obema državama.
Bivši jugoslovanski kovanci po 1 in 2 dinarja ter po 50 par so izgubili s 1. januarjem v Srbiji veljavo.
11.31 14.62 25.83 21.16 Po podatkih Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu so se v Evropi gojile oljnate rastline na površini 1.7 milijona ha. Nemčija je zaradi angleške blokade zelo povečala gojitev oljnatih rastlin. Ce bi sledile njenemu primeru tudi druge evropske države, bi bija oskrba Evrope z maščobami zagotovljena.
NAPISI
ČRKE
Nujno opozorilo naročnikom!
Vse one naročnike, ki bodo te dni prejeli izpolnjene položnice za zaostalo naročnino, nujno prosimo, da jo takoj nakažejo. V nasprotnem primeru bomo morali nadaljnje pošiljanje lista ustaviti. Ker je v sedanjem času izdajanje lista združeno z velikimi žrtvami, smo prepričani, da nam naročniki tega poziva ne bodo zamerili.
Nakažite takoj zaostalo naročnino!
FRANC BRICELJ
prejšnji solastnik bivše firme „ PRISTOV-BRICE L J Sedaj: Šelenburgova ulica 6 - Telefon 38-58
11 mio bambino č a leffo con 1’influenza. Moi otrok (e zbolel za Influenco...
Le cosi dette forme influenzali compren-dono, accanto alla vera influenza, quel complesso di malattle invernali rappre-sentate da tosse, febbre, farlngiti, tra-cheiti, bronchiti.
In tuttl i malanni da raffredamento č rimedio sovrano la
Mendlti In lutle le farmacie fak0 evam oblike, influence obsegajo, poleg resnične in-Oabl se v vsaki lekarni _	,	,
fluence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj,
mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
E’INUTILB SOFFRIRE1
ZAKAJ BI TRPELI!
RODINA
Contro 11 raffreddore e le forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
Vojnovič i Cie
tvornica vijakov in kisika
LJUBLJANA
CONSORZIO
NAZIONALE
PRODUTTORI
ZUCCHERO
Via Garibaldi 7
GENOVA
RADIO APARATI,
KOLESA IN SESTAVNE DELESENAJCENEJEDOBI
PRI TVRDKI
A. BIRKE
Ljubljano, Mestni trg 9
TELEFON 24-56
Specialna delavnica za popravila radio aparatov
Sospodarske vesti
Frančiškanska utica 3
Srečno Novo leto
želi vsem svojim gostom	-
GOSTILNA	j
JOŠKO in METKA HUBAD : Ljubljana, Pred Škofijo ;
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e*
SREČNO IN VESELO 1 NOVO LETO
želi vsem svojim odjemalcem j
Anton MERHAR
pletarstvo in prodaja lesnih izdelkov
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 22
trgovinski register
Spremembe in dodatki: »Intra« družba z o. z. za proizvajanje in razpečevanje gradbenih potrebščin. Na izrednem občnem zboru se je deloma spremenila družbena pogodba ter se prenese sedež glavnega zavoda iz Ljubljane v Trieste, zaznamuje se ustanovitev podružnice v Ljubljani ter izbriše podružnica v Trieste.
SREČNO	1943!	I
i	:
! Ivan	Železnikar j
•	•
•     •
:	:
:	manufaktura	in	moda
:	:
Ljubljana
:	Marijin	trg	št.	3	i
SREČNO IN VESELO j NOVO LETO
želi vsem svojim odjemalcem •
LUPŠE IVAN !
manufaktura	:
Ljubljana
Poljanska cesta štev. 1 j
SREČNO 1943!
I Rudolf Zaloker j
j tovarna kvasa ih diaslada |
: . : :	Ljubljana	j
SREČNO ! NOVO LETO 1943 I
želi vsem svojim odjemalcem S
j »Foto Tourist« Lojze Šmuc j
Ljubljana, Ulica 3. maja št. 8 :
najbolje jamstvo
PROIZVODA JEST I5KUSTV0 IZRAOBE USTANOVLJENI USPJEH
PERA
AURORA’7/
POZNAT JE 35 GODINA
FA8BRICA ITALIANA Dl PENNE A SERBATOIO S.A.P.E.H.	TORINO
, VIA B A Sl IIC A 9 - TEIEGR.AUROPFNNA
0
: Srečno novo leto 1943 : • •
j želi vsem cenj. odjemalcem :
! M. LAZAR !
i	:
:	pletilstvo	j
:	i
Ljubljana	:
| Cesta 29. oktobra št. 21 a. •
•••••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••s
spedicijsko I	podjetje
:	i n j a v n o
l	skladišče
!	želi
I srečno in uspefia-I polno	no
; ’	19	4
Srečno novo leto 1943 želi
FOTO - STUDIO
I FRANJO MAVEC - LJUBLJANA
MIKlOSltEVA CESTA 5t.6
J Ce potrebujete lepo fotografijo, reprodukcijo, diapozitive, fotomontaže j	i. t. d., obrnite se z zaupanjem na nas.
;	Prvovrstne fotoamaterske izdelave.
•	Na zalogi vedno svež fotomaterial.
c*
REČNO NOVO
STO
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
,1 E It A. S M A K S
Bonboni - čokolada - keksi
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 34
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1043 ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM
FELIKS URBANC - manufaktur«a trgovina - LJUBLJANA
vsem svojim odjemalcem
j Srečno in veselo novo leto 1943 želi svojim cenj. strankam j : Ajov^TFTn	I	1	Srečno	novo	leto	1943	i	\	Srečno	Novo	leto
:	n .	p.	::	ivv	r u i u ivza . ;	   •	i	želi
Boris v. Simanal
; spec. meh. delavnica za pisarne, računske, knjigovodstvene stroje in
registr. blagajne	.	.	fT •	V 1	•	S	£J*" i7,J	pasaža	neuouv.	:	;	-	-
j LJUBLJANA, Dvofakova ul. 3.	Telefon	24-07	\	•	/riUlSGK M	*	i	Ljub,jana'	Via	Arie,,a	Rea	14
 .....................................................  |	Ljubljana	j
S PO RT-K	M ET	\	j	lJlica 3< maja-.Tel	34-70 j j
\	MODNA IN ŠPORTNA TRGOVINA	j	 m..... I	2eZi	vsem	svojim	odjemalcem	♦
•	•	j	•	j	•	* ovni ovujiui vujcumitcui
11	Philips Radio	\	I	BLED1	!	I	pintar albina
i i	n • V ,	i	I	Ljubljana, pasaža nebotič.	!	!	. žPeeerii8ka trS“vina
••••••••••••••••••
SREČNO NOVO LETO 19AS
j	LJUBLJANA,	ULICA 3. MAJA 7
{ želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo
: : :
j! Kmetski krmnimi j i Umberto DELICH, trgovina z vinom
:
novo leto 1943
mm p OSO'
: :
i dom i I
— M
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 50
j ^	|	*	•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«••••••
• ••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#«
: ?
:	Srečno	in	uspešnejše NOVO LETO!	:
Z	•	i	V
i los I.EVANIf vplpfrtfnvina i vinom M srečno novo leto j j srečno in veselo novo 1943
: joj).	raeirguvuid	z	vinom	5:	;	5	2ELI VSEM CENJENIM odjemalcem
Ljubljana VIL, Lepodvorska ulica 14	j	...................•;	j	_ _	#	v
!	Srečno novo leto	1943 :	XVi •	1	1 O Cf 1*	i
"II TISKARNA II	LJUBLJANA!
SREČNO NOVO LETO 1943!
I Arbor, lesna trg. in ind. družba z. o. z. || SLOVENIJA j
 ^
LJUBLJANA
| LJUBLJANA j | SREČNO NOVO LETO 1U3 ŽELI VSEM CENJENIM j :	VEGOVA	ULICA	ŠT.	6	:	s	ODJEMALCEM
::! »CICIBAN« A. ENGELMAN
s
SREČNO	I | ^^—i—
: ! NOVO LETO 1943 1 i LJUBLJANA, TAVČARJEVA ULICA ŠT. 3 i
• ••••••••••••••
»••••••••••••••
SREČNO NOVO LETO 1943 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
| ZAKRAJŠEK E G O N j j JOSIP R. PUH I j
S LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 34 j j trgovina s stavbnim	s j	C^FčČlcO	af^ClD	(11	Tl	P
 .........................................»	j	materialom	:	i	r
........	  j	5	TRGOVINA	S	KRZNOM
SREČNO NOVO LETO 1943!	:	:	T	;	„	L	i	,____ 5	:
Ljubljana, Ulica 3. maja
• • • •
: :
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1943.	:
i
Mit«
SREČNO NOVO LETO 1943!
TANKO EMA
I
j J. J. Naglas, tov. pohištva, Ljubljana
i *	j j
/ j Ustanovljena 1847. — Poštno čekovni račun št. 11.226 j	j
:	Telefon	21-69	|	!.........................j ,*
I. ..______...........	■	:	Srečno Novo leto	: :
^	   j	želi vsem svojim l
j Srečno novo leto 1943 želi vsem svojim cenj. odjemalcem j j odjemalcem in gostom \ l
j	,	.	_	s	s
j j	trgovina sadja, zelenjave in
l	trgovina z mešanim blagom	j	j	trgovina	in	gostilna	| j	deželnih pridelkov na debelo
LJUBLJANA-VIČ	:	I	LJUBLJANA, Glinška ul. 3 ! j	LJUBLJANA, KAPITELJSKA ULICA ŠT. 3 \
•	J	•	•	•	«■
S .......................;tii:,............................................   i
3«Sa9Sl<&^(583a9Gl!SaSX51SaS>S»Sa9SB5a9<5ISaa9<5BSac)(5S5^(55§a9<5g§^sis$aG)(5i^
prečno in us pesne;še novo leto 1943
želi vsem svojim članom
Skupna nabavna in prodajna zadruga, r. z. z o. z.
Pisarna in skladišče: Ljubljana. Bleiweisova cesta 12
e^&*5S'9S*S9£>(5C®*9®,55S9s,ssa£,(56Sa£,G^^
DESTILERIJA
a UK O, Ljubija	na
jev, žganja in sadnih sokov
Srečno in veselo oove lete,
'	10-43
PISARNIŠKE STROJE
IN POTREKŠČINE
LASTNA POPRAVILNICA
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
• ■*
! V
Karl Prelog
UUBLJ4I4
7Ja&
]U*t
Ca - jCiubliana, Cpadislt št. 10
•••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••<
: unnxlA tdp av7i\t a	j	I	V8em conj. gostom želi srečno in veselo novo leto 1843	j
: MODNA TRGOVINA	;	|	GOSTILNA DERGANC, LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 31	!
■ ■	™	U C K	:	I	S R E Č NO NOVO LETO ŽELI
Ivan Vrbinc
Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 — Telefon 42*98
Stavbeno, pohištveno pleskarstvo. IRarstvo in soboslikarstvo
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2
IVAN PIELICK
TRGOVINA Z JUŽNIM IN DOMAČIM SADJEM TER ZELENJAVO NA DEBELO
LJUBLJANA, LINGARJEVA ULICA
ZELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEŠNEJŠE NOVO LETO 1943.
Srečno novo leto 1943
••••••••••••••••••••••••»•••••••••••o
VELETRGOVINA ŽGANJA
EiHIK ZELIIIA
LJUBLJANA VII
II
PLETENINE
F. & M. ROZMAN
ŽEPNI IN NAMIZNI KOLEDARJI,
BLOKI IN NOTESI VSEH VRST (prodaja samo na debelo) po najnižjih cenah in v največji izbiri. — Vsa knjigovaika, karto* naiaa in gaia* tarljska dala
••KARTON**, d. z o. z., Ljubljana, Kolodvorska 3
:■ Srečno Novo leto
j Ivan Jax in Sin
;	LJUBLJANA
| Bleivveisova cesta št. 36
1!
LJUBLJANA
GOSPOSKA UL. 4 ŽIDOVSKA UL. 7 BLEIVVEISOVA C. 5
(Palača ..Sl avl j a")
Srečno in veselo
novo leto 1945
"N.
vsem svojim prijateljem in znancem želi
OVA RIV A
VIDMAR
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lizta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plezz. uradnik Aleksander 2eleanikar, tizka tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani