34. številka. Ljubljana, v soboto 11. febrnvarja. XV. leto, 1882 Izhaja Tsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter Telja po posti prejernan za avst r ij s k o-op e r» k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta i gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za Tse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mese« 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-Trste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana biSi ^Gledališka stolba". 0 pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 11. februvarja. —.r.— Ministerstvo Taaffejevo doživelo je ravnokar dva parlamentarna uspeha, katera mu bo-deta utrdila stališče na vse strani. V zbornici državnih poslancev sprejel se je davek na petrolej; gosposka zbornica pa je sprejela nasvet manjšine glede češkega vseučilišča, kateri nasvet je vlada z vsemi svojimi silami podpirala. Vladni uspeh v dr-žavnej zbornici vidi se nam pomenljivejši. Davek na petrolej zadel bode revno ljudstvo, in plačeval se bode z žulji beračije in jedinščine. Desnica, ki je s svojim glavarjem upeljala krvavi ta davek, storila je sedanjej vladi veliko ljubav; zategadelj pa pričakujemo, da bode uže vender jedenkrat ponehalo tisto koketiranje, v katerem se naša vlada še vedno tu in tam ozira po opozicijskej levici. Desnica našega parlamenta deli in reže grof Taaffejevej vladi vsakdanji kruh, po vsej pravici sme tedaj zahtevati, da vstane tudi vlada popolno in čisto desničarska. Prejšnje liberalne vlade bile so ob jednem levičarske in solnce njihovih milostij sijalo je na vsako levičarsko frakcijo, na katero se je vlada v nevarnili trenutkih smela z gotovostjo zanašati. V tem oziru pa grof Taaftejeva vlada drugače postopa ia mnogo ima prijateljev v parlamentu, katere pozna, kakor je vi deti, samo v trenutkih sile; kadar pa mine nevihta, tedaj se takoj pozabijo dobri prijatelji, ki so jo časih viharjev branili. Mej take prijatelje prištevamo tudi naše slovenske poslance. Pri vsakem boji sučejo orožje za ministerstvo, in kadar leto prešteva glasove, s katerimi se je rešilo pred kako katastrofo, tedaj šteje vselej mej temi glasovi tudi one slovenskih poslancev. Da še celo sedaj, ko so se zavoljo davka na petrolej vneli mejsebojni prepiri na desnici, ko so hoteli razrušiti strankarsko disciplino nekateri ne- ubogljivi desničarji, in ko je vlada mej' sovražnimi glasovi štela tudi nekatere j glasove desničarjev, stali so naši poslanci neomahljivo kot skala vladi naj strani, ter branili ministerske stole gro fu Taaffeju in njegovim tovarišem! In vender smo prepričani, da je vsak slovenski poslanec s krvavečim srcem oddal svoj glas za krvavi davek, ki bode s pezo tiščal tudi na narod slovenski. Povsod, kamor se oko ozre, gospodarita revščina in bera-čija mej nami; po vseh pokrajinah primanjkuje naj potrebne j šega; in koliko je hiš slovenskih, v katerih premnogokrat nij denarja, da bi se kupila vsakdanja sol! Koliko je Slovencev, ki se na dan niti jedenkrat do sitega ne najedo, in koliko jih je, ki v mrazu niti najpotrebnejše obleke nijmajo! In vsi ti tlačeni trpini plačevati bodo morali nov davek, mej tem, ko gospoda in plcmenitaž uživata darove življenja, katerih država do sedaj še nij obdavčila! Zategadelj glasovali so naši poslanci s krvavečim srcem za davek na petrolej in zategatelj zdi se nam vest, o katere j čitamo v sicer ne prezanesljivem dunajskem listu, verjetna. Ta vest pa se tako glasi, da so se slovenski poslanci v Ilohemvartovem klubu izjavili, da ne bodo glasovali za novi davek, ker bi ta davek preveč tri slovenske dežele. In dejali .so tudi, da ne hote kostanja za vlado brskati iz žerjavice, ker ministra Con rad in Pražak za Slovansko ničesar ne storita. Ali ker je konečno grof Taarle klubu naznanil, da vlada pada in stoji z davkom na petrolej, udali so se zopet jednokrat slovenski poslanci, ter bili tudi v tem slu čaji krepka podpora ministroma Conradu in Pra-žaku, katera za Slovensko ničesar ne storita. Ker, če je tudi cela ta vest morda izmišljena, toliko je ' pa vender gotova resnica, da omenjena ministra za ' Slovensko ničesar ne storita! Nam pa se to, poro čilo, kakor rečeno, verjetno zdi, in mi upamo, da so se naši poslanci udali samo pod pogojeni, da jim je vlada zagotovila važno in pomenljive obljube, da sta se pred vsem ministra Conrad in Pražak izrekla, da hočeta od sle tudi za Slovensko kaj storiti ! V pričetku tega članka dejali smo, da se nam zdi glasovanje o davku na petrolej pomeni j i vej še od glasovanja gosposke zbornice o češkem vseučilišči. To pa v prve j vrsti zaradi tega, ker je glasovanje o davku na petrolej zopet ia zopet pokazalo, da je četica slovenskih poslancev odločilen faktor v našem državnem zboru, faktor, ki v važnih trenil t k i h 1 a h k o p o d k o p 1 j e vlado S takim faktorjem pa je treba računati in naravno je, da naši slovenski poslanci, ki r e p re ze n tuj ej o maso slovenskega ljudstva, od vlade po vsej pravici marsikaj zahtevajo, in da jim vlada mora tudi tedaj marsikaj dodeliti — če narod, to je masa ljudstva, molči! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. februvarja. Včeraj izpolnili* se je Cehom vrora zelju, dobili bo svoje vseučilišče, popolnem jeikovtenjli i *<•<». Denes polni so vsi listi le premišljavanj o tej dogodbi; Cehom prijazni listi se veselijo te pridobitve, nasprotni pa bljujejo okolo sebe sovraštvo, vsi pa prinašajo natanko govore, ki so se govorili za in proti ustanovitvi vseučilišča. Osobito mojstrsko so s,k gosposke zbornice udje Ha mla lleltVrt, Leo Thun. Miklošič poganjali /a češko vseučilišče; tudi minister Conrad izjavil se je odločno zanj. Tako je zmagal nasvet manjšine s 26 glasovi. Radost mora navdajati vsakega Slovana o tej pridobitvi Cehov. listek: (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) (Dalj«.) XII. K obedu prišlo je mnogo gostov, a občo opra-vilnost upotrebil je Neždanov, da je odšel v svojo sobo. Čutil je potrebo sam biti, da zbere in uredi utiske svojega potovanja. Pri obedu ga je Valentina Mibajlovna nekatere krati pazljivo pogledala, ali, kakor se je videlo, nij imela prilike z njim govoriti; Marijana se ga je pak ogibala, kakor da se je one čudne prigodbe sramovala. Neždanov vzel je pero ▼ roko, da bi se s svojim prijateljem Silinom pismeno rezgovarjal — ali nič mu nij prišlo na pamet, kar bi bil pisati mogel; v njegovej glavi nabralo se je toli nasprotnih si mislij in čuvstev, da jih nij mogel urediti ter vse — za drugi dan odložil. — Mej gosti, ki so pri Sipjaginu denes obedovali, bil je tudi gospod Kolomejcev. Do zdaj svoje na-pihnenosti še nikdar nij tako izkazal, kot v ta dan. Neždanov njegovih govorov niti poslušal nij. Zdelo se mu je, da je mej njim in ostalim svetom neka meglena preprogr, skozi katero nij nič druzega videl, nego tri ženske, ki so svoje oči vanj upirale. Bile so to Valentina, Mažuriua in Marijana. Kaj znači to ? In čemu baš te tri V Kaj imajo te tri mej seboj? Kaj hočejo od njega? Zgodaj vlegel ae je v posteljo, ali zaspati nij mogel. Mrzko žulostna misel ga je navdajala..... misel na rano smrt I Ta mu je uže dobro znuna bila. Dolgo časa ga je uže navdajala; časih prestrašil se je nad mogočnostjo večne uničenosti, časih se je je zopet veselil. Zdaj obšlo ga je znano čuvstvo .... Brzo je vstal ter Be vsedel k mizi in tu skoro brez korekture sledeče verze v bvoj, vsemu svetu tajni sešitek spisal: Milyj drug, kogda ja budu Umirat1 — vot moj prikaz: VsSh moih pisanv grudu Istre* bi ty v tot že čas! Okruži menja cvetami Solnce v komnatu vpusti — Za razkrytymi dverjami Muzykantov pomesti. | Zapreti inu plač pečalnvj ! Pust, kak budtO v čas pirod Rezko vzvizgnet vr.ls nelmlnvj Pod udarnini smvčkov! Sluhom gasnuščim vnimaja Znmiranijam struni j, Sam zamruja, zasypaja .... 1 precUmertnoj tišiny Ne smutiv naprasnym stonom, Perejdu ja v mir moj, Ubajukam legkim zvonom Legkoj radosti zemnoj ! Ko je besedo „prijatelj" zapisal, mislil je na Silina. Potem deklamiral si je ne jedenkrat celo pesen ter se čudil svojemu proizvodu. Ta skeptici-zem, ta nemarnost, ta lahkomiselnost in ta brez-vernost — kako se je vse to zlagalo z njegovimi principi, b tem, kar je bil proti Markelovu izrekel? — Jezno vrgel je seaitek v miznico in legel v posteljo. Ali zaspal je še le zjutraj, ko so uže prvi Škrjauci pri svojem vzletu k čistemu jutranjemu nebu začeli žvrgoleti. Ko je drugo jutro po završenej lekciji se t sobi za biljard mudil, vstopila je najedenkrat gospa Sipjaginova. Ona ozrla se* je pazljivo na vse strani ter potem k njemu pristopila in ga s prijaznim ,Pol. Corresp." poroča iz Četlnja, da je t 18. dan m. m. v Danilovem grada zbral črnogorski knez okolo sebe vojaške dostojanstvenike in da jib je takole nagovoril: „Mnogo jih je mej vami, ki pravijo : Zmerom smo pomagali hercegovskim bratom in jim moramo tudi zdaj pomagat*. Jaz pa vam pravim, mi nijsmo svojim hercegovskim bratom, katere ravno tako ljubim kakor vas, nič več dolžni. Avstro Ogrska nij Turčija in denašnja Črna gora nij več nekdanja Črna gora, Avsti o Ogrska je pravična in blagovoljna. Če se Hercegovci upirajo proti bramoenemu zakonu, toliko slabeje za nje; nobena dežela ne more obstati brez brambene ustave." Mi te besede navajamo, a za njih resnico prepuščamo odgovornost „Pol. Corresp.u % nanje države. Nemški listi iz carstva trdijo, da se Rusija oborožuje in to vest uporabljajo v to, da ščujejo proti Rusiji in jo vsemu svetu proglašajo kot boja-željno. Nedavno pa je prinesel polnradni »Kronstad-ski Vestnik" poročilo, da Nemčija gradi v Gdanskem velik vojni utijn tabor, kateri bode jednak primor-skej trdnjavi Kraljevcu. In če še opomnimo, da ima Nemčija dvanajst, brodov proti ruskim osmim, in da Poznaj, Torunj in Kraljevee dosti bran-jo nemško mejo proti Rusiji — potem nam je jasno, da se mora tudi Rusija oboroževati in graditi trdnjave, da se tako zavaruje proti slučajnemu napadu. Dunajski listi raznesli so vest, d.i je Sko-helj«»va napitnica prouzročila v Berolinu veliko razburjenost in da so se radi tega vršila diploma-tična razgovarjanja mej Petrogrndom in Berolinom. Danes pa se brzojavlia iz Berolina, da je to vse gola laž dunajskih listov, da govor Skobeljev nij bil predmet nobenim diplomat.ičmm razpravam. Posledice novega i"ranco«Kt»jfa minister stva se uže prikazujejo v notranje] in vnanjej poli-litiki in te po večjem zadovoljujejo Francoze. V Berolinu vzbuja veliko pozornost tožba Bismarkova proti ifloiiimsemi. Jedenkrat se je uže zaslišal učenjak o svojem govoru, ki ga je govoril pred volilci in tudi pritrdil, da je tako govoril, kakor so poročali listi. Ali bode imel res Bis mark toiiko poguma, da pognzi z železno peto tega učenjaka, pokazalo se bode kmalu. Angleški parlament se je zopet odprl. Vseh politikov oči bile so obrnene na prestolni govor, češ, kako BO bode Anglija izrazila osobito o egip tovskem vprašanji in o nemirih v Bosni in Herce govini. A tej radovednosti nij zadovoljil prestolni govor, k j ti glasil se je jako pohlevno in govoril le malo o Egiptu, o nemirih na |ugu niti besedice nij bilo ; poudarjalo se je posebno prijateljstvo s Eraneij >. Iz Carigrada se poroča, da se je v Arabiji vnela vstaja iu da se vedno bolj razširja. Poročilu iz Bagdada pa poročajo, da vlada tudi mej kočniki na Evtratu veliko uporno gibanje. bila sta navzočna g. Drag. Rački iz Prozida in dr. G iz Čubra. — Veselica bila je jako lepa. G. Resman govoril je slavnostni govor. Kakor mi je trdil sam, bil je z uspehom prav zadovoljen, kajti videl je, da ga je razumno občinstvo hvaležno um&o. In da bi naši ljudje tudi ubogali jedro govora, da morajo imeti svečana sUvljpnja naših pisateljev najprej to svrho, da spoznavamo naše pesnike in pisatelje sploh, da jih študiramo, da podpiramo naše slovstvo . . . . ! Mej počitkom napije g. R. Hrvatom in Jugoslaviji. Zdajci se dvigne v odgovor g. Rački. No, takšne govornike čujemo nidko: vsaka beseda je užgala! In navdušenje pri-kipi na vrhunec, ko g. Rački znaten znesek položi na mizo predlagajoč, da se v veselji spomnimo naših spečih siromakov v starem Gorotanu, češ „mi in vi, Slovenci in Hrvatje, imamo tukaj skupen interes in skupne dolžnosti . . . . u Malo časa in malo truda bilo je treba, da se je nabralo 32 gld. za dvaia-trideset iztisov „Mir-au. G. Resman preskrbi, da se pošlje v zapuščeni Gorotan „32 duševnih bajonetov v imenu ložke doline, da branijo našaprava, ki nam gredo pred B ogom in pravičnimi ljudmi, da straži j o slednjo pedenj naše matere zemlje". — Velko živali nost privabila je dalje mej nami dobro obrobljena in premišljena napitnica g. Žebreta veteranu tukajšnjih dejanjskih rodoljubov, narodnemu županu gosp. Sclnveigerju. In solza domoljubno radosti zaiskrila je v očesih pri zahvali g. Sch., češ, „vse, vse kar sem storil za jezik svoj in za dom, bilo je vse le dolžnost, ker me je rodila na slovenskih tleh slovenska mati.....f zervni fond, kateri je v teku 7letnega delovanja posojilnice na zelo visoko svoto 13.449 gold. 93 kr. narastel. — V imenu ljudstva izrekam o vim trem gosp. udom, ki so se za splošno znižanje 12°/0nili obresti zraven upisnine 2°/0 krepko potegovali, najtoplejšo zahvalo! — Narodnjaki, udi posojilnice ! spomnite se ubogega slovenskega ljndstva, pomagajte mu s tem, da mu proti nizkim obrestim denar posojujete, ker ako je ljudstvo materijalno uničeno, uničeno je tudi za narodnost! .Slov. Gospodar", ■z Divače 9. februvarja. [Izviren dopis.] (Steber nemškemu mostu do A d rije.) Dobro ti znano, dragi bralec, kako se godi z našim jezikom na železnocestnih postajah, sicer na sloven-skej zemlji, ako poprosiš vozni listek v naščini, le redko kje se ti ga da, da ne bi slišal oni ogromni — „was". Gospoda le-ta je večinoma „n§ma" slovenščini, za to pa skrbi v *vojej veledušnosti, da bi se ti priučil njenega govora, da bi ne imela tolike sitnosti s tisto „kmetsko špraho"; saj tako ali drugače mora jedenkrat prodreti nemščina v splošnem do jadranskega morja. Res, Divača je prav v naravnem smeru nemškemu mostu v Trst, ona je tudi kot postaja prav debelo podčrtana in tu se da kaj napraviti, postavimo kakov krepak steber, kajti mo-it le-ta mora imeti jake podstave. Gospoda, višjega kroga, na tukajšnjej postaji je večinoma „nema, ali recimo nemškega rodu. Sicer pošteni možje, ali to, sitnosti imajo „s kmetsko špraho". Da bi pa temu v okom prišli, si znajo po- ln tako nam je tudi po odpočitku vsem le i magati. prehitro potrkalo belo jutro na okno. Kazali smo se z odkrito željo, da bodi zdrava narodna čitalnica in z obljubo, da se spet 12. t. m. vidimo v našej Cirkuici. Na konci naj omenjam še v čast g. Tomcu, da je bila kuhinja vzgledna in okusna, postrežba hitra in iv.čun previden. Doran. S.f. Itccicl4«>!ra polja. (Gornj e-savinj-ska posojilnica v Mozirji) imela je 2. t. m. Nij dolgo tega, da je prišel, ali mogoče pozvan bil, kdo ve, le-sem neki gospod onega zloglasnega „Deut-,chen Schulvereina" in takoj se je skoro vsa ona gospoda upisala v omenjeuo društvo. Nij čudo, čeravno na sivem Krasu; smer je taka, pa je. Le-ta gospoda nij vsa od severa, nekoji njih | pripadajo baje stalnim — a to ne pticam. Čemu pa bo se upisali v to društvo? no ve-; ledušni so; oni znajo dobro, da hlagajrrica kraške svoj letni občni zbor. Sprejelo seje več predlogov, metropolito nij tako močna, da bi zamogla tolike mej njimi predlog »šolam v Rečici, Nazaretu in | remuneracije dajati učitelju, ki bi imel vsak dan Gorici po 10 gld., v Mozirji pa 20 gld. darovati." j Jedn0 ur0 Prevali nemščine A temu društvu Z Ni»traiijslt<»!(a. [Izv. dop.| Vodnikova veselica v 5, dan t. m. v Starem trgu pri Loži zbrala je številno družbo od blizu in od daleč, z Rakeka, Begunj in Cirkmee, katera slednja poslala je dve kopi vrlih pevcev, kateri so bili z domačimi pevci ves večer središče radovanja. Od bratov Hrvatov Hvala! - Dalje sprejel se je tudi predlog, izdava-i A l*mu u,u'tvu Je DaS naraen one Pridne telju „Mira« 20 gld. poslati, da naj 20 iztisov ovega j u6itelje' «9» v šoli ^mščino poučujejo, z denarjem lista bratom, Koroškim Slovencem po svojem mnenji i I)0lnou- razdeli." Živio! — Najvažnejši predlog, katerega je odbor stavil, je pa bil nasvet, „za znižanje obresti od oddanih posojil". A žalibog, ta splošni nasvet nij bil sprejet, kajti predlog nekega uda, naj se obresti za oddana posojila na 107o samo udom (katerih ie samo kacih 30), zniža, se je z velike večino sprejel, akoravno so se gosp. A. G., A. T. in J. T. krepko za nasvet potegovali, „naj se obresti tudi neudom znižajo", kazajoč na re- Tako postavimo, da ko slovenski otroci šolo, domačo, dokončajo, tudi nemški govore. Saj mi je jeden onih gospodov pripovedoval, da moža, ki nemški ne umeje, se ne more voliti poslancem na Dunaj. Tako — baje, pride čas, da bode vsaka vas svojega poslanca imela, a potrebne nemščine se bode uže doma v domačoj šoli naučil. Dalje v prilogi. smehom k sebi v kabinet pozvala. Oblečena je bila v lehko ali jako ukusno bare-obleko; rokavi so bili s špicami obšiti ter sezali samo do belih lakti; čez pas imela je širok opasek, a divni lasje padali so jej v debelih kitah čez tilnik. Vse na njej izraževalo je prijetno, srce omamljivo in nade vzbujajočo dobrohotnost — vse: bleatenje na pol zatisnenih očij, mehka nemarnost jezika, nje držanje in vedenje. Peljala ga je v svojo prijetno sobo, kjer je po rožah in dišečih oljih duhtelo, prosila ga, da se vsede v naslonjač ter se njemu nasproti na nizek počivalnik na pol vsedla na pol vlegla, izpraševaje ga o njega potu, o življenji in delovanji svojega brata in vse na tako skromen in lep način! Videlo se jej je, da jo za svojega brats, katerega dozdaj v Neždanovljevej navzočnosti nikdar omenila nij, dobrohotno Čuvstvo navdaja; iz njenih besed bilo je tudi zaključiti, da jej nijso čuvstva, ki jih on goji za Marijano, neznana. Izrazila je nekakšno obžalovanje, toda ali obžaluje, da Marijana njegove ljubavi ne vrača, ali da si je on tako stvorenje izbral, to ostalo je nedognano. Videlo se je, da jej je največ ležeče: pridobiti si Neždanovljevo zaupanje in prisiliti ga, da se proti njej ne obnaša tako divje. De- lala se je, kakor da mu celo zamerava, da je o njej tako krvo misliti mogel. Neždanov je poslušal in sem ter tja polno občudovanja nje roke in ramena pogledal, časih tudi na rožnata ustna in mehko tresoče nje dolge lase ... ali polahkoma izpremenilo se je to čuvstvo v neko drugo, sicer tudi vznemirjajoče ali tem slajše; kako bi si bil on misliti mogel, da se more tako imenitna, krasna dama, takšna aristokratinja za njega, priprostega dijaka, zanimati; in ne samo, da se je zanj zanimala, celo koketirala je malo z njim. Vpraševal je samega sebe, kaj neki to znači? — odgovarjal si pak nij, tudi do odgovora nij mnogo stalo. Ona začela je govoriti o Kolji ter dejala, da si je zavoljo dečka uže zdavnaj želela, kakšnemu učitelju se približati, da z njim ozbiljneje o njegovem mnenji glede odgoje ruskih otrok govori. Čudno je vsakako bilo, da se jej je ta želja kar tako najeden-krat vzbudila. Valentini Mihajlovni nij bilo do tega, da se z Neždanovom razgovarja, nego obšlo jo je telesno poželjenje tega neukretneža videti klečečega pred sabo .... Ozrimo se malo v preteklost. Valentina Mihaj lovna bila je hči necega neimenitnega generala jako slabih darov, s samo jeduo dekoracijo na prsih — in neke vrlo prebrisane Malorusinje, ki se je, kakor mnogo njenih zemljakinj, zelo najivno, da ne rečem glupo delala, kar je pa povsod v svojo kori-t upo-trebiti mogla. Starši Valentine Mihajlovne nijso bili bogati ali posrečilo se jim je, da so svojo hčer pripravili v zavod za plemenitaške gospice, ki je tedaj pripadal Smolna-samostanu. Tu so jo smatrali za republikanko, ali bili so vender z njo zadovoljni, ker se je jako marljivo učila in se vzorno obnašala. Zapusti vši zavod, živela je s svojo materjo pri svojem bratu, ki se je bil na kmete preselil, oče je bil mej tem umrl, v sicer čednem ali jako mrzlem stanovanji, kjer se je v zimi moglo videti dih, prišedši iz ust. Iz ekonomističnih uzrokov se nijso iz nje preselili; Valentina Mihajlovna je celo rekla, da se jej zdi, da je pri njih doma ravno tako, kot v cerkvi. Hrabro prenašala je zlo neugodnega, žalostnega položaja. Po značaji bila je jako potrpežljiva in s pomočjo svoje majke mogla si je vsa svoja nekdanja poznanstva vzdržati; povsod je bil o njej govor, celo v najvišjih krogih, in imenovali so jo vrlo ljubeznivo, izobraženo in čudoredno devojko. Marsikateri se je hotel oženiti z njo in ona izbrala si je tajnega svetnika Priloga ^Slovenskemu Naroda" §t. 34 11. fehrnvarja 1882. Deklica pa bode v krčmi gospodo od severa v nemščini nagovarjala, a kmet naš ne bode več v „kmetskej šprahi" povpraševal po ž«i:eznocestnih iistkih. Srečen učitelj divaški! Doleteti me je imela velika sreča, ogromna pomoč. Čujte! bil sem neki večer v krogu višje te gospode. Tukajšnji g postajni načelnik, pošten mož, ali Nemec, me nagovori ter mi ponudi 200 gold. podpore, da bi poučeval nemščino v šoli. G. načelniku je znano, da se v Divači dosti potrebuje. Omeniti moram, da tedaj je bil tu še le pri-četek razglasovanja tega društva. Tako sem mu le odgovoril, da naj mi da odloga, da reč premislim. Namen mi je bil, da bi v tem času se kaj natančneje poizvedel, kateri so se upisali in kaj vse nameravajo. Mislil sem si tudi, o svojem času me gospod uže še poprosi in tedaj mu jasno odgovorim ; a ker pa tega nij še do sedaj storil, ne vem iz kakšnega uzroka, čas pa biti in nekateri gospodje naše stranke bi me radi pikali, da hočem poučevanje nemščine po kohkošnem taj • nem načinu prevzeti češ, da se npših novin bojim ; naj mi bode torej tu dovoljeno povedati našej uem-šktg gospodje, a s tem tudi drugim: da kot Slovan, ter držoč se pedagogičuega načela sem nasproten one j ponudbi, ter nemščine v p ou k naši m otrokom po nikakem ne prevzamem. Omeniti tudi moram, da se je ona gospoda izrazila, nko jaz ne prevzamem nemščine, delali bodo na to, da pride drug učitelj, kateri se temu ne bode protivil. Torej ako se dobi koji kolegov — lepa podpora 200 gld. Nemško gospodo pa bi poprosil, ako so tako veledušni, naj dajo 100 gld., da bi se vrt napravil, a druzih 100 učitelju v nagrado, da bi kedaj pokazal, kako se kakovo drevesce ucepi. Tukajšnji otroci so večinoma kmetski in na voljo trem ali štirim ne morejo vsi ostali trpeti škode glede potrate časa. Tudi ne vem, če nastopi koji v srednjo šole, in če tudi, ljudska šola ne sme in ne more biti podlaga tujčevej peti t. j. srednjim do sedaj nemškim šolam. Gospoda si bode uže drugje morala iskati stebra za nemški most do Adrije — kajti mi smo mi, a — vi ste vi. Kri b ti j Bogateč, učitelj. Iz Istre [Izv. dop.] Nekateri merodajni domoljubi primorski in istrski naprosili so nas, naj članek „iz Poreča", ki ga je bil list „Sloboda" v št. 144. minolega leta obelodanil, tudi slovenskemu občinstvu priobčimo kot dopolnitev one polemike, katero je lani tržaška „Edinost" začela zaradi dija- Sipjagina, kateri se je bil v njo etrašno zaljubil... On je videl, da ne dobode nikjer in nikdar takšne žene. Ona bila je razborna, ne zlobna.....prej dobrosrčna, po naravi neobčutljiva .... nij mogla misliti, da more proti njej kdo hladnokrven ostati ! V oblasti imela je ono neposnemljivo gracijo, ki se le pri takšnih lepih samoljubkinjah nahaja; v tej graciji nij niti poezije niti pravega čuvstva; ali v v tej graciji je neka miloba, simpatija, — da, celo nežnost. Samo ugovarjati se tem samoljubkinjam ne sme : one se vladeželjne ter ne trpe tuje samostal-nost i. Ženske, kot ta Sipjaginka, vznemirijo mlade neizkušene instiastvene narave, a one same ljubijo redno, mirno življenje ter se ne ogrejejo za nič. Njim nij težko svojo krepost varovati — one se ne vznemirijo; večna želja pak, velevati in dopadati, prouzročila je pri njih neko gibčnost in živost: volja jim je neizpremenljiva, a ves njihov vpliv proizvira časih jedino le iz te železne volje. Težko je možu se zadrževati, ako vidi, da tako čisto, neoskrunjeno, deviško 8tvoreuje navdaja sladko čuvstvo poželjenja; vedno čaka in čaka trenutka, da led skopni; ali kristalno čisti led le blišči — ne skopni pa ne — nikdar ga nij mogoče skaliti. (Dalje prih.) kov po poreškem škofu dr. Glavini v Koper poslanih. Z majhnimi izjemami glasi se takole: Poreški stolni kapitelj ima šest kanonikatov. Mej temi sta dve dostojanstvi in štirje jednojni kanoniki. Mesto jednega jednojnega kanonika je skoro vedno prazno. Bržčas za to, da si ostali kanoniki njegove dohodke mej seboj dele, ker je bilo tako tudi takrat, ko pomanjkanje duhovnov v tej škofiji nij bilo še tako čutljivo. Kes je, da peteri kanoniki tudi dolžnosti šestega opravljajo. Nam je sicer vse jedno: povrnejo li oni tiste male krajcarje, kater, po odštetih treskih za njihov trud še ostuuejo, tako zvanemu verskemu zakladu ali ne; na to uaj vlada gleda. Dostavljamo le to, da bi se v sedaujej draginji, ako bi tudi šesti kanomkat razpisan bil, drugi duhovniki zanj gotovo ne pulili, ker zavoljo njegovih pičlih dohodkov bi komaj dostojno živeli. Kapiteljske, kakor sploh vsa tukajšnje kanonike imenuje Njegovo veličanstvo svitii cesar. C. kr. vlada v Trstu pri tem ne gleda na drugo kot: je h predloženi zvest državljan in kakovo jo njegovo politično življenje. Na druge sposobnosti in zasluge dotičnega pa ona ne gleda, ampak prepušča v tej reči vso odgovornost Škotu predložitelju. Od tega torej odvisi: hoče li imeti on v svojem svetu po vzgledu rimskega senata, zuačajue, poštene in učene može. Kako je bil mil. g. dr. Glavina srečen v predlaganji novih kanonikov in ali se more njegova volitev iz verske strani odobriti, to prepuščamo zdravej sodbi bralcev. Povemo najprej, da te rane odkrivamo zato, da se ozdravijo, ker zakrita rana se ozdraviti ne da; ter da se v prihodnje ne delajo več take poskušnje tam, kjer se ima računiti s pozuatimi številkami na korist božje slave. Sedaj k stvari. Pri tukajšnjem kapiteljnu bil je letos imenovan nov kanonik, dva sta bila pa promovirana na višjo čast in dosledno tudi na večje dohodke. Govori se, da je bilo za vsa tri mesta sposobnih nateca-teljev. Novoimenovani kanonik je Ivan Pasante, Po-rečan. Delal je nekaj malo let do zdaj v škofijskej pisarniei. Tojejedini duhoven v škofiji, kateri v težavnej službi dušnega pastirstva nikdar nij bil, ne na deželi, kjer je naš duhoven v vročih poletnih dnevih z razno živino vodo iz lokve piti prisiljen, in tudi ne v mestu. Kakovih zuslug si je torej nabral za to odlično, mirovini podobno mesto V Kako bode modre svete dajal škofu v rečeh spada-jočih v področje dušnega pastirstva tisti, kateri živeči pod očetovo streho, nikdar še najmanjšej nevarnosti izročen nij bil, torej popolnem brez vsega izkustva? Kaj naj govori v zboru modrih (!) tisti, ki je navajen po poreških ulicah glavo visoko nositi, Juntini gospodi namigavati, v nežnih čeveljčkih stopati, ter šopiriti se pri polnej škofovej mizi ? Ako se tudi drugod boječej mladosti taka čast podeli, so to navadno doktorji bogoslovja, torej tudi tacega preudarka vredni. Trdijo pa nekateri, italijanskega mišljenja, da je ta mladič učen; mi mu tudi tega priznati ne moremo — dasiravno vrle zmožnosti tudi pri nasprotnikih radi vidimo, — ker za njegovega kancelarstva bila mu je največja slast: napisati v raztegnenih stavkih kakovo grajo ali pa sestaviti kakovo opazko do višjih svetnih oblastij in še to, kakor smo zvedeli, jako nesrečno. Branijo ga, da zna več jezikov in zato je — učena glava. No, mi vemo zagotovo, da hrvatskega ne zna, iu da ga naši duhovniki v svojih sestankih s po-hrvatenim priimkom ngospodin Potezulič" sarkastično imenujejo. Drugi na višjo čast, namreč dekansko promo-viran, je preč. g. Ivan Cleva (Kleva), bivši dozdaj kanonik pri istem kapiteljnu. On je bil več let v škofijskej pisarniei in iz potrebe, da ne rečem iz sebičnosti, naučil se je hrvaščine, da si ravno jo je uže iz mladih nog, kot rojen Bubanec, govoril. Za to dostojanstvo oglasil se je bil tudi tukajšnji najstarejši kanonik preč. g. Angelini, katerega hvalijo, da je najučenejši duhovnik v škofiji, ali da žalibog nij lepega vedenja. Vprašamo, sine ira et studio, ali je preč. g. Cleva lepšega? — Rekli bi lehko, da po sodbi cele škofije in po želji vseh poštenjakov zaslužil je to odlikovanje stari kanonik imeuovanega kapitelj na Mikula Pajaiič. Kakor smo se prepričati mogli, je njegovo vedenje ne le v okolici, ampak v samem Poreču skozi 30 let duhovna vredno, da, ono je uzorno. Zakaj ga torej prevzvišeni biskup Glavina nij predlagal ? Kanoničnega prava se nijsmo učili, vender naj nam bo dopuščeno, kojo reči. Vidimo, da naše svetne oblasti, tudi na najvišjem mestu nijso druzega, kot izvrševalci postave; ravno to, mislimo, morale bi biti še z večjega uzroka tudi cerkvene oblasti ali škofje. Njihova skrb bi morala biti, da se izmej jednakih na višjo čast povzdigne tisti, čigar preteklost je v redu in brez madeža tudi pred licem nasprotnikov; kateri so vzornega vedenja, da si ravno nijso, po škofovih besedah, svitla luč v znanji. Res je, da imajo škofje svoje pravo, ali pri tem imajo tudi svoje dolžnosti in odgovornosti, da pred poštenim svetom ne morejo delati brez nevarnosti, kar jih je volja ali celo, da pri njih Bstat pro ratione voluntas". Ali se je prevzvišeni Glavina ravnal po nag-nenji svojega srca, ali je pritiskal na njega zunanji vpliv od Junte ali od katere si bodi strani, moral bi vender trikrat poprej premisliti, nego vzornega kanonika Mikulo prezreti. Kaj naj si v tem slučaji o prevzvišenem Glavini mislimo? Ali ne priča to očitno, da se v njegovo nepristranost verovati ne sme? Kam to pelje si intra et extra Iliaca raoe-nia peceatur? Dvomimo, da bi se bil imenovani prečastnik v konzistoriji pregrešil ter branil to, v čem prevzvišeni biskup in njegova svojat vidi le znamenja pun-tanja pri nekaterih duhovnih. Sami duhovni namreč pripovedujejo nnm, ko škofovo palačo zapustijo, da jim Prevzvišeni ostro prepoveduje pečati se v katerekoli volitve ali celo v politiko (sic!). Rekli smo, da zelo dvomimo, da je prečastni Pajaiič vstal proti krivemu mnenju našega vladike s temi-le besedami: „Prevzvišeni in Prečastni vladika, znate, da je duhoven državljan in kot tak ima do države svojih dolžnostij in svojih pravic. Ako prve vestno spolnuje, nihče ne sme ga ovirati v umivanji drugih, ker stoji pod obrambo postave. Z veljavo duhovenstva tudi vaša veljava, Prevzvišeni, raste; s ponižanjem duhovenstva, tudi vi ste ponižani. Omejite mu slobodo, stisnite ga v spolnovanji njegovih političnih pravic in sicer nečem reči, kako-vim ljudem za ljubav, vzeli ste mu njegovo veljavo in vpliv na gori in doli. On je tedaj jednak prisarju, kateri piše po danej zapovedi, če je tudi grešno in očitno zoper njegovo prepričanje. Prašam, kdo so je kdaj predrznil zatožiti nam pred postavo le jednega duhovna, da je puntarV Ako so ajdje v rimskej državi kristjane pun-tarje imenovali, ker so le ti hoteli utešiti nekatero nečloveške naredbe, ter v širokem rimskem cesarstvu za vse jednake pravice upeljati želeli, ako so torej na isti način nekateri moderni ajdje v Istri — le z blagoslovljeno vodo obliti — zlasti po mestecih, da si še nadalje svoje mastno plače ohranijo, vam. katerega iz slepe, strankarske strasti krivično zatožili, to naj se vaša Prevzvišenost vgleda v Irske škofe. Ti, polni sv. ognja delavne ljubezni božje do ljubljenega naroda, kateremu, dasiravno potlačenemu, si štejejo v čast biti pastirji, obsoju-jejo prenapetost, branijo pravičnost. Hrvatsko pleme v vašej vladikovini ne uživa tega, kar mu po Bogu in po cesarskih postavah gre in kar drugo, itali-jans?to pleme uživa. Torej, ako se malo številce duhovnov, kateri svoje vzvišene duhovske dolžnosti vestno spolnujejo, tudi za svoj narod postavnimi sredstvi poteguje, je v tem hvalevredno. In ker so ti brezmadežnega zwljenja, branijo njim izročeno čedo volkov razdiralcev zjednako gorečnostjo, kakor tudi njih pravice. To malo številce izhaja pa ravno iz najnižje vrste naroda, ter čuti z narodom dobro in slabo, ker z narodom in mej narodom živi ter predobro vse narodove nadloge in reve pozna; posvojeni poklici ima pa skrbeti za narodovo časno in večno srečno, kar tudi vestno spolnuje". Ponavljamo, da je prečastiti Mikula težko tako govoril in zavoljo tega v nemilost padel. Od druge strani pa izrazujemo o njem svoje mnenje, da, ako nij za nas in tudi zoper uas, ko je gosp. Cleva ne majhen naš nasprotnik — (zato morebiti (udi mitre pričakuje!) Ključ cele akcije v pomoviranji treoa je iskati pa v tem, da Prevzvišeni gleda le na to, koliko je t katerem italijanskega duha. Zato se je pa, kakor Čujemo, v mnogih omajalo tisto njemu potrebno zaupanje, katero mora vsak cerkveni poglavar uživati pri svojih podložnih. Še slabše je pa to, da ima njegova nepravičnost slabe nasledke za isto sv. vero in moralo, kar nam ravno imenovanje preč g. Cleve dokazuje. Odkar je namreč omenjeni kanonik Pajaiič uvidel, da poglavarji pri promoviranjib nobenega ozira na vzorno vedenje ne jemljejo, začel se je on ne le po človeško togotiti, nego je faktično pokazal, da on za Prevzvišenega mara in ne mara ter neče več v konzistorij hoditi. In še tisto malo kanonikov, ki vsak dan večkrat na koru „odpusti nam naše dolge" molijo, se malo prijazno gleda. — Razume se samo ob sebi, da take stvari pridejo mej svet, kateri potem s prstom kaže: glejte, kaj je duhovščina, kaj so rudečevratuiki! In ravno zato, prevzvišeni Ivane, ne tožite, da zlasti po mestecih vera peša, da ljudje za sv. zakramente ne marajo, kratko: da bi se sem ter tja mogle cerkve zapreti, Kdo je temu največ kriv? Naše istransko ljudstvo pravi: od glave riba smrdi 1 Ako sv. vere razširjati ne moremo, ohranimo vsaj to, kar smo podedovali ter ne kazimo in ne delajmo nevarne predstavke: ta je Taljan, ta je Hrvat, pa bo dobil boljši faro ali kauonikat. Mi nijsmo despoti in gospodarji, ne delajmo se torej smešne, da iz narodnostnih uzrokov nekatere obdarujemo, druge kaznujemo, ampak bodimo „servi et dispensatores fideles." Kar se konečno mnogoletnega preč. Mikule tiče, mi mu po evangeljsko in prijateljsko svetujemo, da se svojega poprejšnega dela zopet poprime: da obiskuje konzistorij, ako se tudi na njegov glas ne pazi ter da še z večjo prijaznostjo sprejema tudi mlajšega odlikovanega brata in tako morali i-no po kaže, da ima še v spominu, kar je kot župnik v Taru svojemu ljudstvu izpred al ta rja govoril: »predragi bratje, Tarči, nijso le farizeji bili pobeljeni grobovi; tudi mej vami jih je. Vaša slaba dela in nepostavnosti so temu priča. Le nekaj časa smejo plavati v slasti rudeči Gavani; le nekaj časa morejo v svilo oblačiti se njegove Jezabele; ne prevzetneži, ne pijanci, ne zvijačni Ahabi, ne mehkužni Nabuho-donozorji se bodo vedno veselili. Piide primerno plačilo. ■ Zato, preč. Niko, držite se svojega nauka. Vi dobro veste, da se tukaj vse ne pieudari in ne plača. Vi ste znan kot bogaboječ in bogoljuben duhoven; zoper vas ne more nihče nič slabega reči. To naj vam zadostuje. Pohvalna spričevala nuj se le dajejo tistim, kateri jih ne zaslužijo. Da so vam tudi dekanat dali in ž njim vaše dohod e za 100 gld. povišali, vi bi to svotico malo časa uživali, ker vsled težavne službe na Vodnjanščini vaše utrujene kosti vam dolzega življenja več ne obetajo. Umirite se torej in prosite sv. Duha, da se za ozidjem uradne oblasti ne potiskajo v kot dosledno tudi sami rojeni vzorni duhovni na žalost dobrih in na škodo sv. vere. Preidimo zdaj na tretje promoviranje, katero je prineslo prepozituro preč. g. Dominiku Sillichu, bivšemu dekanu imenovanega kapiteljna. Ta starček zna nekoliko tndi „naški", v naravnem oziru pa nij na najboljšem glasu, ker se tukaj jednoglasno pri povedujejo o njem nevšečne reči, katere so se godile ob času izpraznjene biskupske stolice, ko je on kot škofov namestnik upravo vodil. — Povemo pa naprej, da naj nihče ne misli, da smo predrzni ako temne in davne stvari odkrivamo in da navedenih dejanj s prostim tajenjem nihče vreči ne more, ali pa, če bi se hotel kdo opravičevati, da hočemo vzeti za veljaven dokaz tiste ostarele fraze : to je na tolcevanje — to je gola laž! — Ako preč. g. Sillich (Silič) uže iz rečenega stališča ni bil vreden prve časti za škofovo, gotovo jq je še menj zaslužil z znanstvenega. Mimogrede bodi omenjeno, kar je tukaj znano, da kapiteljski prost moral bi biti doktor v bogoslovji, kakršnega naslova pa v poreškopuliskej školiji nij. V tem oziru bilo bi bolje, da »e je ona združila s trž »ško. — Ako ga je torej sv. Rim od te zahtevane k v -lirike oprostil, moral jo je z denarjem nadomestiti, kakor se to od njegovega prednika pravilno izp Ijuj''. — Kaj morejo veljati pred svetom taki dosto janstvtmiki, katerih ne lepša n^ krep>st, neznanje? — Če škotija nijma še za tako čast sposobnih mož, ne bo jih tud' tako hitro imela, kajti tista kopici mladeniče V, katera se v italjanskemduhu in mišljenji v Kopru odgojuje, ne odlikuj« se v naukih nikakor tako, da bi v tolikej meri podpore zaslužila, kolikor jo uživa. Konečno prašamo še: kaj naj pričakuje cerkev, kaj naš narod od teh treh promoviranih kanoirkov, kateri sedijo našemu škofu n» vratu — in n;»j se oni imenujejo trifolium nobile ali ignobile v Vinogradu Gospodovem? Ali se je pri njih predloženji gledalo na verske ali italijanske interese, o tem naj sodi občinstvo. Rekli smo, da se nam ne moro očitati nemarnost v rečeh naše cerkve. — Domače stvari. — (Vabilo k LIH. odborovej skupščini »Matice Slovenske") v ponedeljek dne 13. februvarja t. 1. ob 5. uri popoludne v Matičnej hiši na Bregu. Dnevni red: 1. Branje zapisnika o LII. odborovej seji. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Tajnikovo poročilo. 4. Poročilo književnega odseka 0 prejetih spisih in o knjigah za to leto. 5. Poročilo gospodarskega odseka. 6. Razprava o sklepih in naročilih poslednjega občnega zbora, posebno glede prenaredbe društvenih pravil. 7. Razprava o poročilih in predlogih za letošnji redni veliki zbor. 8. Posamezni nasveti. — (Gospod vitez Schneid pl. Treun-feldski,) državni poslanec ljubljanskega mesta je, kakor se nam iz Gorice poroča, uže toliko okreval, da se more vsak dan za nekoliko časa peljati po prijaznej goriškej okolici. Izgubljeno zdravje začenja se mu polagoma vračati, k čemur razen skrbnega zdravnika pomorejo tudi prekrasni pomladanski dnevi, kakoršne ima Gorica. — Mi se o tem sporočilu prav iz srca radujemo in želimo, da bi gospodu vitezu kaj kmalu bilo mogoče stopiti zopet v poli tično areno kot borilec za pravico našega naroda. — (Za Sokolovo maskerado) razpošiljajo se uže vabila Ker se slednja izročujejo le odličnim osobam, nadejati se prav izbranega ob činstva. — (Debeli četrtek) dne IG. februvarja t. 1. priredi čitalnični pevski zbor sijajno besedo v čitalničnej dvorani na korist pevskoj blagajnici. Spored: 1. N. Stoos: „Junaci na ples", polka — zbor (nov). 2. A. Nedveil: Luna sije", zbor in tenor solo, (g. J, Meden) (nov). 3. * * * Jedno „za larmo", g. P. Kajzel. 4. Suppe: „Ljubezen in policija", komičen zbor, spremljan z glasovirom, nakovali, zvonom in bobnom (nov). 5. * * * nCilinder in klobuk", komičen dvogovor (gg. Mejač in Petrič). 6. Verdi: „Un ballo in masehera", scena in zbor; samospev poje g. J. Meden. 7. F. Stegnar: „Ki tajska", šaljiv čveterospev, pojo 4 Kitajci iz Hong-Konga. 8. V. Mazanek: „Že ženo ga Tineta", moški zbor z godbo na mrlotinkah in turškim bobnom (nov). 9. Loterija. 10. Ples. Na glasoviru spremlja iz posebne prijaznosti g. Josip Maier. Mej posameznimi točkami in pri plesu svira gledališka godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: a) za ude či- 1 talnice in Sokola: osoba 50 kr., b) za neude: i osoba 1 gld.; diužine treh osob po 2 gld. Vsaka osoba dobi pri vstopu jedno številko za loterijo brezplačno. Pevski odbor. — (Ljubljanski f i j a k a r j i) imeli so pre-! tekli četrtek v čitalničnej restavraciji svoj ples, kateri ima to posebnost, da se prav za prav začenja še le ob jednajstih in da je še le o polunoči zbrano vse občinstvo. Plesalo se je prav pridno, zabava je bila prijetna in vesela, tijakarji s plesom zadovoljni, — krčmar pa tudi. — (No vo železniško štacijo) odpre južna I železnica v Grobelnem mej Ponikvo in sv. Jurijem. — (Porotniki.) Za porotne obravnave, ki se prično dne 27. februvarja, izžrebani so naslednji gospodje kot glavni porotniki: Pobi Albert; trgovec v Ljubljani; Tolazzi Toma, posestnik in trgovec v Čevicah; Perdan Ivan, trgovec v Ljubljani; Bernad Ivan, hišni lastnik v Ljubljani; Klein Anton, lastnik tiskarne v Ljubljani; Burger Ivan, posestnik na Visokem; Spinar Karol, umirov-ljeni c. kr. stotnik v Ljubljani; Luckmann Josip, trgovec v Ljubljani; Pretner Anton, posestnik v Ljubljani: Šantel Franc, hišnik v Ljubljani; Koren-čan Valentin, posestnik v Naklu; Lapajne Štefan, trgovec v Idriji; Kunstl Fran, hišnik v Ljubljani; Zupančič Fran, hišnik v Ljubljani; Pajk Adam, umirovljeni c. kr. obrist v Ljubljani; Suštaršič Fran, trgovec na Rakeku; Škrbinec Jakob, hišnik v Ljubljani ; Vilhar Ivan, hišnik v Ljubljani; Ogorelec Vinko, posestnik v Škofe'jci; Javornik Toma, U3njar na Vrhniki; Kunaver Ivan, posestnik in gostilničar v Dravljah; Hbrman Valentin, hišnik v Ljubljani, Hafner Ivan, gostilničar v Spodnjej Šiški; Kumar Ivan, pek in gostilničar v Kranji; Didak Gu>tav, oficijal kranjske hranilnice v Ljubljani; Suhadolnik Fran, posestnik in gostilničar v Borovnici; Kecel Ivan, posestnik in trgovec v Kamniku; Giinzler Maks h šnik in agent v Ljubljani; Miklavec Rudolf, trgovec v Ljubljani; Zadmkar Valentin, hišnik v Ljubljani; Črmak Ivan, hišnik in inženir v Ljubljani; Čik Jakob, hišnik v Ljubljani; Peternel Albin, oficijal v Ljubljani; Debevec Andrej, posestnik v Ljubljani; kot namestniki: Šarabon Ignacij, hišnik; Matijan J«*kob, pek; J-rman Ivan, hišnik; Pugelj Jurij, branjevec; Krimar K irol, mizar; Kunaver Fran, hišnik; Goljaš Ivan, marketetdar; Miihlebsen Artur. hišnik; Čopič Mihael, hišnik in gostilničar, vsi iz Ljubljane. — (Mariborska posojilnica) narodna je dovoljena in prične svoje delovanje dne 14. februvarja t. 1. Denarje izposojuje po 7°/0. -s — (Podpora Bohinjcem.) Včeraj uže smo omenili, kako napreduje sirarstvo v Bohinji in posneli nekatere črtice v pregled iz „ Novic". Omenili smo tudi, da se zida novo poslopje za vzgledno urarstvo, a da dovršeno še nij in da v te dovrši-tev potrebujejo vrli Bohinjci podpore. Denes pa nam je došlo poročilo, da je ministerstvo za poljedelstvo privoldo Bohinjcem za vzgledno sirarno in v prospeh sirarije 500 gld. podpore. — (Iz Vre m) se nam piše 9. febr.: Tukajšnji rodoljubi napravili so 5. t. m. besedo v prid šolske mladine. Vse točke sporedove so se izvršile na občno zadovoljnost, osobito pa gledališčna igra, v kate-rej sta sodelovala tudi dva vremska učenca. Za točno izvršitev se je zahvaliti osobito g. nadučitelju Kalinu, ki se je mnogo potrudil za rodoljubno blago stvar. Žalilo nas je le, da nijsmo videli na-vzočnega učitelja g. Bajca ter smo morah slišati o nekem razdvoji mej njim in g. nadučiteljem. Mi želimo, da bi zavladala zopet sveta sloga mej njima v blagor ondešnje šolske mladine in naroda ter jima polagamo na srce laški pregovor, ki pravi: L a p i u nobile delle vendette e il perdono! Po besedi bil je živahen ples. — (K raj ni šolski svet v Gornjem gradu) preložil je iz različnih uzrokov uže napovedano veselico od 12. na 19. t. m. — (Železniško postajo) baje nameravajo napraviti na Rudolfovej železnici pod Rado vijic o. Prostor za to postajo se je baje uže odmeril. Na tej postaji izstopati bi mogle le osobe in bi se tako prihranila Radovljičanom in drugim tujcem pot iz Lesec do Radovljice. — (Iz Šoštanja) se nam piše: V nedeljo dne 12. februvarja t. 1. ob 1. uri popoludne bode tukaj shod zaradi stavljenja železnice Celje-Spodnji Drav-burg, h kateremu so se specijelno povabili vsi na tej progi ležeči interesenti, kakor okrajni zastop, občinski zastopi, veliki posestniki itd. Zanimanje je Bve-stransko veliko, torej je pričakovati mnogobrojne udeležitve. — (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima v ponedeljek 13. februvarja v Kaiser-jevej gostilni „zur heil. Dreifaltigkeit" III. Ungar- gasse 27., začenši ob 8. uri zvečer svoj 6. redni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. prečita se zapisnik poslednjega občnega zbora; 2. ,Dve gospodinji", novela, bere g. Š—č; 3. Slučajnosti. — Vse gg. ude in prijatelje društva vabi k temu zborovanju prav prijazno odbor. — (Po zimi otavo kosijo) v Komarniku pri sv. Lenartu v Slov. goricah, ker je prej nijso mogli. — („Kresw), leposloven in znanstven list izhajajoč v Celovci 2. leto pod uredništvom dr. J. Sketa prinaša v II. številki za mesec februvar naslednjo vsebino: Anton Koder: Zvezdana, roman (dalje). — Lujiza Pesjakova: Pesni 1. 2. 3. — S. Gregorčič: Kelih življenja, pesen. — Pavlina Pajkova: Mačeha, novela (dalje). — Y: Nočna poroka, balada. — M. Tonejec: Prediee na Gorenjskem. — T. Turkuš: Prijatelju, pesen. K. Glase r : Slovanske Benetke-Spreewald. — Vinko Borštner: O telegrančnih vremenskih poročilih (dalje). — V. Kermavner: O pesništvu v obče (konec). — Krek: Polvfem v narodnej tradiciji slo-vanskej. — Trstenjak: Zgodovinske črtice o nek-danjej provinciji: Windischgraz. — Drobnosti. — „Kres" velja za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj. Zakon o davku na petrolej vzpre-jel se je v tretjem branji s 154 glasovi proti 133 glasovom. V odseku za reguliranje kon-grue (plače za duhovnike) predlaga poročevalec grof Clam, naj se v Stajerskej, Koroškej in Kranjskej povišajo plače za župnike v glavnih mestih na 1000 gld., v mestih, broječih čez 5000 duš in v kopeljiščih na 800 gld., druzih krajih na 700 in 600 gld., za kaplane pa na 400, 350 in 300 gld. Včerajšnja velika večina glasov za češko vseučilišče in posredno za vlado v gosposkej zbornici je prouzročila splošno začudenje in vpliva na ustavoverno stranko deprimirujoče. Carigrad. Depeša sultanova poslana Kedivi razpravlja zadnje dogodbe, priporoča previdnost, ohranitev reda in spoštovanje mej-narodnih financijalnih konvencij. Petrograd. Vseučilišče v Charkovu se je zaprlo zaradi baje nepolitičnih dijaških neredov. leznim, in tako, ker ostaje vojska zdrava, stori se tej velika usluga. Na Dunaj i, 5. dno februvarja 1882. 1." Darove v/prijemljejo za domoljubno deželno pomočno diuitvo društva prvosednik c. kr. vladni svetnik Emil vitez S točk 1, (Mestni trg štev. 2., II. nadstropje) in trgovinske zbornice tajnik Ivan Murni k, in za domoljubno gospijsko društvo se oddajejo v društvenem mngaeini (v poslopji deželne vlade, o čemer je vprašati vratarja), od koder se imajo pošiljati po ukazu glavnega vodstva dalje. V Ljubljani 8. dné februvarja 1882. Vodstvo domoljubnega deželnega pomočnega društva za Kranjsko: Dr. Stockl, Ivan Mnrnik, prvosednik. tajnik. Vodstvo domoljubnega gospijskoga pomočnega društva za Kranjsko: Celestina Schiffer, Marija bar. Wurzbach, prvosed?iica. prvosednice namestnica. razposlal po vsem Slovenskem. — Gosp. J. K. v S. Počakajte na prihodnji listek „Ie našega kola", tam najdete odgovor. Razne vesti. Društvena vodstva domoljubnega gospfjskega društva in domoljubnega deželnega pomočnega društva za Kranjsko objavljata naslednji poziv »Avstrijske družbe rudečega križa": „Naša vrla vojska, katera biva na zemlji vsta-šev, da tamkaj z orožja oblastjo pridobode veljavo Časti monarhije in spoštovanje zakonov, razpostavljena je v mrzlem pogorskem podnebji, opravljajoč težavno službo, vsem nezgodam vremenskim noč in dan. Da se ohranijo zdravi vojaki, potrebovali bi najbolj tople spodnje obleke, barhentovih ali flanel-nih telovnikov, volneuih rokavic in nogavic, zapest-nikov ali šticljev in kamašen. Vodstvo družbe „Rudečega križa" smatra, da je njemu dolžnost, kar more služiti v olajšilo bratov naših v cesarskej vojni, naznanjati nemudno ljudem, in ker se vsestranski javi gorko sočutje o našej cesarskej vojski, v katere sredi stoji cvet naše mladine, nadejamo se trdno, da je le potreba tega opomina, da s prostovoljno pomočjo „Rudeči križ" pomore, svojo domoljubno in humanitarno dolžnost izpolnjevati. Obračamo se zatorej s toplo prošnjo do svojih someščanov, zlasti do blagih gospe avstrijskih, da zgoraj omenjene predmete pošljejo čim brže bolje na razpolaganje nRudečemu križu", in jih oddude .materijalnemu glavnemu oddelku št. 1", Gospodske ulice štev. 6., oziroma magacinom dotičnih deželnih in gespijskih pomočnih društev. * (Češki veli k o pO 8 68 t n i ki.) Vsi veliko-posestniki na Češkem plačujejo 3,1*37,771 goldinarjev davka; od tega davka pripada 84% na posestnike fidejkomisov, 125 0/o na posestnike alodijalnega sveta, 53'5 °/0 pa na velikoposestnike sploh. —• V prvem oddelku je 5G volilcev, v drugem in tretjem pa 490. — Ker imajo velikoposestniki češki v državnem zboru 23 zastopnikov, pride na vsacega zastopnika J 37.729 gld. davka in 24 volilcev. — Po predlogu poslanca Zeithammorja naj bi se zadnji oddelek velikoposestnikov delil v pet volilnih okrajev in sicer v okraj Karolinenthal s 87 volilci, v okraj Budweis s 11S, Plzen s 126, Mlada Boleslava s 75, in Chrudim s 84 volilci. * (Češko prebivalstvo.) Kot v Avstriji sploh, tukoje bilo še posebno na Češkem v prvej po lovici lanskega leta v primeri s pretepenimi leti, do leta 1876, največ porok, mej tem ko jih je bilo v ravno tistem času lani najmauje rojenih; število umrlih pa je bilo primeroma /eliko, in sicer po sebno zaml pogostih epidemičnih boleznij. Porok je bilo lani od 1. januvarja do 30. junija 23007, drugi leta od 20800-22700; rojenih je bilo lani v tem času 106.548, druga leta od 106.500 — 112.400 umrlo jih je 91.140, druga leta od 74.400—93.500 * (Samo umori.) Na Dunaj i se je usmrtilo pretečeni mesec 17 osob, izmej teh 15 moških in 2 ženski. Izmej teh se jih je 8 obesilo; 5, iatnej teh 2 ženski, si je zavdalo; 2 so se ustrelili; 1 se je vtopil. Decembra meseca lanskega leta si je vzelo življenje le osem osob, lanskega januvarja pa 21. * (Stroški z a Bosno in Hercegovino.) Če se vračunijo uže za letos preliminirani stroški, je izdala Avstrija za okupira oje in uradovanje imenovanih provincij nad 165 milijonov goldinarjev; od teh jih pripade kakih 113 in pol Cislajtaniji, kakih 51 in pol pa Translajtaniji. Največ, namreč nad 106 milijonov se je izdalo leta 1878, kacih 30 milijonov še leta 1879; pozneje pa veliko manjše svote. * (Sočuten borzijanec.) Na berolinskej borzi raznesla se je pred nekaterimi dnevi vest, daje si nekov borzijanec zaradi izgube poslal kroglo skozi možgane. Borzijanci so se skoro ves prihodnji dan pogovarjali o samomorilci, govorili so najbolje, o njem, in sočutje zanj je bil tem večje, ker se je menilo, da bi se bilo možu lehko pomagalo z 10.000 franki, da bi si ne bil v/.el življenja. „Oj nesrečnež," dejal je sočuten bankir, „zakaj nij meni tega povedal, rad bi mu bil dal teh 10.000 frankov." Ta vest o samomoru bor/.ijanca pa je bila le izmišljena, mož je bil živ. Komaj pa je to Čul sočutni borzijanec, tekel je, kar so ga nesle noge, k prijatelju, kateremu je govoril o 10.000 in ga prosil ponižno : „Za božjo voljo, ne povejte mu, da sem mu, hotel dati 10.000 frankov." Židovsko sočutje! * (S čim se pečajo Francozi). Primeroma jako malo število Francozov, namreč le 52°/0, se peča s kmetijstvom; precej veliko v primeri z drugimi deželami, namreč 24°/0, jih je rokodelcev; tudi zelo dosti, namreč 8°/0, trgovcev. Nepričakovano dosti Francozov, namreč nad dva milijona ali 6°/0, se jih živi izključljivo le od svojih dohodkov, živ dokaz francoskega blagostanja. Se veliko večje je število onih, ki imajo bodisi pri katerem koli zavodu kaj denarja naloženega. Skoro vsak tretji Francoz, med njimi tudi dosti delavcev, ima kaj denarja v kakem hranilničnem zavodu. dne 11. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . . Enotni državni dolg v srebru ■ . Zlata renta.......... Srebro ........... Napol............. C. kr. cekini.......... Državne marke........ 4°/0 državno Brečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6#/0......117 4°/ „ papirna renta 5°/0 ..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvoz, oblig. . . Dunava rog. srefiko 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/a°/0 zlati zast. listi . Pnor. oblig Klizabetine zapad. železnico 1'rior. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfom srečke..... 10 „ Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ Traiiunway-driišt. volj. 170 gld. a. v. . . 73 gld. 35 kr. 75 ■ - 91 ■ 95 129 ■ 25 811 ■ — n 50 120 m — , 9 i t 54 Vi \ 5 ■ 66 , 58 t 50 . 118 n — _ 171 m 50 92 » 25 117 9 BO m 84 9 20 n 104 n — 113 » — 119 25 98 H 25 103 n 2"» 175 n 50 117 B n 50 l 199 » 50 Lli* tulca urednftatv*. Gosp. J. R. Spisov o »Slovenskem domu" ne moremo Bprejeti, ker se je o tem predmeta po našej misli uže pisalo dovolj, a delalo premalo. Vrhu tega bode agitacijski odsok društva .Narodni dom v S temi darovi pride se V okom nebrojnim bo- Ljubljani" to reč vzel v roke, sestavil primeren oklic in ga Na prodaj je kmetija na i stili st. lit v Nmartlnena p besedo govoril jo ozdravljeni.I Vsem bolni om, kateri bolehajo na želodci in na plučih, na pomanjkanji krvi, prehlajenji, kašlji, hri-pavesti, na bledici in hemoroidih, se lehko pomaga. C. kr. dvornemu za'ozniku ivanu hoffu, kr. komisijskemu svetniku, posestniku c. kr. zlatega križca s krono, vitezu visokih rodov, izumitelju in jedinemu izdelovatelju Ivan lloflovega sladnega izločka, dvorni založnik skoro vseh knezov Evrope, 11» ftunajl, lahrika: Grabenhof, BraunerstraBBe 2, pisarna in fabr. zaloga: Graben, BraunerBtrasse 8. IXj. V7<*li«v»«.ii*-iLv^o kralj daiiMkl je po svojem adjutantu naznanil tabrikantu Ivanu llollu, da zelo visoko ceni njegov Hladili i/.leeeU. „Jai seui'S tako se glasi kraljeva izjava, „z veMeljem opazil pri Mehi in pri mnogih članih *»o)»* liiwe zdrnyMtveno inoo IIoUovck" Hladnega iz-lecka." Zahvala. Vaše blagorodje! Ne morem si kaj, da Vam z odkrito in najtoplejšo zahvalo javim, da som po trikratne), v kratkem času so ponavljajoČej vnetlcl prsne mi'«'"«', davici, bljovanji krvi in materijo, kratko v stanu popolno onemoglosti, ko so uže vsi mislili, da som izgubljen, zatekel sem so po nasvetu svojega svaka k Vašej sladnej čokoladi in uže po tridnevnem vporabljonji zadohil som v svojo in svojih sorodnikov začudenje popolno zdravje. To i šilu i i <> čudovito zdravje dobil atein9 kakor omenjeno, po vporabljanji sladne čokolade in sicer štev. 1. Prosim Vas, čestiti gospod, da vzprejmeto te vrstico kot malo znamenje moje hvaležnosti za rešitev mojega življenja in da jih v korist vseh bolehujočih kot priporočilo Iloffovih preparatov. Konečno naj Vam bodi še naznanjeno, da lehko svoje hitro ozdravljenje, osobito, ker vsak tako hiter uspeh občuduje, kot resnično potrdim pred Bogom in pred ljudmi. Pozdravljam Vas prav pri jazno in so Vam z vso spoštljivostjo priporočani hvalo Vam dolžna Ana I*e«tl9 tkavČeva žena. V Ameisu (Dol. Avstr.), 3. decembra 1879. Zaloge: V Ljubljani: G. Piocoli, Eras m. Birschitz, lekarja, P. Lassnik, II L Wen-cel, trgovca s špecerijskim blagom. V Gorici: Peter V en u ti. (50-3) W. .36M Tržne cene v Ijuliljanl dne 11. februvarja t. 1. IPodpisani ti usoja p. n občinstvo ponižno naznanjati, | 4k da je danes a PSenica, hektoliter . . Rež, „ . . Ječmen „ ■ • Oves, „ . . Ajda, ■ • • Proso, m • • Koruza, „ ■ • Leča n • - Grah n . . Fižol „ . . Krompir, 100 kilogramov kilogram Maslo, Mast, „ Speli frišen „ . . „ povojen, n - • Surovo maslo, „ . . Jajca, jeden...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo - n Kokoš........ Golob........ Seno, Slama. Drva trda, _ mehka, 100 kilogramov . n n 4 kv. metro gld. kr. 4 -i 6 34 4 87 3 25 4 87 5 20 6 20 8 — 8 — 8 50 2 86 96 — 84 — 72 — 76 — 80 — a — 8 — 56 — 52 — 54 — 30 — 45 — 18 2 86 1 96 7 — 4 50 Svarilo! Ker najni brat Lovrenka nij v nikakersnej kupčijskej zvezi z nama, zato svariva vsakega, naj mu nič ne posojuje denarja, kur ne bova za njim plačevala. Fran in Janko C i rman, (89—2)_mesarja v ftent Vidu nad Ljubljano. Marijana Rupnik, V Xjj-o.Tol;eL2n.l, s-v- iE^etrra, cesta,, se priporoča v izdelovanje cerkvenih cvetlic, šopkov in «eucev sa oltarje, venrev za bandera in nvc«-nike, tudi za popolne oprave pri novih mnsuli, VBe po primernej ceni._187— 1) l^epe in po ceni klobuke in čepke, kakor tudi ko:>/ulioviiio (506—23) prodaja V nI on 14 rejci, v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic gostilno gospe Neže llostnik, vulgo pri Krištofu, v Kamnika prevzel. Skrbel bode za izvrstno kuhinjo, kakor tudi za dobra vina; pripoča tudi sobe za pren čevanje. Spoštovanjem Pran Hrststnils, (53—5) mesar V. LOBENWEIN raliiii atelier v hotelu Hpri slonu". Fotografira se vsak dan. fl ° (63—3) Proda se hiša, ki ima tri sobe. klet; zraven hlev; pri h Si je tudi 470 sežnjev vrta. 1'roda se za 270<> g d. Polovica se lehko v obrokih plača. Hiša je nova in prosta 20 let davka. Natančneje se zve pri Janezu Turšlci. v Ljubljani, Trnovsko predmestje, (72—3) Opekarska cesta št. 7. TJmotiio (55—3) zobe in zobovja t postavlja po najnovejšem a mer tkati skem /.istemu v zlatu9 vuluanltn ali celnlojldu brez bolečin. Plombira z zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom l zobni zdravnik A.Paichel, poleg llradeckega mostu, v L nadstropji. < @ koiij^Iiim hlevom v sv. Florijan« pogoji se zvedd Florjana ulica št ulici se takoj odda. — Nttančni pri peku Jakobu Matjanu, sv. 29 (90—2) ► ► Vozni listki v Ameriko. Kreiranje agentur, ki skrbijo za preseljevanje, ima nalog, da skrbi za varnost potujočega občinstva pred sleparijami inozemskih agentov. Dokaz temu je, da vsak mnogo-potujoči, kakor n. pr. Angleži in Amerikanci s posebnim veseljem kupujejo Bvoje vozne listke pri avstrijskih agentih, kur bc dobivajo vedno po originalnem tarifu. Svetuje in natančnejfia poročila daje (70—6) C. kr. koncesijo ni rana glavna agentura A molil.i Rcifa, špediterja za svetovni promet, Dunaj, I. Bez., Kolovvratrmg, Pestalozzigasae Nr. 1, MAAAAAAAAAAAAAAAAA^Lkkkkakkkkkkkkaai ^ Usojam si p. n. občinstvu naznanjati, da imam v ^ A svo ej fotografiškej delavnici v zalogi k. \ fotografijo dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega t ate-ioto- v VHakej velikosti od 30 kr. do 2 gld.; dobijo se tudi v prodajalnici gospoda Pavsin«.. Ob jednem tudi naznanjam, da se v mojem licrji vsak dan in pri vsakeršuem vremenu gr«*ilra. Eosa 3Crsiclx, (49—3) vdova fotografova. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, čo ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zg.igo. Telo se hitro sčisti. V braniorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davidi in tifusu vzamejo vso slobnOSl in vročino, če se zavživaio po '/, žličko vsako uro, ter varujejo nalez-ljivosti. Človeku diši zopet jed, čc je imel bol jezik. Naj so poskusi z majbenun ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Mvobuda v Ljubljani, a flacou 30 in 50 kr. av. velj. (217—08) Tujci: 10. februvarja. Pri Slonu: Steinhorz iz flradca. — Tiipfer iz Linca. — Vencajz iz Krškega. — Tujec iz Idrije. — Urbanov, Grogorec iz Kida. Pri Mali. i (Jigl iz Trsta. — \Vi-hach z Dunaja. — Keismiiller iz llam-l)erga. — Tauber, lk, Kappun, Leeb z Dunaja. Pri avtttriJHkein ceHurji: Lržen iz Škofje Loke. — Decker, Hauiiigartner iz huhberga. C. PICCOLI, | leMr „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, priporoča p. n. občinstvu naslednje poskušauo nske ••i i- Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pohumeljevo jetrno olje proti inramoriii, 1'lialiitini, pluenici, ka-šlju itd. itd. v steklenicah it 60 kr., i železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri iualokrvnili in kjer treba člstenja krvi) v steklenicah a 1 gld. sestavljenega, postane kožamohka, žametasta in nožna, hepatične pike, pege, ogrei, srabi, nenaravna rudečica zgimjo, prezgodnje gube so odstranijo in polt za-dobi zopet svojo gibčnost in svežost. V Mteklenieab & 1 gld. Gumi-Bonbons, vplivnejši kot vsak v prodaji ho nahajajoči bonbon, so rabijo z najboljšim uspehom pri kaslji, hripavosti in kata-ralnosti dihalnih organov. V skatljicah a 10 kr. Še pred beneško republiko privilegirani Staroslavni irešijansti zdravilni op, vplivnejši kot vsako jednako v prodaji se nahajajoče sredstvo, se s posebnim uspehom rabi pri revmatičnih, podagri-nih. živčnih in ledvičnih holečinuh, pri slabosti kit, pri prsnem prehlajenji, ni i skali itd. itd. 1 kot* 2S kr. Znamenito! Kot slavno izkušeno, neproseženo naravno zdravilno sredstvo pri trganji po mlili, revmatiznui, živčnej slabosti, pri bolečinah v hrbtu ali v prsih se more od kemika Ludevita Kocka izumljeni in od njega narejani eter iz smerekovih iglic naj topleje priporočati. Cena */» steklenici 40 Ur., 1 steklenici 7© kr. 10 let uspen! Tuberosno mleko. Po vsakodnevnej rabi tega mleka, iz vegetabilnih in neškodljivih Bubstancij Pogrebna ustanov Frana Doberleta v Ljubljani priporoča svojo takozvane imitirane rakve od kovin. Izdelane so iz lesa v Jako lepej obliki in solidno, slične so po meta-lične) barvi z bogatini vkusniin Hipom od brona pravim rakvam od. kovin popolnem in so ravno tako cene, kakor do zdaj navadne lesene rakve. Na tolegrafično naročilo z naznanjeno dolgostim mero pošiljajo se takoj na vse železniške postaje. Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje in pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrhljujc vence in trakove z napisi, naposled tudi transport mrličev na vse kraje to- in inozemstva in se priporoča v ceno oskrbovanje. (701—10) Naročila se izyrse najhitreje s poštnim povzetjem. mam j iLUlREIMIGL EIMIGUMGS-PILLEN i Boljii od vsoh poiiobuOj izdelkov, nAmaju te paitiljo nič aftodJJivrfia o srbi ,• ■naJtupeAnfJe My,iinj(, zoper bolezni v organih spodnjega dolu toloBu, fobor, bolezni v polti, na oceb, v možjanih in uatih, soper otročjo in ženske bolozri; č;,ttlji.a m 15 pitami vrlja IS kr. o akaUJio »/.-»i;»«>. 1HO pil, vetja samo 1 gUi. a. v. -?BJ1 (640 — 14) Ouo ripniP 1 VBaka Akatljic«, ki nema firme : Apotheke tsum O Veli J Cilj o . hrUiym Ijropold, J« ponarejena, te. svarimo, naj so no kupuje. Fatiti Me mofti dobro, da kdo »te dobi slabega, nevplivnega ali celo škodljivega izdelka. Vsakdo uaj izrei.no aahteva Settateinooih Ellzabetinih pil, te imajo na savitku ter navodilu za rabo poleg/ stoječi podpis. Glavna zaloga na JMtnaJl: Apothoko „ztim heiligen L>eopol*,m (les /Vi. ATeu&tein, Stadt, Ecke dor Jtanken- und Npiegelgtisse, ter v vseh dobrih lekarnab na Dunaji in po deželi. lEdatelj in odgovorni urednik Makao Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne 6/%2