GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
štev. 26. — Leto III.
Murska Sobota, 5. julija 1951
Cena 5 din
Pred 22. julijem
— dnevom vstaje
Dne 22. julija bo ves slovenski narod praznoval deseto obletnico oboroženega odpora proti okupatorjem in obenem pričetek nafte revolucije. To je bil tudi glavni vzrok, da je Ljudska skupščina LR Slovenijo na predlog predsednika vlade Mihe Marinka na zadnjem zasedanju soglasno sprejela sklep o razglasitvi 22. julija za narodni praznik Slovenije.
Vsekakor velja 22. julij kot datum, ko se je pričela vstaja majhnega slovenskega naroda, da ga postavimo v vrsto vseh velikih dogodkov, ki so se izvršili leta 1941 v Jugoslaviji. In še več. Po svoji vsebini in po vplivanju na bodočnost pomeni za nas prav toliko in še več kot marčni dogodki, kot hladen prezir okupatorja in ustanovitev Osvobodilne fronte 27. aprila, katere rezultat je 22. julij postal. Medtem, ko pomeni 27. april šele ustanovitev borbene in zmagovite politične organizacije, pomeni 22. julij že vstajo naroda, kar ima vsekakor pomembnejši zgodovinski pomen.
Sicer smo imeli že pred 22. julijem več spopadov z okupatorjem, vendar so bili ti bolj rezultat okupatorjevega terorja, ne pa organiziranega odpora. Sredi julija 1941 pa je Glavno poveljstvo po svojih inštruktorjih in kurirjih poslalo prvim rednim partizanskim edinicam navodila za pričetek oboroženih akcij na dan 22. julija. Posebno težišče teh napadov je bilo na Gorenjskem, kjer so bile partizanske edinice
tedaj najmočnejše in ker je Glavno poveljstvo hotelo preprečiti izseljevanje Slovencev.
Pri tem ne smemo pozabiti, da pomeni 22. julij istočasno borbo za obstoj slovenskega naroda sploh in to proti strahovitim silam okupatorjev, ki so na vsak način hoteli dobiti prosto pot na Jadran, in hoteli Jadran zase. Tako predstavlja 22. julij vsestransko časten zgodovinski datum za slehernega slovenskega človeka, ki se je že tolikokrat moral boriti za obstanek na tej svoji zemlji. Istočasno pa pomeni ta datum tudi prvi resni korak k družbeni revoluciji, za uresničitev davnih želja po odstranitvi izkoriščevalcev in vsega, kar Je v notranjosti države tlačilo delovnega človeka. Potemtakem je dan vstaje  predhodnik vseh naših pridobitev v osvobodilni vojni in po njej.
Vsa Slovenija se že nekaj časa pripravlja na slavnostno praznovanje našega narodnega praznika. Poleg frontovcev so posebno aktivni v tekmovanju na čast dneva vstaje člani Zveze borcev in pripadniki predvojaške vzgoje, ki bodo med drugim na ta dan v spomin padlim žrtvam odkrili tudi več spomenikov in spominskih plošč. Upamo, da tudi v naših obmurskih okrajih ne bomo zaostali in se častno spomnili tega velikega dogodka, posebno še v nafti Murski Soboti, kjer je v teh dneh pred desetimi leti že pričela delovati Stefan Kovačeva skupina.
V soboškem okraju pripravljajo na 22. julij
22. julij bodo delovni ljudje v murskosoboškem okraju praznovali čim bolj slovesno. Mladina izvenarmadne vzgoje in člani ZB bodo v ta namen že 15. julija organizirali svojevrstno partizansko štafeto, ki bo krenila iz Dolnje Lendave po vsem Prekmurju, ter naslednji dan prešla Muro pri Hrastju-Mota v sosednji okraj. Ves čas štafete bodo poedini oddelki, čete in skupine borcev napadale štafeto ter se borile za zastavo, ki bo simbolično prehajala iz rok v roke, kakor se bo pač menjavala bojna sreča. Zastavo bodo na večer istega dne pod stražo shranili na častnem mestu v Murski Soboti, nakar se bo bojni pohod nadaljeval čez Muro v radgonski okraj. V štafetnih bojih in prehodih bo razen domačega prebivalstva sodelovalo nad 350 mladincev in članov ZB.
Z borbeno Štafeto pred praznikom se bomo spomnili herojske borbe našega ljudstva, ki je tudi v Prekmurju splamtela že v prvem letu okupacije. Naše ljudstvo se bo spomnilo Štefana Kovača in vseh onih, revolucionarjev, ki so prvi dvignili plamen upora v Prekmurju, ne, oziraje se na žrtve. Iz teh
žrtev je pozneje vzklila neenaka borba ljudstva, ki si je z lastnimi rokami v terorju, krvi in trpljenju postavljalo temelje lastnega obstoja in svobode.
Na predvečer praznika vstaje 22. julija, predvidevajo v Murski Soboti slavnostno akademijo z govorom o pomenu praznika, po vseh podeželskih krajih in vaseh pa organizirajo krajše programe in kresovanja. V ta namen se pozivajo k sodelovanju vse vaške množične organizacije od LMS, ZB, AFŽ, Gasilcev, OF itd., da takoj organizirajo kresove in se povežejo z domačimi kulturnimi društvi. Na predvečer se naj ljudem prikaže pomen praznika Vstaje v obliki partizanskega pripovedovanja in ljudskega rajanja. To velja še posebej za obmejne kraje in vasi — kresovi povedo vsemu svetu, namreč to, da smo si neodvisnost ustvarili v borbi, in da smo trdno odločeni te pridobitve tudi ohraniti. Naša pot v izgradnji socialistične države gre samo naprej in nihče nas. ne bo od tega odvrnil. Zato pa bo 22. julij praznik mogočne manifestacije ih enotnosti vsega delovnega ljudstva.  -k
Iz Male Nedelje bo odšla patrolna štafeta
Po vseh vaseh ljutomerskega okraja se pripravljajo na praznovanje 22. julija — Dneva vseljudske vstaje v Sloveniji. Organizacijo vseh prireditev in proslav so prevzele krajevne Zveze borcev.
V nedeljo 15. julija bo krenila iz Male Nedelje patrolna štafeta z zastavico proti Ljutomeru. Pot  štafete se deli v tri etape: Mala Nedelja—Cven—Ljutomer, Ljutomer—Žerovinci, Žerovinci— Ivanjkovci—Pavlovski vrh, kjer bodo prevzeli zastavico tekači patrolne štafete ptujskega okraja.
Na poti iz Male Nedelje se ji bodo pri Branoslavci pridružili kolesarji in konjeniki. Tekla bo skozi Lukavce po vseh vaseh Murskega polja na Cven, od tam pa v Ljutomer, kjer jo bo pozdravilo mestno prebivalstvo. Na poti iz Ljutomera jo bo čakalo v Žerovincih nenadno presenečenje. Spoprijela se bo  sovražno posadko v zasedi. Po zmagi nad sovražnikom jo čaka počitek. — V nadaljevanju poti bo imela v Ivanjkovcih opravka z močnim sovražnikom. Sele po zmagi bo nadaljevala pot do Pavlovskega vrha, kjer je njen dokončni cilj.
Pri vseh vojaških akcijah bodo sodelovale enote predvojaške vzgoje, člani Zveze borcev, Bdečega križa, protiletalske zaščite in rezervni oficirji naše Armade.
Na predvečer praznika Slovencev bodo zagoreli kresovi po vseh vrhovih prleškega sveta. Prižgali jih bodo borci in frontovci. Po vseh večjih krajih se obetajo slavnostne akademije z nastopi domačih kulturno-prosvetnih društev. Borci bodo prejeli spomenice in odlikovanja.
Na predvečer bo v Ljutomeru centralna proslava z nastopi sekcij najboljših kulturno-umetniških društev. Ob tej priliki bodo podeljena odlikovanja najvidnejšim udeležencem narodnoosvobodilnega boja. Po proslavi bo
povorka po mestu in zborovanje pred spomenikom padlih borcev, kjer bodo predstavniki množičnih organizacij položili vence.
Po vseh vaseh krasijo žene grobove padlih borcev. Le-te bodo na predvečer obiskali člani množičnih organizacij. Z venci se bodo oddolžili spominu na žrtve NOB. V Ivanjkovcih bo odkritje spominske plošče domačim borcem.
Mladina se pripravlja na taborjenje. Taborila bo v naravi pod šotori vso noč pred velikim praznikom. Na taborjenjih bo ljudsko  rajanje s sodelovanjem godb in vaških harmonikarjev.
ks
V Radgoni se pripravljajo na razstavo lokalnega gospodarstva
V času od 28. julija do 12. avgusta t. l. bo v Radgoni odprta okrajna razstava lokalnega gospodarstva, ki jo organizira obrtna zbornica s pomočjo obrtnikov vseh sektorjev in lokalnih podjetij.
Na razstavi bodo obrtniki razstavljali najboljše izdelke. Vneto se pripravljajo na razstavo tudi lokalna podjetja, ki bodo zastopana predvsem s predmeti domače obrti. Doslej se je prijavilo za sodelovanje 50 obrtnikov, največ kleparjev, šivilj, čevljarjev, kovačev in kolarjev.
Razstavljali bodo v prostorih osnovne šole v Radgoni, kjer imajo na razpolago največ razstavnega prostora.
Ob otvoritvi razstave bo kulturni nastop obrtnikov, ki se bodo predstavili obiskovalcem z dramsko stvaritvijo.
Sovražnik jo pred vrati!
Mnogo se je pisalo o koloradskem hrošču, na mnogih sestankih se je poudarjalo, kako škodo napravi ta škodljivec krompirju, toda kdo bi vse to poslušal. Marsikdo je malomarno zamahnil z roko, češ: »Kaj bi govorili o koloradskem hrošču, saj ga pri nas v Prekmurju ni.« Ni bilo malo tudi funkcionarjev krajevnih odborov in  množičnih organizacij, ki so smatrali množične preglede  krompirja za povsem nepotrebne. Imeli so jih kot za povsem nepotrebne nedeljske izprehode po polju. Toda pretekli teden je kot strela z jasnega neba udarila novica po Prekmurju: »V lendavskem okraju se je pojavil koloradski hrošč!« No, sedaj se je lahko vsakdo, kdor se je hotel, na lastne oči prepričal v okolici Turnišča in Lendave na krompirjevih njivah, da govorjenje o koloradskem hrošču niso prazne hajke, temveč resnica.
Ta odkritja so bila znak, da so kmetje posebno v lendavskem okraju začeli pregledovati krompirišča in so se šele sedaj zavedli nevarnosti, ki jim preti. Tudi kmetovalci v soboškem okraju, ki imajo svoje njive najbliže okuženim predelom v lendavskem okraju, posebno Gančani in Ivanci so takoj skrbno pregledali svoje njive, zasajene s krompirjem. Toda ravno tu moramo poudariti, da nič manjša nevarnost preti našim vasem ob avstrijski meji. Saj je krompir na avstrijski strani ie okužen od koloradskega hrošča. Vsi dosedanji množični pregledi, ki so se vršili ob nedeljah, so bili v veliki večini le formalnega značaja, ker je bilo pač tako zapovedano od »zgoraj«. Da so se posebno letos pregledi zelo malomarno izvrševali, nam dokazuje zadnji množični pregled v murskosoboškem okraju, ko 11 okrajev sploh ni dostavilo poročila o izvršenem množičnem pregledu in se zato lahko trdi, da pregleda tudi niso izvršili. Še bolj žalostno je to dejstvo, če pogledamo, da ravno ti krajevni odbori kot so:
Beltinci, Krog, Černelavci, Noršinci, Murski Črnci, Zenkovci imajo posajenega največ krompirja. Vse to dokazuje, da si krajevni odbori niso povsem na jasnem z nalogami, ki stoje pred njimi. Poleg tega pa se kmetje še danes ne zavedajo škode, ki jo predstavlja koloradski hrošč. Nazorni primer nam daje Dokležovje, kjer se zadnjega pregleda ni udeležilo kar 24 kmetovalcev, med drugimi: Cipot Martin 2, Fras Alojz 22, Lopert Matija 116 in drugi Njim so delali druščino nekateri kmetovalci v Lipovcih, kot: Forjan Karol 51, Horvat Ivan 152, Mesarič Stefan 117 in še nekateri, ki so mislili, da zanje ne velja uredba o zatiranju koloradskega hrošča. Isti slučaj je v KLO Gederovci, kjer je kar 13 gospodarstev »stavkalo«. Temu je pač potrebno narediti konec. Če lepa beseda ne pomaga, pa je treba podvzeti strožje ukrepe in take kršilce najstrožje kaznovati!
Kaj pomeni krompir, je znano vsakemu, saj je krompir marsikje osnovna hrana. Tudi naša zemlja je znana po tem, da bogato rodi okusen krompir. Kaka škoda bi bila za naše gospodarstvo, ako bi koloradski hrošč uničil to dragoceno povrtnino, nam pokaže tale primer: V murskosoboškem okraju je okrog 2800 ha njiv posajenih s krompirjem. Pri povprečni letini znaša pridelek okrog 3400 vagonov. Če vzamemo, da stane kilogram krompirja samo 5 din, znese to 170 milijonov dinarjev! Ni mogoče prikazati v številkah škodo, ki bi jo utrpelo naše gospodarstvo, če pomislimo, da je krompir važna hrana za ljudi in krma živini.
Vidimo, da je zato treba najenergičnejše — dokler je še čas — stopiti v boj proti temu sovražniku našega krompirja. Ravno množični, in to temeljiti množični pregledi so najzanesljivejše sredstvo, da bo ta sovražnik sigurno uničen, kjer koli bi se pojavil. Torej na delo, da obvarujemo in ohranimo naš krompir!
Več pažnje semenski službi...
Brez dvoma je semenska služba v Prekmurju ena izmed glavnih nalog v pospeševanju naprednega kmetijstva, ki je nikakor ne kaže zanemarjati. Letošnja žetev bo to še posebej potrdila — na približno istih površinah zemlje bodo hektarski donosi pri žitaricah in krompirju kaj različni Nižje hektarske donose lahko predvsem pričakujejo oni kmetovalci, ki se trdovratno drže starih degeneriranih sort, ne da bi upoštevali praktične izkušnje drž. posestev Rakičan-Beltinci, ki so za domače razmere vzgojili nove sorte. Beltinska pšenica 831 je priznana po visokih hektarskih donosih in odpornosti po vsem Obmurju.
Da nam ob jesenski setvi ne bo primanjkovalo priznanih semen, bo že sedaj pred žetvijo potrebno skrbno odbrali semenske parcele, ki bodo prišle v poštev za semensko blago. Letos so državna posestva, zadruge in kmetje v murskosoboškem okraju prijavili večje površine semenskih parcel. Žal pa je strokovna komisija, ki se je zadnje tedne mudila na terenu, večji del prijav odvrgla, kar pomeni, da posvečamo semenskim parcelam še vedno vse premalo pažnje. Kot prvovrstno semensko blago je komisija ocenila sledeče površine posameznih kultur: 35 ha krompirja od tega 6,18 ha sorte »ALFA« pod I. klas. (drž. posestvo Rakičan), 15 ha sorte »Merkur« po II. klas, 1,20 ha sorte »Bintnje« pod I. klas., 1,20 ha sorte »Jubelj« pod II. klas. in 5,20 ha iste sorte v III. klas. Razen krompirja so bile priznane kot prvovrstno in drugovrstno semensko blago sledeče površine žitaric: 34 ha ozimne rži »Dreger« pod. I. klas., 4 ha rži iste sorte pod II. klas., 18,20 ha pšenice sorte »Beltinska 831« pod II. klas., 14,50 ha pšenice sorte »Bankuti« pod H. klas., 7 ha ječmena sorte »Peragis« pod III. klas. ter 13,50 ha ovsa sorte »Zlati dež« pod II. klas. Vsa priznana žita in krompir so namenjena izključno za semenske potrebe ter bodo odkupljena od proizvajalcev po višjih cenah. Največje površine priznanih parcel imajo državni posestva, nekaj pa tudi kmečke delovne zadruge in ekonomije, med drugim zadruga Kramarovci, ki ima priznanih 22 ha rži pod I. klas. Za kramarovskimi zadružniki ne zaostajajo ekonomija Domajinci in poedine ravninske zadruge, ki imajo sicer prav dobre posevke, le da ne pridejo v večji meri v poštev za odbrano semensko blago. Od zgoraj navedenih sort krompirja je najbolj prikladna za naše podnebne razmere sorta »Merkur«, ki daje povprečno višje donose kot domače stare sorte, obenem pa zelo dobro prenaša sušo. Sorto »ALFA« smo lotos prvič uvozili v večji količini iz Holandije. Nasadi so izredno lepi in obetajo obilen pridelek, tako da
bomo uvoženo sorto krompirja začeli gojiti na večjih površinah.
Splošna  kmetijska oskrba v Ljutomeru, ki je do nedavnega oskrbovala s semeni in drugimi pripomočki sosednje obmurske okraje, ni v celoti zadovoljila svojim nalogam. Ker ni bilo povezave med splošnimi kmetijskimi zadrugami, ni bilo mogoče kmetovalcem nuditi pravočasno semen, umetnih gnojil, strojev, strojnih delov itd. — Vse to pa je le zaviralo hitrejše pospeševanje kmetijstva. Tako se je primerilo, da Je moral neki zadružnik iz obmejne zadruge Fikšinci 60 km daleč v Ljutomer po en samcat kroglični ležaj, kar jo ustvarilo le nepotrebne stroške. Zakaj v Ljutomer? Lahko bi ležaje imeli tudi v Murski Soboti. Take in podobne pomanjkljivosti so imele občutne posledice v proizvodnji, saj so poedine zadruge v bojazni zaradi prevelikih stroškov za naročeno blago raje zamolčale svoje potrebe — to pa je šlo na škodo proizvodnje. Z reorganizacijo, ko prehaja glavni del oskrbe na splošne kmetijske zadruge, so dane široke možnosti gospodarskega napredka — seveda pod pogojem, če bodo zadružniki tesno sodelovali v vseh organizacijskih vprašanjih od dobave blaga, kreditne službe, pravočasnega osiguranja semen, umetnih gnojil, škropiva, strojev itd. Žal pa dosedanja praksa še vedno kaže, da poedine zadruge vidijo le trgovsko poslovanje, s katerim naj ima oprav-
vek le poslovodja, dočim se za že ustanovljene gospodarske odseke ne zanimajo. In ravno od teh odsekov je odvisno, kako bo v vasi organizirana semenska služba in koliko bodo imeli zadružniki koristi od tega. Okrajna semenska postaja v Murski Soboti bo odslej nudila zadrugam le praktične nasvete, eventuelno tudi pomoč v selektorjih, nabavi in prodaji semen, dočim bodo vse ostale posle zadruge opravljale same, poslužujoč se direktnih stikov z republiško semenarno v Ljubljani. Ker pa vse zadruge vsled šibkega finančnega položaja, neurejenosti prometnih razmer itd., zaenkrat še ne bodo kos vsem tem nalogam, bi bilo priporočljivo, da semensko službo, to je odkup in prodajo priznanih semen prevzamejo le močnejše zadruge v posameznih centrih, ki si lahko pritegnejo vse okoliške zadruge. V doglednem času se predvideva v Murski Soboti ustanovitev trgovine s priznanimi semeni, potom katere bodo zadruge lahko plasirale svoja semena tudi v domačem okraju.
Trenutno se začenja odkup inkarnatke, te so kmetje in zadružniki kontrahirali blizu dva vagona, z dobro organizacijo pa bi se dalo odkupiti neprimerno več. Za nemoteno poslovanje pa sl je potrebno že v tem mesecu zasigurati potrebna skladišča in odgovarjajočo osebje.
Oh, te presnete naše ceste
Zadnje čase o naših cestah res ne vemo mnogo dobrega. Na j več ji reveži, vemo mnogo dobrega. Največji reveži so seveda šoferji, ki si po izredno slabih cestah stresajo drobovje do  mozga. Kar je res, je res! Naše ceste, predvsem glavne, so zadnja leta izredno pomanjkljivo oskrbovane ter zaslužijo vso kritiko. Pri tem se marsikdo vprašuje, kaj
delajo cestarji, ki jih le redko Srečujemo na cestah? Da bi naši bralci dobili pravilno sliko, smo se te dni obrnili na poverjeništvo za lokalni promet v Murski Soboti, ki nam je rade volje stavila na vpogled tele podatke: V murskosoboškem okraju imajo nad 330 km cestnega omrežja, ne računajoč poljskih stezic in vaških poti. Od tega približno polovico oskrbuje republiško podjetje »Cegrad«, ostalo pa oskrbujejo v okrajnem merilu. Na teh cestah je stalno zaposlenih 66 cestarjev in sicer na okrajnih cestah 26, na republiških cestah pa 40 cestarjev. Vzrok, da cestarji niso kos svojim nalogam, je velika obremenjenost, saj odpade na poedinca do 9 km cestnega omrežja, povrh pa cestarji pomagajo pri gradbenih delih, vožnjah gramoza, izkopavanju itd. Vsa ta dela, so n. pr., v stari Jugoslaviji opravljali vaščani, to je domačini, dočim sedaj le, redki KLO pravočasno oskrbujejo ceste z gramozom. Letos so navozili gramoz na vse večje okrajne ceste, razen omrežja, ki je prišel šele pred kratkim pod upravo OLO. To so ceste: Cankova-Gerlinci, Serdiča-Ocinje, M. Sobota-Moščanci, Mlajtinci, Noršinci-Martjanci itd.
lodvorsko cesto bo namreč konec prahu in mlakuž, po katerih si v času daljšega deževja le težko prijadral na cilj. Da dela počasi napredujejo, pa imajo svoj delež tudi frontovci mesta, ki so se spočetka sicer hrabro zagnali na delo, čez par dni pa so jo jadrno popihali, češ »naj še drugi«. Ker pa »teh drugih« ni na spregled, so opustili nadaljnje
Mnogo manj se je naredilo na cestah v rep. merilu, kjer so se zadovoljili le s poedinimi krajevnimi deli, dočim so glavne ceste, n. pr. cesta Rakičan-Beltinci, še vedno v zelo zapuščenem stanju ter zahtevajo nujnega popravila. Med letošnjimi deli podjetja »Cegrad« je gotovo najpomembnejše tlakovanje Kolodvorske ulice in avtobusne postaje v Murski Soboti. Dela sicer po polžje napredujejo, kljub temu pa so Sobočanci kar dobre volje. S tlakovano Kosklepe o prostovoljnem delu. Med največjimi deli v merilu OLO pa je gradnja ceste Mačkovci-Šalovci — gradnja se vleče že iz prvih povojnih let. Letos je v. pomladanskih mesecih ponovno oživelo, gradbišče. Najbolj so se potrudili frontovci, iz sosednjih vasi: Kuštanovci, Prosečka ves, Dankovci, Mačkovci. Menda so odnesli prvo mesto Kuštanovci, ki so žrtvovali največ delovnih dni. Dela vsled deževja in poljskih del ponovno stoje. Nekaj krivde leži tudi v malomarnosti vaških odborov Fronte. Nova  cesta bo spajala goričke predele z Mursko Soboto ter ima velik gospodarski pomen že vsled tega, ker bo dosedanja pot skrajšana za 11 kilometrov. Največja dela, ki bo jih treba premostiti, so izkop 300 m tunela ter prekop grička v dolžini 70 m. V doglednem času predvidevajo gradnjo mostu v Slavečih. Tako je z našimi cestami. Težave na vsakem koraku! Žal pa največje težave ustvarjajo poedini KLO, ki jim je le malo mar za okoliško cestno omrežje. Letos so bili KLO konkretno zadolženi za navažanje gramoza, vendar so le redki resno pričeli z delom.	-k-
Priprave za tlakovanje avtobusne postaje v Murski Soboti
Prejeli smo pritožbo predsednika KLO dolnjelendavskega okraja, da prejemajo KLO premalo pomoči pri zatiranju koloradskega hrošča. Tako je KLO v Turnišču prejel samo nekaj okrožnic in škropivo brez navodil. Upamo, da bodo merodajni na OLO Dolnja Lendava to površnost popravili.
Uredništvo
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 5. julija1951
V Koreji vse kaže na premirje
Malikov predlog oziroma diplomatska dejavnost med zastopniki  zapadnega in vzhodnega sveta, je ta teden že toliko napredovala, da je vrhovni poveljnik sil Združenih narodov na Koreji, ameriški general Ridgway že pozval severnokorejskega poveljnika k razgovorom za pomiritev. General Ridgway je sporočil pogoje ameriške vlade in petnajstih držav, ki imajo svoje čete na Koreji, ter predlagal naj bi bila pogajanja v vonsanskem pristanišču na danski sanitetni ladji. Predlog Združenih narodov poudarja prenehanje sovražnosti, ustvaritev 32 km širokega razorožitvenega pasa ter zagotovila, da nobena od strank ne bo pošiljala na Korejo kakršnih koli vojaških čet ali potrebščin, da se zamenjajo vojni ujetniki in da se ustanovi mednarodna komisija, ki bo končno rešila vsa politična vprašanja Koreje.
Vrhovni poveljnik severno-korejske armade general Kir Ir Sen in poveljnik kitajskih »prostovoljcev« general
Pong Dej Laj sta načelno pristala na pogajanja in sicer naj bi se ta vršila v Kesongu ob 38. vzporedniku in ne v Vonsanu ter naj bi se pričela med 10. in 14. julijem.
Zapadni politični krogi so sicer zadovoljni z odgovori, vendar se drže precej  rezervirano, ker še računajo na kakšno ozadje tega predloga o pomiritvi in odlašanja pričetka pogajanj. Če se bodo stvari razvijale tako naprej, lahko vendarle pričakujemo že prihodnji teden na ustavitev klanja na Koreji.
Ves čas, kar diši po premirju, ni bilo v Koreji na bojišču kakih posebnih dogodkov. V prvih dneh tega tedna so le narastle borbe za obmejni Kesong, kjer naj bi bila mirovna pogajanja, ker bi si ga vsako poveljstvo rado priborilo zase. Američani še vedno bombardirajo položaje v severni Koreji, Kitajci in Severnokorejci pa še tudi zbirajo nove vojaške sile.
Perzijski spor še vedno v ospredju svetovne pozornosti
Anglo-perzijski spor zaradi nacionalizacije nafte je dobil zadnji teden še večjo ostrino. Sedaj ta primer na pritožbo britanske vlade obravnavi mednarodno sodišče v Haagu na Nizozemskem, vendar Perzijci trdijo, da mednarodno sodišče ni pristojno za reševanje spora.
Perzijske oblasti so na stanovanju direktorja anglo-perzijske družbe našle več važnih dokumentov, med drugim tudi dokumente o podpiranju in vzdrževanju več časopisov od te družbe. Rafinerija v Abadanu še vedno dela in bo delala verjetno še nekaj dni. V abadanskem pristanišču sedaj kroži angleška križarka, okoli nje pa perzijske vojne ladje. Sedaj se še ne ve, ali bodo angleški strokovnjaki zares’ zapustili službo oziroma odklonili službo v novi perzijski družbi. V tem slučaju bodo Perzijci najeli nove strokovnjake v Zapadni Nemčiji, Italiji in drugod. Perzijska vlada se sedaj že tudi pogaja s SZ glede izplačila 11 ton zlata, ki ga SZ dolguje Perziji iz druge svetovne vojne. Pogajanja dobro napredujejo in vse kaže, da si bo Sovjetska zveza na vsak način prizadevala se uveljaviti v Perziji in na njenih naftnih poljih.
Žene morajo biti enako plačane kot moški
Na zasedanju Mednarodne organizacije za delo v Ženevi v Švici so prejšnji teden sprejeli sklep, da morajo biti žene za enako delo tudi enako plačane kot moški.
Na isti konferenci so med drugim tudi mnogo razpravljali o soudeležbi delavcev pri upravljanju podjetij, kot je to dala primer Jugoslavija s svojimi delavskimi sveti.
Prvo žrebanje obveznic Drugega ljudskega posojila
Dne  30. junija je bilo v Beogradu prvo žrebanje Drugega ljudskega posojila. Glavni dobitek 100.000 din je dobila obveznica s številko 99 serije 3265. Dva dobitka po 50.000 din sta dobili obveznici serije 644 in 4759 s številko 84. Razen tega je bilo izžrebanih več dobitkov po 10.000 din, dobitke po 2.000 din pa so zadele številke 81, 595,665, 135 in 691 vseh serij. Razen naštetih je bilo izžrebanih še 50 številk vseh serij, ki so bile s tem amortizirane.

Poslaništvi Kanade in Jugoslavije povzdignjeni na stopnjo ambasade
Po sporazumu obeh vlad v Beogradu in Ottawi bosta poslaništvo Kanade v Beogradu in naše v Ottawi povišani v stopnje ambasade.
Z radijskimi valovi bodo vodili letalske modele
Štirje modelarji beograjskega aerokluba so izdelali originalno napravo za vodenje letalskih modelov s pomočjo radijskih valov. V svoj model so vgradili sprejemnik, za valove, s katerimi lahko modelarji sami usmerjajo svoje modele v zraku. To je prvi primer v zgodovini našega letalskega modelarstva, da je uspela ideja voditi letalske modele s pomočjo radijskih valov.
Društvo Švica—Jugoslavija
V Švici so ustanovili društvo, ki naj bi pospeševalo prijateljske in kulturne stike z Jugoslavijo. Na ustanovnem zboru v Zürichu so bile mnoge pomembne osebnosti. Za predsednika novega društva je bil izvoljen profesor visoke šole v Zürichu dr. Jaroslav Ružička, za podpredsednika pa Henry de Zieger, predsednik društva švicarskih književnikov.
Slovenski mladinci na delovni  akciji v Avstriji
V Avstrijo je odpotovala skupina 10 slovenskih mladincev, ki bodo sodelovali pri obnovi od snežnih plazov porušene turistične vasi Heiligenblut. Pozneje bo odšla v Avstrijo še ena skupina mladincev, avstrijski mladinci pa bodo prišli k nam na gradnjo mladinske proge Doboj-Banjaluka.
Jugoslovanski paviljon  v Trstu dobro obiskan
Jugoslovanski paviljon na tržaškem velesejmu so zadnje dni poleg številnih posetnikov, obiskali tudi poveljnik anglo-ameriške cone, general Winterton, nekateri italijanski ministri, ter visoki gostje iz Avstrije in Švice.
Madžarska zahteva odpoklic treh ameriških diplomatov
Madžarska vlada je v ponedeljek zahtevala odpoklic treh ameriških diplomatov, ki niso zaželjeni v Madžarski.
ZDA bodo še naprej izvajale: oborožitveni program
Ameriški gospodarski činitelj Johnson je v senatnem odboru dejal, da ameriška vlada ne  bo odstopila od oborožitvenega programa, četudi bi bil na Koreji sklenjen mir. Johnson je izjavil, da davkov v znesku 10 milijard zato ne bodo zmanjšali, ker si morajo ZDA ustvariti dovolj močno armado, ki se bo lahko uprla slehernemu napadalcu.
Letalska nesreča na progi Zagreb—Reka
Prejšnji petek je na poletu med Zagrebom in Reko strmoglavilo naše letalo, pri čemer je izgubila življenje posadka in 12 potnikov. Komisija je ugotovila, da je prišlo do nesreče zaradi naglega poslabšanja vremenskih razmer.
Poskus državnega udara v Siamu
V Siamu v Zadnji Indiji so uporniki ugrabili ministrskega predsednika - in hoteli postaviti na oblast generala Luana. Vnela se je huda enodnevna, borba, v kateri so morali uporniki kloniti.
Tifus v Spodnji Avstriji
Iz Spodnje Avstrije poročajo, da se je tam v več krajih pojavil tifus. Epidemija traja že nekaj časa in je zahtevala že šest smrtnih žrtev, 325 oseb pa je v bolnicah.
Žganje jih je zamikalo...
V preteklem tednu, sta se znašla pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti, poljska delavca Horvat Ivan in Roudi Rudolf, oba doma iz Otovec. Obtožnica jima je očitala, da sta v noči 18. maja t.1. nasilno vdrla v hišo Breitenberger Marije v Kuštanovcih ter jo okradla za več predmetov v skupni vrednosti 8500 dinarjev. Obtoženca sta svoj tatinski načrt izpeljala tako, da se je Horvat, potem ko je s silo odtrgal deske pri oknu, splazil v poslopje, od tam pa v kuhinjo, kjer je najprvo naletel na štiri slatinske steklenke žganja, kar je spretno podal »pajdašu« skozi okno, ki je med tem stražil pred hišo. S Horvatom je še izginilo 2500 dinarjev gotovine, dve ženski obleki in en par delavskih čevljev. Obtoženca sta sprva odločno zanikala vsako krivdo, češ da sta bila omenjenega večera vinjena. Pod težo dokazov, — predvsem pa po izpovedi oškodovane Breitenberger Marije, ju je sodišče spoznalo za kriva. Obtoženca, sta namreč že pred storjenim vlomom, zahtevala od Breitenbergerjeve, naj takoj odpre vrata, kar pa omenjena vsled groženj ni storila, temveč je nasilno pobegnila skozi okno k
sosedom, iskat pomoči. Ker pomoči ni bilo, se je sama vrnila ter z neposredne bližine 30 metrov opazovala tatinski posel obtožencev, ki sta si ravno podajala steklenice z žganjem. Pod težo dokazov, je sodiše izreklo pravično kazen: Horvat Ivan je prejel 1 leto in 6 mesecev zapora s prisilnim delom, Roudi Rudolf pa 1 leto in tri mesece zapora s prisilnim delom, kar ju bo verjetno za vselej spametovalo.
Smrtna nesreča v Črnelavcih
V soboto popoldne so bili zadnji skoki padalcev na travniku pri Černelavcih. Ker je bil veter precej močan, je padalce zanašalo dalje kot pa je bilo preračunano. Tako je eden pristal na strehi, a eden je padel na žico električnega toka. Ker je doskočil na žico po padalskih  pravilih, jo je samo utrgal in srečno pristal na zemlji. Med gledalci je bila tudi 14-leta ciganka. iz naselja Pušča pri Soboti. Ta je zaradi nepažnje prijela za žico in tok jo je takoj ubil.
Požar na Krajini
V noči od torka na sredo je zajel požar gospodarska poslopja in hišo kmeta druge skupine Kuzma Antona v Krajni. Ker v vasi ni telefona, je bilo težko dovolj hitro obvestiti najbližje gasilske čete in društva, tako da je požar uničil vsa poslopja, čeprav so prispele na mesto požara štiri Skupine gasilcev s štirimi brizgalkami. Sodelovali so gasilci iz Gederovec, Krajne, Skakovec in Sodišinec. Ker hiša ni bila zavarovana, je škoda velika in bo pogorelec lahko poslopje obnovil le s pomočjo sovaščanov, ki so mu pripravljeni v nesreči pomagati. Domačini sodijo, da je požar povzročen namerno, verjetno z namenom, da se povzroči zmeda, ki bi koristila nepoštenim.
Pa sta se streznila!
V noči 9. junija ob 3. Uri zjutraj se je zgodil na ljutomerskih ulicah tragien dogodek. Žrtvi sta bila Topolinjak Franc in Pušenjak Bojan, ljutomerska prebivalca. Ljudska milica ju je do iztreznitve pridržala v svojih zaporih. Zakaj?
Pretepala sta se po ljutomerskih ulicah. S kričanjem sta budila mlado in staro. Prava napoved vojne miroljubnim Ljutomerčanom, ki si želijo nočnega počitka, brez cestnih razgrajačev. Zlasti materam sta se zamerila!
Na notranjem odseku so kaznovali Topolinjaka s 3000 dinarji, Pušenjaka pa z 2500 dinarji denarne kazni,         -ks-
Kaj potem, če samo trije vladajo?
V	ivanjkovskem krajevnem ljudskem odboru je marsikaj narobe. Vsaj volivci tako govorijo. Tare jih namreč več nadlog, med njimi tudi takšne, ki hromijo delo krajevne oblasti.
Pred kratkim so še v Ivanjkovcih upravljali dvoje krajevnih podjetij: gostilno in mlin, ki je bil zaplenjen Vaupotiču. In zdaj? Bližajo se k njihovi likvidaciji. Kje so vzroki, da stopajo v krajevnem gospodarstvu nazaj?
V	krajevni gostilni poznajo vse drugo, kot pa vljudno postrežbo. Če si gost naroči vinsko kapljico, dobi ponavadi sumljivo pijačo s prozorno barvo. Pred dnevi so točili šmarnično mešanico po 160 dinarjev za liter. Seveda so jim kontrolni organi visoke cene nekoliko znižali, obenem pa tudi poiskali krivca, ki se bo moral zagovarjati. Cene alkoholnim pijačam je določal operativni voditelj tov. Kociper, ki je stremel za prekomernim dobičkom v škodo potrošnikov. Tudi sam si ga je večkrat privoščil, ko je v »uradnih« urah popival v gostilni. Ni ga motilo čakanje volivcev v prostorih KLO, kateremu predseduje. Sprijaznil se je z alkoholom, zato je večkrat zanemarjal službeno dolžnost, skratka pozabil je na zaupanje volivcev. Povejmo še to, da je Kociper večkrat opijanjen v gostilni zaspal, ali pa je prenesel ta posel na sedež ivanjkovske pošte, kjer je našel ob službujoči ženi zlate urice sladkega spanja. Večkrat je v gostilni zmanjkalo kapljice, plačana Poslovodkinja pa je s prekrižanimi rokami počivala. Zdaj lahko razumemo, zakaj ni bilo v gostilni zaželenega prometa. 
Za svoje opravilo dobiva tov. Kociper 3800 dinarjev mesečne plače, poleg raznih nagrad, ki mu mimogrede zdrknejo v žep. Rekli boste, da si plače ni docela zaslužil. Niste sami, takšnega mišljenja so tudi uslužbenci na ivanjkovskem KLO, ki so zadovoljni z manjšimi plačami, čeprav več delajo in se trudijo po terenu.  Predsednik Kociper je tudi blagajnik v krajevnem ljudskem odboru. V skrbi za svoj žep pozablja na sotovariše, ki še za letošnje leto niso sprejeli otroških doklad in izplačila potnih stroškov. Zdaj v juniju čakajo, da se bo tov. Kociper spomnil na njihove otroke.
O svoji gostilni Ivanjkovčani mnogo šušljajo. Ne toliko zaradi postrežbe, temveč o čudni »morali«, ki je zavladala njenimi stanovalcem, »Divji« zakon je na dnevnem redu. Špacapan in njegova žena Angela (sedaj Poslovodkinja gostilne) živita ločeno zakonsko življenje, čeprav ju veže v zakonu rojen otrok. Angelin mož je poiskal zavetje pri drugi ženski, sama pa pravkar pričakuje prvega nezakonskega otroka. Vsi štirje ljubimci se med seboj razumejo, kar je siguren znak, da med zakoncema Špacapan ni obstojala potreba po ločenem zakonskem življenju. 
Navzlic raznim govoricam, ki so razširjene po vaški soseski, pa se tov. Kociper ni zmenil za posledice, ki nastajajo v izigravanju zakonske zveze, niti ni tega storil KLO kot celota. No, pozabil je spet na vaščane, ki očitno zahtevajo zaščito, nezakonskih otrok obeh Špacapanovih. Zahtevajo celo, da zakonca vskladita svoje življenje z zakonskimi določili, ki prepovedujejo »divje« zakone. Dozdevno se tov. Kociper za takšen predlog ni ogreval, ker se je prerad pazdašil z družbico v gostilni, kamor ga je vabila vinska kapljica.
Tudi o mlinu smo že pisali. Štiri me-
sece je miroval po želji ljudi na KLO, ki se za stvar niso zanimali. Ljudje pa niso bili zadovoljni s takšnim početjem ter so zahtevali, da se ga spravi v pogon. Nevoljni so bili zlasti zadružniki, ki so morali z žitom mimo pokvarjenega mlina v več kilometrov oddaljeni kraj. Zanje se je zavzelo upravno vodstvo VOZ v Vinskih vrhovih, ki je pred dnevi prevzelo mlin v svoje upravljanje. Kmalu bo napočil čas, ko se bodo spet zavrtela mlinska kolesa, sporazumevajo pa se tudi o prevzemu ivanjkovske krajevne gostilne. Takšen bo torej konec ivanjkovskega lokalnega gospodarstva, ki mu  je načeloval tov. Kociper.
V ivanjkovsko kroniko zadnjih dogodkov sodi tudi početje Petovarjeve Danice, ki si je v preteklem mesecu privoščila 100 litrov zadružnega vina. Iznajdljivka je računala na izvoz vina v dalmatinske kraje, kjer naj bi ga zamenjala za jedilno olje. Pa se je bridko uštela, ker so jo budni zadružniki opazovali, ko ga je v vedrih odnašala iz kleti. Pomislite! To je počela pri belem dnevu, s ključem od kletnih vrat, ki ga je odnesla iz zadružne pisarne.
Taista tovarišica je zaposlena kot »nedolžna« administratorka v ivanjkovski zadrugi. Roka roko umiva! Za osem
ur pisarjenja ji priznajo delovni dan, ki ga zadružniki od ranega jutra do poznega večera le stežka dosežejo. Še nekaj. Danica in njen oče imata glavno besedo v zadrugi! Tisto, kar doma »skuhata«, navadno premeljejo na sejah upravnega odbora in sprejmejo za sklep. Izurjena sta torej v. odkritem vmešavanju v posle voljenih članov upravnega odbora, ki navadno klonejo pred bivšim poslancem Petovarjem. Ta nekdanji posestnik 35 ha zemlje, bivši trgovec, poštni upravnik itd. je zdaj blagajnik zadruge, čeprav ni izvoljen član upravnega odbora. Ali ne bi bilo prav, če bi zaupali ta posel voljenemu članu zadružnega vodstva? Dal Petovar nosi hlače v ivanjkovski zadrugi. Še več! Njegov nekdanji oskrbnik mu dovoli sestavljati poročila, ki jih potem kot predsednik zadruge daje zadružnikom. Povsem verjetno je Petovarjevo maslo tudi sklep upravnega odbora, s 
katerim je dodeljena njiva Špacapanovi poslovodkinji gostilne in nezadružnici, ki redno prejema živilske nakaznice. Menda so spet skozi prste pogledali! Oškodovana je zadružnica Petek Marija, kateri so letos določili ohišnico nekje v Mihajlovcih, vzeli pa so ji njivo, katero zdaj obdeluje Špacapanova. Ali je to prav?	ks
Tako je zgledala povodenj v lendavskem okraju
Povodenj v Prekmurju, ki je bila lani in v letošnjem letu, je napravila škode za okroglo 180 milijonov din na obdelanih površinah, travnikih in na gospodarskih poslopjih.
Slika nam prav lepo pove, kakšna je bila vas Benica ob času najhuje ših nalivov, ko je potok Ledava zapustil svojo strugo. 
Pest... potem pa kazen!
Slekovec Bernarda iz Drakovec št. 101 je vročekrvna ženska. V svojem življenju rada uporablja pest. Pred kratkim je pretepla svojo oskrbovanko, ki ni popolnoma pri zdravi pameti.
Bernardino početje je obsojanja vredno. Tembolj zaradi tega, ker ji je oskrbovanka zapustila malo posestvo z vsem premoženjem pod pogojem, da bo imela pri hiši dosmrtno oskrbo. Kako skrbi Bernarda za ubogo žensko, vidimo iz gornjega primera, pa tudi na oskrbovančinem oslabelem telesu, kateremu Bernarda ne privošči hrane in okrepčila.
Plačilo 2000 dinarjev je primerna kazen za vročekrvno Bernardo. -ks-
Se zadnji napor - in elektrika bo tu
Elektrika v ljutomerskem okraju ni novost.  V ravninskih predelih okrog Mure jo poznajo že desetletja. Drugače pa je v vinorodnih predelih — tu še vedno svetijo brlivke. Bivšim lastnikom vinogradov pač ni šlo za to, da bi elektrificirali svoje viničarije. Šele po osvoboditvi, ko so se viničarji združili v zadruge, so tudi v teh predelih začeli resno misliti na elektrifikacijo. Ker jih je ljudska oblast podprla v materialu, so že prva leta po osvoboditvi dobili električno luč nekateri vrhovi okrog Železnih dveri, Jeruzalema itd.
Vsled pomanjkanja materiala so dela nekaj let zastala, lani pa je vprašanje nadaljnje elektrifikacije ostalih predelov ponovno stopilo v ospredje. Po načrtih bi naj dela zajela vrh Presiko, Pristavo, večji del Globoke, Nunsko grabo, Kog-Kerenčič, Sv.. Miklavž ter nekaj predelov na hrvaški strani. Napeljava elektrike v te vinogradniške predele ima večji gospodarski pomen — saj bodo dobile luč in ceneno pogonsko sredstvo kar tri največje zadruge v okraju: Stročja vas, Presika in Kerenčič-Kog. Zadruga Stročja vas bo elektrificirala večje goveje hleve, dočim bodo v vinogradniških zadrugah uporabljali električno energijo za druge namene kot n. pr. pogon strojev ob času trgatve itd. V doglednem času pa bo elektrika izpodrinila sedanji način ročne obdelave vinogradov, ki je prvič počasen, drugič pa zahteva večjih stroškov.
Za elektrifikacijo so se zavzeli tudi na OLO v Ljutomeru, kjer so obljubili del materiala ter denarni prispevek nad 470 tisoč dinarjev. Več pa so graditelji upali zbrati s krajevnimi prispevki, kar pa po dosedanjih podatkih ne kaže najboljše slike. Ponekod se kljubovalno upirajo vsakim žrtvam računajoč, da bo državi dala vse. Tako mnenje poedincev je zgrešeno — naloga množičnih organizacij je, da razkrinka take primere špekulantov, ki bi elektriko sicer radi imeli, a prispevali ničesar. Sorazmerno največ so prispevali zadružniki VINOZ Kog-Kerenčič, kjer so zbrali nad 150.000 din ter doslej
žrtvovali pri delu nad 1300 prostovoljnih delovnih ur. Sosednje zadruge so dale bolj skromne prispevke v denarju in delovni sili, kar je vsekakor graje vredno. Tako sa dali zadružniki iz Globoke le 300 delovnih ur, rudnik Presika 90 ur itd. Zelo malo razumevanja kažejo zadružniki v Stročji vasi, kjer so v času potreb odbili vožnje, pa tudi drugače se slabo izkazujejo. Menda zato, ker v Stročji vasi že imajo elektriko, za druge pa jim ni veliko mar. Se slabše sodelujejo zasebni kmetje.
Kljub sklepom in dobri volji večine graditeljev, pa dela le počasi napreduj jejo. Večje težave kot v delovni sili, imajo v pomanjkanju materiala. OLO jim je nakazal večje količine drogov, ki bi jih morali dobiti v Veržeju. Tu pa se je našlo nekaj ljudi brez socialnega čuta, kateri so grobo odbili prošnjo za zahtevani les, češ: »Mi imamo elektriko, kdor pa si jo hoče napeljati, naj si poišče kje drugje drogove«. Tako se je dogajalo, da so po daljšem prerekanju odhajali vozovi prazni domov. Ko so bil drogovi na mestu, je zmanjkalo inštalacijskega materiala itd. Kljub vsem težavam pa delo napreduje — te dni postavljajo že daljnovod iz Ljutomera, tako da je v kratkem pričakovati zaželeno električno luč. -st
Drugič padalski skoki v Soboti
V petek popoldne se je zbralo na
 travniku ob Črnelavcih nad 200 prebivalcev Sobote, ki so prišli gledat skoke domačih padalcev. To je že drugi primer v zadnjih dveh letih. Prvič so bili skoki mladih padalcev, ki so pol daljšem teoretičnem tečaju prvič skakali lanske jeseni in takrat se je pričel i nov padalski tečaj, katerega so obiskom vali mladinci. Ti so skakali v petek popoldne in v soboto predpoldne. Skočilo jih je vsega 17.
Takih uslužbencev pa nam ni treba!
26. t. m., se je vršila pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti zanimiva razprava — pred sodiščem se je zagovarjal Lang Alojz, bivši uslužbenec OLO v Murski Soboti, zaradi različnih tatvin, ki jih je izvršil  v kletnih prostorih OK KPS v Murski Soboti. Obtoženi Lang A. je bil zaposlen na OLO v svojstvu referenta za predvojaške vzgojo, ter so mu bili dobro poznani vsi prostori v zgradbi. Nekako v mesecu aprilu, se je oprijel nepoštenega posla ter začel postopoma krasti iz kletnih prostorov poedine dele koles, motorjev, navsezadnje pa kar kompletna dvokolesa. Tako je med drugim ukradel z motornega kolesa znamke DKW 125 ccm, reflektor, sireno, vžigalno napravo, dinamo, razplinjač, verigo s sklopko, nožni zaganjač itd. Z motornega kolesa znamke »Terod« pa razplinjač, zavorno žico, od kolesa kolo, blatnik, verigo, plašče, pedale ter s tem oškodoval lastnike za 37.000 dinarjev. Povrh tega je še ukradel kompletno kolo Bertalanič Francu v vrednosti 20 tisoč dinarjev. Sprva je obtoženec storjena dejanja sicer poizkušal zanikati, ko pa je preiskava našla na njegovem domu v glavnem ukradene predmete, je krivdo v bistvu priznal. Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega tatinskih dejanj, nepoštenega uslužbenca, ki je imel zagotovljeno dostojno življenje — ter ga obsodilo na povrnitev stroškov 14.000 din, povračilo stroškov kazenskega postopka in na dve leti odvzema prostosti s prisilnim delom.
Murska Sobota, 5. julija 1951
»LJUDSKI G L A S«
Stran 3
Mladina odhaja na mladinske  proge
Že nekaj desetin mladine je odšlo z mladinskimi brigadami na gradnjo mladinske proge Doboj-Banja Luka. V nedeljo Je odšla tudi srednješolska mladinska delovna brigada iz Murske Sobote. Tej brigadi so se priključili tudi učenci rudarske šole iz Dolnje Lendave. Tudi v juliju bodo šli mladinci in mladinke iz lendavskega okraja na mladinsko progo in sicer v sestavu kmečke delovne brigade. Odhod te brigade bo 15. julija in bo imela zbor v Ptuju. Sestavljala pa jo bo mladina iz okrajev Radgona, Ptuj, M. Sobota, D. Lendava. To bo VII. MDB.
Tudi 15. avgusta bo zbor kmečke delovne brigade v Ptuju. To bo XIII. MDB. Sestavljala po jo bo mladina iz okrajev Ptuj, M. Sobota, Dolnja Lendava. Prav tako bo šla kmečka delovna brigada 15. oktobra, a to bo sestavljala kmečka mladina iz okrajev Celje oko-
lica, Ptuj, Murska Sobota, Dolnja Lenava, Tolmin, Gorica, Sežana, Ilirska Bistrica.
Vsa ta mladina in še mnogo brigad delavske mladine bodo izvršile ogromna dela. Tako je potrebno izkopati in prevoziti 600.000 kub. metrov zemlje od najlažje do najtežje, zgraditi tunele — enega v dolžini 1,411 m na delno skalnatem terenu, drugega v dolžini 1785 m skozi peščena področja, a tretji bo dolg le 450 metrov. Poleg tega bo zgrajenih še 156 propustov in 31 mostov v dolžini 900 metrov.
Sprejem pionirjev pri predsedniku radgonskega OLO
V torek 26. junija t. l. so najboljši pionirji radgonskega okraja doživeli svoj praznik. V goste jih je povabil predsednik OLO tov. Zadravec, ki jim je priredil gostoljuben sprejem.
 Dvorana prosvetnega doma je  bila tokrat okusno okrašena s cvetjem in zelenjem. V njej se je zbralo preko 70 pionirjev iz vseh osnovnih šol in nižjih gimnazij. Prišli so tudi pionirji iz Sp. Ščavnice, iz tiste šole, ki prednjači v letošnjih učnih uspehih.
Na pogrnjenih mizah so jih čakale raznovrstne dobrote: keksi, malinovec, klobasice in pecivo. Postregle so jim pridne žene iz Radgone.
 Mlade državljane je pozdravil tov. Bezjak, predsednik Sveta za kulturo in prosveto, ki je pohvalil tudi. navzoče prosvetne delavce, najboljše učitelje v okraju. S toplimi besedami je svoje goste pozdravil tov. Kociper, sekretar partijskega komiteja. Z ostalimi zastopniki oblasti in množičnih organizacij se je nad dve uri zadržal med pionirji v tovariškem razpoloženju.
Ob tej priliki je tov. Zadravec obdaril najboljše učence osnovnih šol, zgledni pionirji pa so bili deležni posebne nagrade okrajnega pionirskega Sveta.
V Radgoni so nagradili 54 vajencev
Predzadnjo soboto so v Radgoni proslavili Dan učencev v gospodarstvu. Na svečani proslavi, katere se je udeležilo preko 150 vajencev, je navzočim govoril sekretar OK KPS tov. Kociper, ki je v svojem govoru pojasnil važnost vzgoje obrtniškega naraščaja.
Na proslavi je nastopil pevski zbor radgonskega SKUD, ki je zapel par narodnih pesmi. Zborovalci so z zanimanjem poslušali, vajenca Irgolič Tončka, in je v imenu vseh zborovalcev obljubil, da bodo vajenci dosledno izvrševali svojo dolžnost, katero jim je zaupalo naše ljudstvo. Nastopila je še recitatorka Pavlec Marija in vajenka Kavčič Marija, ki je na harmoniko zaigrala poskočne koračnice.
Predsednik obrtne zbornice tov. Klopčič je izročil 64 vajencem knjižne nagrade kot priznanje za njihov trud pri strokovnem usposabljanju.
Naslednji dan je odšlo 180 vajencev na ekskurzijo v Maribor, kjer so si ogledali elektrarno na mariborskem otoku in mestni muzej, spotoma so prisostvovali konjskim dirkam pri Lenartu v Slovenskih goricah.	-ks-
Opekla sta se...
 Jožef in Milan Horvat sta bila dobra prijatelja, oba sta imela žilico lovske strasti. Svoje lovske sposobnosti sta med drugim poizkušala uveljaviti v pretekli zimi, ko sta se opremljena, Drvi s flobertko, drugi pa s pravo lovsko puško podala v gozd Hraščico za zajce. Sicer nista imela dovoljenja ga nošenje orožja, še manj pa za lov, toda kdo bi se spričo zimske idile smenil za tako formalnost. To pot jima sreča ni bila naklonjena. Komaj sta naletela na prvega zajca ter ga po vseh lovskih pravilih divjih lovcev vzela na muho, že je Horvatu razneslo puško, mu pri tem poškodovalo roko, zajec pa je srečno odnesel pete. Ker pa so za nesrečo in nedovoljen lov izvedeli tudi pristojni organi, sta se »nesrečna« lovca morala zagovarjati še pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti, ki je prisodilo Horvat Jožefu 1 mesec in 19  dni odvzema prostosti, Horvat Milanu pa denarno kazen 2000 dinarjev. Kar dve lekciji, namesto zajčje pečenke, sta obtožencema temeljito ohladili prevroča strasti nedovoljenega lova.
Cvenčani so imeli telovadni nastop
24. junija je izvedlo Telovadno društvo Cven telovadni nastop na letnem telovadišču, ki je kljub vsem tehničnim oviram dobro uspel. Vse pripravljene točke so bile sorazmerno dobro izvedene.  Vsi nastopajoči so pokazali precejšnjo sposobnost in veselje do telovadbe, katero pa morajo še z rednejšim  treningom izpopolniti
Dan izseljencev, pregnancev in internirancev Slovenije v Mariboru 8. julija
Ker Svet za promet in zvezo v Beogradu kljub intervencija ni dovolil splošnega popusta na železnicah za vse kraje iz Jugoslavije, naj množične organizacije iz Slovenije organizirajo skupinska potovanja potom podružnic sindikatov, LMS, Športnih in planinskih društev, zadrug in dragih, pri katerih imajo skupine od 5—29 udeležencev 67 odstotni popust, od 30 udeležencev dalje pa 75 odstotni popast iz manjših krajev se priključite večjim skupinam.
Z ozirom na gornja odločbo odpade seveda nameravano povabilo bratov Srbov in Hrvatov. Preskrbljene pa je, da se jih bodo udeleženci spomnili na drug način in jim pokazali, da jih niso pozabili.
Vse okrajne organizacije Zveze borcev in Osvobodilne fronte imajo na razpolago znake za ta dan. katerih izkupiček je namenjen za kritje stroškov spominske plošče in prireditve. Zato se jih naj poslužijo vsi v čim večji meri.
Padalci v Dolnji Lendavi
Velik dogodek za D. Lendavo so bili padalski skoki, ki so se pričeli v torek in se nadaljevali tri dni. To so bili izpiti za mladince, ki so že nekaj tednov prej obiskovali teoretični padalski tečaj in ga tudi z uspehom končali. Predvideni so bili že pred nekaj tedni, toda. takrat je lendavsko dolino preplavila voda in skokov ni bilo mogoče izvesti. Tudi tokrat je nekoliko oviralo slabo vreme, toda kljub temu je bilo čez 20 skokov, a izpite je položilo 17 mladincev in ena mladinka. Nekaj mladincev, ki so se udeležili teoretičnega tečaja, se je po končanem šolskem letu razšlo po domovih.
Najboljši šoferski tečaji v Soboti
V	tem mesecu je eden izmed najboljših šoferskih tečajev, katere je organiziralo Avto-moto društvo, v M. Soboti Učilnica je polna tečajnikov in čeprav sprejema lepo število ljudi — do 51, je še vedno veliko interesentov. Motoristi so že pričeli tudi s praktičnim šolanjem, bodo pa imeli praktične vaje tudi v upravljanju avtomobila.
V	prihodnjem mesecu pa namerava društvo organizirati velike moto dirke, na katere bo povabilo tudi ljubljanske in zagrebške motoriste-dirkače, ki bodo pokazali domačinom mojstrsko vožnjo. K sodelovanju bodo povabili tudi najmlajšega rekorderja-motorista 14-letnega Plevela.
Iz Črensovec nam pišejo...
KLO Črensovci zajema tri gospodarsko najmočnejše vasi. Črensovci, Žižki in Trnje. V teh vaseh imamo 517 kmetovalcev, ki so bili obremenjeni z obvezno oddajo mesa. Kakor povsod, so se tudi pri nas kmetje močno razveselili, ko se je izvedelo, da po 1. juliju prenehajo obvezne oddaje poedinih pridelkov, med njimi tudi obvezna oddaja mesa. Vsak pošten kmet je rade volje odrinil tistih 40% letne obveze, kolikor je je bilo treba izpolniti. Med prvimi so 100% no oddali kmetje v Žižkih, kmalu nato so jim sledili Črensovci. Tudi v Trnju so  kmetje pravočasno zadovoljili obveze, le kmet Raduha Jožef se je odločno uprl oddaji, češ, »raje odženem živino v gozd, kot pa za odkup«. Ko so prišli k njemu operativci, jih je celo fizično poizkušal napasti, kar pa so mu organi NM preprečili. Sedaj čaka (v zaporu pravične kazni za svoja protiljudske dejanja.
Domači in okoliški kmetje, ki so svoje obveze v redu izpolnili, ukrep ljudske oblasti, upravičeno odobravajo, saj je Raduha na splošno znan zavirač pri volitvah, med okupacijo pa je bil dober prijatelj okupatorjev. SS
Dijaki srednjih šol Sobote so 
odšli na gradnjo proge
V	nedeljo popoldne so po kratkem zborovanju pred spomenikom Zmage odšli dijaki srednjih šol Murske Sobote na gradnjo mladinske proge Doboj-Banja Luka. Tej mladinski delovni brigadi se je priključilo tudi nekaj mladine iz rudarske šole v Dolnji Lendavi
 
Poziv vojnih obveznikov Murske Sobote
Izvršilni odbor mesta Murske Sobote poziva vse moške osebe roj. 1898 do 1929, ki stalno bivajo v območju MLO Murske Sobote, da se javijo z vsemi vojaškimi dokumenti, in sicer po sledečem dnevnem redu letnikov;
dne 18. VII. 1951 ob 7. uri od leta 1898 do leta 1905;
dne 18. VII. 1951 ob 10. url od leta 1905 do 1910;
dne 19. VII. 1951 ob 7. uri od leta 1910 do 1920; 
dne 19. VII. 1951 ob 10. uri od leta 1920 do 1929;
Pregled vojnih obveznikov se bo vršil v stari osnovni šoli, Titova ul. 21. Vsak izostanek se bo kaznoval po vojnokazenskem postopku.

,,Lendava" — ime obnovljeni motorni ladji za prevoz nafte
Ime naše Lendave, ki je zaradi bogatih naftnih polj zaslovelo že po vsej državi in je znano že tudi v drugih državah Evrope, bo odslej še bolj znano. V Kraljevici, nedaleč od Reke, namreč v teh dneh dovršujejo obnovitvena dela na ladiji-cisterni za prevoz nafte, ki so ji dali ime »Lendava«. Pri obnovitvenih delih so na ladji izdelali nov cevovod za nafto, preuredili so prostore za posadko, popravili motorje itd.
»Lendava« bo uporabljana predvsem za krajše vožnje. Naenkrat bo lahko naložila čez 220.0001 nafte in bencina. Ladja bo v najkrajšem času usposobljena za promet in predana naši trgovski mornarici, ki bo  z njo dobila eno ladjo več za prevoz nafte.
KMETIJSKI SVETOVALEC
Borba proti koloradskemu hrošču
Ne bo škodovalo, če na kratko pogledamo in spoznamo koloradskega hrošča, življenje in razvoj ter kako ga najuspešneje uničujemo.
Koloradski hrošč ali krompirjevec je približno 1 cm dolg, podolgovat in zgoraj zbočen, spodaj pa ploščat. Samec je ponavadi nekoliko manjši, kakor pa samica. Zelo značilna je pri hrošču barva prednjih kril in pokrovk, ki so svetlo rumene in ima vsaka po dolgem pet črnih prog. Po trebuhu je hrošč rdečkasto rumen. Svetlordečkasti rumen ovratnik ima 11 črnih lis, od katerih je srednja največja in ima obliko črke V. Jajčka so pomarančasto rumena In so 1,5 mm dolga, valjasto podolgovata, na obeh koncih zaokrožena in so v kupčkih po 20—80 komadov, ponavadi pa okrog 30 tesno drug ob drugem prilepljena na spodnjo stran krompirjevega listja. Včasih jih samica odlagana kake druge rastline ali pa celo v zemljo. Odrasla ličinka je približno 1,2 cm dolga in ima precej debel in navzgor vzbočen ali grbast zadek, ki se pa proti koncu zoži. Mlada ličinka je rdeča, pozneje pa postaja vse bolj svetlo rumena. Le glava, ovratnica, noge in dve vrsti bradavičastih pik ob straneh trupa so črni. Buba je zamazano rdeče barve, 1 cm dolga in jo najdemo v zemlji 3—30 cm globoko. Hrošč je, kakor vidimo, tako značilen, da ga ne moremo zamenjati z nobenim drugim hroščem.
Hrošči prilezejo iz zemlje, kjer so prebili zimo, proti koncu aprila ali pa v začetku maja. Večina hroščev prileze Iz zemlje, ko se dvigne dnevna toplota na 14 C. Hrošči se takoj lotijo dela: objedanja listja krompirja. Po desetih dneh začne samica odlagati jajčeca, katerih vsako leto odloži od 700—800. Iz jajčec zlezejo v 3—12 dneh ličinke, ki so požrešnega kakor hrošči, objedajo listje in če jih pustimo v miru, požro večkrat tudi listna stebelca. Računajo, da šteje potomstvo ene same samice v poldrugem letu 8 milijard žuželk, ki rabijo ca svoje prehrano 1500 ha kompirjevih nasadov. (Polovico vseh krompirjevih nasadov soboškega okraja!) Ličinke dorastejo v dveh do treh tednih, nakar se podajo v zemljo, kjer se zabubijo do 30 cm globoko.
Buba leži v zemlji približno sedem dni, preden se razvije iz nje hrošček. Ta ostane v zemlji približno teden dni, nakar se pojavi na površju in si poišče hrano — krompirjeve nasade. Jeseni, včasih že v mesecu avgustu, se hrošči podajo prezimovat v zemljo. Tu ostanejo nekateri nepretrgoma dve leti. Večina hroščev pa po osmih mesecih prezimovanja začuti pomlad in zapusti zemljo. Hrošči, ki sicer neradi letajo, se od časa do časa dvignejo visoko v zrak in tedaj jih veter zanese zelo daleč. Potrebno je pa vedeti, da koloradski hrošč ne napada samo krompirja, temveč tudi nekatere druge, krompirju sorodne rastline. Tu pride v poštev paradižnik. Zgodi se pa celo, da hrošč napade zelje, ribez in celo oves. Mlade ličinke se na vseh teh rastlinah ne morejo razvijati. Koloradski hrošč ima sicer tudi svoje naravne sovražnike, ki pa mu žal ne morejo do živega, toliko, da bi pripomogli k uspešnemu uničenju. Tu in tam pogine precej hroščev pozimi zaradi neke glivične bolezni. Vendar se ne moremo zanesti  na naravne sovražnike koloradskega hrošča, ampak moramo sami storiti vse, da ga zatremo kjer koli se pojavi.
Najvažnejše je, da takoj čim se pojavijo prvi hrošči, iste takoj uničimo. Če bi pa prezrli pojav prvih hroščev in bi se škodljivec razširil, bi zatiranje stalo ogromno stroškov in truda. Z dragimi sredstvi pa lahko samo začasno ustavimo naglo razširjenje. Edino in najbolj zanesljivo sredstvo je, da temeljito pregledujemo krompirjeve nasade in da morebitne pojave škodljivca takoj uničimo. Pa ne samo krompirjeve, tudi paradižnikove nasade je treba pregledati. Pregled krompirjevih nasadov se vrši tako, da se iskalci razvrstijo med vsako drago vrsto na krompirjevi njivi ter počasi stopajoč pregledujejo rastlino za rastlino v obeh vrstah. Z roko odgrinjajo grmuslje in pazijo na hrošče, ličinke in jajčeca. Potrebno je pozorno pregledati predvsem objedene rastline. Vse morebitne najdbe ali pa sumljive primere je takoj sporočiti kmetijskim strokovnjakom, ki bodo potem ukrenili vse potrebno.
V Ljutomeru je ustanovljeno Planinsko društvo
Morda se bo kdo začudil; »Čemu v Ljutomeru planinsko društvo, saj ni v Prlekiji gora in alpskega sveta? »Nič za to! Preteklost pozna podvige posameznih Ljutomerčanov, ki so odhajali v planine naše Gorenjske, v Kranjsko goro, na Triglav in sosednje velikane. Vsak izletnik se je ponavadi vrnil z najlepšimi vtisi, ker je v planinah preživel presrečne urice razvedrila, opazovanja prirodnih krasot in iskrenega planinskega tovarištva. V ta svet so prodrli posamezniki, dočim množičnega planinstva Ljutomerčani niso poznali.
Starejši gorniki so pred kratkim dali pobudo za ustanovitev planinskega društva s sedežem v Ljutomeru. Vzpodbudne besede niso padle v prazno. Predzadnji ponedeljek so se v hotelu
»Sršen« prvič zbrali ljubitelji planinstva, prišlo jih je 26.
Član republiškega odbora Zveze planincev je v pozdravnem govoru seznanil navzoče o razvoju planinstva. Novemu društvu je zaželel, da postane množično zbirališče gornikov s prleškega področja.
Na ustanovnem sestanku so člani sprejeli društvena pravila in izvolili svoj upravni in nadzorni odbor, v katerih so večinoma mladi planinci, pripravljeni da se zavzamejo za omnožičenje društva. Za predsednika je bil izvoljen tov. Rajh Ciril.
Društvo bo v prihodnjih mesecih organiziralo dva množična izleta na Gorenjsko, kjer se bodo člani prvič kolektivno povzpeli na naše gorske velikane. Udeležencem prvih podvigov se torej obetajo srečna doživetja v naravi. Med društvenimi sklepi je tudi omnožičenje organizacije in poravnava članarine. Vsi prijavljenci prejmejo v kratkem člansko izkaznico in planinski znak, s čimer so jih priznani popusti pri skupinskih vožnjah na železnici in v vseh planinskih kočah in postojankah.
Ljubitelji naših gora! Vkjučite se v novoustanovljeno planinsko društvo! Vabljeni so zlasti kmečki ljudje iz ljutomerske okolice, pa tudi Radgončani. Ne zamudite ugodnih prilik za užitek v naravi, ki se vam obeta v planinstvu. Prijave oddajte pri društvenem tajniku tov. Kaukler Nevi.	-ks-
Plavalci imajo obširen program
Odkar je vreme ugodno za plavanje, imajo člani plavalske sekcije telovadnega društva v Murski Soboti redne treninge v mestnem kopališču. Sekcija, ki je najbolj številna v telovadnem društvu, ki ima še košarkarsko, odbojka- in ping-pong-sekcije, šteje 30 članov. Od teh je deset deklet. Prebivalstvu so se predstavili z izvedbo waterpola, a 15. julija bodo nastopili že drugič. Za ta dan je predviden plavalni dvoboj med Soboto in Poletom II, iz Maribora. 22. julija pa bodo šli v Trbovlje, kjer bodo nastopili proti Rudarju. Naslednje nedelje bodo povratne tekme in nato se prične republikansko mladinsko tekmovanje v Radovljici. Na tem tekmovanju bodo nastopili soboški plavalci v plavanju, waterpolu in skokih.
Na treningih, ki so za plavalce redno vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19.30 ure, so pokazali dober uspeh Kramberger, Koltaj Pavel in še nekateri. Kljub temu, da je sekcija šele nedavno pričela z delom, je pričakovati, da bo dosegla zadovoljive uspehe in e tem primemo mesto v republiški ligi. Težavno je le to, da nimajo nobenih finančnih sedstev in je s tem nastal resen problem ali, bo našim plavalcem sploh omogočeno sodelovati na tekmovanjih izven okraja, posebno še zato, ker telovadno društvo tudi ne razpolaga z denarjem. Tudi to, da mestni odbor ni hotel pomagati sekciji niti v tem, da bi jim dal prost dostop v kopališče ali pa vsaj s polovičnim popustom kaže, kako malo pomoči je nujeno plavalcem, ki vlagajo veliko truda v delo, ki naj rodi uspeh.
Nekoliko upanja v boljši uspeh jemlje soboškim plavalcem tudi dejstvo, da je sekcija ostala brez dveh dobrih trenerjev, ki sta bila obenem tudi največje upanje plavalcev. Ta dva sta Jezovšek in Muster starejši, toda vzroki, zaradi katerih sta izostala, ju opravičujejo.
UMETNI SNEG
V Pensilvaniji 90 uspešno preizkusili nov stroj, s katerim bodo umetno proizvajali sneg. Aparat sestavlja Dieslov kompresor, ki potiska zgoščen zrak v cev, v katero vstopa tudi voda. V cevi se zrak razširi, shladi in absorbira toploto vode, ki se strdi v snežne kristale. Z novo pripravo bodo smučarske sezone lahko prej pričeli in jih tudi poljudno podaljšali.
ŠPORT
V	nedeljo, 8. julija 1951 ob 17 uri popoldan prijateljska nogometna tekma
ANK MLADOST (ZAGREB) : MURA
Mladost iz Zagreba igra v republiški ligi Hrvatske in je na II. mestu. Ob priliki gostovanja v Mariboru je porazilo moštvo »Branika« z rezultatom 5:1. Po uspehih, ki jih je doseglo moštvo »Mladosti«, bomo ob tej priliki videli pravo borbenost in napeto igro. Ljubitelji nogometa vabljeni v čim večjem številu.
RAKIČAN : MURA II 3:1 (0:0)
Prejšnjo nedeljo sta se pomerili v prijateljskem srečanju enajstorici iz Rakičana in Mure II. ki je bile ojačeno z igralci Mure 1. Simonom in Norčič Belom. Domačini so igrali 15 minut samo z 9 Igralci, ko pa se izpopolnili postavo, se je takoj pričela borba za dosego golov. V prvem delu igre je imelo več od igre moštvo Mure, toda odlična obramba Rakičana je vse njihove napade odbijala. Na obeh straneh se je pokazalo, da ni strelca v napadu. Tako je srednji napadalec Rakičana zamudil par izrednih prilik, da hl povedel svoje moštvo v vodstvo. Do konca prvega polčasa je rezultat ostal neodločen.
V drugem polčasu so Rakičanu pokazali zelo lepo igro. Takoj v začetku igre so prišli v vodstvo po Humaru iz 11-metrovke. Po prejemu prvega gola so Sobočanci popolnoma odpovedali la čez nekaj minut prejeli drugi gol, ki ga je poslal v mrežo Režonja. Po tem cola so se Sobočanof komaj zavedli, saj je vendar sramotno za Sobočanec biti poražen od Rakičancev. Že v 35. minuti so znižali rezultat Simon-Norčič na 2:1.
V	40. minuti so sl Rakičanci zasigurati zmago, ko je Horvat z lepim strelom v spodnji levi kot reraltat zvišal na 3:1. Ta zmagoviti gol je rakičanska publika, ki se je tokrat udeležila v velikem številu, pozdravila z burnim ploskanjem. Po konca igre «e rezultat ni spremenil.
Igro je vodil z manjšimi napakami Bencik iz Murske Sobote.
WATERPOLO V SOBOTI
plavalna sekcija soboškega telovadnega društva se je šele pred nekaj tedni razživela. v soboto zvečer pa nam je pripravila prvo iznenadenje: prvi nočni waterpolo. Nastopila je z dvemi domačimi moštvi proti gostom iz Maribora in Čakovca. Prva nasprotnika  sta bili moštvi Sobota I. in Polet iz Maribora. Sobočani so že v samem začetku dosegli dva gola, toda s časom je borba postala ostrejša in so izenačili rezultat, tako da se je prva polovica igre zaključila z neodločnim rezultatom 2:2. V drugi polovici igre sta bili obe moštvi precej nervozni in tudi čedalje bolj grobi. 41 gledalcem igra ni nudila užitka. Izgledalo je, da bodo zmagali gostje, toda  v zadnji minuti so
domači plavalci izenačili rezultat, da je bil zaključek igre neodločen — 5:5.
Naslednji moštvi Sobota II in Jedinstvo Čakovec sta že v samem začetku pokazali večjo živahnost, toda kot pri prejšnjih nasprotnikih tudi tem ni uspelo prikazati enako zanimive tekme do konca. Mladinci Sobote so dosegli več prodorov la tudi več golov tako, da je končen rezultat bil 6:2 za mladince Sobote. Vsekakor je tu olajšujoča okolnost, nevigranost soboških tekmovalcev, k! pa po vsem videzu, če bodo le imeli že v bodoče takšno voljo, lahko dobro napredujejo in dosežejo ie mnogo boljše rezultate, saj je treba upoštevati da so imeli nasprotnika, kateri ima več možnosti treninga in tudi mnogo več nastopov za seboj kot pa soboški moštvi.
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 6. do 8. Julija ameriški film »DRAGA RUTH« in od 10. do 12. julija ameriški film: »MR. SMITH V SENATU«.
OBVESTILO
Uprava Dijaškega doma v Murski Soboti sporoča reflektantom, ki žele biti v šolskem leta 1951-52 sprejeti v dom, da le vložiti prošnje na tiskovini obrazec 1,58 — Prijava za sprejem v internat — najkasneje do 1. avgusta 1951. Poznejše prijave  se ne bodo upoštevale.
RAZVELJAVLJAM izgubljeno delavsko knjižico štev. 1495403 na Ime  Zrinski Franc, Murska Sobota.
ŽELEZNO PEČ za OMARICO (nizko) prodam. Murska Sobota, Slomškova 11-I desno.
OBVEŠČAMO VSE ČEVLJARSKRE MOJSTRE in pomočnike, da se bo vršil v mesecu juliju v Murski Soboti čevljarski prikrojevalni tečaj. Prijave sprejema vsak dan do 9. t. m. Okrajna obrtna zbornica v Murski Soboti.
KOLESARSKI KLUB »PREKMURJE« priredi 8. julija ob 9. uri v Mur. Soboti
kriteriČne »ulične dirke«
Nastopajo člani, članice, mladinci, mladinke in pionirji
GRADITELJI POZOR! ZALOGA GAŠENEGA APNA ter 2 VAGONA GRANITNEGA KAMNA ugodno naprodaj. — Interesenti naj se oglasijo v slaščičarni Perica Jordana v Ljutomeru.
Sreča Vas čaka!
OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV LJUTOMER priredi 8. julija 1951 ob 14. uri v Ljutomeru za Titovim domom
VELIKO TOMBOLO
GLAVNI DOBITKI:
1.	Motorno kolo s prikolico BMW 750 ccm
2.	Kompletna spalnica 3.    Kuhinjska oprema
4.	Radioaparat
5.	Radioaparat 6.    Moško kolo
7.    Moška zapestna ura
8.	50 litrov vina
9.	Prašič 10.    Telica
11. 2000 kom. zidne opeke 12. 500 kom« strešne opeke 18.    vreča bele moke
14.	Blago za moško obleko
15.	Blago za žensko obleko
16.	Moški čevlji
17.	Ženski čevlji
18.	2 m bukovih drv
IN ŠE NAD 1000 PRAKTIČNIH DOBITKOV!
Cena tombolski karti 40 din. — Kupite jih lahko v vseh trafikah in časopisnih prodajalnah obmurskih okrajev. — Čisti dobiček je namenjen za gradnjo spomenika padlim borcem v NOB. Tombola se vrši ob vsakem vremenu!
ZA PRIGRIZEK JE PRESKRBLJENO!
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 5. julija 1951
Od dleta do pisalnega stroja
Po različnih vijugastih poteh je hodilo naše pisalno orodje, preden je dobilo današnje oblike. Udarjali so z dleti v kamen, rezali s kovinastimi kosi v lesene plošče, slikali so z barvami in šopi las na svetle liste in obeljene lesene klade. Leta 330 pred našim    štetjem so Egipčani stržen rastline, rastoče ob Nilovem ustju, ki jo poznamo pod imenom papirus, uporabljali za pisanje. Iz imena papirus je nastala beseda papir; pole so poslikali s tankimi čopiči.
Leta 3000 pred našim štetjem so imeli Kitajci povsem izoblikovano pisavo, ki je imela 40.000 pismenk. Navaden papir, kakršnega danes uporabljamo, je izumil Kitajec Tsai-Lun. Razne tuše in čopiče so Kitajci vsi kmalu poznali.
Pri Rimljanih je kmalu izrinil pergament mnogo uporabnejši papirus. V Evropi je pergament ostal v veljavi, dokler niso v srednjem veku iznašli papir, ki so ga poceni in v množinah proizvajali.
Leta 593 so Kitajci že poznali tiskarstvo in šele 200 let kasneje so se Perzijci naučili od. ujetih Kitajcev izdelovati papir. Iz Perzije je prišlo to znanje v Evropo v 12. stoletju. Najstarejša evropska listina iz papirja izvira iz leta 1267 in je to neka italijanska pogodba.
Od leta 1650 je znano črnilo, ki so ga delali iz saj, vode in gumija. Tako je ostalo več stoletij, dokler ni kemična industrija iznašla novega črnila. 
Papir je postajal vedno cenejši, zato so nastajale nove pridobitvene panoge. Časopisi so se neznansko pomnožili in začeli so na debelo izdelovati tudi dopisnice. Leta 1830 je začel angleški knjigarnar na veliko izdelovati pisemske ovojnice.
 Še večjo pocenitev papirja in laže izdelovanje je iznašel nemški delavec Keller, ki je leta 1843 začel izdelovati papir iz lesa. Že v 16. stoletju so pisali važne listine z jeklenim peresom. Gosje pero pa se ni dalo tako brž odgnati, ker ga je bila laže dobiti in se je dalo
večkrat in dobro prirezati. Leta 1828 je proizvajal Gillot v Birminghamu jeklena peresa s stroji, čez dve leti nato pa je iznašel Perry, da so dobila peresa v sredi režo in so postala s tem bolj pripravna in bolj mehka. V tej obliki je ostalo jekleno pero skoraj nespremenjeno do današnjih dni.
Kmalu je bilo človeku pisanje s peresom in svinčnikom prepočasno in pisava se je zdela premalo čitljiva. Iz tega se je razvila misel za iznajdbo stroja, ki bi človeku vzel pisanje iz Tok. Anglež Mili je leta 1714 zgradil pisalni stroj, kateremu pa so se vsi smejali. Leta 1855 so bile že precej pojasnjene potankosti pisalnega stroja in kmalu nato so Sheles, Shoute in Gliddon zgradili pravilno delujoč pisalni stroj, ki ga je že čez sedem let nato začel Remington na debelo proizvajati. — V kratkem času si je pisalni stroj osvojil ves svet.
Zdaj ne joči, lüba
(Prekmurska narodna)
Zdaj ne joči, lüba, rožice cvetejo, li nasmej se meni, nama to cvete jo.
»Nemrem se smejati, včasi se ospejo.«
Zdaj ne joči, lüba, ftičice popevlo: li nasmej se meni, nama to popevlo.
Nemrem se smejati, včasi odletijo.«
(Zapisal Palko Dolinec)
Tanke so imeli že stari narodi
Tanke, o katerih danes govore vsa vojna poročila, so pravzaprav imeli že pred 4000 leti. Seveda niso bili taki, kakor so zdajšnji, saj so se premikali s pomočjo konjske vprege. Vse vojske starega veka so imele po nekaj takih bojnih voz, da so z njimi skušali prebiti sovražnikove vrste. To so bile majhne lesene trdnjave, pokrite z volovskimi kožami ali bronastimi ploščami. Voz so vlekli konji, posadka pa je štela po navadi 10 mož, oboroženih s sekirami in loki.
V šestem stoletju pred našim štetjem je imel perzijski kralj Kir bojne vozove, na katerih so bile kose in bodala. Vlekli so te vozove konji (po šest do osem), ki so bili zavarovani po prsih in glavah z oklepi. Taki bojni vozovi so z največjo hitrico drveli v sovražnikove vrste in kose, ki so bile pritrjene na vsaki strani, so sekale sovražne vojake.
Kir je imel čez 2000 takih vozov in samo njim se je moral zahvaliti, da si je podjarmil vse svoje sosede. Ko pa je s takimi vozovi napadel Griče, je uspeh izostal. Iznajdljivi Grki so, ko so se bojni vozovi pojavili, začeli divje rjoveti in tolči z meči po svojih bronastih ščitih. Konji, ki so vlekli Kirove vozove so se ustrašili strahovitega trušča se obrnili in zdivjali nazaj, in tako nepričakovano ugonobili perzijsko vojsko.
Med prednike naših bojnih voz in tankov je treba prišteli tudi slone, ki so imeli s svojo težo in močjo iste uspehe kakor prvi tanki. Na hrbtih so nosili neke vrste stolpe, iz katerih so vojaki napadali nasprotnike s puščicami in kopji. Ko so se prvikrat pojavili sloni pred rimskimi vojaki, je nastal velik poplah in čez nekaj minut je bila bitka končana.
Tudi v naslednji bitki so Rimljani prav tako kot Grki z velikim truščem prestrašili slone. Preganjali so, jih tudi s pomočjo velikih snopov slame in mole, katero so sežigali. Pred ognjem in dimom so bežali sloni kakor brez uma. Pozneje so delali Rimljani velike luknje, ki so jih pokrivali z vejami in listjem, da so vanje padali sloni prav tako kot danes tanki v pasti, ki so nalašč zanje zgrajene. Torej tudi sodobno vojskovanje ni tako sodobno, kakor se zdi na prvi pogled.
Pehota, konjenica in vsi drugi deli vojske so dobili nove vrste orožja, dosti strašnejšega od onega v prejšnjih stoletjih, vendar se vojskovanje ne razlikuje preveč od starega načina vsaj na kopnem. Drugače je seveda na morju, in v zraku. O letalih pač stari narodi še niti sanjali niso.
Zanimivosti  po svetu
Jadrnica, ki je preplula Atlantski ocean, je bila razstavljena na letošnjem britanskem festivalu. Dolga je okrog 8 metrov, njuna lastnika pa sta brata Smith, ki sta leta 1949 priplula iz Ame   rike v Anglijo.  V  kratkem bo jadrnica nadaljevala vožnjo v nasprotno smer, lastnika pa bosta s seboj vzela tudi različne manjše predmete, ki so bili razstavljeni na festivalu.
Nov rekordni let preko Severnega tečaja. Kapetan Charles Blair, bivši ameriški pilot, je 29. maja letos postavil nov letalski rekord. Brez pristanka je preletel iz Bardufasa (Norveška) preko Sever. tečaja v Aljasko. Dolžina proge, ki jo je preletel, znaša 3375 milj, preletel pa jo je v času 10 ur in 29 minut.
Rodila je pet otrok. Kolhoznica Helena Skomkina iz sibirske vasice Uspenka je pred mesecem rodila pet otrok: štiri fante in eno deklico. Ob rojstvu je umrl le eden izmed novorojenčkov, ostali pa so skupno z materjo zdravi.
Oljnate slike na vrečah za moko. Neki pariški trgovec z umetninami je pred nedavnim razstavil 15 oljnatih slik, ki so jih napravili kaznjenci s Hudičevih otokov na vrečah za moko. V eni uri so bile vse slike razprodane.
šest let živi zakopani. Pri odstranjevanju ruševin v poljskem mestu Gdansku so v nekem ogromnem podzemeljskem bunkerju našli živa dva nemška, vojaka, ki sta bila zakopana celih 6 let. Ko se delavci odstranili ruševine, sta iz bunkerja prišli dve strašni postavi, v uniformah nemške vojske. Lasje in brada so jima skoraj segali do tal. Eden od obeh je takoj zaradi svežega zraka in dnevne svetlobe umrl, druge-pa so poslali v bolnico, ker ga je svetloba skoraj oslepila. Edini preživeli vojak je pripovedoval, da so bili ob bombnem napadu zasuti štirje, vendar sta dva kmalu umrla. S tovarišem sta se hranila s konservami ki jih je bilo vse polno v bunkerju. V bunker je prihajala voda, pa tudi zraka ni manjkalo.
Vojvodina — žitnica Jugoslavije
V Južnem delu prostrane Panonske nižine do leve, obale Save in Donave do najsevernejše meje Jugoslavije se razprostirajo v neskončno daljavo bogata polja Vojvodine. Brzovlak potuje skozi to nepregledno ravnino koruznih in pšeničnih polj od Beograda do Subotice, Kikinde in Sombora pol dneva. Na tem ozemlju, ki obsega devet odstotkov celotne Jugoslavije, je ena petina jugoslovanskih polj, ki dajejo okrog 40 odstotkov vse žitne proizvodnje v naši državi. Najbolj znatne žitnice sveta — Kanada in Argentina —pridelajo po 1300 kg žita na prebivalca, a Vojvodina povprečno 1620 kg. Pridelek žita v Vojvodini dvigne tako celotno proizvodnjo Jugoslavije, da je med najmočnejšimi v Evropi.
Nekdaj je bila Vojvodina del velikega Panonskega morja, ki se je razprostiralo med Alpami, Dinarskim gorstvom in Karpati. Pozneje se je Panonsko morje odteklo skozi Djerdjap ožino, za seboj pa je pustilo blatno zemljo. Tako je iz nekdanjega morja nastala plodna in bogata Panonska nižina, velika žitnica Evrope.
Skozi dolga stoletja so gospodovali v Vojvodini Rimljani, Huni, Avari, Bizantinci, in dunajska aristokracija. Plodna Vojvodina se je bolj in bolj pretvarjala v veliko žitnico in v njej so bogateli tuji kapitalisti, rastla so veleposestva, a  vojvodinski kmetje, nekdanji sužnji, so postajali svobodni, toda le malokateri je postal posestnik, večinoma so ostali dninarji.
Po prvi svetovni vojni so izdali zakon o agrarni reformi, toda, dninarji, poljski delavci in sluge niso imeli ničesar od nje. Njihov položaj je ostal še naprej nespremenjen. Otroci veleposestnikov so se vozili v šolo v kočijah, medtem ko je potrošil poljski delavec dnevno v denarju en dinar dvajset para. Po agrarni krizi je bilo sicer tri četrtine vojvodinskih kmetov lastnikov zemlje, toda le podpis vsemogočnega šefa agrarne banke je zadostoval, da  so postali zopet brezlastniki, poljski delavci in berači. Vse do osvoboditve je bila njihova usoda v rokah  bankirjev in veleposestnikov.
V Vojvodini pa so še danes velika posestva, celo večja  kot pred vojno. Njihovo število, moč in bogastvo je vsako leto vse večje. Skoraj polovica delovnih kmetov Vojvodine, nekdanjih
malih posestnikov in poljskih delavcev je zbrisalo meje med svojimi zemljišči in ustanovilo preko 700 velikih socialističnih posestev — kmečkih delovnih zadrug s preko 600.000 hektari zemlje. Skupno z državnimi posestvi obsegajo preko 45 odstotkov obdelane vojvodinske zemlje.
Povprečna vojvodinska poletna temperatura je enaka temperaturi na afriški sredozemski obali, kar omogoča, da skoro na istem prostoru goje pšenico, ječmen, rž, bombaž, koksagis in zemeljski orešek. Toda plodni vojvodinski zemlji primanjkuje vlage in skoro vsako četrto leto je zaradi suše slaba letina. Danes pa je že v gradnji prekop za namakanje vojvodinskih polj, ki bo dolg 290 km. Z vodo iz prekopa bodo namakali 500.000 hektarov zemlje, kar, bo močno povišalo donos žitaric. Celotna žetev namakane površine se bo povečala za okrog 11 in pol tisoč vagonov, pri koruzi pa preko 37 tisoč vagonov. Namakanje bo tudi pripomoglo, da se bo po žetvi pšenice lahko  posejalo še druge rastline, predvsem krmske. Poleg tega bo prekop  vezal tudi industrijske centre Vojvodine in tako omogočil velik napredek. žitnice socialistične Jugoslavije.
Žuželka, ki uniču je les, železo in steklo
 V tropskih deželah živijo posebne vrste, žuželke, — termiti, ki imajo tako zanimivo življenje, kakor nobene druge žuželke na svetu.
Termitov je prav mnogo različnih vrst. Spadajo med tiste vrste žuželk, ki imajo skupinsko življenje. Še bolj urejeno kakor mravlje in čebele. Termiti živijo namreč v pravih državah, ki štejejo sto in sto tisoče članov. Svoja bivališča si gradijo največ pod zemljo. Ta bivališča se pa večkrat raztezajo skoraj po cel kvadratni kilometer v širino. Nad  zemljo si termiti zgradijo visoke stebre, ki so zgrajeni iz lesa in peska, zlepljenega skupaj z nekim lepilom, ki ga živali same izločajo. Ti termitnajaki so zelo prostorne zgradbe, katerih zunajni del doseže višino tudi do osem metrov.
Termiti so podolgovatih trupov Glava se jim končuje v močnih kleščah. Zaradi svojega podzemeljskega življenja in večne teme mnogi termiti oči sploh nimajo. Delo v termitnjaku si pa prav podobno razdelijo, kot naše čebele.
Središče termitskega življenja je plodišče, kjer prebiva termitska kraljica, ali kot bi tudi lahko rekli, ter-
mitska matica. V nižjih nadstropjih pod plodiščem so ličinke — mladi termiti, še nižje pa skladišča živil. Povsod je vse prepreženo s hodniki. Termitska kraljica je najdragocenejši član vse termitske družine. Njena edina naloga je leči jajčeca — in ta svoj posel opravlja res vestno. Vsaki dve sekundi znese eno jajčece, kar jih nanese 6000 dnevno in nekako 30 milijonov letno. To dela neprestano vse svoje življenje, kakih deset let dolgo.
Matica pa samo zleže jajčeca. Ostala skrb za zarod leži na delavcih in vojakih, ki jih je po številu največ. Delavci grade in popravljajo gnezdo, skrbe za hrano, čistijo stanovanje in negujejo mladi zarod. Vojaki so ves čas budno na straži pred sovražniki. Oboroženi so z velikimi čeljustmi. 
Edini in večni sovražnik termitov so mravlje, ki so sicer manjše od njih, toda večkrat lahko uničijo tudi vso termitsko deželo. Samo mravlje namreč lahko prodrejo v dolge in ozke hodnike termitskih poslopij. Dan in noč se plazijo okrog termitnjakov ter iščejo nezastraženega, vhoda, da bi se splazile skozenj in napadle vojake, ki branijo termitsko
državo. Ti pa tiče v luknjali in grozeče molijo iz njih svoje trde in ostre čeljusti.  Hrano nabirajo termitski delavci izven termitnjaka edinole ponoči. To svoje delo opravljajo pod kritjem vojakov, ki jih čuvajo pred sovražniki. Zlasti je zanimiva neka vrsta teh, vojakov, ki imajo namesto glave nekako brizgalnico, iz katere ob sovražnem napadu brizgajo na napadalca lepljivo tekočino, ki onemogoča dihanje. Termiti se hranijo največ z lesom in drevesnimi lišaji. Po to hrano je treba dostikrat oditi zelo daleč. Ker grozi zunaj nevarnost, si termiti večkrat zgradijo do kraja, kjer bodo to hrano nabirali,  posebne hodnike. Ti hodniki so nekakšne cevi, narejene iz iste snovi, kot sam termitnjak in trdo kot kamen. V njih delavci brez skrbi potujejo sem in tja, znašajo hrano v termitnjak in se zopet vračajo nazaj po novo. Ker je skoraj glavna hrana termitov les, so zaradi tega vedno velikanska nadloga, saj termitska vojska v kratkem času razruši vse, ker je lesenega, lotijo pa se  celo železa. Nekemu znanstveniku se je posrečilo ponoči fotografirati termitsko vojsko, ki je šla po hrano. Ko so fotografijo pove-
čali, so videli, da je štela termitska armada, ki je šla takrat mimo — 300.000 žuželk. To je bila kar cela povodenj termitov!	
O marsikateri skrivnosti teh žuželk pa še ne vemo dosti. Znanstvenikom se doslej še ni posrečilo docela prodreti v skrivnosti njihove države, t. j. v notranjost termitskih bivališč. Ta bivališča so namreč tako trda, da jih je treba odpreti z razstrelivom. ker jim z navadnim orodjem ne pridemo do živega. Pa tudi žuželke same so za znanstvenike še precej zagonetne. Noben mikroskop nam namreč doslej še ni pokazal, zakaj se iz enakih jajčec razvijejo tako različne živalce, kakor so samica, delavci in vojaki. Tudi niso še  ugotovili, kako je mogoče, da se v tako majhnih telescih termitov izvršujejo tako veliki procesi in da te žuželke postanejo taki uničevalci, da ni pred njimi varna nobena stvar. Les, železo, steklo, vse spremene v prah. Vsako stvar napadejo na poseben način. — K sreči živi ta žuželka samo v Afriki, Avstraliji in na otoku Ceylonu. V naših južnih krajih, v Dalmaciji in Makedoniji živi samo manj nevarna vrsta te žuželke, tako imenovani mračni termit.
Kotiček za gospodinje
Če kuriš s premogom, tedaj premog vedno malo zmoči z vodo, ker da moker premog mnogo več vročine kot suh.
Če te boli meso okrog zob in se celo majejo zobje, tedaj si usta večkrat na dan izpiraj s tinkturo od mirte. Pol kavne žličke tinture zmešaj v čašo vode, pa imaš za ves dan za izpiranje ust. Pri rednem izpiranju ust z mirtno vodo se ‘meso okrog zob zelo utrdi in tudi zobje ne izpadejo, če niso gnili.
Zarjavelo likalo očistiš takole: Likalo nekoliko segrej in namaži s svečo, nato potresi na rjaste madeže soli in zdrgni s soljo, potem pa dobro zbriši s krpo. Likalo imej shranjeno na suhem prostoru, da ne bo rjavelo.
Nove kljukice za perilo pred uporabo popari in dobro posuši, sicer bo na perilu madež.
Med je najboljše prebavno sredstvo in proti zaprtju. Ko prično otroku rasti zobje, namaži mu dlesni večkrat na dan z medom. Med zelo pospeši rast zob.
Kdor boluje za naduho, naj se varuje suhega zraka v sobi. Takemu bolniku razobesi v šobi mokro platneno rjuhe, ki bo dajala od sebe vlago in nadušljivemu omogočila laže dihanje.
Porcelanasta posoda počasi posivi in dobi motne madeže, ki se z navadnim pomivanjem ne dajo pomiti. Očistiš jo s plutovinastim zamaškom, ki si ga zmočila v vroči vodi in vtaknila v sol. Z zamaškom, na katerem se je nabrala sol, zdrgni posodo, ki bo spet čista.
Če je dobilo pleskano pohištvo madeže, ga najlepše očistiš s kašo od soli in vode. Madeže nadrgni z mehko krpo in soljo in ko so ti izginili, umij pohištvo s toplo vodo in ga potem do suhega obriši z mehko krpo.
Glavnike in krtače za lase očistiš, če jih previdno položaj v salmiakovo milnico (položiti smeš samo glavnikove zobe in krtačne ščetine), nato pa jih takoj vzameš iz milnice in oplakneš v mrzli vodi. Osušiš jih na topli peči ali na na soncu. Krtačo sušiš položenos ščetinami navzdol.
Upor je boj rodil 
(Po izpovedih, pričevanj ih in zapisnikih borcev objavlja S. K.)
Tak način dela pa je bil dovolj, da je zavest o potrebi akcije dobivala konkretnejše oblike. Bilo je več sestankov, ki so se jih udeleževali ing. Rado Rakuša, ing. Feri Mikola, štud. gradb. Štefan Mesarič in štud. ek. Štefan Kuhar. Že pošiljanje denarja, živil zapornikom, njih obiskovanje itd. so posledice takih sestankov. Ko so zaporniki odhajali na fronto, je bil organizirali odhod na postajo, kjer se je precej študentov poslovilo od njih. Murskosoboškim maturantom je bilo poslano vzpodbudno navodilo. Ni znano, če je to ohranjeno, ohranjen pa je odgovor na to pismo.
Med tem časom je v Prekmurju naraščala gonja proti »slavsko« orientiranim ljudem in »komunistom«, ki se je odražala tudi na straneh lokalnega časopisa »Muraszombat és Videke« in celo v listu »Vasvármegye«, ki je izhajal v Szombathelyu. Policijski organi so povečali nadzorstvo nad »sumljivimi elementi«. Okrajno glavarstvo je 8. maja izdalo dekrete o izgonu  Francu Pajtlarju, učitelju na Tišini; Klanjšček Žarku, šolskemu upravitelju v Moščancih in drugim. .
Ker je bilo mnogo učiteljev, uradnikov in drugih slovenskih družin brez sredstev, so tudi v Murski Soboti organizirali pomoč po vzoru pomoči prekmurskih študentov v Budimpešti. O tem pravi M. Štubelj v svoji »Kroniki« sledeče:
»Da se oskrbijo družine brezpravnih naših ljudi, se je na iniciativo tov. šolskega nadzornika Velnar Josipa ustanovil podporni fond, katerega je tajno upravljal trgovec Brumen Joško. V ta sklad so prispevali v službo sprejeti Slovenci, ra-
zen učitelja Lužnik Franca, ki je izjavil: »Jaz teh prokletih čičev ne bom hranil!« To akcijo so podprli nekateri zavedni Sobočani, dosledno pa so odklanjali podporo ljudje, ki so zatajili svoj rod ih se pokazali kot politične prostitutke. Te ljudi je obsodila celo poštena madžarska javnost. Bili so slučaji, ko je madžarska učiteljica podpirala slovenskega dijaka in je
Izvleček iz odgovora soboških slovenskih maturantov prekmurskim akademikom v Budimpešti.
Tako je izgledalo dovoljenje za obisk naših obsojencev
evang. kaplan — stoodstotni Madžar — skrivaj zbiral podporo za prizadete naše ljudi. Ti so bili navezani na podporo in le redki so se smeli preživljati s priložnostnim delom, ki so jim ga nudili: tvrdka Benko Jože, pisarne tvrdke Sraka Štefana in geometer Kollarš Elimir Ostalim je bila vsaka zaposlitev in delo kratkomalo prepovedano, pač pa so bili izpostavljeni zasmehovanju. »Od česa živite? Kdo vam daje denar? Zakaj ne greste v službo? Pri nas na Madžarskem mora vsakdo delati!«
(Dalje prihodnjič)
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Kager Simon — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg zmage  —Ček. račun: Narodna banka M. Sobota 641-903-322
Tiska Mariborska tiskarna