f#»Pondeljek«, pa s tem še ni rečeno, da je časopisna borba v Sloveniji postala dostojna. Predvsem je namreč dolžnost dostojnega časopisja, da poroča resnico. Kdor vedoma pači resnico, kdor iz strankarskih vzrokov potvarja resnico, ta ne sme sebe prištevati med dostojne ljudi. A poglejmo, kako pojmuje glavno glasilo SDS to prvo dolžnost dostojnega 'o^opieja. V nedeljo je priobčilo »Jutro« Žerjavov apel za dostojno borbo, na isti strani pa objavlja neresnično vest, da g. Pečovnik ne kandidira na listi dr. Ravnika in da demokratska stranka skupne liste z radikali na noben način ne bi odobrila. Dan nato pa je bila ta skupna lista v mariborskem sodišču vložena. In »najboljše« informirano >Jutro« ni moglo vedeti za skupen nastop radikalov in demokratov v Mariboru, ko so o njem poročali že vsi listi? Zakaj ta neresnica? Ker je pač strankarski interes nad vse! V nedeljo, ko je izšel Žerjavov apel, so se vršile v ljubljanski okolici občinske volitve. Razven v Borovnici ni nastopila SDS^ niti v eni občini pod svojo firmo in še tu je nazadovala. V torek pa piše »Jutro« v poročilu o teh volitvah, da »napredni volivci s SDS načelu krepko prodirajo na celi črti«. In tako _ poročanje naj bo dostojno! Dostojnost pa zahteva tudi to, da se poroča tudi o govoru nasprotnika pošteno, to se pravi, da se tudi njegove dobre misli povedo in ne samo njegove slabejše. Zlasti list takega obsega ko »Jutro« je to dolžan. To do danes še nismo doživeli, da bi »Jutro« objavilo le en političen govor slovenskega nasprotnika v celoti. V nedeljo je še »Jutro poročalo o Žerjavovem apelu o dostojnosti in v isti številki je objavilo sila nedostojen napad na g. Prepeluha. Ali se hoče »Jutro« z apelom briti iz javnosti norca? V nedeljo apel za dostojnost, v torek pa zaključuje »Jutro« svoje poročilo o seji vodstva NRS tako-le: »Koritarji in neznačajneži jo bodo, kakor vse kaže, udarili pod zastavo SLS.« — Stavimo, da se »Jutro niti ne zaveda, kako nedo-stojnost je s tem zakršilo. Pa ne samo časopisje odločuje o dostojnosti borbe, temveč tudi stranke same. Silno čudne pojme o dostojnosti pa ima stranka, ki zbira dezerterje iz drugih strank. Ali mora priznati, da sama nima nobenih načel, ker je takoj za pristaša druge stranke mesto na njeni kandidatni listi, ali pa mora priznati, da je njen kandidat brez vsake načelnosti. V enem ko y drugem slučaju j okus, ki ga dostojni ljudje ne prenesejo. Kralj Aleksander odpotoval v Miinchen. Beograd, 10. avgusta. Kakor se poroča iz predsedništva vlade, je Nj. Vel. kralj odpotoval v (Miinchen na konzultacijo zdravnikov. To je prvikrat, da gre jugoslovanski kralj v Nemčijo. Kralj potuje v strogem inkognitu. Kljub temu, da je pot Nj. Vel. kralja povsem privatnega značaja, se v političnih krogih zdržuje mišljenje, da bo kra-.Ijev odhod v Nemčijo imel dalekosež-nejše posledice posebno glede zbližanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Nj. Vel. kralj bo ostal v Miinchenu le par dni nakar se vrne v Beograd. Po informacijah dobro poučenih krogov, bo kralj odpotoval še letos v Francijo. Temu potovanju se pripisuje velika politična važnost. Vendar pa vest o kraljevem potovanju v Francijo še ni službeno potrjena. Beograd, 10. avg. Nj. Vel. kralj je radi svojega potovanja v Nemčijo podpisal ukaz o prenosu kraljevske oblasti na vlado. — O kraljevem potovanju v Miin-chen se ne bo izdalo nobenih oficielnih poročil od strani vlade. Danes bosta usmrčena Sacco in Vanzetti. New York, 10. avgusta. Iz Bostona poročajo, da so se tam vršile velike protestne demonstracije proti justifikaciji italijanskih komunistov Sacca in Vanzettija. Po ulicah je bilo 10.000 demonstrantov, ki so zahtevali, da se obsojena komunista izpusti na svobodo. Demonstranti so priredili večja zborovanja, na katetih je prišlo do izgredov proti vladi in proti ameriški justici, tako, da je moralo pomagati policiji tudi vojaštvo. Pričakuje se, da bo prišlo do težjih nemirov. Za to so policijske čete pomnožene z vojaštvom. New York, 10. avgusta. Kakor se do-znava, ni nikake rešitve več za obsojena italijanska komunista. Fuller odklanja vsako pomiloščenje, ker je prepričan o krivdi obeh anarhistov. Delavska javnost je skrajno razburjena. Obrambni odbor za rešitev Sacca in Vanzettija je izdal proglas na ameriške intelektualce, v katerem jih poziva, naj odločno protestirajo proti neopravičeni smrtni obsodbi nedolžnih anarhistov. Ameriški anarhisti so pridno na de- lu. Povsod se vrše atentati. Policija sicer z vso pazljivostjo zasleduje gibanje anarhističnih elementov, vendar zaman, ker pravih krivcev ne more izslediti. Jutri se bo vršil v Ameriki protestni štrajk ameriških delavcev in nameščencev. Štrajkali bodo 1. uro in sicer ob 3. uri popoldne po srednjevropskem času. Misli se, da bo število štrajkujočih presegalo število enega milijona. BEOGRAJSKI DELAVCI ZA SACCA IN VANZETTIJA. Beograd, 10. avg. Afera italijanskih komunistov in anarhistov Sacca in Vanzettija je vzbudila tudi v Beogradu, zlasti med delavstvom veliko zanimanja. Delavske strokovne organizacije (neza-visni sindikati) so sklicale za danes ob 7. uri zvečer veliko protesnto zborovanje proti usmrtitvi Sacca in Vanzettija. Kot se doznava, je policija to zborovanje prepovedala, ker je pričakovati večjih nemirov. — Včeraj je beograjska policija izvršila hišno preiskavo v prostorih centralnega sindikalnega delavskega odbora, vendar pa ni našla nobenih kompromitirajočih dokumentov. DA VIDOVIČ BO VNOVIČ NASTOPIL PROTI VOLILNEMU TERORJU. Beograd, 10. avgusta. V vrstah davi-dovičevcev vlada vedno večje nezadovoljstvo. Šef stranke, Ljuba Davidovič se sicer še ni odločil za kako večjo akcijo, toda vsak hip jo je pričakovati. • Vsak dan pošiljajo Davidoviču njego- vi pristaši iz vseh krajev države pisma o volilnem terorju. Davidovič je pokazal predsedniku vlade g. Velji Vukiče-viču eno tako pismo, kjer popisuje pristaš davidovičeve stranke volilno nasilje, ki ga vrše vladni organi v Srebrnici v Bosni. G. Ljuba Davidovič je poslal pismo tudi dr. Voji Marinkoviču, da je tudi on poučen o dejanskem stanju. V političnih krogih smatrajo, da hoče Ljuba Davidovič s tem pismom opozoriti demokratske ministre ena volilni teror. Ljuba Davidovič bo bržkone po tem opominu začel zopet z energičnejšo akcijo proti volilnemu terorju in vladi, ako se stanje v tem oziru ne bo izboljšalo. PRVI PRORAČUN GOTOV. Beograd, io. avg. Proračun ministrstva za^ vere za leto 1927-28 je že gotov in bo še tekom današnjega dne oddan finančnemu ministru v evidenco. Prav lepo je, če tudi šef SDS apelira za dostojen boj, toda apel se mora izvršiti ob pravem času in potem, ko je človek dokazal, da ima pravico na apel. Pravi čas za tak apel pa je bil za šefa SDS v volivni borbi leta 1925 in to priliko je g. Žerjav zamudil. Ni pa tudi še podal dokaza, da ima pravico na apel in zato je njegov apel dvakrat brezpredmeten. DIPLOMATSKI ODNOŠAJI Z ALBANIJO OBNOVLJENI. Beograd, 10. avg. Z odhodom našega odpravnika poslov v Tirano in prihodom albanskega odpravnika poslov v Beograd so formalno obnovljeni diplomatski odnošaji med Jugoslavijo in Albanijo. Pričakujejo v najkrajšem času tudi prihod opolndomočenih ministrov v Beograd in Tirano. Novi albanski poslanik na našem dvoru bo bržkone Cena beg, ki bo prišel v Beograd najkasneje koncem tega tedna. LIGA ZA ZAŠČITO DRŽAVLJANSKIH PRAVIC PROTI BELEMU TERORJU — RAZPUŠČENA. Beograd, 10. avg. Po naredbi mini-.strstva notranjih del so razpuščene po vsej državi organizacije Lige za zaščito državljanskih pravic in za pomoč žrtvam belega terorja. Razpuščene so z motivacijo, da se je našlo nešteto dokazov, ki javno pričajo, da je Liga za zaščito državljanskih pravic samo komunistična organizacija, kateri je uspelo, da je pritegnila pod krinko humanitarnega udejstvovanja njenih članov v svoje vrste tudi mnoge ugledne osebnosti. KUMANUDI V AVDIENCI. Beograd, 10. avg. Včeraj je odšel bivši finančni minister dr. Kumanudi iz Kranjske gore h kralju v avdienco. IZVOLITEV NOVEGA VICEGUVER-■ NERJA NARODNE BANKE. Beogradu, 10. avg. Veliki upravi svet Narodne banke se bo sestal v soboto, 13. avgusta. Najvažnejša točka dnevnega reda bo izvolitev novega viceguvernerja. Pričakuje se, da bo seja zelo živahna. Ureditev naših dolgov v Angliji. Beograd, 10. avgusta. Pogajanja med angleškim in jugoslovanskim finančnim ministrom glede ureditve odplačevanja jugoslovanskih vojnih dolgov so se včeraj zaključila s popolnim sporazumom. Po tej pogodbi med Anglijo in našo državo, bo morala Jugoslavija izplačati v 62 letih 25 in pol milijona iuntov šter-lingov. Plačila se bodo izvrševala v letnih obrokih in sicer bo znašalo letno odplačilo za 1. 1927 150.000 funtov, za leto 1928 200.000, za leto 1929 250.000, za leto 1930 do inclusive 1935 letnih 300.0(10 funtov, v letih od 1936 do incl. 1939 po 350.000 funtov, v letu 1940 in 1941 400 tisoč in v letih od incl. 1942 do 1988 letno po pol milijona funtov šterlingov. Poleg tega sporazuma glede odplačevanja vojnih dolgov, se je med obema državama sklenila pogodba tudi glede odplačevanja konsolidacijskega dolga v znesku 2,068,143 funtov šterlingov. Odplačilo tega dolga se bo izvršilo v 15 letih. Obresti bodo 6 odstotne. Ta dolg se bo izplačeval v letnih obrokih in sicer v letih od 1927 do incl. 1931 se bo plačevalo po 150.000 funtov in v letih 1932 do 1941 pa po 240.000 funtov šterlingov letno. VENIZELOS POSEŽE ZOPET V AKTIVNO POLITIKO. Atene, 10. avgusta. Bivši predsednik Venizelos je v včerajšnjih atenskih listih objavil daljšo izjavo, v kateri napada današnjo vlado in v kateri poziva svoje prijatelje in pristaše, naj pripravijo teren za njegov povratek v politično areno. Venizelos hoče nastopiti zopet kot aktivni politik. FRANCOSKA POSADKA V PORENJU BO ZOPET ZNIŽANA. Pariš, 10. avgusta. Včeraj se je vršila važna konferenca med francoskim zunanjim ministrom Briandom, vojnim ministrom Panilevejem in šefom francoskega generalnega štaba Petainom glede znižanja vojaških čet v Porenju. Briand je izjavil, da je francoska vlada pripravljena znižati francosko posadko v Porenju še za nadaljnih tisoč mož, pridružuje pa si pravico, da sama odloči, kdaj naj se to znižanje francoske posadke izvrši. MARJARSKO-ITALIJANSKI PAKT DEFINITIVEN. Rim, 10. avgusta. Madjarski poslanik v Rimu Andrej Hory in italijanski ministrski predsednik B. Mussolini sta izmenjala ratifikacijske listine o italijansko - madjarskem prijateljstvu in arbitražnem paktu. FRAZE ŠPANSKEGA DIKTATORJA. Madrid, 10. avg. Španski diktator Pri-mo de Rivera je izdal oklic na španski narod, v katerem poziva vse dobro misleče državljane, da naj v čimvečjem .številu pristopijo v Unio patriotica. Ta organizacija ni kaka politična stranka, ali organizacija, ki bi predstavljala španski fašizem, temveč le zveza vseh nacionalno čutečih dobrih državljanov španske države, ki žele svoji domovini blagostanje in lepšo bodočnost. PRED DEMISIJO FINSKE VLADE. Helsingifors, 10. avgusta. Finska socialistična stranka je pozvala svoje poslance, da naj ne glasujejo za obrambne kredite. Zato je pričakovati, da bo vlada demisionirala. vttamainm inhis* Kandidatna lista radikakko-dennkratske zajednice. Danes opoldne je bila tri tukajšnjem okrožnem sodišču vložena kandidatna lista združenih radikalov in demokratov, katere nosilec je dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru in znani koroški borec, na katerega glavo je bila za časa koroškega plebiscita z nemške strani razisana visoka nagrada. Kot zastopnik Jugoslovenske Demokratske stranke, katera se v zadnjem času pridno organizira po vsej mariborski oblasti, se nahaja na listi dr. Adolf Pečovnik, prosvetni inšpektor za srednje šole pri velikem županstvu v Mariboru in znan voditelj in organizator državnih uradnikov in nameščencev.. Njegova kandidatura je zlasti posrečena v mestu Mariboru, katero spada k levemu mariborskemu srezu in jo pozdravlja posebno ona inteligenca, ki je stala doslej ob strani in se ni vdeleževala političnega življenja. Z velikim, naravnost presenetljivim navdušenjem, je sprejelo prekmursko, zlasti pa evangeličansko ljudstvo v mursko-soboškem srezu kandidaturo evangeličanskega župnika Franja šoštareca in šolskega voditelja in ljudskega organizatorja Jožefa Džubana, dobra je pa tudi kandidatura ministerijalne-ga uradnika Nemanje Pavloviča in stavbenika Arpada Bačiča v srezu dolnjelandav-skem. Kandidaturo dr. Emila Stefanoviča, bivšega voditelja trboveljega delavstva, je zahtevalo samo delavstvo iz trboveljskih revirjev in mu je tudi namestnika postavilo samo. V celjskem srezu kandidirata Josip Drofenik, posestnik in bivši narodni poslanec, in Andro Pasavec, lekarnar v Celju. Oba sta znana kot odlična javna delavca ne le v svojem kraju, temveč v celem srezu. Kandidaturo dr. Miillerja, koroškega rojaka in narodnega delavca, ki kandidira v onem kosu svoje ožje domovine, k^ je pripadel naši državi, v srezu prevaljskem, bodo pozdravili vsi zavedni Korošci in to tem bolj, ker sta Korošca oba, nosilec liste in srezki kandidat. V srezih Maribor, desni breg, in Konjice kandidirata narodni in kulturni delavec Radivoj Rekar in mladi in agilni železniški delavec Franjo Pirš, ki je M a r i B o r, 8. avgusta. , poleg tega še konjiški rojak; v srezih Gornji Grad-Slovenjgradec in Ormož-Ptuj sta srezka kandidata kmeta Lovrenc Irman in Ivan Kranjc. Namestnik prvega je vodja zemljiške knjige v Celju Bernard Mikuletič, znan iz političnih borb v Marenbergu, kjer je bil glavni nasprotnik SDS in radi tega s strani njenih voditeljev denunciran in preganjan, namestnik drugega pa je posestnik iii bivši učitelj, znan gospodarski strokovnjak Josip Troha iz Zavača. V srezu Šmarje pri Jelšah kandidira rudniški obratovodja iz Rogatca Alojz Osojnik; njegov namestnik je posestnik in gostilničar v Rogaški Slatini Peter Stojisavljevič. Kazen Stojisavljeviča zastopa na listi radikalsko-demokratske zajednice gostilničarje Ivan Robič iz Dravograda, zastopnik trgovcev je pa namestnik kandidata v srezu Maribor, levi breg, in v srezu Ljutomer gornjegradski trgovec Josip Rančigaj. Zastopnik rudarjev je poleg Osojnika namestnik srezkega kandidata v srezih Brežice in Laško trboveljski rudar Ignac Rancinger. Kandidatna lista radikalsko-demokratske zajednice za mariborsko-celjsko volivno okrožje je sploh sestavljena tako, da so na njej zastopani vsi važnejši stanovi. Na listi so trije kmetje; dva sta kandidata vsak v dveh srezih, eden je kandidat v enem srezu. Državnih nameščencev je pet: 1 profesor, 2 učitelja, 1 sodni uradnik in 1 mini-sterijalni uradnik; eden je kandidat v dveh srezih, eden v enem; .ostali so namestniki in sicer po dva namestnika v dveh srezih, eden v enem. Istotako so na listi tudi trije odvetniki: eden je nosilec liste, drugi je kandidat v dveh srezih, tretji v enem srezu. Obrtnike zastopajo: dva gostilničarja in en stavbenik, ki so namestniki kandidatov vsak v enem srezu. Dalje so na listi kot kandidati odnosno namestniki po en rudar, rudniški obratovodja, novinar, duhovnik, trgovec, lekarnar in železniški delavec. Lista (radikalsko-demokratske zajednice, ki je tiskana na zelenem papirju, bo imela peto skrinjico. —M. S — Volima bnrba. Teror proti pašičevcem. Po vrsti vsi pa-šičevski kandidati se silno pritožujejo nad terorjem policijskih oblasti. Njih pritožbe pa nimajo tega efekta, kakor si ga pašičevci žele. Vladni krogi zavračajo njih pritožbe s pripombo, da se pritožujejo vsi poslanci, ki ne bodo več izvoljeni. Velik del javnosti pa se škodoželjno smeji pašičevcem ter jih spominja na teror, ki so ga vršili oni leta 1SČ25. Mnogi pa vidijo v teh pritožbah tudi priznanje slabosti, ker skušajo (pašičevci že sedaj opravičiti svoj voliven poraz — s terorjem. Vprašanje nosilca liste demokratske stranke v Novem Sadu. Čeprav je izvršilni odbor demokratske stranke določil za nosilca demokratske liste v Novem Sadu dr. Ivana Ribarja, bivšega predsednika skupščine, delajo pristaši Pešiča še vedno na tem, da bi bil nosilec liste bivši minister Pečic, intimen prijatelj Ljube Davidoviča. Vsled tega boja se je demokratska stranka v novosadskem okraju že skoro razbila na dva tabora. Skoraj siguren' uspeh demokratske liste je s tem postal sumljiv in Madjari so zaraditega sklenili, da pretrgajo dogovor z demokrati in postavijo svojo listo. Demokrati imajo težave tudi v kraguje-vačkem okraju. Izvršilni odbor je določil za nosilca demokratske liste v kragujevačkem okraju Kosto Timotijeviča. Proti temu sklepu pa je nastopil Miloš Radosavljevič in zahteval, da bo on nosilec ali pa sestavi svojo listo. Timotijevič je nato odpotoval v Kragujevac in skušal doseči sporazum z Radosavljevičem na tej podlagi, da bi Radosavljevič kandidiral v dveh najmočnejših okrajih. Do rsporazuma pa še ni prišlo. Pogajanja med demokrati in Nemci. V Osijek je dospel dr. Kraft, da se pogaja z demokrati za skupen -nastop Nemcev in demokratov. Ker pa je v osiješkem okraju dr. Ribar že izročil svojo listo sodišču in se ta ne more več izpremeniti, se vodijo pogajanja v tej smeri, da bi sprejeli demokrati na svojo listo v novosadskem okraju tudi Nemca iu bi potem Nemci glasovali za demokratsko listo. Neuspeli Nikole Uzuuoviea v Nišu. V nedeljo je priredil v Nišu g. Nikola Uzunovič shod, ki pa je končal precej drugaie, kakor si je zamislil g. Uzunovič. Na shod so prišli namreč tudi pristaši raznih okrajnih kandidatov in so se pričeli ljuto med seboj napadati. Z velikim trudom se je Uzunovi-ču posrečilo pomiriti zborovalce, toda ne za dolgo. Ko je namreč pričel govoriti eden teh okrajnih kandidatov, je nastal tak hrup in vik, da je le malo manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Nato je policija sood razpustila. Ko so šli zborovalci s shoda, je Uzunovičev protikandidat Cvetkovič priredil na improviziranem odru svoj shod. Poslušalci, ki so se v velikem številu zbrali okoli odra, so glasno odobravali Cvetkovičeva izvajanja. — Pravijo, da Uzunovič med potekom svojega shoda ni bil »enchante«. Radičevci nezadovoljni s kandidaturo Švegla. V gorskem kotaru ^ postavilo vodstvo HSS za nosilca liste Slovenca dr. Švegla. Ker pa ga nihče v okraju ne pozna, je nastalo med radičevci veliko nezadovoljstvo z njegovo kandidolturO. Badičevci zahtevajo, da bo kandidat mož, ki ga oni hočejo ter groze, da bodo vsi glasovali za Davidovice-vo demokratsko stranko, če ne bo postavljen drug kandidat. Zlasti bi pritegnil volivce Anton Majmerič, bivši gozdarski inšpektor, ki ga poznajo vsi kmetje. Radičevci pa so nezadovoljni tudi z okrajnim kandi- datom Grgo Hečimovičem. Če ne bo vodstvu HSS uspelo, da svoje pristaše pomiri, potem bi se dosedaj dobre pozicije HSS v mo-druško-riješki županiji zelo poslabšale. Politične vesti. = Shodi in sestanki radisalsko - demokratske zajednice v Prekmurju. V nedeljo 7. t. m. se je vršilo v mursko-suboškem srezu sedem volilnih shodov radikalsko-demokratske zajednice, na katerih sta nastopila srezka kandidata. Vsi ti shodi so bili zelo dobro obiskani. Navzoči so sprejeli kandidate gg. Taškereca in Džubmana z velikim navdušenjem, kar je pokazalo, da zavzema akcijo radikalsko - demokratske zajednice v tem srezu res občeljudski razmah. Istotako se je vršilo v nedeljo tudi več shodov zajednice v srezu dolenjelendavskem. Tudi ti shodi so uspeli v celem obsegu. Izredno veliko navdušenje vlada za zajednico zlasti med madžarskimi volivci, katerih je par tisoč. —M. S. — = »Dalmacja za Pribičeviea«, tako piše esdeesarski tisk. V resnici pa je stvar precej drugačna in stoje esdeesarji v Dalmaciji še mnogo slabše ko v Sloveniji. Tako poroča »Narodni Val« o shodih nosilca esdeesar-ske liste v Dalmaciji, bivšega ministra Gri-sogona, da je priredil Grisogono v sinjskein okraju celo vrsto shodov, od katerih pa se ni nobeden posrečil. Le na enem shodu je zbral Grisogono 20 ljudi, dočiin ga drugje ljudje sploh niso hoteli poslušati. Njegova volivna turneja po sinjskein okraju je torej končala s popolnim neuspehom. Esdeesarski tiska pa piše, kako vsa Dalmacija drvi za SDS. Enajstega septembra bo silovita suša v esdeesarskih skrinjicah dokazala, kako grda laž so bila esdeesarska poročila. =: Gospod Pribičevič v volivni vročici. Prava volivna vročina je zagrabila g. Pribi-čeviča in na svojih shodih govori že take reči, da postaja smešen. Tako je dejal na nekem shodu, da je glavni cilj SLS, da spra- vi ves Balkan pod komando katoliškega Rima. Ves iz sebe je tudi g. Pribičevič, ker ni več v vladi in na javnih shodih se pritožuje, kaka grda nehvaležnost se mu godi, da^ ga more Korošec, ki da je pod Franc Jožefom po telefonu rušil vlade, sedaj njega obtožuje kot antidržaven element. Pred vsem narodom obtožuje Pribičevič beograjsko vlado, da vlada hujše ko Potiorek. — Take in slične neresnosti govori šef stranke. Ni čuda potem, če govore njegovi agitatorji stvari, da se morajo smejati — norci. __ Nov sestanek med Briandom in Strese-mannom. Oficielno poročilo pravi, da je Briand popolnoma ozdravel in da se udeleži zasedanja Sveta Zveze narodov. Komentarji časopisov naglašajo, da se bodo na zasedanju Sveta razpravljala le manj važna vprašanja, da pa je velike važnosti oseben razgovor med zunanjimi ministri. Predvsem pa vlada zanimanje za sestanek med Brian-dom in Stresemannom. PariSki diplomatični krogi so mnenja, da bo sestanek mnogo pripomogel k razbistrenju spornih vpraašnj med Nemčijo in Francijo. Zelo dobro je bila sprejeta v Parizu izjava Stresenianna, ki je izjavil, da se nemška vlada ne bo zmenila za nacionalistične hujskanje gotovih krogov, temveč bo slej ko prej vztrajala na mednarodni politiki sporazuma in pomirjenja. = Posredovalni poskusi med Anglijo in Rusijo. Govor zunanjega komisarja čičerina na zastopnike inozemskega časopisja o obnovitvi diplomatskih stikov ' z Anglijo so vzbudili v politični javnosti veliko komentarjev. Ko je zunanji minister Chamberlain v angleški zbornici izjavil, da je angleška vlada pripravljena diskutirati o eventuelnih ruskih predlogih, je čičerin takoj reagiral na to izjavo in poudaril, da sovjetska vlada dosedaj sicer še ni stavila predlogov, da pa je takoj pripravljena razpravljati o obnovitvi prijateljskih odnošajev ruskega in angleškega naroda. To Cičerinovo izjavo smatrajo v londonskih političnih krogih za notranjepolitičen manever. Niti Chamberlain niti čičerin noče biti prvi, ki bi začel razgovor z drugim. Oba čakata na pogajanja in oba sta pripravljena, da se v imenu vlade pogovarjata za obnovitev diplomatskih od-r.ošajev, toda prvi korak noče storiti nihče. — Sigurno je, da bodo pri eventuelnih po- gajanjih za obnovitev diplomatskih odnošajev med obema državama stopilo na dnevni red tudi vprašanje o komunističnih propagandi. Moskva bo na vsak način morala prenehati s podpiranjem komunistične propagande na Kitajskem in v angleških kolonijah, če hoče, da pride do obnovitve. Priprave za usmrtitev Sacca in Vanzettija. Najvišje sodišče države Massachusett je odklonilo predlog zagovornikov, da bi priznal Saccu in Vanzettiju svobodo po Habeas cor-pus aktu in ravno tako je odklonil prošnjo, da gre za zmotno sodbo. Ravno tako je odklonil sodnik prve instance Thayer zahtevo po odgoditvi usmrtitve in obnovitvi postopanja. (Če bi sodnik Thayer ta predlog sprejel, bi s tem priznal, da je sodil krivično.) Danes poskusi obramba obeh na smrt obsojenih anarhistov zadnje sredstvo, to je ugovor pri zveznemu sodišču radi kršitve ustavnih pravic. (Združene države imajo namreč v državi Massachusett tudi svoje zvezno sodišče.) Če bi zvezno sodišče ugovor odklonilo, kar se smatra za sigurno, potem so vsa sredstva obrambe izčrpana in takoj po polnoči v noči od srede na četrtek bi bila Sacco in Vanzetti na električnem stolu usmrčena. Med tem pa se z vso silo nadaljuje socialistična kampanja po vsem svetu za pomilostitev obeh anarhistov. Tej propagandi so se pridružili tudi drugi ljudje, ki se upirajo zlasti tej grozovitosti, da sta bila Sacco in Vanzetti obsojena že pred šestimi leti in da sta bila v tem času že parkrat prepeljana v celico smrti. Upravičeno pravi kulturni svet, da sta s tem oba anarhista svojo kazen že prestala, tudi če bi bila kriva. In ^ resnici je ta argument močan, da bi moral vplivati tudi v Ameriki, če ne bi prišla ‘ll vmes še kaka druga stvar. Silna socialistična in komunistična kampanja za oprostitev obeh anarhistov je napravila iz pravnega vprašanja politično vprašanje. Usoda obeh na smrt obsojenih anarhistov je postala manj važna od boja med socialisti in kapitalistično vlado. Nesrečno vprašanje prestiža je vedno bolj onemogočalo rešitev obeh Italijanov. Ni se vec vpraševalo, kje je pravica, temveč nastalo je novo vprašanje, kdo je močnejši. Iu v tem je glavni vzrok, če bosta danes ponoči usmrčena Sacco in Vanzetti. K temu momentu je prišel še drug moment, ki je poslabšal stvar za oba anarhista. Po Ameriki so se pričeli atentati in med drugimi tudi atentati, ki so morali ogorčiti vsakogar. Kakšen smisel so imeli n. pi'-atentati na podzemno železnico, kjer se vozijo samo revni ljudje? Tu izvajati pritisk za oprostitev Sacca in Vanzettija je bilo naravnost nesmisel. Enako so morali ogorčiti atentati na cerkve, duhovnike in na privatne hiše in pod vtisom teh glupih in zločinskih atentatov je izgubila akcija za osvoboditev obeh anarhistov silno mnogo na simpatiji pri javnosti. To je tudi ameriška policija krepko izrabila in se predstavila ameriškemu ljudstvu kot čuvarica reda Pr°' ti preobratnim elementom, katerim sta pripadala tudi Sacco in Vanzetti. Še bolj so atentate izrabili kapitalistični listi, ki plašili meščane z grožnjami, kaj da bo, zmagajo socialisti. Anarhistični atentati so bili tako gi'0ZtJ' vita napaka, da so pričeli nekateri ze dol- žiti, da jih je povzročila policija sama. Je sicer pretirano, vendar pa najbolj značilno za efekte, ki so jih povzročili atentati. Usmrtitev Sacca in Vanzettija pa bi bila najbrže preprečena, če bi se akcija za njih osvoboditev posluževala le .legalnih sredstev. Mnogo bolj učinkovit, ko vsi atentati je apel nesrečne matere francoskega pilota Nungesserja, ki je te dni prosila za pomilostitev obeh anarhistov in mnogo več bi zalegla tudi uspešna prošnja Lindbergha, današnjega ljubljenca Amerike. Toda tudi socialisti so bili za prestižno reševanje usode Sacca in Vanzettija in vlsed tega bosta danes ob polnoči morala oba dati svoje življenje. Ljuba D. Jurkovič: SLOVENSKI MARKSISTI V OBRAMBI KAPITALISTIČNE REAKCIJE. (IV. del replike na odgovor marksistov.) Na žalost, kakor vidimo, so boljševiki dosedaj dovršeno rušili, kar se je rušiti dalo, oni so to zaupano jim nalogo izvršili, da je bolje niso mogli: sedaj je Rusija opustošena in gola, ljudstvo je gladno, — Rusija potrebuje pomoči, potrebuje produktov svetovnega kapitalizma in sovjeti to tudi iščejo in razume se, tudi sprejemajo. Pred kratkim je v Ženevi delegat sovjetov zahteval pomoč kapitalizma, govoril je na dolgo in široko o »koeksistenci obeh sistemov,« kar naj bo v obojestransko korist kapitala in proletariata.« Ali ni naravnost značilno, da je na primer eden od skrajne levice komunistične inter-enacionale postal sekretar Htinnesovega koncerna? (V ostalem smo že pri prejšnjem socializmu videli, da so socialistični teoretiki stopili v službo kapitalizma, tako na primer Aifontaine in brata Perfere, čeprav se da njihovo delo razložiti s psihološkimi razlogi. (V. dr. Mirko Kosič: »Osnovi ekonomske politike.«) Le na ta način moremo nekako računati mnoga čudna postopanja in vse neumnosti in kontradikcije, ki jih ti najmodernejši maksi-sti servirajo kot »znanstvene resnice«, pa čeprav vsak izobraženec ve, da marksizem ni nikaka znanost. Oni so brez pravih načel. Njim ni nič sveto. Oni so sposobni za vsako akcijo. Zadostuje že, če vidimo, kako se oni igrajo z vsemi demokratskimi svobod-Ščinami, kakor na primer s^ svobodo tiska, besede in zborovanja, s splošno volilno pra- vico itd. za kar se oni najenergičnejše bore kot za ideale, ki so pogoj vsakega svobodnega življenja. Za te svobodščine se bore oni samo do tedaj, dokler ne dobijo oblasti v svoje roke. Kadar so v prvi vrsti s pomočjo teh svobodščin, dosegli uspehe, tedaj so bili oni prvi, ki so udarili po teh svobodščinah, oni so z naravnost drakonskimi odredbami zadušili te ideale največjih človeških duhov! Te svobodščine so dobre samo tedaj, dokler morejo oni najlažje in najbolj enostavno vršiti svojo propagando, da organizirajo mase in da izvrše vse priprave za revolucijo in za komunistično državo, odnosno družbo, ali bog ve kaj. To so revolucionarna sredstva, ki postajajo nevarna v onem trenutku, ko je revolucija dosegla svoj cilj. Tedaj nastaja potreba diktature in absolutizma, kajti v nasprotnem slučaju bi nastala nevarnost za kontrarevolucijo 1 Njim torej ni do teh svobodščin, temveč do nekaj povsem drugega, do nekaj, kar je tem svobodščinam nasprotno. Radi tega je razumljivo, da nekateri iz takega nastopanja komunistov izvajajo trditve: ako nekatere svobodščine, pa naj Ugledajo še tako lepe, morejo omogočiti kako zlo, je treba te svobodščine enostavno ukiniti, naravnost tako, kakor delajo to komunisti. Če trdijo komunisti, da te svobodščine niso nič absolutnega in svetega, zakaj ne bi trdili tega še drugi? Mogoče je v tem nekaj resnice in da je ravno v tem tudi eden od glavnih vzrokov aktualne obče krize demokracije? To stvar bi bilo treba posebej proučiti, toda to ne spada v okvir tega čianka in se bomo zato povrnili k glavnemu predmetu stvari, o kateri je govor. Iz vseh teh razmotrivanj je jasno kot na dlani, da so komunisti (boljševiki in maksi-sti vseh vrst in struj) v stanju, da napravijo vse in vsako stvar iz prostega razloga, ker so oni v službi slabe stvari! Oni so v stanju, da trdijo vse mogoče, pa čeprav bi bile njihove trditve še tako neosnovane in prazne. Mi se ne bi čudili, če bi slišali tudi tako trditev dan je noč, ker zahteva to interes svetovne revolucije in ker je to v interesu svetovnega proletariata. Gotovo je, da bi fanatične marksistične mase kakemu takemu izreku aplavdirale in ga smatrale za potrjeno resnico! Vse ti misli in razjasnitve so bile potrebne, da bolje razumemo akcijo naših marksistov. Vse to meče naravnost močno bengalično luč na vse njihove ideje in na njihovo akcijo. Avstro-ogrska monarhija je bila država, ki je omogočala nemškemu, avstrijskemu in madžarskemu kapitalizmu oropavanje neorganiziranih narodov, večinoma Slovanov. V trenutku, ko se je pričela pri teh narodih buditi nacionalna zavest, je bila Avstrija obsojena na propast: morala je izg1" ; niti z geografske karte Evrope! Še za ca . vojne je Trocki po pravici dejal: j »Kot konglomerat c e n t r i f u g a 1 n i h n a c i o nalnih skupin predstavlja Avstro-og j i reakcionarnejšo državo v cent u Evrope. ! KSr.t“fb" .»»; tudi da- I se bo evropska vojna še ponovila.« In dolje: j i >Glas zgodovine nam pravi, da gre pot k ! političnemu progresu srednje in jugovzhod- ! ne Evrope preko razvalin Avstro-ogrske monarhije.« Na razvalinah Avstrije, med ostalimi nacionalnimi državami, na temelju pravice samoodločbe narodov — ta ipravica je bila deloma uvaževana — se je organizirala tud} Jugoslavija. (Kraljevina SHS). Tu so se naši' skupaj trije bratski narodi, ki so vsak z»6e imeli svojo lastno razvito nacionalno zavest-Razume se, da so marksisti poskušali tudi dati temu pojavu svoje »znanstveno« t°ln>®a čenje z materialističnega stališča. T8.^0 si()_ primer razlagajo oni, kako je ,na„ venska nacija, kar nas momenta« zanima, na sledeči način: slovcnsko in »Konkurenčna borba m i'insko buržoazijo je ^ in IS7 r.'R"-rT ~ii». K«piJi lem tvorce ■'“‘"J' kon'em 19. stoletji ustvaril >n nvcdcl..v krog historičnih nacij 1,1 _ . niiciio?«' (Tir v'„1-------- tudi slovensko nacijo!« (Dr. Sima Markovič). jfi težko dokazati, da so še druge važne »pobude«, ki so Slovence napravile za nacijo, mnogo važnejših, kakor pa je to samo »konkurenčna borba med nemško in slovensko buržoazijo,« (buržoazijo, ki je ni, kakor smo spoznali pozneje), toda pustimo ob stra-n‘. *e .mai’ksistične »znanstvene« neumnosti. Historično dejstvo je, da so se te tri nacije, odnosno ti trije narodi, opredelili za to, da žive v eni zajedniški državi SHS. Diktirali so to mnogi in raznoliki razlogi psihološke in materialne narave. To opredeljevanje se je izvršilo nekako po globokem narodnem instinktu in to po instnktu najširših ljudskih mas, ki so sankcionirale delo svojih politikov. (Dalje prihodnjič.) Dnevne ZA URADNIŠKE SIROTE. Slovenski del uprave Narodne ženske zveze (Saveza) je že v početku 1. 1917 posredoval, da bi one uradniške sirote, ki so v bivši A v-striji prejemale takozvano milostno pokojnino, prejemale še dalje ta mali pripomoček. Beograjski del uprave je v tem smislu interveniral pri ministrstvu financ, ki je obljubil, da bo poizkušal unesti v proračun za leto 1927-28 primerno vsoto v ta namen. Ko je bil sprejet proračun, te vsote ni^bilo nikjer. Poznavajoč veliko bedo, v kateri žive te uradniške sirote, ki vsled svoje starosti niso več sposobne za delo, je poiskal slovenski del uprave NŽZ drug vir v začasno pomoč. Ob prevzemu Kranjske hranilnice po Oblastnem odobru so dobile naše politične stranke lepe svote za humanitarne namene. Slovenski del uprave se je zato obrnil na stranke s prošnjo, da bi vse skupaj stvorile fond v taki višini — potrebno bi bilo približno 400.000 Din, da bi obresti zadostovale za izplačilo stalnih mesečnih podpor po ^00 Din vsaki izmed sirot. Slovensko žen-stvo, ki je vselej rade volje pomagalo vsem našim humanitarnim ustanovam, je trdno prepričano, da bodo politične stranke ugodile njegovi prošnji. Denar, vložen v fond, bi bil itak čez gotovo dobo let zopet na razpolago strankam, a za to dobo bi njegove obresti resnično odpomogle veliki bedi in bi služile . lepim humanitarnim namenom. Narodna ženska zveza kraljevine SHS. — Zahvala kraljice Marije. »Službene Novinec objavljajo zahvalo kraljice Marije za sožalne brzojavke in sožalna pisma, ki jih je prejela kraljica ob priliki smrti kralja Ferdinanda od vseh strani. —I »Uradni list« št. 84 z dne 8. t. °p" javlja naredbo velikega župana o pobiranju občinskih doklad in taks v občinah mariborske oblasti in naredbo velikega župana mariborske oblasti ,0 pobiranju okrajnih doklad v območju okrajnih zastopov v mariborski oblasti . —»Volilni golaš.« V kavarni neke vasice v Gornji Resavi so našli, kot 'poroča beograjska »Politika, te dni sledeči »volilni« račun: »G. minister: 10 litrov slivovke 100 dinarjev, 8 kav 8 dinarjev, 1 liter močnega žganja 12 dinarjev, 100 litrov piva 800 dinarjev, 21 juh 84 dinarjev, 10 pečenk 120 dinarjev’ 10 golažev 80 dinarjev, kruh 40 dinarjev’ 6 litrov vina 60 dinarjev, 3 steklenice kisle vode 18 dinarjev, 3 sifoni 6 dinarjev, 4 porcije salate 12 dinarjev. Skupaj 1440 dinarjev. — Gg. U. in J.: 46 dinarjev, 4 litre vina 40 dinarjev, 2 steklenici kisle vode 12 dinarjev, razbiti kozarci 30 dinarjev, za šoferje 17 piv 84 dinarjev, obed 42 dinarjev, za pogostitev nekih ljudi v dvorani 104 -dinarjev. Skupaj 1648 dinarjev. — G. J.: 50 litrov piva 400 dinarjev, 2 litra slivovke 20 dinarjev, razbiti kozarci 50 dinarjev, 1 in pol litra slivovke 15 dinarjev, 5 litrov ... 15 dinarjev, 2 malinovca 2 dinarja, 2 kozarca vina 4 dinarje. Skupaj 506 dinarjev. — Glavni prosvetni svet. Glavni prosvetni svet prične koncem tega meseca zopet z delom. S 1. septembrom se prično zopet ■redne seje. . — Postanek brzovlaka št. 1 v Radovljici in brzovlaka št. 609 v Preserju. Pričenši od 10. avgusta t. 1. ima ibrzovlak št. 1, ki odhaja iz Jesenic ob 7. uri 20 minut reden postanek v Radovljici. Odhod iz Radovljice 7. uri 38 minut. Od istega dne dalje ima postanek tudi brzovlak štev. 609, ki odhaja iz Rakeka ob 19. uri 20 minut, v Preserju. Odhod iz Preserja ob 19. uri 8 minut. — Švicarski profesor bo izdal knjigo o turizmu v naši državi. Te dni je prispel s svojega Mučnega potovanja po Dalmaciji in Hrvatskem Primorju profesor na visoki trgovski SOll v Curihu dr. Vetter. Dr. Vetter je izjavil, da priredi po svojem povratku v Curiii posebno izdajo »Handelsblatta«, posvečeno Jugoslaviji, posebno turizmu na'Hrvatskem Primorju in v Dalmaciji. S posebno izdajo »Handelsblatta« hoče dr. Vetter tudi zainteresirati inozemstvo za^ nase pomorsko trgovino. Dr. Vetter odnaša iz naših krajev dobre utise. — Živahen tujski promet v Splitu. V prvem tednu t. m. je prispelo v Split vsega skupaj 887 tujcev. Od teh je bilo 534 oseb iz naše države, 152 iz Češkoslovaške- 61 iz Nemčije, 82 iz Avstrije, 31 iz Madjarske, 7 iz Italije, 5 iz Poljske, 5 iz Rusije, 5 iz Amerike, 3 iz Anglije, 3 pa iz drugih držav. — Propaganda za pospeševanje tujskega prometa na Jadranu. S Sušaka poročajo: Glavni odbor Jadranske Straže izda v sporazumu s savezom za pospeševanje tujskega prometa v nemškem in hrvatskem jeziku pisano knjigo, ki naj služi propagandi za tujski promet na našem Jadranu. 'Knjiga izide pred jesensko sezono. — Hčerka Rudolfa Habsburškega v Spitu. V Splitu se je nudila te dni hčerka pokojnega prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Gizala pl. Windischgriitz. Iz Splita je odpotovala princezinja v Palestino, kjer se nahajata trenutno tudi njeni dve hčerki. — Zgradba monopolskih skladišč na Su-šakti. Uprava državnih monopolov je sklenila, da zgradi na Sušaku velika skladišča za iztovarjanje monopolskih predmetov. Z gradnjo se prične v kratkem. —■ Zgradba carinskih skladišč v Splitu. Generalna direkcija carin je odobrila kredit za zgradbo velikega carinskega skladišča v Splitu. Z gradnjo prično tekom prihodnjega meseca. — Z ljubljanske univerze. Na tehnični fakulteti ljubljanske univerze sta imenovana inž. Viktor Gostiša za rednega, inž. 'Dušan Srnec pa za izrednega profesorja. — Razpisano mesto. iNa državni realni gimnaziji v Murski Soboti je razpisano mesto služitelja (dnevničarja). Prošnje je vlo- žiti do dne 30. avgusta t. 1. pri velikem županu mariborske oblasti. Podrobnosti glej v »Uradnem( listu« št. 84 z dne 8. t. m. — Fašistična fakulteta za politično vedo. Iz Rima poročajo: Oficielno je sklenjena ustanovitev fašistične fakultete za politične znanosti. Fakulteta se ustanovi na univer-ci v Perugi-i. Fakulteta bo izdajala diplome, ki bodo usposabljale absolvente za vstop v upravno službo, za vodilna mesta pri sindikatih in korporacijah ter za diplomatsko in konzularno službo. — Praktična trgovska šola v Zagrebli. Dne 1. septembra se otvori v Zagrebu nova strokovna šola, katere cilj je praktično izpopolnjevanje trgovskih pomočnikov. V šolo se upiše lahko vsak trgovski pomočnik. — Vzorčni velesejm in umet. razstava na Raki. Na Reki je bil otvorjen v ponedeljek vzorčni velesejm. Z velesejmom je združena umetniška razstava. Razstavljena so med drugim tudi dela jugoslovenskih, poljskih, bolgarskih in češkoslovaških umetnikov. — Krvava rodbinska drama srezkega poglavarja. V Banjaluki se je odigrala te dni krvava rodbinska drama, ki je vzbudila veliko senzacijo. Pred kratkim je bil v Banjaluko prestavljen srezki poglavar iBlagoje Markovič. Seboj je pripeljal mlado damo, ki jo je predstavljal kot svojo soprogo. Veliko je bilo presenečenje, ko se je pojavila kmalu nato v Banjaluki prava Markovičeva soproga. Tedaj se je izvedelo, da ima Markovič z mlado damo Jeleno Pejovič, bivšo tipkarico, že dalje časa intimno razmerje ter, da jo je vzel že na svojem prejšnjem službenem mestu, v Maglaju k sebi, nakar so stanovali on, njegova soproga in Jelena skupaj. V Banjaluki je najel za svojo soprogo posebno stanovanje. V soboto je Jelena odpotovala. Tudi soproga srezkega poglavarja bi bila imela ta dan odpotovati. Pred odhodom pa je prišla k svojemu soprogu. Kaj se je med njima odigralo, doslej še ni. bilo mogoče ugotoviti: Našli so ju na hodniku mrtva. Glavar je krvavel iz dveh ran na čelu, njegova soproga pa je bila ustreljena v usta. Med njima je ležal revolver. — Mogoče je, da bo tragedijo razjasnilo pisemce, ki so ga našli med efekti glavarjeve soproge. — Roparski napad na poštni urad v Brodu., Na poštno-brzojavni urad v Brodu na Savi j’e bil izvršen te dni ponoči drzen roparski napad. Okoli 1. ponoči je skočil v dvorano, v kateri je bila zaposlena telefonistka, skozi okno neznan lopov z revolverjem v roki. Telefonistka je jela, dasi ji je lopov zagrozil, da bo streljal, če ne bo tiho, klicati na pomoč. Medtem je stopil v sosedno sobo raznašalec brzojavk. Ko je čul klice: »Na pomoč, razbojniki!«, je pograbil revolver in skočil v telefonsko dvorano. Razbojnik se je zbal, skočil skozi okno in zbežal. Medtem je počil na hodniku pred blagajniško sobo strel. V blagajniški sobi je sedel namreč nočni stražnik blagajne Štefanu;. Nenadoma je začul pred vratmi sumljiv šum. Odprl je vrat# in zaklical: >Kdo je?« Neznan lopov mu je odgovoril: »Stoj — sicer bom streljal!« V .smrtnem strahu je zaloputnil stražnik vrata ter jih zaklenil. Iz jeze je oddal ropar dva strela v vrata. Ena krogla je vrata prebila ter se zarila poleg Štefanica v tla. Telefonistka je telefonirala po policijo. Predno pa je policija prišla, sta razbojnika seveda že brez sledu izginila. Zdi se, da sta imela roparja več sokrivcev, zakaj znano jim je moralo biti, da se je nahajala v poštni blagajni večja vsota denarja. Očividno je hotel eden od roparjev izropati blagajno, dočim bi bil prekinil drugi telefonsko zvezo. Drzni roparski napad je vzbudil v Brodu veliko senzacijo. — Odmetnik, na čigar glavo je bilo razpihano 100.000 ubit. Te dni je bil obveščen sreizki poglavar v Podgorici, da se skriva na planini Kamenik zloglasni odmetnik Dušan Roganovlč, na čigar glavo je bila razpisana nagrada 100.000 Din. Takoj se je napotil na celu čete orožnikov in domačinov na plani-no. Ob 5. zjutraj so Roganovo skrivališče našli. V skrivališču pa so našli tudi Rogano-viča in njegovega tovariša, odmetnika Miho Peroviča. Med razbojnikoma in preganjalci se je razvila ljuta borba, v kateri so se zlasti odlikovali domačini. Po daljšem streljanju so udrli zasledovalci korak za korakom v skrivališče. Roganovič je ležal mrtev na tleh. Videlo pa se je, da se je boril do zadnjega diha. Perovič se je umikal ter so ga dobili končno v ,rqke živega. — 15 leten morilec obsojen na osem let ječe. Te dni se je vršila v Subotici glavna obravnava zoper 15 letnega mizarskega vajenca Štefana Kelesza, ki je umoril in ^oropal svojega 14 letnega prijatelja (Dušana Grbiča. Kelesz je zvabil Grbiča, kot smo poročali, izven mesta, ga zadavil, mu odvzel 1700 Din ter ga vrgel v kanal. Pred sodiščem je Kelesz izjavil, da se ne čuti krivega ter da ne obžaluje svojega dejanja. Obsojen je bil na 8 let ječe. xCišani ukradli dvoje otrok. Iz Osijeka poročajo: V selu Kamletinci je izginilo dvoje otrok. Stariši so takoj sumili, da so otroka ukradli cigani, ki so šli ob kritičnem času skozi vas, zato so sedli v družbi sosedov na vozove ter oddrveli za njimi. V Likovcih so cigane došli ter našli v njihovem vozu pogrešana otroka živa in zdrava. — Samomor iz nesrečne ljubezni. Predvčerajšnjim dopoldne se je ustrelil v svojem stanovanju v Zagrebu tamkajšnji policijski zvaničnik Josip Tiljak. V smrt ga je gnala nesrečna ljubezen. Nesrečno zaljubljen je bil v tri štefice, med njimi v Štefico Vidakovič. Radi katere je izvršil samomor, še ni ugotovljeno. Po prekrokani noči je prišel zjutraj ob 8. uri domov, legel oblečen v posteljo ter počakal, da je njegov sostanovalec odšel. Nato je vstal ter poslal postrežni-co po žganje. Ko se je postrežnica vrnila, ga je našla na postelji sedečega, krvavečega iz strelne rane v sencu. V rolcah je držal revolver ter zaklical prestrašeni postrežni-ci: »Beži, sicer te ustrelim.« Postrežnica je zbežala, nato pa si je pognal Taljak še dve krogli v glavo ter obležal mrtev. Na mizi je ležal ilustrirani list »Svijet«. Pod sliko Šte-fice je napisal Tiljak ginljive poslovilne stile. Pravtako je napisal pod sliko neke druge Štefice v kopalnem kostumu par sentimentalnih verzov, tik pred svojo smrtjo pa se je poslovil Tljak s sledečimi verzi od sveta: »Svijete, svijete divan li si, Tko te samo učit može, Ali bijednik meka srca Ostavit te odmah mora. — Poskusen samomor mladoletnega vlomilca. Eden od mladoletnih vlomilcev, ki sta udrla, kot smo poročali, v nadškofijsko semenišče v Zagrebu ter odnesla 70.000 Din gotovine, se je zapora že naveličal, še pred-no je obsojen. Ko je bil te dni zaslišan, je skočil nenadoma na zaprto okno, razbil z glavo obe šipi ter se hotel vreči na ulico, vendar se mu to ni spričo pričujočnosti duha pričujočega stražnika ni posrečilo. Stražnik je vjel namreč fante v zadnjem trenutku za noge in ga potegnil nazaj v sobo. Pred policijskim poslopjem je stalo več ljudi, ki so gledali strme, kaj se godi ter si stvari niso mogli tolmačiti. — Trdovraten samomorilec. Te dni se je delavec Vinko Kaiser v Mariboru obesil. Ker pa so ga sorodniki rešili, je izpil kmalu nato, ko si je nekoliko opomogel, večjo količino raztopljene sode. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec ter je izven nevarnost. — Bolniška strežnica, ki je prodajala svoje pacijentinje v javne hiše. Na zagrebškem kolodvoru je bil te dni aretiran lastnik javne hiše v Jaški Ljubomir Vučenovič ravno, ko je pričakoval neko 17 letno dekle, ki mu je bilo poslano iz Bjelovara. Dekle je izpovedalo, da je služilo v nekem bjelovarskem hotelu, odkoder je bilo odiano radi spolne bolezni v tamkajšnjo bolnico. Na prigovarjanje bolniške strežnice Marije Varga, ki ji je vročila 50 Din za potne srroške, se je dekle prostovoljno odločilo, da vstopi v Vučenovičevo javno hišo. Varga, ki je pri tem posredovala, je poslala dekhta v Zagreb, kjer se je sestalo z lastnikom javne hiše. Da jo je lažje' spoznal, je držala po dogovoru v roki časopis. Ker pa je zaupala svojo namero med potjo nekemu sopotniku, je prišla stvar na dan. Sopotnik je namrnS aviziral policijo. Aretiran, je Vučenovič izjavil, da je bilo namenjeno dekle za njegovo javno hišo ter da mu je dobavilo bolirška strežnica že dve dekleti, za kar ji je izplačal kot povračilo za vožnjo in provizijo vsega skupaj — 250 Din. Vučenovič bo moral odsedeti najpreje 8 dni policijskega zapora, nato se bo'pa zagovarjal še pred sodiščem. Tudi dekleta so pridržali v zaporu. Zagrebška policija je pozvala bjelovarsko, da naj napravi škandaloznim razmeram v bjelovarski bolnici konec ter ovadi bolniško strežnico Marijo Vargo državnemu pravdništvu. — Nasilen trgovec z dekleti. Policija v Starem Bečeju je izsledila te dni družbo trgovcev z dekleti. En član družbe Fran Schlesinger je že v rokah pravice. Neki policijski stražnik je opazil 'Frana Schlesinger-ja, ki je spremljal dve elegantno opravljeni mladi dekleti proti kolodvoru. Začel je družbo motriti. Ko je Schlesinger to opazil, je krenil z d e vojkama na pokopališče. Policijski stražnik jim je v družbi tovariša sledil. Ko je Schlesinger uvidel, da se stražnikoma zlepa ne bo mogel izmakniti, je pustil devojke na pokopališču, potegnil samokres ter jel na stražnika streljati. Stražnikoma se je posrečilo Schlesingerja razorožiti in aretirati. Dekleti sta izpovedali, da se jima je predstavil Schlesinger kot lastnik cirkusa ter ju pregovoril, da vstopita pri njem v službo, češ da postaneta artistinji, ker sta lepi. Dekleti sta na to pristali ter pobegnili od doma. Schlesinger je priznal, da je hotel prodati dekleti v javno hišo v Som boru.^ Policija je izročila trgovca z dekleti državnemu pravdništvu, devojki pa je poslala domov k starišem. — Dober lov. Iz Splita poročajo: Finančni organi so zasledovali te dni s parnikom ladjo itihotapcev. Pri otoku iMolonatu pri Bioffradu so tihotapce došli. Med financarji in tihotapci se je razvilo kratko, srdito stresanje, končno so se pa tihotapci izkrcali in pobegnili ter prepustili parnik finan carjem, ki so n asu na krovu 31.000 grških cigaret in 270 kg tobaka v vrečah. — Nevaren boj med štirimi lovci in štirinajstimi mrjasci. Te dni se je odigral v gozdu pri Podravskih Podgajcih med štirimi lovci in štirinajstimi mrjasci čuden iboj. Lovci — razven dveh sami nedeljski, med njimi akademični slkar Filkovac — so odšli v gozd, oboroženi z dvocevkami in librami. Nenadoma so zagledali od daleč velikega mrjasca. Ker jih je bilo štiri proti enemu, so ^začeli pogumno streljati, toda mrjascev« koza je bila za šibre predebela, vrhutega mu. je prišlo nakrat na pomoč 13 drugih mrjascev. Tedaj so pokazali lovci pete in se resni na drevesa. Z dreves so streljali dalje, mereč v oči. Tako se jim je res posrečilo, da so enega od mrjasceV ubili. Ko so ostali mrjasci odšli, so čepeli lovci še dolgo na drevesih, dokler se niso čutili končno dovolj varne, nakar so zlezli z dreves, naložili ogromnega mrjasca na avtomobil ter ga odpeljali v Osijek. — Zajec pobegnil s 100 dinarji. Iz Osijeka poročajo: Seljak Ivan Sami ja v selu La-povcu je okopaval vinograd. Pri tem se mu je posrečilo, da je ujel zajca. Privezal ga je z žepnim robcem, v katerem se je nahajala stodinarska novčanica, k drevesu. Med tem ko je Šamija svoje delo nadaljeval, se je zajec odvezal ter z robcem in stodinarskirn bankovcem vred pobegnil. Obupani kmetič je naprosil lovce, da so šli zajca zasledovat. Da bi ga dohili, je pač malo verjetno. — Misteriozna najdba v stanovanju samca. V stanovanju 30-letnega neporočenega trgovca Pavla Gudowskega v Berlinu so našli te dni že razkrajajoče se truplo neznane ženske. Poleg trupla v postelji je ležal mrtev novorojenček. Doslej še ni ugotovljeno, če gre za umor ali pa je žena pri porodu umrla.. Vsekakor pa je Gudovvski iz Berlina izginil. Gudowski je bil preje policijski stražnik. Ko so ga odpustili, si je uredil majhno trgovino. iPoleg trgovine je imel svojo spalnico. — Silno neurje v Gradcu in okolici. Te dni je besnelo nad Gradcem in okolico silno neurje. Odtrgal se je bil oblak. V niže ležeče hiše je udrla voda. Ognjegasci .so imeli dve uri opraviti, predno so izčrpali iz podzemskih stanovanj in kleti vodo. Glavni kolodvor je bil podoben jezeru. Voda je stala na tračnicah 10 cm visoko. Situacija je bila tembolj kritična, ker je udarila v elektrarno strela, vsled česar je bil kolodvor v temi in to baš ob času največjega navala, ko so se vračali izletniki iz okolice v mesto. Ponesrečil ni nikdo. — Rudniška nesreča. Iz Newyorka poročajo: V rudniku v Kentuchy-u se je pripetila te dni katastrofalna eksplozija. 40 rudarjev je bilo zasutih, 4 ubiti, 12 ranjenih. Bati se je, da ni ostal nobeden od zasutih živ. — Krvava rodbinska drama. V Ratiboru v Zgornji Šleziji se je odigrala te dni krvava rodbinska drama. Ravnatelj filijalke nemške banke Schauermir je ubil svojo ženo in svoja dva otroka, od katerih je bilo enemu pet, drugemu pa 10 let. Po izvršenem zločinu je sedel v avtomobil ter drvel z največjo brzino po cesti. Med vožnjo si je pognal kroglo v glavo, nakar se je zaletel avtomobil brez vodnika v neko drevo. Schauermir je obležal na mestu mrtev. Vzrok vsemu temu je bil, da je poneveril Schauermir 80.000 mark ter ga je banka radi tega ovadila. — Nravnostni zločin očeta. Lansko poletje je bil obsojen v Szolnoku tamkajšnji ugledni trgovec Bela Kuhinka na 1 leto težke ječe. Obdolžen je bil, da je posilil v svojem skladišču 16 letno Rozo Bede. Sodba je bilo izrečena na podlagi pričevanja dekleta in trgovčevih dveh vajencev. Te, dni pa je pisala Roza Bede policiji pismo, v katerem javlja, da je Kuhinka nedolžen. Dovolil si je na-pram njej nežnosti, vendar pa ji ni storil nič hudega. Ona in vajenca so izpovedali pred sodiščem krivo, ker jo je prisilil k temu njen oče, ki jo je tudi posilil, pravtako kot je spolno občeval z njenima dvema sestrama. Na podlagi tega pisma je bil oče dekleta, Josef Bede, aretiran. Po več ur trajajočem zaslišanju je mož svoje grehe priznal. Priznal je tudi, da oče njegove hčere ni Kuhinka, temveč on sam. Po nedolžnem obsojenega trgovca so seveda takoj izpustili iz zapora. — Mravlje požrle starko. V neki brazili-janski vasici je umrla neka 701etna žena, Balbina po imenu, te dni nenavadna, a grozne smrti. V spanju jo je napadla ogromna množica velikih mravelj, ki so jo jele neusmiljeno grizti. Slabotna starka se živali ni mogla ubraniti. Ko so udrli po dolgem času v njeno stanovanje sosedje, ki so čuli njeno stokanje, je bilo prepozno. Mravlje so požrle starki že vso kožo. Vse njeno telo je bilo ena sama krvaveča rana, po kateri je lezlo na tisoče in tisoče mravelj. Starka je kmalu nato v strašnih bolečinah umrla. Ljubljana. — Direkcija šum v Ljubljani naznanja, da se je 8. avgusta t. 1. preselila iz Križank v nove uradne prostore na Blei\veisovi cesti štev. 1. 1— 9 generalov prispelo v Ljubljano. Včeraj opoldne je prispelo v Ljubljano 9 generalov, na čelu jim armijski general Ter-zijč. Med generali se nahaja tudi bivši komandant Dravske divizije, armijski general Smiljanovič. 1— Otvoritev kopališča »Kolozija«. Z današnjim dnem se otvori mestno kopališče v Koleziji. Ker je kopališče novo preurejeno hi voda čiščena, se bo vsak Ljubljančan prav rad poslužil ugodne prilike v teh vročih dneh. NAŠI AVIATIKI NA MEDNARODNIH TEKMAH. Dne 14. t. m. se vrče v Curihu velike mednarodne letalske tekme, na katerih bodo zastopane Franeija, Anglija, Amerika, Nemčija, Italija it} Španija, od manjših držav pa le one, ki imajo priznane aviatike. Zato moramo smatrati za veliko čast, da je povabljena k tekmam tudi naša država. Od našega aviati enega kora bodo sodelovali te najboljši letalci, ki so dokazali svojo sposobnost v vojnah. Tako se udeleži tekem pilot-lovec major Turko, eden od naših najboljših lovcev, ki izvaja na svojem mono-place-u tipa Devoile najbolj smele in najbolj nevarne akrobatske vaje. Major Turko je. Tržačan. _Za svoje zasluge v aviatiki je odlikovan z redom Belega orla. Dalje se udeleži tekem poručnik-lovec Vidale, Zagrebčan, čigar letalske sposobnosti so med našimi mladimi avialiki takorekoc prislovične. Tudi on bo nastopal z moiioplace-om tipa Devoitine. 'Poručnik-pilot iPajevič, eden od zmagovalcev pri tekmah aviatikov Male antante, se ho posluževal aparata tipa Bre-guet XIX. — Izvidniki bodo določeni tekom današnjega dne. Imena naših delegatov nam jamčijo, da bodo naše barve dobro zastopane in da se vrnejo naša letala ovenčana s slavo. Naši aviatiki prispejo danes popoldne v Zagreb, kjer ostanejo do jutri opoldne, nakar nadaljujejo potovanje preko Udine in Milana v Curih. _____________________ KRATKE VESTI. Češkoslovaška vlada pripravlja po’ časopisnih vesteh akcijo proti lordu Rothermeru in bo nastopila proti njemu tudi na seji Sveta Zveze narodov ter zahtevala, da Svet obsodi vsako akcijo za revizijo Triananske pogodbe. Nemški monarhisti nočejo nič več. slišati Stran 4. ^oMnaaamHMM. •.«v»sshtmb»' »NARODNI DNEVNIK«, 10. avgusta 1927. Štev. 179. l»n Muf i>IB*»LAW.<^r-. • • * o Hohenzollarjih, temveč se zbirajo sedaj okoli velikega vojvode Braunschweiga, ki ima Viljemovo hčer za ženo. Šef rumunske zemljoradniške stranke Maniu je izjavil, da so pogajanja z liberalno stranko popolnoma pretrgana, ker se njegova stranka zaradi ministrskih stolčkov ne more izneveriti svojim načelom. Trockij se bo po časopisnih vesteh za stalno naselil v Stockholmu, kjer si je kupil hišo. Riccioti Garibaldi bo odpotoval najbrž v Nemčijo, ker mu je poleg Anglije prepovedala tudi Francija bivanje v državi. Šport Waterpolo - tekme: Jug (Dubrovnik) : Bob (Beograd) 5 : 0; Brdnjanin (Beograd) : Ilirija (Ljubljana) 10 : 1. Moštvo Ilirije je bilo utrujeno vsled dolge vožnje. — Jadran (Split) : Gradjanski (Karlovec) 10 : 0. — Semifinale: Gradjanski (Dubrovnik) : Brdja-nine 4 : 2, Jug (Dubrovnik) : Gradjanski (Dubrovnik 7 : 0. Maratonski teki. Pri švedskem maratonske teku v tJpsali je zmagal R. Ohlssohu v 2 : 43 : 35. Od 24 tekmovalcev, ki so startali, jih je samo šest končalo težko dirko. — Angleški maratonski tek se je vršil v Manchestru in prišel kot prvi na cilj favorit Forris v 2 : 48 : 46. — Finski maratonski tek v rammersforsu je končal z zmago Martellinsa, ki je pretolkel 42 km dolgo progo v 2 : 31 : 23. Zgodovina Davisovega pokala. L. 1900 je ustanovil mladi dijak D\vight F. Davis težek srebrn pokal z namenom, da se priredi vsako leto svetovno teniško prvenstvo. Ta tekma, pri kateri ni nikdar mogoče priti v definitivno posest pokala, se vrši tako, da se tisti, ki podleže, izloči iz nadaljnega tekmovanja. Spočetka niso vzbudile te tekme nikakega svetovnega športnega zanimanja, ker so bili udeleženci v prvi vrsti Angleži, Amerikanci in Avstralci. Sele v povojni dobi so postale popularne, tako da se je končno borilo 21 narodov za pokal. Končno se je moralo odločilne boje različnih narodov urediti po conah, da se omogoči primerna izvršitev brez-konkurenčnega igralnega programa. V naslednjem navedemo finalne boje za Davisov pokal: 1. 1900: Amerika—Anglija 5:0,— 1902: Amerika—Anglija 3 : 2 — 1903: Anglija—Amerika 4:1 — 1904: Anglija—Belgija 5 : 0 — 1905: Anglija—Amerika 5 : 0 — 1906: Anglija—Amerika 5 : 0 — 1907: Avstralija—Anglija 3 : 2 — 1908: Avstralija—Amerika 3:2 — 1919: Avstralija—Amerika 5:0 — 1911: Avstralija Amerika 5:0 — 1912: Anglija—Avstraiija 3:2 — 1913: Amerika—Anglija 3:2 — 1914: Avstralija —Amerika 3:2 — 1919: Avstralija—Anglija 4:1 — 1920: Amerika—Avstralija 5 :0 — 1921: Amerika—Japonska 5 : 0 — 1922: Amerika Avstralija 4:1 — 1923: Amerika —Avstralija 4:1 — 1924: Amerika—Avstralija 5:0 — 1925: Amerika—Francija 5 : 0 — 1926: Amerika—Francija 4:1. — V 21 letih je torej zmagala Amerika 10 krat. Za letošnje leto je pa Francija visok favorit. Henry Ford o svojem novem modelu. 30. julija t. 1. je praznoval Henry Ford svoj 64. rojstni dan na ta način, da je dokončal priprave za fabrikacijo svojega novega modela, o čemur bo podal v kratkem podrobna pojasnila. Ford je omenil predstoječi težki boj s svojimi konkurenti, vendar je zanikal, da jih hoče izpodriniti. Ford je izjavil: »Nov Ford konstruiramo tako, da bo odgovarjal današnjemu tipu dobrega avtomobila. V 19 letih smo izdelali 15 milijonov Fordovih vozil po starem modelu in računamo s tem, da bomo v manj kot 19 letih zgradili veliko več kot 15 milijonov vozil novega tipa. To se mogoče zdi čudno, toda ne smemo pozabiti, da je še dosti dežel, kjer veliko rodbin še nima lastnega avtomobila. Ford se je samo smejal, ko so mu povedali, kaj vse se govori o novem modelu. V splošnem je označil vse te govorice kot nepravilne, posebno glede cene. Izrazil se je pa, da bo ravno tako presenetila cena kakor avto. Borze Devize in valute. Ljubljana, 9. avg. Berlin 13.52 — 13.55 (13.535), Curih 1093.5 - 1096.5 (1095), Dunaj 7.9925 — 8.0235 (8.0075), Newyork 56.69 — 56.89 (56.79), Draga 168.2 — 169 (168.6), Trst 308.25 — 310.25 (309.25). Zagreb, 9. avg. Amsterdam 22.78 X22.84, Dunaj 7.99 — 8.02, Berlin 13.52 — 13.55, Italija 308.27 — 310.27, London 275.8 — 276.6, Newyork 56.65 — 56.85, Pariz 222.25 — 224.25, Praga 168.2 ^ 169, Curih 1093.5 — 1096.5, avstr, šilingi 8.005 — 8.035, češkoslovaške krone 166.® — 167.65. Curih, 9. avg. Beograd 9.13, Pariz 20.33, London 25,22, Newyork 518.875, Milan 28.24, Praga 15.39, Dunaj 73.05, Budimpešta 90.55, Berlin 123.43, Bruselj 72.175, Amsterdam 208, Bukarešta 3.22, Sofija 3.75, Atene 6.80. Efekti. Ljubljana, 9. avg. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, iMerkantilna 0 — 90, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče, 135 — 0, Stavbna 56 — 0, Šešir 104 — 0. Ljubljanska blagovna borza (9. t. m.). Les: Zaključena sta bila 2 vagona in to 1 vagon suhih jelovih drv, 1 m dolgih, vezanih v butare po 18, in 1 vagon tramov merkantitnih, od 18-8 — 16.21, fco vagon meja po 280. — Deželni pridelki: Nobenih zaključkov. ŠEST ŽEN JOSEFA SMITHA. Že ipar dni vihrajo raz hiše enega najlepših in najbolj zanimivih mest Zedinjenih držav, mesta Salt lake City, zastave. V cerkvah se vrše slavnostne službe božje, pod milim nebom pa shodi, na katerih razlagajo govorniki ljudskim množicam pomen slavnosti. l'e dni mine sto let, odkar je začul vrli Josef Smith lepega poletnega dne neki glas. Trdno je bil prepričan, da govori ž njim ljubi Bog osebno tako-ler »Ali bi hotel odrešiti človeštvo?« Josef Smith je odgovoril, da je to njegova edina želja. Nato mu je povedal božji glas, da je skrita nedaleč od mesta, kjer stoji, s tajnimi znaki popisana plošča. Na plošči je napisan novi evangelij. Nato je božji glas nenadoma umolknil. Proti nebu se je dvignil oblak dima, kar naj bi značilo, da se je dvignil Bog zopet v nebesa. Smith, ki je bil ležal v postelji, je vstal ter šel ploščo iskat in res je našel ploščo od zlata. Poleg plošče pa so ležala očala iz prav posebnega stekla. Nataknil je očala na nos in takoj je lahko prečital s tajnimi znaki popisano ploščo ter razumel smisel. Sedel je ter naki-sal mormonsko sveto pismo. Ta dan se je rodila nova vera. Beseda »mormon« je hebrejsko - angleška sestavljenka. Mon pomeni v hebrejščini »dober«, more pa v angleščini »več« (bolj). Mormon pomeni torej v slovenščini »boljši«. Kaj mora torej mormon storiti, da postane »boljši«. »Treba je predvsem,« je ukazal Josef Smith »restavrirati zakon, kakršen je bil za časa patriarhov.« Dolžnost vsakega moškega je, da poroči več žen. Mož, ki ima samo eno ženo, inklinira k prevari, ljubosumnosti, špioniranju.Mož, ki bo imel več žen, bo prost teh grehov. Tudi svetopisemsko zapoved: »Množite se kot pesek ob morju bo bolje izpolnjeval. Josep Smith je »šel z dobrim vzgledom naprej« ter je poročil v prav kratkem času kar šest žen, drugo za drugo. Vendar pa ni imel več časa, da bi se bil »razmnožil ko pesek ob morju,« ker so ga vrgli kmalu v ječo. V ječi so ga linčali. Tako je umrl torej kot mučenik. Toda njegov vzgled ni bil zaman. Njegov nauk se je izkazal kot zelo plodovit. Zadostoval je en velik mormon, da je ustvaril 50 majhnih mormonov. Bogat farmer, Davison po imenu je postal pristaš nove vere in ker je imel sedem farem, je poročil sedem žen. Imel je triinšestdeset otrok, med temi dvainštirideset sinov. Ko je ležal na smrtni postelji so njegovi otroci ob njegovi smrtni postelji niti zbrati niso mogli, kajti soba je bila za tak ljudski shod premajhna. Skoraj bi jih bilo treba numerirati, da so prejeli po vrsti očetov zadnji blagoslov. Vsi njegovi sinovi, vrli mormoni, so sledili vzgledu svojega očeta, vsak od njih je poročil pet žen. Imeli so povprečno po petdeset otrok, to je vrglo v desetih letih okoli 2009 majhnih Davisonov. Ustanovili so lastno mesto, Davison - City, mesto, v katerem so se pisali vsi prebivalci od zdravnika do brivca, od župana do cestnega pometača, Davison. V Washingtonu pa so vzbudili mormoni veliko nevoljo. Abraham Lincoln je prepovedal poligamijo pod kaznijo ječe od enega do petih let. Vrhutega je bil izdan pozneje zakon, ki je statuiral konfiskacijo premoženja mormonov. Končno, leta 1890 je izšel zakon, na podlagi katerega se kaznuje vsak mormon, ki se drži tradicije, z dosmrtno ječo. S tem ni preostajalo marmonom nič drugega, kot da se udajo. Sklicali so cerkveni koncil, ki je sklenil, da sme biti vsak mormon istočasno poročen samo z eno ženo, obenem Pa mora skleniti z duušani treh umrlih žen nebeški zakon. Imena nebeških soprog se vpišejo prav tako kot imena živih v matrikule-Poglavarji mormonske cerkve so se Pa sicer izkazali kot vrli trgovci. Vsak mormon mora odstopiti eno desetino svojih dohodkov cerkveni občini. Denar pa se nikakor ne vporabi v kakršnekoli verske namene, temveč se investira v zelo posvetaih podjetjih, kot so elektrarne, cestne železnice, hoteli itd. Na ta način je mesto Salt lake City vzcvetelo ter se razvilo v celo za ameriške razmere neverjetno hitrem času. lija Erenburg: 6 LJubav Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Večerilo se je. Spodaj so zamigljale lučke. Nekdo je, trgajoč harmoniko, polnil vse nebo z babjim, zoprnim jadikovanjem, V tišino je udarilo nekoliko strelov ... — Mogoče je to razvjedka.. .'i Streljajo obsojence... Tudi njega lahko ustrelijo! Kakor fakirjevo zrno je Jeanne z vsako minuto rastla. Prvič je ženski nemir zašel v njeno otročje srce. — Glej, jaz se veselim, da sva se srečala, ne vem pa, če se bova še kdaj videla ... In tedaj je pa nastopil drugi dogodek tega norega dneva, prav tako nepričakovan in skrivnosten, ko nenavadna pomlad sredi zime: ne da bi sama razumela, kaj govori in odkod dobiva take besede, je Jeanne odgovorila : 17 Tajna carska, neuradna policija, organ borbe z revolucijo. (Op. prev.) — Meni se zdi, da ne morem brez vas, Andrej... Rekla je in se je preplašila. On se je pa še vedno smehljal, samo njegove oči, se je zdelo, so še bolj otožno sivele. Zaslišalo se je še nekoliko strelov. Andrej je proti volji nehote prisluhnil, de isto noč bi se on moral prekrasti v Otuze. Jeanne-i ni nič odgovoril. Oba sta molčala. Lučke spodaj so se dvignile in se v jati vrgle v oči. To je bilo že predmestje. — Naprej ne smem, — je rekel Andrej. Rekel je in je, pridržujoč njeno roko, poljubil temno dlan s tisto obupno nežnostjo, ki jo daje človeku samo slutnja velikega mogoče nepopravljivega razstanka. Po obljudeni Italijanski ulici je šla Jeanne hitro domov. Čutila je, da je treba premisliti, premeriti vse to, kar se je z njo zgodilo, pa je kar odkladala to minuto. Naenkrat se je Jeanne pri šumeči kavarni, kjer so se prerivali obli špekulanti, ki so trgovali s funti ali lirami, med njimi se pa smukali, strnivši živote, pobalini s papiroskami in rahat-lukumom18, v največji gneči ustavila. Nihče ji ni nič zaklical. Lahko bi bila šla naprej. Ustavila se je pa vsled kratke, pri-proste misli, ki ji je prišla naenkrat, namesto po zamotanem dolgem procesu razmišljanja, pred katerega je bila postavljena, kakor se ji je zdelo: saj to je ljubav! Papi-rosniki so kričali naprej. Neki Grk je z zanimanjem pogledal na Jeanne-o in ji nekaj rekel. Jeanne ga ni slišala. Ona je stala in se je smehljala. Ta njen duševni mir pa ni bil dolg. Prišle sp druge, polne najhujših skrbi misli, ki vedno pritečejo po velikem in važnem Irenot-ku, kakor zvonenje obiskovalcev po krstu ali pogrebu. Ljubav? To pomeni, da se mora on zaplesti v njeno življenje, da mora on priti v novo rožnato sobico, ki ji bo nekje nadomestila ono, ki jo je pogoltnila Rusija in mora tam ostati dolgo; večno? Ta mili, ampak tuj in kljub vsemu malo strašen človek, pri katerem igrajo ulogo nekakšni »zeleni« in »rdeči«, naj ji bo torej blizu, ko pa-pa, ne, še bližje, ko papa? Jeanne-i je postalo strašno. Na misel ji je prišla beseda, za njo tako divja in nova, pa tako navadno za vse te, ki se mirno sprehajajo po nabrežju, beseda: »mož«. Andrej naj torej postane njen mož? Tako je premišljevala Jeanne. Drugače ona ni mogla misliti. Tako jo je naučila njena pokojna mama, že davno, v majhni hišici na bregu Loire, ko je gladila Jeanne-o po neubogljivih laseh, ki jih je komaj vzdrževal trak: »ko boš zrastla, se omožiš...« Tako so jo učili v inštitutu, ko so ji prigovarjali ob urah zoprnih žesnkih ročnih del: »5e se tega ne naučiš, boš slaba žena.« Tako so ji pripovedovali tudi mile, drobne knjižice v žoltih platnicah: ljubav — poljub — ženin — sreča. Svet Jeanne je bil ozek. V njem bi ne bilo mesta za gore. Zato pa so se v njem zdele naravnost ogromne drobčkane igra-čice na njeni toaletni mizici, ali pa lističi marjetice, na katerih se je lahko ugibalo »ljubi — ne ljubi«. Lahko se je ugibaj0’ pa samo dotlej, dokler ni ljubav v resnici tudi prišla. Ona se namreč ne zmeni za marjetice. V ta tihi svet je bušil Andrej, in zdi se, da je tam nekaj polomil in se zasmejal, velik, v škornjih (papa nosi samo nizke čevlje), strašen, ko Rusija, mil, da bi se zjokala in še popolen deček Andrej! ... (Dalje prih.i Kompletne potrebšžine za Bvit)«, krojaiu, lavijarju ta tapetaike, kakor tudi sukanca, svNo *■ *taau|a v usek barvah, suzanlno, tipka in razno poeta kupita najc®- noiio pri Josip Petelinc-ur Ljubljana, on«m> mi-mi Ne malo! URANIJA Najboliil v materijalu so ivh PLETILNI STROJI to najpopolnujši, vrhu. strofl UVIHIIIIH «•* nemško tehnike. DUBIED NAJNIZJE CENE — tudi na moteCna odplačila jamo pri Josip Petelincu, Ljubljana ob vodi h Usu Prešernovega spomenika. Zahtevajte prospekte! VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. zM Ljubljana nalfineiii in naiokusneJSi namizni kis is vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. ' t—* Telefon štev. 2389. TohnICno In higijanllno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji, pisamai Ljubljana, Runajska cesta SL ta, II. nadstr. Carinsko poirodnlfki In ipedicijikl »GROM LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 1 brzojavkam t „OROM Telefon 24B4. PodruZnlcat Maribor, Jesenico, Rakek. Obavtja vse v to stroko spadajoše posie najhitreje kulantnimi pogoji, spalnih vos S. O. E. se pošiljke. ohepreeae Sirite »Narodni Dnevnik" ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ MALI OGLASI. Za vsako besedo se pl*č* 50 par. Za debelo tiskan, pa Din 1.—. KUPIMO sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana. Proda se ceno uprava M*1*- prodajalka dobra moč v mešan e» blagu, ieli premeni ti m* sto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod šifra »Zanesljiva« Dipl. pravnik želi nastopiti primerno lsužbo. — Cenj. ponudbe pod šifro »Pravnik« na upravo lista. Drva - Čebin Wollova l/n. - Tolci. M Izdajatelj: Aleksander Zelesnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.