Največji ileveiuki dnevnik ▼ Zdruiemb državah ' V«Jja saw leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo loto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 telefon: 00btlahdt 2876 NO. 176. — fiTEV 175. Iist slovenskih delavcev V AmerikL ,_________-v Katered m jacond oiw Matter. September M, 190$, mt the pwtoffiei it New York, H. Y., under Act of Oongrtw of March 8,187f r" '""1 I The largest Slovenian Daily in § the United States. - 8 ■ Issued every day except Sundays i 1 and legal Holidays. | 75,000 Readers. new york, friday, july 27, 1928. — petek, 27. julija 1928. telefon: oobtlahdt 287« volume xxxvi. — letnik xxx vi Premogovna konferenc dosti premogovnih baronov se je sploh ni hotelo udeležiti Ker to tako delavci kot delodajalci vztrajali na svojem stališču, se niso mogli sporazumeti glede mezdne lestvice. — Sodnik je prepovedal postavljanje piketov v New Bedfordu. — Stavkar-ji se ne smejo približati predilnicam. COLUMBUS, Ohio, 26. julija. — Tukaj so se posvetovali izvrševalni zastopniki U. M. W. iz Ohio z zastopniki premogovnih baronov. Posvetovanja so se vršila za zaprtimi vrati. Konferenca je trajala štiri ure ter je bila nenadoma prekinjena, ker se niso mogli zastopniki obeh strank sporazumeti glede plačilne lestvice. Niti zastopniki premogarjev, niti delodajalcev niso hoteli odnehati za las. Lee i lall, predsednik združenih proizvajalcev premoga v Ohio je izjavil, da se bo vkratkem vršila pom vna konferenca, kaje datum pa še ni dole cen. Podjetniki so z uspehom, oziroma neuspehom konference skrajno nezadovoljni. Svojega stališča sicer niso hoteli obrazložiti, le eden izmed njih je namignil, da ni biio mogoče "ničesar, prav ničesar doseči". Značilno je, da je bilo na konferenci zastopanih le malo družb. Ohio Coal Operators Association, ki vključuje večino premogovnih baronov v državi, je že prejšnji teden odrekla svojo soudeležbo. Zastopane šo bile večji del le manjše družbe. NEW BEDFORD, Mass., 26. julija. — Sodnik Frank A. Milliken je izjavil včeraj brutalno v o-krajnem sodišču, ko je stalo pred njim več aretiranih stavkarjev, da se mora nehati postavljanje piketov v New Bedford. — Stavkarji se morajo popolnoma oddaljiti od tvornic, — je izjavil sodnik, na ugovor zagovornika stavkarjev Harry Hoffmana. Zagovornik je opozoril na to, da je postavljanje piketov edino orožje stavkarjev in da je postavno dovoljeno. Te ugovore pa je zavrnil sodnik, ko je izjavil: — Najboljše orožje stavkarjev je, da se mirno zadrže in ostanejo proč od tvornic. Postavo je treba vzdržati. Kot se izvaja sedaj piketiranje v tem mestu, je nepostavno ter se mora končati. Obravnave proti aretiranim piketom so bile nato odgodene. NEW BEDFORD, Mass.. 26. julija. — Mir je vladal včeraj v tem mestu, potem ko se je završil na večer poprej spopad med policijo in stavkujoči-mi bombažnimi delavci, ki so se zbrali v velikem številu pred Sharp Mili. Kakih 30 policistov je stalo tam na straži, da preprečijo pretepanje stavkokazov, ki delajo v predilnici. Policija pa ni mogla preprečiti, da so bili stavkokazi izžvižgani, ko so v avtomobilih zapustili tvornico. Ko je hotela policija razgnati stavkar-je, je bilo več policistov ranjenih. Tudi na dan poprej in v ponedeljek zjutraj je prišlo do konfliktov med policijo in piketi. srbska policija v akciji Na srbsko bolgarski meji se vrše vroči boji med žand&rji lin vstaši. — Obmejna policija se poslužuje strojnih pušk. BEOGRAD, Jugoslavija, 26. jul. Jugoslovanska in bolgarska žan-darmerija ima vsepolno opravka z albanskimi bandit i v juanit Srbiji ter spopadi med maeedonskimi vstaši na južnem Bolgarskem. Pri mestu Detbar v bližini albansko-jugoslovanske meje so jugoslovanski žandarji vstavili albansko roparsko tolpo, ki je hotela spraviti preko meje eredo ukradene živine. w Žandarji so otvorili ogenj s strojnimi puškami ter usmrtili dva band i t a. Banditi, videč, da jih je več kot žandarjev, so se postavili v bran. Žandarji so se zatekli v neko hišo ter metali ibombe na napadalce, dokler niso dospela ojaČenja. Iz južne Bolgarske prihajajo podobna poročila. Pristaši Mihajlova in Protogerova so si neprestano v laseh. združ. države nameravajo priznati kitajsko vlado Washington 'je naprosil Nanking, naj otvori tozadevna pogajanja. — Kelloggova nota nacijona-listični vladi, r^ Prijateljski in diplomatski pd-nosaji bodo" kmalu obnovljeni. WASHINGTON, D. C., 26. julija. — Združene države so včeraj oficijelno naprosile novo kitajsko vlado, naj otvori pogajanja za revizijo starih pogodb. Ta pogajanja bodo nato do vedla do skorajšnjega priznanja nankinške vlade. anglija podi prem0garje v kanado Nezaupnica, katero j e predlagal MacDonald, je bila v parlamentu odklonjena. — Premogar-ji naj se izselijo v Cana-do. angleški nadškof je odstopil LOXDOX, Anglija. 26. julija. — Potem ko je bil odklonjne predlog delavske .stranke, naj se izreče vladi nezaupnico radi irjene malomarnosti v položaju nezaposlenih in sicer s 331 glasovi proti 251. je izjavil Winston Churchill v posla n- V poslanici daje državni tajnik Kellogg izraza svoji želji, da se kmalu zopet ustanovi prijateljske in diplomatične odnošaje. Dostavil je, da so Združene države pripravljene stopiti potoni ameriškega poslanika na Kitajskem takoj v pogajanja z akreditiranimi zastopni-ki nacionalistične vlade glede tarifnih določb starih pogod/b, nakar bo sklenjena nova pogodba. V principu naj bi se prizdialo narodno tarifno avtonomijo. Poslanica daje nadalje izraza prijateljstvu ameriškega naroda do Kitajske ter izjavlja, da bodo Združene države z vese.ljem pozdravile napredek Kitajske v smeri iproti enotnosti Ln miru. — Mi zahtevamo od Kitajske le, kar zahtevamo od vsakega dru- 0breg0n je hotel mehiko pridružiti ligi narodov Umorjeni novo-izvoljem predsednik Obregon se je nameraval baje pridružiti ligi. — Ženeva je izvedela za poraženi načrt. 2ENEVA, Švica, 26. julija. — Nekvalificiran sprejem povabila Lige narodov od strani Mehike, da se udeleži septembrske ekonomske konference je dobil nadaljno značilnost včeraj, ko se je izvedelo za namen novo izvoljenega predsednika Obi ego-na, da se v bližnji bodočnosti prizna Ligo. Ta novica je dospela v latinsko-, ameriški oficijelni sekretarijat potom odličnega žurnalista Vaseon-eellosa, ki je odšel v Mexico City po naročilu lista La Xacion. v Madridu. Ta list je organ ministrske-ga predsednika. Primo de Rivere. Par dni pred zavratnini umorom je razkril general Obregon svoje namene ter obljubil, da bo podal pisano ugotovilo jk> prevzetju predsedmštva dne 1. decembra. Tukajšnji uradniki so molčeči, a so mnenja, da je zadnje sporočilo poslujočega zunanjega ministra Estrade napovedovala važne politične razvoje. Zgodilo se je namreč prvikrat v zgodovini Lige da je Mehika popustila. toliko, da je odgovorila na povabila Lige. Ta antagonize!« je bil posledica izjalovljenja AVooil-row Wilson, da vključi Mehiko v dežele, ki so-bile povabljene, tla postanejo "Charter" članice Lige. ski zbornici da je pričela angleška vlada razmišljati o načrtu, da se gega uaroda, .namreč varstvo ame-pomaga 2500 družinam in 11,500 j riških državljanov in njih lastni-^ posameznim osebam iz premoga r- ne. njih postavite pravice ter v --iskih ozemelj, da se izselijo v Ca- splošnem postopanje, ki ni diskri- Nadškof iz Canterbury ,iati0- ^"edenj* tega načrta bi sta- m i na tor ič no. , v, i \lo kaikih 600,000 funtov. ^ , . , . " . primas angleške cerkve J Poslanica daje izraza prrepriča- je resigniral vzalosčen Mm,strski predsednik Baldwin irju, "da je nova in združena Ki-« . | |J> naprosil člane zbornice, naj ne tajska na poti, da vstane iz kaosa na a staiiscem parla- predstavljajo ptrložaja na pretiran državljanske vojne". menta. — To se je zgodilo prvič v zgodovini. LOX.DOX, Anglija, 2G. julija. Vžaloščen nad zavrnitvijo molitve-nika, katerega je odobril, in telesno oslabljen vsled bojev Ln kriz, v katerih pušča Anglikansko cerkev, je osemdeset let "stari nadškof iz Canieitbury-ja, dr. Randall Davidson, resigniral kot primas Anglije. Resigna-cija bo postala pra-v o moč na dne 12. novembra, ko bo praznoval svojo .zlato poroko. Njegov nasJednik bo Cosmo Lang, nadškof iz Yorka, čeprav ni bilo to še oficijelno objavljeno. Ta prelat, ki je star 64 let, bo moral rešiti sedanje mrtvilo med cerkvijo in državo. Odhajajoči .nadškof je zavzemal svoje mesto celega četrt stoletja. Le dva njegovih predhodnikov v tisoč letih sta daljše zavzemala sedeže svetega Avguština. Noben nadškof iz Canterburyja pa ni še preje re$igrairal, kajti vsi so umrli v uradu. Arabci zahtevajo nov režim v Palestini. JERUZALEM, Pal*«t ina, 25. ju Jija. 18,000,000 katolikov v Združenih držav. WASHINGTON, D. C., 26. jul Voditelji arabskega kom-'Cenzurni urad je objavil, jc gresa <*> dostavili včeraj vrhov- bilo v preteklem letu v Združenih nemu komisarju, lordu Plurner, za-1 državah več kot osemnajst nrlijo-htevo za uveljavljen je demokra-Siov katolikov, kar pomenj* prira-tične vladne oblike. Lord Plurner stek 20 odstotkov izza bta 1016. je obljubil, da bo razpravljal o stvari na svojem obisku v Londo- nu, tekom prihodnjega meseca. ■ ■ " j i -rojake, naročajte 8£ na "glas nahoda", največji ffLovzKSKi Dmnr*zK v zna. IH&AVAa. na e in. Priznal je. da je bila njegova prva trditev, da je treba pripisovati položaj radi nezaposlenih j splošnemu preobratu kreditov po svetovni vojni, le deloma resnična. Prejšnji kancelar, Filip Snow-den. je označil ta izrek kot "one-gavno priznanje brezupnosti in izjalovljenja". Španski anarhisti aretirani v Parizu. Paul Loebe v Gradcu. GRADEC, Avstria, 26. julija. — Po nagovoru Pavla Loebeja, predsednika nemškega državnega zbora, je bila sprejeta na velikem zborovanju resolucija, v kateri so zahtevali priklopi j en je Avstrije k Nemčiji. — Zveza Avstrije z Nemčijo, — je rekel Loebe, — ne ogroža miru Evrope, kot -se trdi na nespameten način od francoske strani. Prispevala bi nasprotno k zbližanju med narodi. Nemčija ne •stremi po nadvladi nad Avstrijo. Želi si le skupno delovanje obeh državnih ozemelj, naseljenih od enega in istega naroda. suSa v bližini trsta. V bližini Trsta, ki je sedaj pod komando Mussolinija, vlada tako velika suša, da vprizarjajo prebivalci priprožnje procesije, ki pa niso imele dosedag še nobenega [njih eilj k> da jeustanovljenje re-uspetha. _ _ ______ publifce4i.fe n>raiftaje časa. PARIZ, Francija, 26. julija Pariška policija išče veliko število anarhistov, potem ko je 'bilo zadnji ponedeljek aretiranih pet Šp&neev t stanovanju Dolores Mo-rato ▼ Xarbonne. Sestanka t stanovanju se je udeležilo dvanajst oseb. Drugim pa je preprečila soudeležbo policija, ki je napratfla . julija. — Dogovor glede statusa mednarodnega ozemlja v Tangerju je bil včeraj formalno podpisan ©d--zastopnikov Francije, Anglije. Španske in tudi Italije. Španska je dobila izvršenje policijske sile v Tangerju in ozemlju neposredno poleg mesta, z po-tovimi pogoji, ki jamčijo pravice drugih sopodpisnikov. Italija bo dobila večje zastopstvo v zakonodajnem telesu mednarodnega ozemlja in razventega bo iza-stopona tudi v sodiščih in si ičnih tribiinalih. Dojrovor bo sedaj predložen Belgiji, Združenim državam, Iloland-sfci, Švedski in Portugalski v odobren je. BERLIN, Nemčija, 23. julija.— Boji med monarhisti in proti-mo-narhisti v Ne.mčji bodo najbrž zoper izbruhnili v ostrejši oldiki, potem .'ko je nemško-nacijonalna stranka izključila poslanca Lambacha radi nekega proti-monarhi-stičnega članka, katerega spiral Lambach za nemško revijo. Lam bach je izjavil v dotičnein članku, da je uničila izvolitev ifin-d,eid>urga na mesto predsednika zadnje upaiije za zopetno Ustanovitev prestola v Nemčiji. Republikanski krogi so že .-»tori-li korake, da preprečijo monarhi-stom agit.iranje za povratek prejšnjega -kajzerja v Nemčijo ter so pri tem deležni podpore tudi soci-jalistov Holandske. Republikanci dolže monarh iste, da hočejo uvesti agresivno kampanjo, da spravijo prejšnjega kajzerja nazaj iz Doorna. Nemški in holandski socijalni ilemokrati so se združili v protest na holandsko vlado, da ne b<» prej-šneinti kajzerju več dovoljeno imeti brzojavni promet z monarh is t i v Nemčiji. Izjavlja se, da je prejšnji »kajzer kršil svojo obljubo, da se bo vzdržal vsake soudeležbe pri nemški politiki. denarna nakazila Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 2,500 ....... $ 46.75 " 5,000 ....... $ 91,00 " 10,000 1181,00 " 11,110 ....... 1200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 " 200 ....................$11.50 " 300 ....................$16.95 " 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ae boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. izplačila po po&ti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." sakser state bank 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CORTLANDT 4«87 nemški telovadci v k0linu V Kolinu so se pričele nemške telovadne tekme. — 200,000 telovadcev zbranih na 14. telovadni veselici. — Tudi Amerikanci so nastopili v Kolinu. KOLLV NVmčoa. 26. julija. — V velikem kolinskem stadiju na 14. Aachener Strasse. £o se pričeli danes zjutraj ob sedmih glavni tekmovalni boji med številnimi tisoči iz vseh delov sveta, ki so prišli na!14. nemški Trfrner fest. Bogat telovadni program je zvabil vse v Stadij številne tisoče domačinov in gostov. Nemako-ameriški telovadci in telovadkmje .pod vodstvom George Seibela bodo nastopili prvič da-nes zvečer na dirkatžčeu, da dokažejo svojo spretnost. Owned and PubUeked by h* WBBSM10 PUBLISHING COMEAUX ** (A 0sr99F9#tB). Him of hmfiui #£ tbi wrpontion and iddnasei of above offiMn; |dl QortUndt BU Barongh of Manhattan, New York City, N. Y. Q L A 8 N A B O D 1 " (Voiee of the People) lseued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo Uto *eija lift m Ameriko im. Vaj^iAA . _ i£.00 Em Nem York m Za pol leta — Za inoeemstvo ea Za vol leta uU M«. „17.00 J*3J50 f,« četrt leta ~ ___—$11.00 ................Ml 90 eele lete .$7.00 JHJV Subscription Yearly $6.00. Samomor gostilničarja. Bivši gostilničar v Zagrebu Fra njo Ltme je izpil v svojem stanovanju večjo količino ocetne kisline in je umrl na posledicah za -strupljenja v bolnici. Bil je ves čas do smrti pri zavesti in je tr* pel strašne bolečine, ker mu je strup razjede! usta in želodec in je neprestano bruhal kri. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" uhaja vsaki dan ieveemši nedelj in prasnilo* popigj bre* podpisa in osebnosti ss ne priobčojejo. Denar naj so blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da eo nam tudi prejtojo bivali«« assnaii, da hitreje _najdemo naslovnika.__! "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. TJ Telephone t Cortlandt 2876._ ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI Zjutraj, -ko je Lušič vstal, se je zaprl v svojo sobo. Žena se je odpravljala v mesto in je hotela v sobo po nogavice. Vrata so bila za--'klenjena. Žena ni slutila, da se .'mož pripravlja na samomor. Sko-jzi lino v vratih je videla, da mož j nekaj piše pri mizi. Žena je kričala, naj odpre. Ker se pa vrata uiso odprla, je žena odhitela k so-sodi in ji povedala, kaj se godi z njenim možem ter izrazila strah, da si bo mož kaj naredil. Soseda , , j i- 'jo je zavrnila, češ, da si mož ne Magistrat ljubljanske obc-me nam 3e poslal potrdi- bo naredjl ni- tttdega žena pa ai lo glede XX XX. in XXXXI. pošiljat ve za Dom Slepih v luiroVala. šla je za hišo. da bi po-I nibliaili -gledala skozi okno v sobo. Okno je " ' Ves naloženi fond znaša potemtakem Din 405,089.21»»«*«• toda * "T"*- * » i ja mo oeetm kislini. Ta ill pi» polletne obresti. ^ I ko j ji je bilo vse jasno. Prišli so Niulsije nam poročajo, da je "Kuratorij za slepce , SOsedje in vdrli v sobo, kjer je že v katerega so bili pred kratkim imenovani gospodje ležal Lu«č v agoniji. Hems Ravnikar in Zarnik kot čuvarji ameriškega foil-' w x\a ^ Podrobnosti o strasm smrti v k&< da, prav ugodno prodal svojo hišico, namreč za Um i!05,000.BTI , 1 ?'' ^• - < ^wl^^^^^H^^H^^^B^H V kratkem se morata zganiti tudi mariborski in ljub-Jbu padla v ^p^ kanJai ljanski oblastni odbor, da se vprašanje glede slepcev ozi-^ženska in se zadušila v smrdeči vo rom njihovega doma reši. ,. ,. .j Dom za slepce" Je tudl u-otovlla ld*ntltet<> P«"*' nalu. Poročali smo že, da je v Zagrc- neznana jdi. Policija je uvedla preiskavo in V najugodnejšem slučaju bi stal "Dom za slepce';^^ Zas^fla sta blla za guhoaemnico za Zaloški cesti, kjer ima Gluhonemski di Gba delavea, ki sta to noč či-*avod zadaj še dosti lepega sveta za poslopje, priti- stila kanal, izpovedala sta, da ju kline in vrt. Iz vsega tega je razvidno, da so se tudi rojaki v stari domovini začeli malo bolj zanimati za to potrebno stvar. Se nekaj moramo omeniti na tem mestu. . _ , , T , Imenito plosco, toda piVil Misel za Slepski dom je sprožilo vodstvo Jugoslav y njem Ro ^ ge de] Heliefa ter mu z delom svojega čistega dobička postavilo nila na ^elo, je prv; spieZRl po le- je zaposlil pri čiščenju kanala na dvorišču neke hiš- v Iliei zidarski mojster Adolf Tola=. Ko sta po polnoči prenehali; z delom, sta o-pozorila zidarja, da le treba pokriti kanal. Pokrila s*a jamo s : a- a s* a le- njem. Jvo sta se delavea vr stvi v kanal in naletel na truplo v vodi. Delavec Gjuudjek je prižgal vžigalico in delavca sta zagleda v kanalu žensko z nogam', navzgor. Poklicala sta zidaru Tolasa in ka* varnarja Arbanasa. IzvleVii so žensko iz kanala. Tolas je izjavil, da je odredil delavcema, naj po končanem delu pokrije ta jamo. Videč, da delavca obračata veliko kamenito ploščo, je mislil, da bosta opravila dela kakor je treba in se ni več zmenil za nju. temelj. Agilni Mr. Walter Predovicli je bil v našem listu večkrat obrazložil to potrebno akcijo, in reči moramo, da njegove besede nikakor niso naletele na glulia ušesa. Fond je začel naraščati. < J lavno pobudo je pa dal ameriškim Slovencem poziv ljubljanske "Glasbene Matice "Glasbena Matica" je pozvala tukajšnja slovenska pevska in druga društva, naj prirede v ta namen kako prereditev, da se plemenita ideja čimprej uresniči. Kot marsikdaj ob takili prilikah, je prednjačil New . . __ , .. , . , * . i * i i.- i Policija je aretirala zidarja m York, pa tudi slovenska društva po ostalih naselbinah sol^ deWa in jih ^držtv. se odzvala pozivu. juemu pravdniku. V prijavi je na- Svota je izredno hitro naraščala, in bi brez dvoma Jvedeno, da se nahaja v hiši, kjer dosegla še 'večjo višino, če bi se medtem ne pojavili dveW * nesreCa PJ^ila, kavama . lin gostilna in so cez dovonsce ved- drugi potrebi. no hodili gostje. Ce bi bila jama Treba je bilo namreč pomagati poplavijenecm v starijsaTOo deloma pokrita, .bi ženska ne domovini in štrajkarjem v okrožju mehkega premoga, [mogla pasti v kanal. Nesreča bi Poleglega so pa naši rojaki še vedno brez mrmranja po svoji moči orajtali vse druge narodne davke. Tudno se nam zdi le to, da izza onega poziva ni od uGlasbene Matice" nobenega gla-su. Oziroma boljše rečeno, njen glas in njeno petje je bilo slišati ob raznih prilikah, le ubogih slepcev se ni spomnila z nobenim koncertom. Mi resno uvažujemo finančne neprilike, s katerimi se mora boriti ta naš najvišji kulturni zavod, toda že vsaj ona prireditev v korist Slepskemu domu bi podžgala rodoljube v stari domovini k večji požrtvovalnosti. Tudi ameriški rojaki bi šli z večjo vnemo na delo* videč, da vlada v domovini isto zanimanje za Slepski Dom kot je bilo zavladalo v Ameriki po pozivu "Glasbene Matice". Umetnik v sleparenju. Vsakdo ni ustvarjen «a sleparijo in hvala Bogu. da je to tako. Saj je sleparjev že itak preveč. Nekateri se zadovolje z -majhnimi pievarami, samo da se preži ve. drugi si pa privoščijo premožnejše ljudi in med temi so pravi vir-tnozi v vara nju. Pred kratkim je stal pred sodniki v Zagrebu tak premeten slepar, ki se je zadovoljil z varanjem malih ljudi, zato je pa izvršil tem več sleparij. Ta jujiak je 30-1 etni Milan Remetič iz Stare Gradiške in trgovski potnik po poklicu. Toda le redko se je predstavil s svojim pravim imenom. Ime Milan je v svoji sleparski ka-rijeri vedno obdržal. Očivid-no mu je ta priimek prijai. Drugače se je pa imenoval Biser, Spa-hič. Spni nič. Gueič, Radičevič. P>a-čie. S ki je I ič itd. Geografijo jug. države je prav dobro poznal. Obiskoval je svoje žrtve samo v krajih. kjer so bili izgledi, da trud ne bo zaman. Sleparil je v Zagre-bni. Sisku. Vinkovieh. Ivriževcih. Osijeku, Beogradu. Ogni in u itd. Obiskal je v dveh letih vsa večja mesta jug. države. Predstavljal je za agenta vseh mogočih predmetov, samo da bi mu uspele zasnovane sleparije. Bil je potnik za sn-homesnato industrijo v Koprivnici. kjer takega podjetja sploh ni, potnik tvrdke Bartol v Ivriževcih. podjetja za povečanje slik Josip Bialti v Virovitiei. tvrdke "Mer-kator'' v Zagrebu «za prodajanje obveznic državne rente itd. Bavil se je s prodajanjem violin, tambu-rie, štainpiljk. blaga 111 vse anopo-eega. Tudi ni bil prvič pred sodniki. Poznajo ga že sodniki v Po-žegi, Sarajevu in Petrinji. Ko je prišel iz zapora, je takoj začel sle-pariti lahkoverne ljudi, dokler 11111 niso prišli na sled in ga zopet zaprli. Ko je leta 1927 prišel iz zapora. .si je tlal napraviti štampilj-ko "Poglavarstvo Bos. Šamac", napravil si je kakih 10 legitimacij in krenil na pot. Izdajal se je za potnika (in po naročilu izvabljal predujme od raznih tvrdk. Zadovoljil se je z 10 Din., branil se pa tudi ni tisočakov. Sleparil je še na .drug način. Ponujal je službe in izvabljal na ta. način denar od brezposelnih. Ali pa je šel menjati tisočak kakega zanca in je z njim izginil kakor kafra. Sodniki so mu prisodili za vse te grehe 2 leti ječe. Ginljiv pogreb baletke. nekdo V Jiiši videl, kako je zažigal hišo, je priznal, da je 021 poži-galec. Delavec je izjavil, da je za-žgal hišo krojača Nikova. da bi se osvetil. Xikov je namreč začel lju-bavno razmerje z njegovo ženo. Zaradi ljubosumnosti so bili na dnevnem redu prepiri med delav-eem. hišnim gospodarjem in delavčevo ženo. Delavec je stanoval v krojačevi hiši in se je moral zaradi prepirov izseliti, t'eman se je na to ločil od svoje žene in sklenil, da se maščuje. Ponoči je šel iz gostilne in vrgel na slamnato streho krojača X i kova gorečo cunjo, namočeno v petrolej. Ko je bila hiša v plamenih, je dobil požigalee za-tloš»"eiij»*. Šel jt> v bližnji park in opazoval, kako hrša gori. Potem se je hoteC sam javiti policiji, ki je pa sama prišla ponj. Centa na so 11a podlagi te izjave aretirali in izročili državnemu pravdnikn. Ce-man je kriminalen tip. Leta 1909 je umoril nekega tovariša z nožem i r. bil oibsojen na ti lei ječe. < >b izbruhu svetovne vojne so 11111 kazen spregledali. Leta 1922 je bi! pa obsojen na 14 mesecev ječe zaradi velike tatvine. Dopis. S pota. Xa Ely. Minn, je bilo dne 22. julija vse veselo. .\ln«»yi rojaki so prišli od blizu in daleč v hladne senčne gozdove oh jezerih, kjer se je glasilo lepo slovensko petje, svi-rala godba itd.. Onega diie je bila namreč tukaj firma. Botri in botirice so bir-maneem kar v prosri naravi priredili obilo vesele zabave. Na Sieni-eovi farmi mi imeli kar dva botra. Prijetne zabave se je udeležil tudi znani slovenski umetnik-slikar Pe-ruštik. ki ima 11a Elv razstavo svojih slik. Pozdrav! Matija Pogorele. se tudi ne tzgodila. če bi delavci jpostavili k odprtemu kanalu luč. Jama v kanalu je 3 m globoka in je bilo v njej 30 cm vode. Pri ponesrečenki niso našli nobenih dokumentov, toda ni bilo mogoče ugotoviti takoj njene identitete. Zato so neznanko daktilo-skapirali in na ta način ugotovrli, da je ponesrečen k a Matilda Pevec, rojena Smrček. Rojena je bila v Martinjaneu v srezi Ludbreg. Po poklicu je bila perica. Stalnega bivališča ni imela, živela pa je zadnje čase v oibčini Stenjevac. Težka avtomobilska nesreča. j 1 j TEŽAK PROBLEM V Richmond, Cal., ima neka ženska devetnajst otrok. Zadnja dva sta bila dvojčka. Pravi, da ima rajši otroke kot pa lepo stanovanje in lepe obleke. Ko kuha zjutraj kavo za enoindvajset oseb, mora pristaviti precej velik lonec. In ce je sam krompir za kosilo in večerjo, ga pol bušlja ni dovolj. Njen mož, oče te mnogobrojnc družine, je brivec. Koliko ljudi mora obriti, da zasluži za dostojen nedeljski obed enoindvajsetim osebam? Enoindvajset oseb je trikrat na dan. Leto ima 365 dni. . — .. To je triinšestdeset obedov na dan, to je 22,995 obedov J|f letu. ;; : if ' 1 Čudno, da se očetu pri britju roka ne trese. \ Te dni se je pripetila {»i Vranicah velika avtomobilska nesreča. Avto bratov Bericev iz Imot-skega je vozil proti Mostarju. Pri Vranicvah se je avto prevrnil v globoko jamo ob cesti. Pri tem ponsrečilo poleg šoferja pet oseb, ki so se vozile v avtu. Ponesrečenci so težko poškodovani. O nesreči so obvestili bolnico v Mostarju, ki je odposlala na kraj nesreče zdravnika. Zdravnik dr. Lukač je nudil ponesrečencem prvo pomoč. Nato so jih odpeljali v mostarsko bolnico. Kako se je nesreča pripetila, še ni bilo mogoče ugotoviti, ker so vsi posrečene i v nezavesti ga morali s silo deložirati, ker je in, jih niso mogli zasliŠati. Sodi se, da je počila pnevmatika na xad-njem kolesu in je avto zavozil v, jamo ob eesti, temfcolj, ker je vozil s veliko hitrostjo. Te dni se je v samomorilnem namenu zastrupila v Zagrebu baletka Miei Gubenšek. Sla je v smrt,fna Dunaju dopust, je ker je doživela veliko razočaranje vdel. da je Avstrije k v ljulbezni. Njena sfmrt je globoko ganila vse njene prijateljice plesalke in vse osobje zagrebške opere. Xa njenem truplu so ležali številni venci in cvetlice, ki jih je Guibenškova v življneju zelo ljubila. Vence in cvetlice so dali člani opere in plesalkine kolegice. Pri ponrrebu so peli 'žalostinke člani zagrebške opere. Pogreba se je udeležila vsa opera. V sprevodu je bilo koli 200 ljudi. Največ je bilo nežnega .spola, ki je jokal spričo tako tragičnega konca mlade in nadarjene plesalke. Poslovilni govor na pokopališču je imel član opere g. Bach, ki je primerjal pokojno baletko ženski iz Schnitzler-jeve drame "Ljubimkanje", ki je morala umreti, ker je preveč ljubila. Ko je plesalka umirala, so bila »zbrane okoli nje vse prijateljice in zadnje besede umirajoče so bile: Hvala vam, ker se brigate zame. Nimam nikogar razen vas, da »bi me dostojno pokopal. Orveta ljnbosumneža. Pred dnevi sta v Novem Sadu do tal pogoreli dve hiši v ulici Ko-lomana Tota. Požar je nastal v hiši krojača Nikola Nikova in je bil najbrže podtaknjen. Na podlagi te samnje je policija uvedla preiskavo, da bi našla požigalea. Sum je padel na nekega Janka Čemana, ki je stanoval v dotični hiši in so motil thižni mir gospodarja. Če man je 37 let star in delavec po poklica. Policija je povabila Čemana na zaslišanje. Sprva je mož vse tajil, ko «0 mu pa povedali, da ga je MAKS COUDENHOVE UMRL \ Po daljši bolezni je umrl v kopališču Kissiiiiren v Nemčiji Maks Coudenhove, či^atr inn* je tesno združeno z ustanovitvijo češkoslovaške države. Cim so se razširile vesti o prevratnih načrtih češkoslovaškega narodnega odbora, j<* Coudenhove takoj odpotoval na Dunaj po navodila. Coudenhove je bil zadnji deželni predsednik odnosno cesarjev namestnik na Češkem. Tako se je zgodilo, da ob prevratu deželnega predsednika ni bilo v Pragi. 28. oktobra zvečer je dobil Coudenhove o.i ministrskega predsednika povelje, naj se takoj vrne v Prago, toda ko se je dunajski brzovlak .ki j** imel več ur zamude, ustavil na takratnem kolodvoru Franca Jožefa, je bila Prajra že češkoslovaška in funkcije deželnega predsednika so prevzeli Sokoli. Drugi dan so se zgla-sili pri deželnem predsedniku člani nove vlade in ko je pokojni dr. Rašin presenečenemu deželnemu predsedniku izjavil, da je pripravljen nadaljevati pogajanja, je slednji pogajanja energično odklonil. češ. da v narodnem odboru ni nobenega češkega Nemca. Dr. Rašin mu je odgovoril, da Nemci na Češkem sploh ne pridejo več v poštev. Toda Coudenhove je bil še vedno prepričan, da je deželni predsednik in šele ko rmi je deželni presednik Moravske Heinold telefonično sporočil, da je zaprosil tudi on u-konee. Prvo leto svetovne vojne je bi! deželni predsednik Češke knez Thun. ki pa ni konveniral vrhovnemu armadnemu ]>oveljstvu. ker je bil napram Cehom preveč kon-eilijanten. Zato je moral odstopiti in 1. je zasedel njegovo mesto Maks Coudenhove, ki je u-vedel na Češkem strožji režim. Pri tem je pomagala njegova žena Marv. ki je bila med praškim prebivalstvom še bol j sovražena. nego deželni predsednik sani. V privatnem življenju je bil Coudenhove koncilijanten avstrijski birokrat, in kot tak in bil posebno osovražen. Princesa Elizabeta IMAM ZA ODDATI 3 SOBE, five. v>aka za enega in eno za par. čis;,-. r-edno ureji-ne in porini. Elektrika. kop»*lj in centralna kurjava. Vprašajte: Lastovica, c o Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York City. < 2x27 .i Us KJE JE moj bra i FILIP liEP.AK. doma i/. Prezida. Pn-d !». leti je bi! kuhar v eampah pri Dulutli, Minn. Prosim rojake. <"*»■ kdo vi* za njejrov* naslov, tla mi >]><»-roči. ali naj s». sam javi svoji se-stri: Mary Lipovec, 15407 Da-n'el Ave., Cleveland, Ohio. (3x 27.28slalo. Hodite dobri ž njimi. sknšajT«* ugoditi njihovim željam. In v tem zmislu se je vršila vsa pridiga od zaeefka do konca. Žene mi bile vzradojK'eiie. nekatere šo se .»d veselja solzile, dedci so pa V zadreiri pokašljrvali ter mrko zrli v tla. Po priditri in maši -ta vračala dva proti oddaljenemu domu. Dva mov.a-ka. ki ^rii imela najbolj -■it n i ženi v celi vasi. Molče -ta koraknla. kadila in pljuvala predse. •Nič nista govorila, l»* premišljevala vta pridiijarjeve ee ti nikar nič ne sirtili. S tem. da ti je Te«kel "lepa gospodična' te je le hotel prepričati. da popolnoma nič ne vidi. * Ženo je treba za god ali rojstni dan s kakim darilom presenetiti, pa bosta mir in zadovoljstvo v hiši. Pni izbiri daril mora biti zakonski mož seveda previden. Žena mora biti namreč prijetno presenečena, ne pa samo presenečena. Torej le pazite rojaki, da se vam ne bo tako godilo kot se je onemu, lci je bil sklenil, da ji podari nekaj za dvesto dolarjev. Neprestano ji je zatrjeval: — Dvesto (dolarjev bom dal za darilo, ki ti ga bom podaril za god. Ona je bila v devetih nebesih. Toda na dan godu je bila presenečena. Mislila je namreč, da ji bo kupil seeond-hand avtomobil za dvesto dolarjev, pa ji je kupil ma$ino za pranje. - - • _- -■ •_ OLAS NARODA, 27. -JUL. 1928 KSAVER MEČ KO:. Vprav jesensko vreme. Deži.' Kakor otožna pewem m1 glasi enakomerno. |H*ltHio padanje in škrt*-betanje d<*žja. Vet«'r hiti v sunkih po dolini, sred it o trga in cefra meglo nad Savo; pasamezite zaplate plahetajo nail reko kakor ogromne, naglo iz spanja splaSene ptice. Tiho j*1 v .stamostanu na skalovju na-1 Savo. Od nikoder človeškega gla.su. Le zdaj zdaj zarožljajo v mistično tišino .sa mosta na }k> kameiiitem tlaku težke eoklje Polagoma koraka brat v samostan, iz sainoKtana, kapuco čcst glavo, rok-- v molitev prekrižane v Širokih rokavih valovite halje. Duhovne vaj«* delani pri oo. tra-pustih. Delamo jih sicer duhovniki na teh odsvetuih hribovskih župnijah vse let■>; saj živimo dan na dan življenje pravih eremitov, življenje polno pomanjkanja, odpovedi in zatajevanja. 1'pam, tla nam te samotne in težke dni piše v knjigo življenja Večni Sodnik.... Zaž li pa si človek včasih iz te samote življenja v samoto samostanskih zidov, k i hrani v sebi mnogo več toplega življenja, duševnega vsaj. kot hruinna 11 šum na mesta. Vse v samostanu je pokora. In vse pridiga za tujca in gosta: u-boitvo — stanovanje, hrana, skupno |e/iwV. kjer ob seihnih zvečer ležejo, si potegne j o kapuco čez plavo. oh dveh pa vstanejo, jk>-zimi vsi s .srežem pokriti; dnevni red : molk. molitev, delo, tudi duhovniki lelajo na polju kakor naj zadnji brat, pokorščina. Kakšna pridiga te asketične postave, kadar prihajajo v kor, vsi kakor z vso dušo j»ogreznjeni v drug svet, ker vsi od prvega dostojanstvenika do zadnjega desetletnega študentka z obrazom kakor kip suhepa anpela na oltarju temu .-.vetu odmrli. Ze ta v svoji ritmični val ovit ost i tako prepro-sa obleka! Čudovito, kako čut so imeli nekdanji, ne še po veliko-avetski blazirnasti okuženi ljudje za enostavnost linij, ki prav s svojo antično preprostostjo delujejo tako mogočno in globoko. Kako daleč je zablodil današnji okus od te klasične pri rodnost i in mirnosti. Recimo ženska moda, samo za zunanjimi efekti, za draženjem živcev h lasteča, zato čestokrat naravnost odvratna. Ali .sedanja u-metnost. Pesn štvo, ki misli, da jeilijo ti plobokoverni, umerjeni ba-listvarilo čula kako umetnijo, če si. kako se dvigajo nežni povsem govori v tako meglenih besedah in tako neneravnn zvitih stavkih, da PRI TRAPISTIH razumom zaman skuša priti do jedra, če ga vobče imajo. In kako topla srca bijejo pod raševino. V tovarni za čokolado nad samostanom sem govoril s skromnim bratom, rodom Hrvatom. Tožil mi je, koliko sitnosti i-majo čestokrat pri carini, kadar pri.le /. Gradca kaka pošiljatev le malo vrednih zavojev ali škatlic. Vznevoljen sem omenil: "Včasih mora biti človek naše domovine ras zal oten, če vidi. kako se nekateri ljudje naravnost trudijo, da bi jo ljudem pristudili." Pa so možu kar vzplamtele oči in z zanosom mi je odgovoril: "Verujte, vse ho | še dobro. Bog bo že naredil, prej morda, kot sami mislimo. Samo pomislite. kako so nas stiskali Xemei in Madžari. Pa smo postali kar čez noč .svobodni. Le zaupajmo, dn se ho t ml i v tej svobodni domovini še vse le|M> uredilo. Seveda, ljudje mislijo: "TrapLsti s:» vsemu odmrli, tmli zji domovino se ne brigajo." A kako je ne bi ljubili, ko je sam (!osjH>il svojo domovino tako toplo ljubil! Z vsem srcem jo ljubimo in za njo — molimo." — '"Le dajte, molite, s tem ji boste največ koristili." sem mu dejal ginjen in mu toplo stisnil roko v slovo. In brevir, petje. Ti poltilii, neskončno mehki zvoki v molu. kako čudovito so nasprotni kričavi sedanji jrlasbi. Kako dobrodejno nasprotni. Teko kakor počasen, enakomerno, pokojno žuboreč potok. In vendar čuti poslušalec iz vsake besede, da. iz slednjega glasu, da prihajajo iz naglnbjih globočin, iz dna verne, vse Bogu posvečene, Boga ljubeče duše. In tisti skrivnostni Kvrie eleison — Ohriste elei. son — Kvrie eleison, ki prihaja kakor iz daljave, ker izj>od klopi, kamor so se molik-i v svoji skru-šenosti in ponižnosti do tal sklonili. Kriki iz najhujših bolesti vzdihujoče in kličoče duše so ti glasovi. Xe prosijo le zas»\ oni ne nosijo bremena na Vesti. Za ves svet prosijo milosti in usmiljenja, za svet, z grehi obremenjen in vendar živeč veselo, razkošno n hučn>, kit kor bi živel v najsrčnejšem prijateljstvu z Bogom. In zvečer, kadar se, preden ležejo k počitku, še za noč priporo-če svoji Materi in Kraljici, Brezmadežni Devici. s slovito trapi-stovsko 11 Salve regina". Kako mo- ni vere. zaupanja, ljubezni, to j<* treba slišati. A ne le slišati, z vsem srcem, z vso dušo doživeti je treba to.... Xe čudim se, da je zbegano, raz-rvano dušo Hnysmansovo to petje tako globoko pretreslo, kakor nam klasično opisuje v knjigi svojih i »poved i: "En route" — 4iXa poti", namreč na {»oti k Bogu. O, da bi očiščevalo tudi mojo dušo, kakor dušo tega liesrečno-srečne-ga pesnika. O, da bi jo dvigalo k Bogu in "k Mariji kakor njegovo po ljubezni božji, po miru v Bogu hrepenečo dušo.... TRST JE BREZ VODE Zadnje tedne imajo v tržaški o-kolici tako sušo, da se mestni očet je resno boje za preskrbo mesta z vodo. Dnevna potreba vode v Trstu tznaša 32.000 kubičnih m vode, ki prihaja iz Zavel j. Rezervoarji pa se radi izčrpajo in če traja suho vreme delj časa, postanejo Tr-žačani veliki reveži v pogledu preskrbe -z uajnavadnejšo pijačo. t'e bo trajala vročina in suša kakor je sedaj, še osem dni, bodo rezervoarji v Žavljah docela izčrpali svoje zaloge in mesto, iki šteje dam's četrt milijona duš. bo ostalo brez vode. Letošnja kriza v tem' oziru je desetkrat obupnejša kakor v zadnjih desetletjih. Stvar postaja tako resna, da se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, ka-kot se bo preskrba vode v Trstu enkrat za vselej rešila na zadovoljiv način. Tržačanom primanjkuje vode že nad sto let. Že pred vojno se je razpravljalo o tem, kako bi se tržaško mesto preskrbelo z vodnimi ■zakladi Timava. toda politična nasprotja v tržaškem mestnem sve- ne je avdlJenca tako zvanih de Nadalje can je. Na vso .srečo nam pride naproti star Indijanec, ki je z mulami tovori 1 iz Ayacucko. Spustili smo se navzdol po tej stezi ter smo ravno pred večerom prišli do neke havi-jende, kjer so nas vzeli pod streho. Gospodar nam je zvečer pripovedoval, da je ta pot oziroma steza še izza časov Indijanskega glavarja Duca narejena, več kot pred 400 leti. I3ruge kake boljše prometne poti med mestoma Cnzco in Hyacucho na razdaljo približno 360 km sploh ni. Opomnil nas je tudi, da je ta pat zelo nevarna radi Indijancev ter da moromo biti dobro oboroženi. Drugi dan za-rana smo šli naprej, kajti povedal nam je. da imamo do prve vasice 12 leg. to je 60 km in da imamo za prehoditi zelo visoke hribe, dal nam je na pot tudi malo kruha, ker na potu ni nikjer nič za dobiti. Sedaj se je šele začel pravi turizem. Celo dopoldne smo lezli vedno navzgor. Steza se je ovijala nad strašnimi prepadi V nekaterih krajih so bili v skalo vsekani tuneli, ter smo prišli do vrha misleč, sedaj bo gotovo kaj ravnine, pa ravno nasprotno. Kar smo od ranega jutra prehodili in celo doj>ol-dne, smo šli istotoliko po strašni strmini navzdol ter zopet po drugem hribu navzgor in smo proti večeru že zopet dosegli snežnike. Kmalu nas doidejo na mulah 2 moška in 1 ženska, ki so rekli, da moramo še en tak hrib prehoditi, če hočemo, da pridemo do vasi, ter da je bolje, da si poiščemo zavetje v kaki kotlini in prenočujemo. Pa mi ?se nismo ustrašili tega ter sto o se spustili za mulami navzdol, da smo bili dosti preje EKSPEDIC1JO NA JUŽNI TEČAJ vi -t DEBUTANTKE NA ANGLEŠKEM DVORD Višek angleške družabne sezo- tu so pre,prečila realizacijo tega projekta. Vendar ni kriza vode še nikoli bila tako akutna kakor letos. Tržačani se zaskrbljeni vprašujejo. kako bodo fašisti rešili ta težak problem, ki ne dela sivih las samo žejnemu tržaškemu prebivalstvu. ampak tudi fašističnim politikom v Rimu. dekliški glasovi malih novincev dijakov kakor žgoleei škrjančki im čitatelj z zdravim človeškim pred prestol nebeške Kraljice pol- zakaj so naše pošiljatve najcenejše in najhitrejše? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE Udobnosti, ki izvirajo iz poslovanja v velikem obratu* pridejo našim strankam v korist. Naši stroški u posamezna nakazila so manjši, vsled Cesar so rcnc pri nas nižje kot pri agent« ali zavoda, ki mora poslati Vašo nakaznico v Izvršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega voltkrga prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da M posveča našim nalogo« največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparnl-kom, ki odpluje lz New Yorka — toraj brez zamudo In Ba- Naše resne so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda" e aad $266.— računamo primerno nižjo eeno, ka-radevoije sporočimo prodno nam pošljete nalog. Za tem Va Mi imamo največ pooler o strankami Uvea New kar dokazuje, da oe lahko okoristi z našim postov s ujmi vsak, pa najaibo že tako daleč proi od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo lz Tržite*. pošiljate? SAKSER STATE BANK 82 OOBTLANDT STHEST, f j*BW YORK STEKLENA TOČA MED OPERACIJO butank na kraljevskem dvoru. Za to svečanost se zanima vsa londonska javnost. Priprave se pri-čno že več mesecev pred avdijen-eo. Poznavalec dvornih ceremonij uči mlada dekleta delati poklone kraljevski dvojici in hoditi tako, kakor zahtevajo dvorni običaji. Posebno pozornost je treba posvetiti toaleti, ki mora biti v skladu z dvornimi predpisi. Svečanost se vrši na kraljev rojstni dan v Buckmhamski palači. Tu -so kralju prvič predstavljena dekleta iz visokih plemiških rod Te dni je imel na monakovski jbin. ki imajo potem dostop na dvor. medicinski fakulteti Lexer preda vanje, katerego je spremljala de monstrativna operacija. Profesor je zelo vešč operater in ima vedno mnogo poslušalcev. Tudi ta dan se je zbralo v predavalnici več tuea-tov dijakov, katere je kirurg pove-del s seboj na kliniko, da jim ob-rasdoju svoje teorije na praktičnem primeru. Slušatelji med katerimi so bile ta dan tudi štiri ameriške študentke in en ameriški dijak, so odšli s profesorjem v dvorano za Operacije. Take dvorane so praviloma steklene, da ima svetloba dostop od vseh strani. Naenkrat je nad glavami zbranih medicincev nekaj eksplodiralo. Drobni kosci stekla so se vsuli nanje kakor toča. ter so jih opraskali in ranili po obrazih. Kaj se je zgodilo? UdTla se je .steklena streha, nad operacijsko dvorano in stekleni drobci so se vsuli na zbrano dijaštvo. K sreči so -bili pri rokah zdravniki, ki so ranjence takoj obvezali. Profesor Lexer pa je vatrajal do konca in je izvršil svojo operacijo z občudovanja vrednim mirom. Sedaj *bo lahko dokazal praktično metodo svojih teorij še na teh ranjencih, o katerih ni nikoli pričakoval, da bodo tako kmalu njegovi pacijenti. naročajte se na "GLAS NARODA"! j ob vznožju pri visečem mostu. Tema je bila že popolna, toda po beli stezi .se je vseeno videlo potovati, {niti z mulami nas niso mogli do-; ha jat i. Kmalu se prikaže izza hribov polna huia. Ah. kako lepo je bilo! Snežniki so se lesketal^ nad nami, pod nami pa je »ijal globok prepad. Ustavili smo se ter se zagledali čez daljne hribe proti jugu. Bilo je kot po dnevi; kako lepa slika bi bila. pa nismo imeli niti enega filma, ker se jih ni dalo nikjer kupiti. (Koliko lepih slik bi lahko imeli že od Pune naprej, pa nikjer ni bilo mogoče dobiti filma.) Podali smo se naprej ter so nas med tem časom došli oni na mulah. Niso se nam mogli začuditi, da smo tako vztrajni. Potolažili so nas pa tudi. da bomo kmalu na vrhu, kjer je vasica. Daleč itak ne bi mogli več. Nekako ob deveti- uri pridemo pred vasico. Povedali so nam. da je v sredini vasi hotel, kjer bomo lahko dobili prenočišče. * Ko pridemo bolj v vas. začujemo še dokaj lepo ubrano petje. Kaj neki to pomeni smo se popraševali. Ko stopimo izza ovinka, zagledamo na cesti vse polno ljudi in vse v lu-čicah. Vsak je imel svečo v roki. Xismo se malo začudili, ko nam povedo, da je veliki pe*ek. Res kmalu prinesejo lepo okrašeno krsto z 1 zveličarjem. vso v lučicah ter zadaj lep kip žalostne Matere božje naravne velikonti, oblečeno v črno. Naravnost divili smo se tem lepim obredom v tej mali gorski zapuščeni vasici. Tt* cerimonije so trajale eelo noč ter so neprestano culi ljudje v cerkvi. Veseli pa smo bili radi te«ra. ker smo že davno J imeli Veliko noč za končano. Se ko smo bili z Matijem in Karo-lom, je Matija trdil oni večer, ko .smo jedli krompir, da je Velika nedelja, in tega smo se tudi držali. Tudi mi smo se. čeravno zelo zmu.eeni. udeležili procesije, nato pa smo se podali z «robernadorjem vasice v hotel. Takoj ko smo sedli, je postalo Francu slabo, in to gotovo samo od težavne poti. Bolele so nas žile po nogah vsled hoje po takih strminah navzdol. Oe sem le en čas sedel, sem bil ves trd. Ta večer je bil Miha še najbolj pri moči. Midva z Francetom niti večerjati nisva mogla ter sva se takoj podala v posteljo. Do^ovorli smo se pa. da zjutraj: na vsak način rano odpotujemo, da bomo na veliko nedeljo v Hu-bancav. Sele zjutraj, ko smo vstali. smo čutili utrujenost, pa nismo dolgo pretnišljevaJi — posebno Miha je bil hitro pripravljen. Na- 1HH snuje commander George pilot, kapitan Argle* VMtDDM« t I .Jeffrey desni na levi na slik- . »liki . Spremljal ga bo Svečanost se prične ob 10. zvečer, toda že poopldne se zbirajo pred ročili .smo zajtrk in ob 6 uri zjutraj kraljevo palačo kočije angleškega plemstva, kajti tudi na angleškem •dvoru velja pregovor — kdor prej pride, prej melje. Kdor pra\ «asno pride, ima dostop v prestol no dvorano, drugi pa morajo ostati v stranskih prostorih. Prestolna dvorana je krasno razsvetljena in slavnostno okrašena. Točno ob 10. zaigra orkester državno himno, odpro se glavna vrata in na pragu se pojavi kraljevska dvojica. Kralj je v maršalski uniformi, kraljica ima na glavi krono. Kraljevski dvojici sledi prestolonasled nik s svojimi brati. Po prihodu vladarske rodbine se prične obred. Notranji minister stoji ob desni strani kralja in mu predstavlja diplomate, ministrova žena pa predstavlja kraljici dame diplomatskega zbora. -Slednjič pridejo na vrsto debutanke. Vsako mlado piemkinjo predstavi lady, ki je bila v mladosti sama na enak način uvedena na dvor. Obred, na katerega so se dekleta pripravljale ee-le mesece, traja komaj eno minuto. Kratica formula, obredni po-klon in dekle se umakne drugič. Okrog polnoči se vrne v svoje sobane. Odlična dražba pa odide k aakuaki, ki je pripravljena za debutanke. Jedilno orodje je iz či-«t Me Boš Ka' Rada 'meta (Odpri Mi Dekle Kamrico MOŠKI KVARTET "JADRAN** * . 25067F (Na planine /F*ntje se zbirajo HOVER TRIO 25065F (Samo še enkrat. Valček (Ven pa not. Polka " 25862F (Polter Tanc x - . . (Ribenška Polka 25674F (Sokolska Koračnica * (Kde Je moja Ljubica, Valfek - . COLUMBIA ORKESTER 25068F (Dve Črni OČI (Carlotta Valček A i 1207OF V finskih dolinah. Šot« Na krovu ladije, Valček Juhrli>v Noviteta! Kvintet 12*69F Lafitovk valček Usmili ae me. Valček Baski Novltetnl Orkestei 11672F 8pomladni VaUek > Sladke vijeKice. Val&* Ruski No-ltetnl Orkester 25v71F Šebelska koračnica Regiment po eestl «7« (s petjem) Il^er Trto 2564SF Polka fitaparjee Ti si moja. Valček r Hoyer Trla 2S659F Jaka no St. Claim. Polka Clevelandski valček 12 inch S 1.25 Člani jadranskega kvartei \ s spremljevanjem Orkestra. Hoyer Trto ) Kmečka Svatba, Del 1 S Kmečka Svatba, Del 2 vsaki pošiljatvi priložimo 306 igel brezplačno - Manj kot Seat plošč se ne pošlje. ■■ SL0VENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street New York, N. Y. - GLAS N'ARODA. 27. JUH JLSSb ORIOL 26 ROKAH. ^ Spisal Gny d« Mtaptwint. — Za O. N. priredil O. P. (Nadaljevanje.) Naenkrat pa je rekla, skoro na gla«: i — Jaz ljubim! Jaz ga ljubim! Kot da ugotavlja nekaj novega, novo in presenetljivo dejstvo, ki jo je rešilo, jo jmtolažilo in opravičilo njeno nedolžnost pred njeno ve»tjo. Vzravnala se je naenkrat z nenadno eneržijo in v trenutku je bil njen tek »zbran. Pričela »i je zopet urejati lase, šepetajoča pri tem: — Jaz ga ljubim, to je v«e! In za zid, ki ju je ločeval, je'metala poljube. Udala se mu je pol-I H, kot bi -se človek udal božanstvu. Otrok, čeprav že koketa in polna umetnosti, je naenkra-t unWl v njej in rodila se je, pripravljena za strast, ženska, odločna in resolutna, es. ne da hi se kateri teh gospodov brigal zanj! Bil je i>o!n ogorčenja. — sebičnega, besnega ogorčenja človeka, kojega zdravje je ogroženo. — Oni imajo pravico storiti to, ker plačajo licenci kot groc-erji, ti lopovi f Prisiljeni bi morali biti brigati se za ljudi, kot so vlaki prisiljeni prevažati vse potnike. Jaz bom pisal listom ter obrnil njih pozornost na to. Pričel je srdito hoditi gorindol, nakar se je zopet ustavil, obrnjen proti svojemu sinu: — Poslušaj, mi moramo poklicati enega ia Rovat ali Clermonta. Mi ne moremo dopustiti, da bi šla stvar tako naprej! Gontran pa je odvrnil smehljaje: — Zdravniki iz Clermonta in Rovat pa ne poznajo vseh lastnosti envalake vode. ki nima nataneno istega učinka kot njih lastna na prebavni ill cirkulaeijski sistem. Razventega pa si lahko prepričan, da se ne bodo prikazali, da jemljejo tla iapod nog njih tovarišev. Markij, ]>opolnoma preplašen, je pričel omahovati. — Kaj bo torej postalo iz nas? Amlermatt je prijel za svoj Jdobu-k. — — Pustita mi. da uredim to stvar in obljubljam vama, da bomo imeli vse tri, — ali sjnmiata to.» — vse tri pod našimi nogami še danes zvečer. Pojdimo in oglejmo si sedaj paralitika. Zaklical je: — Ali si pripravljena. Kristijana? Prikazala «,e je na .pragu zelo bleda a odločna. Ko je poljubila svojega očeta in brata, se je obrnila proti Paulu ter mu ponudila svojo roko. Vzel jo je * povešenimin očmi, tresoč se od razburjenja. Ker so odšli mankij, Gontran in Andetrmatt naprej, govoreč med seboj, ne ža : — Mon cher ami. (Moj dragi prijatelj). Nato je odšla ven. ne da bi ga pustila odgovoriti. Ko so se približali Oriolovemu vrelou, so videli klobuk Pers riovisa, kot velikansko gobo. Spa-1 je v »solnčnem svitu, v gorki vodi, na dnu luknje. Sedaj je preživljal tam svoje cele ure, vajen pekočih kopeli, o katerih je rekel, da so ga napravile čutiti "kot ženina". HERBERT HOOVER Jr. Sin republikanskega predsedniškega kandidata s svojo družino. Mednarodna razstava tiska. Nemci se radi pohvalijo, da .so be. Tu vidimo, da se je vršila naj-najglobji misleci in najboljši vo- .starejša poročevalska služba s po-jaki, toda v obeh superlativih se močjo pesmi. Na razstavi je tudi lahko motijo. Priznati je pa treba, gramofon, ki reproducira, kako so da menda ni na .svetu naroda, ki v srednjem veku peli. Sledi poseb— bi prekosil Nemee na polju organizacije. Preti štirimi leti se je razprostiralo na desnem bregu Re- na dvorana, v kateri vidimo, kako so si v srednjem veku pomagali v poročevalski službi s slikami. Sled ne polje <»krog golih sten. Zdaj je njič pridejo na vrsto pisana porota na prostoru, ki meri pol mili-jčila. od katerih je samo en korak jona kvadratnih metrov, krasen (j0 tiskanih. Prve novine, ki dati- dimo, da je bilo središče časopisja Sreduje Evrope- do* I. "1790 Liptsko, kjer je iaftajalo I. 1682 454 častnikov. Praga je imela takrat 66 častnikov in je bila na desetem mestu pred Jeno. Monakovim in Draždani. Slede velike dvorane z bogatim gradivom iz poedinih slaVuih dob. Tu vidimo tisk iz dobe nemški^ klasikov, za časa Friderika Velikega, Jožefa II., francoske revolucije. Napoleona in restavracije. Posebne dvorane so posvečene tisku iz 1. 1848 in Bu>markovi dobi. Pregled se konča z razvojem litografije in pisalnega stroja. Razstava tiska je tako bogata, da bi lah ko kulturni zgodovinar šudiral cele tedne in zbiral najzanimivejše j zgodovinske dokumente. Muzej, kij ostane v glavnih potezah v Kolnu ohranjen, je nedvomno najvažnej-J ža kulurna pridobitev te impo-1 zantne razstave. Kdor hoče pozna-j ti zgodovino novin in nj^ih vpliv na razvoj sveta, bo moral preštudirati ogromno bogastvo prvovrstnega materijala, ki so ga zbrali Xemei na ra-ZNtavi v' Koelnu. Razstava je organizirana tako, da po-setnika ogled ne utrudi, in to je njeha posebna vrlina.' Vsak oddelek je bil poverjen drugemu arhi-ekru in slikarju, tako da bi zaman Iskali dolgočasne enoličnosti, ki je običajna pri razstavah v tako velikem obsegu. Kretenj* parnikov » SMpftfit* Newt M. julija: Homeric. Cherbourg. Arabic, CherbMT AntvtrpM. Hamburg, Cherbourg Hamburg New Amsterdam. Boulogne but U«, Rotterdam, noma. Napo 11. G« a ova. t. avgusta: Aguitanla, Cherbourg America, Cherbourg, Breme a. POZDRAVI! 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajla In najbolj ugoSns pet xa potovanje na o»remr»lh vernikih t France — 3. avf. — 24. avf. Parii — 10. avgusta; 31. aug. lie de France 17. arg.; 7. sept. (Ob pel neti.) NaJkraJSa pot po ieleznld. Vsakdo J« t posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno ulxks VpraJajte kateregafeott poohlaaasa m agntm ali FRENCH LINE 1» State Street. Hew York. H. T. Joliet, A. Anzelc, Mary Bsmblcb. Zaletel. John Kren. Joeeub H rovat La Sails, J. Spellcb. MascMitah. Frank Augugtta North Cbleag«, Anton K obal Springfield, Matija BarbortctL Susans It, J. Horrath. Frank PatkovM park. v katerem cveto najlepše rože in kjer. vidi oko vse. kar more rajo iz leta 1493, so poročale o odkritju Amerike. Nato pride na vr- nuditi vrtnarska umetnost. Tu „e'st<> tehnični razvoj Gutenbergove-nameseena sveovna razstava tiska,svetovnega izuma. Tu .so roko-ki priča. da so Xemei v organiza- j p]s\ 1X 14, jn 15 stoletja, deko-eiji tako obsežnih razstav nedoseg j rativni tisk na blago, lesorezi iz ljivi. Dolgi vlaki z miniaturnimi lo-J15. soletja, razni tieskarki pripo-komotivami vozijo posetnike okrog moeki itd visega razstavišča in vožnja, na kateri se odpirajo vedno novi razple- Kot nekaka protiutež te nazorne .•dike razvoja iska vidimo točno
  • omine na prvo novinarsko Arcrulo Staufferin iz .1 Že razstavna poslopja so tako zanimiva, da tvorijo-poglavje zase. Vsa so zgrajena v najfmod^rnej šem slogu. Mladi arhitekturi se v Nemčiji ni bati brezposelnosti. Tudi zelo konservativne tvrdke se ne j1523- ki v ^ojem tisku apelira na . J plemstvo, naj ostane zvesto kr-ščanskini čednostim. Razstavljeni so tudi zelo zanimivi zaeetk malega berlinskega tednika iz 1. 1626, boje novih oblik, drznih konstruk-jv cj in neobičajnih barv. Psevdo-arhitektu.ro so Nemci izločili in na razstav tiska jo najdemo samo v paviljonih nekaterih tujih držav. Nemci tudi v stavbarstvu hitro napredujejo. Na vsakem koraku se iz katerega se je pozneje razvila sedanja "Vossische Zeitung". V posebnem oddelku vidimo, o čem vidi volja biti meti prvimi, ne za- 80 PlsaIe Tlovine P red 400 leti. Pi za- Andermatt ga je prebudil: — No, moj dragi mož. ali se boljše počutite? Kakorhitro je spoznal svojega pokrovitelja, se je stari lopov dovoljno namuznil. 1 — Da. da, meni * godi -toliko boljše kot vam je drago. — Ali ste že pričeli hoditi? — Kot zajec, kot zajec, gospod. Jaz bom plesal bourree s svojo ljubico na prvo nedeljo v tem mesecu. Srce Andermatta je divje utripalo od veselje. Vprašal je: — Res, ali morete hoditi? k Pere Clovis se je prenehal šaliti. » \ — O, ne dosti. ne dos-ti. Gre pa tako naprej. \ Nato je hotel bankir videti takoj icako hodi vagabund. Šel je krog luknje ves razburjen ter izdajal povelje, kot da spravljajo zopet pokqnei ladjo, ki se je potopila. — Tu, Gontran, primi to desno roko in vi, Bretignv, primite r.jegovo levo. .Jaz bom podpiral njegov hrbet. Pojdimo. skupaj, — eden, dva, tri! Moj dragi tast. potegnite njegovo nogo proti vam, — ne, ono drugo, ki je še vedno v vodi. Hitite, prosim vas, kajti jaz ne morem več dolgo držati! Sedaj smo pripravljeni, — eden, dva, tri! — Ven! Posadili so starca na tla. Pustil jim je storiti kot so želeli, a jim ni prav nič pomagal v njih naporih. Nato so ga zopet dvignili ter .postavili na nogi. Dali so mu zopet berglje, katerih se je posluževal kot palic. Pričel je hoditi, sklonjen na dvoje ter vlekel za seboj svoji nogi, sopihajoe in potan. Lezel je naprej fcot poK ter puSeal za seboj dolgo sled vode na belem prahu ceste. Andermatt, ves divji od navdufienja, je tolkel v roki ter klical kot v tfediiču, pri nastopu dobrih igralcev: — Bra vo, bra vo, sijajno, (bra vo! j i f ^ ^ ! * JMjt pr*o4njUO | j; ^ 1 ^ Wfc^'fi ~ - > . ostajati, marveč pomlajati se s svežo fantazijo novih arhitektov. Svojo umetnost so N^mci večinoma podredili praktičnem ciljem. Naj-konservativnejso arhitekturo ima javni muzej tiska, dasi so v njem zelo okusne dispozicije. Glavna razstavna palača, zgrajena kot sedež bodočih koelnskih velesejmov je krasno poslopje ogromnega obsega. ki mu pa ne manjka gracije. Paviljoni in palače poedinih tvrdk pričajo, kako živahno je v Nem-eiji tekmovanje mlade arhitekture. Muzej tiska na zunaj ne nudi nudi nič posebnega, pač pa je tembolj zanimiva njegova notranjost. Ogromne dvorane so polne dokumentov o razmerju tiska do žene, do dijatšva. do družbe in socijal-no-političnih problemov. Tu vidimo ■zelo - poučne razstave pruske in nemške vlade z mnogimi zgodovinskimi dokumenti, dalje razstave nemškega tiska v inozemstvu, sodobne književne umetnosti vse Evrope, razstavo moderne in stare dunajske umetne obrti itd. Vse je prikazano tako nazorno, da vidi posetnik točno sliko razvoja od -najstarejših časov do dandanašnjega dne. Začenja se s pisavo in po-ročevalstvom prvih eksotičnih kultur, iz katerih preide razstava h klasičnemu srednjemu veku in razvoju zapadno-evropskega tiska. Slede-dvorane, v katerih vidimo sale so o odkritju novih delov sveta. o cesarju in papežu, o vojni s Turki, o kometih, o čudežih in praznoverstvu, o vojaku Borgham merju iz Piadene v Italiji, ki je zanosil in 26. maja 1601 rodil zdravo dete, o židovki iz Binzwan-gna, ki je porodila dva prašička, o hudiču, krvavem dežju, nesrečnem zakonu, skrivnostih samostanov itd. Med drugimi zanimivostmi vidimo tudi prve začetke reklame in plakatov. Razstavljen je plakat nekega cirkuškega podjetja, ki se glasi: Ta slon zna 36 zelo zanimivih atrakcij. Rojen je bil 1. 1630 na o-toku Ceylon in prepeljali so ga z ladjo iz Indije na Holansko. Zdaj je star 22 let. Leta 1646 je tehtal v navzočnosti saškega Kurfuersta v Draždanih 6600 funtov, zdaj pa tehta 7000 funtov saške mere in vage.'' Sledi dvorana, v kateri .vidimo razvoj poštnega prometa. Takoj za njo pride na vrsto oddelek novin iz 17. stoletja. Tu je največ poročil o švedski armadi. So pa tudi poedine senzacije, tako n. pr. vidimo poročilo nekega curiškega lista iz 1. 1638,-ki poroča, da so u-jeli v Pressbnrgu 29 komolcev dolgo in 4 komolce široko ribo, ki je porušila most čez Dunav in ima medvedovi taci podobno glavo. Posebni oddelek je posvečen zgodovini inseratov. Iz tega oddelka Predno se podam čez ocean, prav lepo pozdravim vse .moje prijatelje. Prav lepo se zahvaljujem Jožefu Vieiču, ki me je spremil 11a postajo. Pozdravim bratranca John Stražišarja v Barbertonu, O. Pozdravljam Joe Furlana, sestrie-110 Uršo Branisel, Jožefa Smel, Louis Lančmana, John Kosa. Pozdrav vsem prijateljem in znancem v Cleveland, Ohio. Joe Prim.ser. Predno odpotujem v staro domovino sparnikim "lie de France" pošiljam srčne pozdrave Mr. in Mrs. Kovačic, Miss Agnes Eršte, Mr. Ignacu in Frank Gerdenca. Mr. in Mrs. Novak, Mr. in Mrs. Kordisa, Mr. Frank Smerketa, Miss Urška Smerke, Mr. Antonu Ribiču, Mr. John Miklič, Mr. Ignac Kastelic, Mr. John Smolič, Mr. Markotu Ža-garju in vse druge, ki so me spremili na postajo in vse druge she-boyganske Slovence, pa tudi mojega strica v North Braddoek, Pa., posebno pa mojo teto v Port* land Mills, Pa. Zahvaljujem se tvrdki Frank Sakser State Bank za lepo postrežbo, in jo tudi drugim. Slovencem najtoplejše priporočam. Še enkrat vas vse srčno pozdravljam iu želim na veselo svidenje v treh mesecih. Potujem v Malen-sko vas št. 12, pošta Mirna Peč, Jugoslavija. Frank Saje, iz Sheboygan, Wis. razvoj moderne poročevalske služ-jse pride ▼ večjo dvorano, kjer vi- R O JAKI, NABO0AJTX IS KA "OLA8 NARODA", VUV1ČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS DRŽAVAH. KANSAS Glrati. Acua Motal* Kanta« Ulj, Frani 2*f PttCflfeurg. Joti* Itepovt. MARYLAND Steyer, J. &>rm. Kituaill«r» Ft. Vodortvca. MICHIGAN Caluawt, M. r. Kot*. ftaftavl«, J. Bartcti. Ane. Jsoralc* MINNKSOT* Cbbbola. Frank Goule. A. Ptnltt Frank Pucelj. By( Jo«, j. Pesbel, I>, Bakula Evrleth. Louli Uoute fj(lht>rt. Lonfn Vrnt^l HlbMac. Jobo PvrSe. VfriiBia, Prank Qrrarld) MISSOURI SL LMlt. A. Nabrcnt. MONTANA Klein, Jobo B. Boa. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Brodarlek. NEW VORK Gowaoda, Karl BtirntsLi. Little Kalit. Frank Masla. OHIO Barfaertan. John Balant. Joa Hid. Cleveland, Aaton Bobek, Charlw Karllncer, Louis Rudman, Antou Sim-elch. Watb. 8)apalk BocUd. F. Bajt. ' Glrad. Anton Narode. Larain. Louis Balant In J. Koal» NUea. Frank KokovMl Wsrraa. lira. I". EUcttsr. Youncstown, Aaton KikelJ. OREGON Orecaa Gtty. 1. KoMar. PENNSYLVANIA Ambrldte, Frank Jaki«. Btgwer, Louis Hribar. Braddoek, J. A. G»rm Broachtao. Anton' IparM. OarMfe, Fr. Toabar. A Jerlaa. Csnraasugh, J. Bresorec. I. Pike V. ioranhk. Craftaa, Fr. Ifacbak. Expart, G. Prerli, Louis SupaailA A SkerH Farcat City. Mathl Kamla. FarreiL, Jerry Okorv Imperial. Val. PeteraaL Frank Norak. City ia akaUaa, Frank Fa rewhsok. Rika Pausbek. - . John Polaae, Martin Ko raabita. Aat. TaalctS Anton Oaalnlk. Fr: Demahar. Laada, J; Koprlvflafe * • • ' Midway. Joba but Fr. Podmfllek Pozor, rojaki! Is nalon ba tfsta, kataraga prajamata, ja rmavldiao, ^»j Vam Jo naročnina poUa. No Ub|U to-raj, da m Vaa opomina, iomvoi obnovita BorobriBo Alt direktno, ■U pa prt CALIFORNIA A. Hochavar^.. . Jaook Unsdi COLORADO . J. Sehutta. Fttar Culls, ;«fef Fr. Ji M. J. INDIANA J. V< ! X Mra. F. - a. Da Tm> EUHN. 1 Z: Jakdba, If. Maflstar Vide. Arb In U. Jatobtch. J. Germ J. Pogacar. • ' - J. Peadiral J. Sket^t, Fr Sehlfrer. i^ptph jptul J. PacorMf. otan FT. WMOONSP1 •Coren. 1 Tratalk ta Jaa la afeaUea, Frank Jaiaaa John Eormaa. A ma. Frank Hko*. ▼aak'autopntk Ma potrdilo aa ava •o, katarja SfraJaL y&Mapaika rote kuoi topio priporočamo Naroealaa aa *H3iaa NuodT Ea mo lato 90.00; aa pol lata $A00; aa idrt amaaa floij aa 9U*r tO 9T. a avgust*: Bsl^cnland, Cherbourg, j^itwsrpsa. iJtrs^eo. Cbcrboury. AotwvpM. 4. svousta: Francs. 11avre (I II.', Mvjutle, Cherbourg Albert BaJlin, CbrrH&ur*. Hamburg. Leviathan, Cherbourg. Rotterdam, Boulogne aur Ker. Rotterdam. Coots Grand a. Napull. UeoovS. T. avgusta r Pres. Wilson, Trst A avgusta: Berengarla. Cherbourg. Pres. Harding; Cherbourg BruM.' 11. avgusta: Paris, Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerp en. New ork, Chwbourg, Hamburg. Republic. Cherbourg. Bremen. Columbus. Cherbourg. l>ulllo, NapoU, Uenvivn 19. svgusts: Colombo. gJmsro. NapoU, Qsoova. 1*. svgusts: liauretanla, Cherbourg. Westphalia. Hamburg Uuenchen. Cherbours. 1L svgusts: lie de France. Havrs (i A. U... Vulcanla, Trst Prvie, nuv. parnlk. Homeric, Cherbourg. Lapland. Cherbourg. Antwerpen. Dsutachiand, Cherbourg, H s m burg. Volendam. Boulogn« sur Mer, Rot* isrdajn. 22. avgusta: Aqultanla, Cherbourg. Geo. WashingUiO, Cherbourg, Oct* men. 81. svgusts: France, Havre (1 A. U ) Majestic. Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwsrpsa. Cleveland. Hamburg. i/Svtaihan, Cherbourg. Berlin. Cherbourg. Veendsm, Boulogaur M«r, Rot* cerdam. Coni« BlancamaQo. Napeli. Lrenova »8. ivgiMti: Relianes. Cherbourg, Hamburg, n. avguata: Rerencarla. Cherbourg. America, Cherbourg, Bremen, 90. avguata: Dresden, Cherbourg. Si. avgusta: Olympic, berbourg. Kako se potuje v stari kraj in nazaj V Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi lil drugih stvareh. V*sled dolgoletne Iz- kušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, redno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zainorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit Iz WatthiuKtona, bodi.otovanjem, kakor ' kdo v proftnji zaprosi. Kdor potuje ven brez. dovoljenja, i»otuje na. svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAB3GA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. (Ha.som te jiostave xa moče jo. ameriški državljani dobiti evoje žen« in neiHjrofene otroke Izpod 21. leta* ter ameriške državljanke svoje može s "katerimi so Wife pred 1.' junijem 1028. leta poroden*, izven kvote. Jugoslovanska kvota tnaSa redno -«7i priseljencev lertro/ Dirito lovice te kvote so upravičeni, pta-riSt gmerlAkih državljanov, možje ameTiikib državljank, ki So ^ pa 1. junija 1928. leta. poročiU 1q ljedelci, oziroma žene ln neporo-fenl . otroet izpod 21. leta tonih ne-driavljanov, ki sp' bili postavno pripai^eni V to deželo za stalno bi, vanje .tu. . Vs| ti ljngjo prednost ▼ kvoti, od ostalih syrodaikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj ;ltfr., ki spadajo v "kvoto1 brez vsake prednosti V lsfl, pa ae ne sprejema nlkaklh prošenj za ame-rikansk'e "vizeje. • SAKSER STATE BANK 83 C ortMuMH Strtei " ' .. NEW XOBK PRAV VSAKDO — kdor kaj 'Mt; kdoi kaj ponujaj k&or kaj kupuje; kdor kaj pro* daja; prav vsakdo priznava, da unajo čudovit uspeh —■ MAU OGLASI .'« ' r 1 fei-feak-