GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XVI ŠTEVILKA 1 57 APRIL 198 9 Občinska konferenca SZDL Vrhnika in uredništvo Našega časopisa vam čestitata za praznik dela in za praznik občine Vrhnika AR prvomajsko sreča VRHNIKA 4, maj ob 10. in 5 maj ^^^Pžborov^^W^f CanMI revija otroških i VRHNI otvoritev razsta 7. maj ob 10. uri II rt i štyo 1909 - j 1989« v galeriji »Do ha j DRENOV GRIČ i .maj nogometna tekma Vrhnika - Gonars LIGOJNA 7. majo svečanost ob prazniku občine - tovariš H NI KA 15. maj ob 10. uri obnovljene Lovrenčičeve hiše — IUV Kje bomo praznovali Dragica Petrovčič, krajanka KS Ligojna, ki bo gostitelj letošnjega občinskega praznika, je svoj kraj lepo predstavila v raziskovalni nalogi. Objavili jo bomo v celoti, tokrat pa smo izbrali le drobec — tisto, česar del boste lahko videli tudi sami. Vzrok velikih sprememb v predelovanju in obnavljanju hiš v Veliki Ligojni po letu 1945, je bil požig vasi v mesecu juliju 1942. leta. Italijani so požgali domala vso vas, okrog 40 hiš in gospodarskih poslopij. Le 5 hiš ni bilo požganih. Pogorelim je Obnova le slabo obnovila hiše. Še danes imata obe Ligojni okoli 20 lesenih hišnih stropov. Večina krajanov je v zadnjih dvajsetih letih močno posodobila prostore. Zamenjevali so strešne kritine, lesene strope zamenjavali z betonskimi, ugrajevali so dvodelna in tridelna okna in polagali novejše talne obloge, kot so topli pod, parket, tapison, ploščice. Spremembe v tlorisu so nastale z graditvijo novih hiš prevladujejo vi-sokopritlične in enonadstropne hiše. Predvsem hiše starejšega datuma še danes nimajo kopalnic in stranišč v hiši. Obloge tal imajo še vedno lesene. Z ukinitvijo črnih kuhinj in graditvijo novih stanovanjskih hiš so sprva gradili lesene, nato zidane sušilnice za meso na podstrešju. Nekatere starejše kmetije še danes shranjujejo žito, mošt, slanino, meso v velikih kaščah. V malih kaščah pa mast, jabolka in druga živila. Živila shranjujejo tudi v kleteh in zamrzovalnih skrinjah. V kleteh shranjujejo predvsem poljske pridelke, zelenjavo in sadje. Od druge svetovne vojne pa do danes so domačini zgradili 43 novih hiš. Le 4 hiše so zgradili priseljenci. Ligojnčani priseljencev ne sprejemajo z odprtimi rokami, kajti menijo, da je domačega prirastka dovolj. Z gradnjo novih betonskih hlevov in svinjakov so pričeli po prvi sv. vojni. Številne hleve so po drugi vojni, predvsem pa v zadnjih dvajsetih letih, prenovili in sezidali sodobnejše. Po letu 1945 je večina kmetov obnovila gospodarska poslopja, lesene in velbane strope so zamenjali z betonskimi, prenovili so žlebove, ilovnata in lesena tla so zamenjali z betonom, prekritim z lesom, ugradili so napajalnike. Nekateri so zgradili tudi popolnoma nova gospodarska poslopja. Do leta 1914 so bile stene kamnite. Pri zidanju so uporabljali zmes blata in ilovice. Kleti in veže so bile velbane, stropi ostalih prostorov leseni, obiti z deskami in ometani z ometom. Zidovi so bili tudi meter široki. V zidove so vzidavali butare, ki so služile kot toplotna izolacija. Po I. sv. vojni so strope izdelovali s tramovi obitimi z deskami, metrskim trsjem^vezanim z žico. Skupaj je vezalo žgano apno, pomešano s peskom. Cement so le malo uporabljali, ker ga je bilo težko dobiti. Opeko so kupovali v Vrhniški opekarni, ki je delovala že pred I. svetovno vojno. Opeko so uporabljali pri vzidavanju oken in vrat, kamen šo vzidavali na sredini. Šele po II. sv. vojni so začeli izdelovati betonske plošče. Lesene strope ima še 11 hiš v Mali Ligojni. Ostrešja so delali iz smrekovega lesa in jelke. Stanovanjske hiše, ki od zadnjih desetletjih 19. stoletja niso bile bistveno predelane, so: Ogrinova, Grego-va in Špeličkova. Tloris ni spremenjen, preoblikovana so le manjša dela. Leta 1975 je bil zadnji kozolec v Ligojni še. prekrit s slamo. Pri Boršnikovih na Mavsarskem hribu je še ohranjena črna kuhinja, ki so jo uporabljali v gospodinjstvu še nekaj let po II. sv. vojni. Danes jo uporabljajo za sušenje mesa, kuhanje prašičje hrane in žganja. Od leta 1920—1926 so pričeli opuščati črne kuhinje. Pojavljajo se štedilniki na trda goriva. Samostojna stoječa kašča je ohranjena le še pri Ogrinovih in Popitovih, pri katerih se skedenj in kašča združujeta. Pri Kržetovih in Šegovih v Mali Ligojni sta dobro ohranjena samostojna skednja, pri Špeličkovih pa so skedenj preuredili v prostor za mletje šrota. V njem shranjujejo tudi kmetijska orodja. Samostojno stoječi svinjak so imeli še pred 5 leti pri Ogrinovih, ki pa se je sam od sebe podrl. Obnovljena samostojna velbana svinjaka imajo še pri Popitovih in Šegovih. Kozolcev — dvodelnih je v Ligojni 15 in 1 enojen. Vodnjakov na vreteno ni več, ohranjena pa sta vodnjaka pri Ogrinovih in Samotorčenovih v Mali Ligojni, ki pa nista več uporabna. 2 _APRIL 1989 HAŠ ČASOPIS V kasarni Ivan Cankar je bilo slovesno NOVd fTIOCB V kasarni Ivan Cankar je bilo zelo slovesno ob zaprisegi mladih vojakov. Prisostvovali so predstavniki družbenopolitičnih organizacij občin Vrhnika in Logatec, pionirji in mladina. Prišli so tudi domači in prijatelji mladih vojakov iz vseh koncev domovine. Mladeniči v sivooliv-nih in modrih uniformah so skupaj s svojimi najbližjimi izrekli besede svečane zaprisege in tako simbolično pokazali, da je naša armada sestavni del naše socialistične družbe in da je povezana s trdnimi nitmi z na- rodom. Občinska konferenca SZDL je ob tej slovesnosti organizirala prijateljsko srečanje v Močil-niku, kar je tudi eden od načinov za medsebojno spoznavanje.. M. Arsič Po zgledu lanskega sprejema mladih vojakov in njihovih staršev v Mostecu, so letos OK SZDL in mladina skupaj z V.P. pripravili srečanje v Močilniku in domu JLA. Sami ste lahko v zadnjih letih opazili, da je bilo v času zaprisege na Vrhniki po vseh parkih vse polno, zato je bil tak način najboljši za vse, nenazadnje tudi za smetarje. Malo je ponagajalo vreme, nato se je največja skupina usmerila v dom JLA, najbolj hrabri pa so počakali, da se je skozi oblake pokazalo sonce in odšli v Močilnik, pa tudi Mantova se je dobro napolnila. Mize so bile obložene z vsemi jugoslovanskimi specialitetami, saj je za vsakega najboljša domača hrana. Pojedine so trajale do popoldneva, potem pa so odšli vsi na svoje strani. Nekateri so dejali, Vrhniški šolniki na drugem mestu Evica Brelih, sekretarka Občinskega sindikalnega sveta Vrhnika V vrhniškem gospodarstvu doslej nismo imeli posebnih težav z nezadovoljstvom delavcev. Tudi v družbenih dejavnostih ne. „Mislim, da nezadovoljstva ni predvsem zaradi dobrega obveščanja delavcev. V večini primerov dobro delajo sindikalne skupine, od katerih delavci izvedo vse, kar jih zanima. Tudi do povratnih informacij prihaja. Če se kar koli kje zaostri, sindikat in vodstvo lahko takoj ukrepata. Največkrat se takrat skličejo delni zbori delavcev ali pa se okrepi delo sindikalnih skupin. Pri obveščanju je namreč tako, da nobena pisana beseda ne more doseči tistega, kar živ pogovor. Ljudje so pač taki, da preberejo tisto, kar jih tisti hip zanima, še posebej pa tisto, kar je na kratko in razumljivo napisano. Pisati takih informacij pa še ne znamo. Mimogrede, preden preideva k prenovi, naj povem, da so teze še za funkcionarje napisane pretežko, za delavce pa še predolgo. In če rečeva še besedo o osebnih dohodkih prosvetnih delavcev. Niso na Vrhniki na vrhu. So pa res takoj za Kranjem. To pa iz preprostega razloga, ker smo pač vztrajali pri osebnih dohodkih v družbenih dejavnostih na usklajevanju po enoti enostavnega dela. Prav zato, ker že nekaj časa nimamo posebnih problemov, se poleg tistega forumskega dela bolj intenzivno ukvarjamo z izobraževanjem in pospeševanjem inovativne dejavnosti. Mislim, da imamo na obeh področjih kar lepe uspehe, če sodim po tem, da so delavci zadovoljni. Ker nimamo Delavske univerze smo mi pripravili tečaje jezikov, ki so zelo odmevni med delavci v delovnih organizacijah. Na ta način pa delavcem tudi vračamo del članarine. Tudi na področju inovativne dejavnosti smo že skoraj uspeli spremeniti miselnost, tudi vodilnih. Mislim, da se je sindikat doslej preveč ukvarjal z vsem po malem, namesto da bi svojo energijo usmeril v tiste bistvene probleme, ki dejansko žulijo delavce. Zato je sindikat zdaj organizacija, ki nima moči in mnenje sindikatov ni za nikogar obvezujoče. Če hočemo to spremeniti, moramo pripraviti program, ki ga bodo delavci sprejeli za svo- jega. Potem ne bo težav s članstvom in članarino, čeprav bi bila večja. Pri bodoči organiziranosti bomo morali upoštevati, da težave združujejo ljudi. Pri nas to delno že upoštevamo in sklicujemo seje bolj po interesih. Zakaj bi sklicali sejo odbora, sveta ali komisije zaradi vprašanja, ki zanima enega ali dva člana. Drugi bi se ob tem dolgočasili in po nepotrebnem zapravljali čas, ker kaj koristnega ne morejo prispevati. Takih sestankov se že nekaj časa izogibamo in vsi so zadovoljni. Glede popolne loči- tve od drugih družbenopolitičnih organizacij mislim, da ne bo šlo tako hitro. Navajeni smo na povezavo, navajeni na izmenjavo izkušenj in na ocene. Treba bo nekaj spremeniti v ljudeh ali pa dobiti neobremenjene. Vsekakor pa bo treba večjo veljavo dati panožnim sindikatom. Saj sem že rekla, da podobni problemi združujejo ljudi. Le enotni in močni pa jih bodo lahko reševali. Pri tem pa bo treba dati sindikalnim delavcem veliko več znanja." Pomagaj si sam Tako so dejali krajani Šviglje-ve ulice v Borovnici in vzeli krampe in lopate v roke. Kot mi je povedal Andrej Bizjak, so se z izvajalcem del dogovorili, da bodo sami pripravili teren za asfaltiranje. Cesta je zelo strma, zato so imeli vedno težave pri pluženju, vzdrževanju, saj jim je voda velikokrat cesto „odnesla", tako da jo je bilo potrebno dobro vzdrževati. Zato je asfalt res najboljša rešitev. Za akcijo se je odločilo 11 strank, eden pa se je strinjal in dokazal, da smo ljudje ljudje. Krajani bodo asfalt financirali sami, material za nasipanje ceste in kanalizacijske cevi pa je prispevala KS. Kljub velikanskim vsotam denarja, ki so ga zbrali za gradnjo, vseeno ne bo pokrita vsa ulica, ampak samo sto metrov največjega klanca, drugod pa bo potrebno še gaziti po lužah. Občani, ki potrebujete asfalt, zgledujte se po tem, saj se tako najhitreje pride do asfalta, brez odvečnega pregovarjanja in trkanja na vrata. Andrej Drašler Družina Šmida iz Vrbovca M Prišlo je dekle. Mali vojak da je na Vrhniki premajhen hotel, tako' da vsi ne morejo pre-spati na Vrhniki. Odpravil sem se v hotel Mantovo, kjer so mi povedali, da je še prostora, je pa mnoge odbila cena prenočišča. V času ko na Slovence in Slovenijo letijo kritike iz vseh koncev domovine, me je zanimalo, kaj si o tem mislijo ljudje, ne pa politiki. Dobil sem čisto drugačno mnenje, kar je mogoče posledica tega, da smo na našem „terenu", o čemer pa močno dvomim. Pa poglejmo, kaj so dejali nekateri: Vladi Žardin iz Zagreba: „Sin se dobro počuti pri vojakih, saj se je privadil na vojaško življenje." S sprejemom v kasarni in potem v Močilniku je bil zadovoljen, saj ni vedel, kako naj preživi dan s svojim sinom. Rajko Vukotič iz Beograda pravi, da je prišel neobremenjen glede odnosov med Slovenci in Srbi, ker se v te stvari ne vpleta. Prvič je v Sloveniji in je zadovoljen s prireditvijo v Močilniku. Skupina vojakov je veselo proslavljala v družbi Jasne Ta-nasijevič, ki je prišla obiskat prijatelja z Dunaja. Zlatko Šmida iz Vrbovca je dejal, da je večkrat vozil po Sloveniji. Zadovoljen je z organizacijo v kasarni in pravi, da je za vojake lepo poskrbljeno, pa tudi Vrhnika je lep kraj. Na Vrhniki niso prenočili, domov so se vrnili z vlakom. Študentka iz Banjaluke je povedala, da je prvič v Sloveniji in na zaprisegi. V hotelu je dobila sobo. Kako ie potekala organizacija, je prezrla, saj je prišla samo zaradi fanta. Fotoreportaža: Andrej Drašler NAS ČASOPIS APRIL 1989 3 SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE VRHNIKA VAS VABIJO v krajevno skupnost Ligojna (Gasilski dom) na praznovanje občinskega praznika, ki bo v nedeljo, 7. maja 1989, ob 14. uri s takimle sporedom: — slovesnost ob prazniku občine s podelitvijo plaket Ivana Cankarja in srebrnih znakov OF; — slavnostni mimohod gasilskih enot občine Vrhnika — tovariško srečanje Prevoz v Ligojno bo organiziran spred hotela Mantova ob 13.30. Predsednik skupščine občine Vrhnika inž. Herman Bole Ugotovitve pregleda finančno materialnega poslovanja Skupnosti otroškega varstva Vrhnika od leta 1982 do 1988 Skupščina Skupnosti otroškega varstva Vrhnika je na 7. seji, 22. marca 1989, obravnavala informacijo o ugotovitvah kontrole finančno materialnega poslovanja skupnosti v letu 1987—1988 in bila seznanjena tudi z že znanimi ugotovitvami razširjene kontrole poslovanja za obdobje 1982—1986, ki jo je zahteval zbor delavcev DS SSS SIS in je v tem času še ni bila končala, sprejela sklep, da se v Našem časopisu objavi kratek povzetek ugotovitev kontrole in opis postopka nakazovanja nadomestil za osebne dohodke v času porodniškega dopusta. Kontrolo finančnega materialnega poslovanja pri Skupnosti otroškega varstva Vrhnika je opravila Služba družbenega knjigovodstva v SR Slovenije in ugotovila: — da je bilo v letih 1982 do 1988 iz sredstev Skupnosti otroškega varstva Vrhnika, namenjenih za nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta, nezakonito nakazano Avto motu društvu Vrhnika, kot sledi: v letu 82 v letu 83 v letu 84 v letu 85 v letu 86 v letu 87 v letu 88 838.018,15 din 571.001,55 din 1.737.503,25 din 8.581.637,00 din 24.573.719,00 din 40.310.550,00 din 14.371.180,00 din 85 do 12. 8. 86, za kar je Skupnost otroškega varstva Vrhnika nakazala AMD pripadajoča sredstva 14. 1. 87. Avto moto društvo je nezakonito prejete zneske v letu 87 in v letu 88 v skupni višini 54.681.730 din med nadzorom 23. 2. 89 vrnilo. — Služba družbenega knjigovodstva ugotavlja, da je odgovorna oseba računovodkinja DS SSS SIS občine Vrhnika, ki je samostojno vodila računovodstvo Skupnosti otroškega varstva Vrhnika od leta 1981 dalje in to tem bolj, ker je ves ta čas vodila tudi računovodstvo AMD Vrhnika. Prek AMD Vrhnika je na tak način imela dostop do sredstev Skupnosti otroškega varstva Vrhnika. Svoje ugotovitve je Služba družbenega knjigovodstva odstopila za to pristojnim organom — Upravi za notranje zadeve v nadaljnjo obravnavo. Z nezakonitim nakazovanjem sredstev Avto motu društvu Vrhnika Skupnost otroškega varstva Vrhnika ni bila finančno oškodovana, ker je postopek nakazovanja nadomestil osebnega dohodka v času porodniškega dopusta naslednji: Vse občinske SOV združujejo sredstva za sprejete republiške programe otroškega varstva, tako imenovane skupne naloge,. Zmagal je Janez Neposredno izjavljanje v Sloveniji je pokazalo, da smo v razvoju politične kulture napredovali. Možnost izbire med dvema kandidatoma in to za tako visoko funkcijo je novost, ki je naši državljani niso vajeni, kar se je nenazadnje pokazalo tudi na volilnih listkih, ko so nekateri ob-križali „ZA", ki je bil nekje v besedilu. Izid glasovanja je marsikoga presenetil. Marko Bule je bil favorit do dvanajste ure, ko so začeli po televiziji objavljati rezultate. Nato pa se je tehtnica obračala na Drnovškovo stran, ki so ga mnogi imeli za okras v predvolilnem boju. Le kaj je pripomoglo Drnovšku, saj ni bil ne partizan ne eden od kreatorjev našega povojnega socializma. Očitno je zmagala mladost, saj mladi še nimajo grehov na grbi. Kako se bo znašel v beograjski birokraciji, lahko samo ugibamo. Zaželimo mu srečo. Kako pa smo volili pri nas. Borovničani so bili zadovoljni z načinom glasovanja, saj so vsi po vrsti zatrjevali, da je taka pot prava pot do demokracije, ki pa je še daleč. Menijo, da bi bilo lahko več kandidatov. Vsi po vr- sti pa se sprašujejo, kako bo „zmagovalec" zastopal Slovenijo, saj se zadnji čas ni oziral na bazo v svoji republiki. Zakonca Petrič, ki sta med najstarejšimi volilci v Borovnici in sta volila že v stari Jugoslavi-jj, pravita, da naj zmaga mlajši. Želita mu, naj ustvari tako Jugoslavijo, kot jo je Tito. Andrej Drašler štev. čas seznam število % oddanih veljavnih Marko Janez volišča 2 SO glasoval. udeležba glasovnic glasovnic Bule % Drnovšek % 1 Cankarjev dom, KS Center 10:42 529 529 468 88,5 529 456 208 45,6 248 54,4 2 obrat družbene prehra- ne, KS Center 20:02 555 555 479 86,3 556 458 216 47,2 242 52,8 3 Dom J L A, KS Center 20:04 372 372 282 75,8 375 267 127 47,6 140 52,4 4 ' Dom JLA, KS Center 10:39 370 370 302 81,6 375 282 139 49,3 143 50,7 5 Dom KS, KS Center 10:40 495 495 379 76,6 495 367 188 51,2 179 48,8 6 OK SZDL, KS Breg 10:40 529 539 471 87,4 529 454 203 44,7 251 55,3 7 PAP-delovna enota Vrhnika, KS Breg 10:39 553 553 437 79,0 554 430 211 49,1 219 50,9 8 Dom upokojencev, KS Vas 20:27 718 723 601 83,1 718 590 259 43,9 331 56,1 9 Iskra DO Antene, KS Vas 10:41 256 258 228 8,4 256 227 105 46,3 122 53,7 10 VVO-enota Hrib, KS Vas 10:42 305 305 259 84,9 305 252 121 48,0 131 52,0 11 Samoupr. stan. skupnost, KS Vas 19:30 244 244 216 88,5 244 208 83 39,9 125 60,1 12 OŠ Borovnica, KS Borovnica 20:23 351 351 324 92,3 351 317 154 48,6 163 51,4 13 OŠ Borovnica, KS Borovnica 20:24 590 590 483 81,9 591 465 196 42,2 269 57,8 14 OŠ Borovnica, KS Borovnica 20:19 250 250 215 86,0 250 210 83 39,5 127 60,5 15 OŠ Borovnica, KS Borovnica 20:28 282 283 244 86,2 286 238 84 35,3 154 64,7 16 Gasilski dom Breg, KS Borovnica 20:11 310 312 288 92,3 310 284 91 32,0 193 68,0 17 Žitko Franc, KS Borovnica 10:42 435 436 391 98,7 437 380 115 30,3 265 69,7 18 Žito-mlin Bistra, KS Borovnica 18:55 46 46 41 89,1 46 38 22 57,9 16 42,1 19 Gasilski dom Brezov., KS Borovnica 10:43 387 387 352 91,0 387 339 119 35,1 220 64,9 20 Trgovina Pokojišče, KS Borovnica 18:57 66 66 59 89,4 66 55 16 29,1 39 70,9 21 Zadružni dom Verd, KS Verd 20:13 618 618 563 91,1 618 546 209 38,3 337 61,7 22 Zadružni dom Verd, KS Verd 20:05 319 319 287 90,0 319 279 102 36,6 177 63,4 23 Zadružni dom Verd, KS Verd 20:12 337 338 308 91,1 342 298 142 47,7 156 52,3 24 Gasilski dom, KS Dragomer-Lukovica 20:22 1246 1252 1097 87,6 1248 1067 447 41,9 620 58,1 25 Gasilski dom, KS Log 19:42 810 810 719 88,8 811 698 307 44,0 391 56,0 26 Gasilski dom, KS Drenov grič 19:32 601 601 532 88,5 603 510 213 41,8 297 58,2 27 Zadružni dom, KS Stara Vrhnika 19:42 436 436 406 93.1 437 396 186 47,0 210 53,0 28 Kulturni dom, KS Bevke 18:48 456 456 441 , 96,7 458 417 199 47,7 218 52,3 29 Gasilski dom, KS Podlipa 19:33 351 352 329 93,5 352 325 114 35,1 211 64,9 30 bivša OŠ, KS Ligojna 19:49 320 321 305 95,0 322 291 87 29,9 204 70,1 31 Dom KS, KS Sinja gorica 18:46 288 288 279 96,9 289 272 122 44,9 150 55,1 32 bivša OŠ, KS Blatna Brezovica 20:00 231 231 220 95,2 233 213 118 55,4 95 44,6 33 bivša OŠ, KS Zaplana 20:26 175 175 166 94,9 178 160 36 22,5 124 77,5 13931 13861 12171 88,5 13870 11789 5022 42,3 6767 57,7 po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka po načelu delovnega mesta pri Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Ta sredstva so namenjena tudi za refundacije nadomestil osebnega dohodka v času porodniškega dopusta, ki jih SOV Slovenije nakazuje vsaki občini na osnovi njenih dejanskih odhodkov za porodniške dopuste. Med letom SOV Slovenije nakazuje občinskim SOV akontativ-ne zneske na podlagi porablje- Nadalj. na 5. strani SKUPAJ 90.983.608,95 din — v ta namen so bile pri skupnosti otroškega varstva sestavljene neresnične listine, ki so bile zamenjane s pravimi, na podlagi katerih so bila opravljena nakazila, — točno so bila lahko ugotovljena nakazila v letu 1982 iz obstoječe dokumentacije Skupnosti otroškega varstva Vrhnika, v letih 85, 86, 87 in 88 pa iz arhiva SDK Podružnica Ljubljana. Za leti 83 in 84 Službi družbenega knjigovodstva ni bilo mogoče ugotoviti in dokazati vseh nakazil AMD, ker je manjkala dokumentacija pri izpiskih žiro računa Skupnosti otroškega varstva, SDK pa na osnovi zakona ne hrani več te vrste dokumentov. Zato SDK sklepa, da je bilo del sredstev v letih 83 in 84 v primerih, ko dokumentacije ni bilo, nakazanih na AMD Vrhnika ter da bi, po dinamiki nakazil v ostalih petih letih, to lahko zneslo še enkrat toliko kot je bito ugotovljeno. Avto moto društvo je bilo v vseh teh letih od 1982 do 1988 upravičeno do nadomestila OD v času porodniškega dopusta le yenem primeru in sicer, delavka ie bila odsotna v času od 13. 8. Oddelek za delovno usposabljanje otrok v Podlipi Na Vrhniki že 25 let uspešno deluje osnovna šola s prilagojenim programom (ŠPP). Je enota pri osnovni šoli Ivan Cankar in zajema populacijo otrok, ki so mejno inteligentni, in lažje duševno prizadete otroke. Šolski okoliš je dokaj velik, saj zajema kar tri občine: Vrhniko, Logatec in Ljubljana Vič-Rudnik. Prav zaradi širokega okoliša se od skupno 58 učencev kar 61 % učencev vozi v šolo. Vzgojno-izobraževalni program je prilagojen psihofizičnim sposobnostim posameznikov. Ti učenci končajo 8. razred in se vkljkuči-jo v skrajšane programe srednjega izobraževanja ali pa se zaposlijo. Ves čas delovanja ŠPP pa je bilo med razvrščeno populacijo otrok tudi nekaj takšnih, ki so bili zmerno in težje prizadeti. Ker so bili to le posamezniki, so se vključevali v razrede ŠPP, v katerih so bili individualno obravnavani. Poskušali smo jih opi- smenjevati, jim nuditi dodaten pouk tehnične vzgoje in jih privajati na čim več zaposlitvenih tehnik. Žal pa smo se zavedali, da tem otrokom ne nudimo ustrezne obravnave. Po drugi strani pa smo tudi ugotavljali, da imamo v šolskem letu 1988/89 kar pet takšnih otrok ha šoli. V razvojnem oddelku pri VVO pa je bilo vključenih še 7 zmerno in težje prizadetih otrok, od katerih so bili 4 že šolski obvezniki. Starši teh otrok, katerih starševska naloga je mnogo težja in odgovornejša, pa so bili v dvomu, ali otroka oddati v Zavod na Ig ali v Jarše ali ustanoviti takšen oddelek v občini. Center za mentalno zdravje v Ljubljani, ki ima v zadnjih desetih letih točno evidenco teh otrok, je bil pobudnik sestanka aprila lani, na katerem so sodelovali predstavniki osnovne šole, ŠPP, občinske izobraževalne skupnosti, NZD in starši. Prav na tem sestanku se je pokazalo, da smo napredna in humana družba in tudi ob nepravem ekonomskem času z veliko dobre volje in prizadevnosti ter z osebnim angažiranjem posameznikov lahko rešimo na videz še tako nerešljiv problem. Začeli smo iskati ustrezne lokacije, ki pa je v centru Vrhnike nismo našli. Kot najboljša se je pokazala rešitev v Podlipi, kjer naj bi prenovili nekdanjo podružnično šolo. Uspelo nam je, da smo letošnji dan žena praznovali zares slovesno. Takrat je bila šola v Podlipi že pripravljena in že smo lahko sprejeli otroke. Šola je prijetno urejena in človek se nehote spomni besed pisateljice Pearl S Buck: „Učiti se more samo srečen človek"! Ti otroci pa so v Podlipi zares srečni. To se jim vidi v očeh in kar nekarn neradi ob 14. uri odhajajo domov. Jana Vilfan, vodja oddelkov ŠPP Volišče v Borovnici Zakonca Petrič iz Borovnice sta najstarejša volilca v KS 4 APRIL 1989 NAŠ ČASOPIS Še enkrat bombastični nasiov: Zakaj so Domžale paradiž in Vrhnika pekel? Pod tem naslovom je bil objavljen članek v GV št. 11, 24. marca 1989, ki tendiciozno, neresnično, na pamet, brez kakršnega koli preverjanja in večkrat v protislovju sam s seboj prikazuje občino Vrhnika kot strah za obrtnike. Članek je skrajno neresen, napisan pa tako, da je nanj težko odgovoriti na kratko, ker iz vsebine izhaja ne samo, da pisci Peter Mirkovič, Bogi Pogačnik, Miša Sovdat in Aleš Stergar niso seznanjeni z dejanskim stanjem drobnega (zasebnega) gospodarstva v občini Vrhnika, hkrati tudi ne z osnovnimi predpisi davčne in druge zakonodaje ter pristojnostmi posameznih družbenopolitičnih skupnosti, republike in občin. Pa pojdimo po vrsti: Izjava tovariša Počivavška je kontradiktorna, ko po eni strani govori, da je njihova davkarija ena najstrožjih v Jugoslaviji, po drugi strani pa Ribničanom svetuje, naj ne zadušijo obrti z davki, ko pa vemo, da imamo za vso Slovenijo enak davčni sistem in dogovor o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990, ki se v bistvu ne razlikuje med posameznimi občinami", sploh pa ne med občinami ljubljanske regije, ki imajo usklajene odloke o davkih občanov z regijskim dogovorom glede stopnje, davčnih olajšav in drugih določb, kamor spadata tudi občini Domžale in Vrhnika. Sprašujemo se, kje je sedaj tista mila davčna politika. Ali se morda ta politika kaže v izvajanju „najs-trožje davkarije v Jugoslaviji"; vendar pri tem ne gre nekaj skupaj. Ali ne razumemo, kaj je davčna politika, kaj pa uveljavljanje davčnih predpisov. O šušmarstvu pa ne bi govorili, ker je to splošen problem, ne samo slovenski, ampak tudi jugoslovanski; vzrokov pa je toliko, da bi to zahtevalo zelo obširno samostojno razpravo; tudi občina Domžale ni brez šušmar-jev. Izjava, da vrhniška obrt, družbena in zasebna, ustvarja komaj 1,4 odstotka občinskega proračuna, je absurdna in naravnost smešna. Družbena ga sploh ne ustvarja, zasebna obrt pa je v letu 1988 dala v občinski proračun polnih 47 odstotkov celotnega proračuna občine, medtem ko ga je v prejšnjih letih od 25 % do 37 %. Pri tem pa je treba dodati, da stopnja za obdavčitev ni bila spremenjena. Iz tega sledi, da se zasebna obrt dokaj dobro razvija. Občina je s spremembo odloka o davkih občanov sprejela naslednje davčne olajšave za pospeševanje in razvoj zasebe-ne obrti, ki veljajo od 1. 1. 1986 dalje: a) razširjena je davčna olajšava na pavšal iste za posamezne gospodarske „deficitarne" dejavnosti od 20 % do 40 % odmerjenega davka; b) davčna olajšava za začetnike je razširjena tudi na obrtnike postranske dejavnosti, če se preusmerijo ali začnejo redno obrtno dejavnostjo, da bi čimveč obrtnikov postranske dejavnosti pridobila za redno obrtno dejavnost in c) davčna olajšava za vlaganja sredstev za nabavo in posodobitev osnovnih sredstev za razširitev dejavnosti, ki je bila določena za posamezne vrste gospodarske dejavnosti po stopnjah 5 %, 10 % in 15 % je razširjena na vso obrtno dejavnost, ki se ji davek odmerja po dejanskem dohodku in je določena v največji dovoljeni višini po stopnji 25 %. Pri tem je treba povedati, da je ta olajšava višja v občini Vrhnika kot pa v občinah ljubljanske regije, ki imajo še vedno določene selekcionirane stopnje za posamezne vrste dejavnosti po stopnjah 5 %, 10 % in 15 %, tudi občina Domžale in je občina Vrhnika v tem primeru v bistvu kršila regijski dogovor v korist zasebne obrti in za razvoj zasebnega drobnega gospodarstva. Vse preostale olajšave pa so v celoti usklajene z dogovorom o usklajevanju davčne politike, ki so ga sprejele vse občine v Sloveniji z regijskim dogovorom, tako tudi občina Domžale, ki ima tudi za začetnike določene enake olajšave kot občina Vrhnika in vse slovenske občine. Povedati moramo še to, da so davčne olajšave vseh vrst znašale skupaj 21,3 % od skupno odmerjenega davka od zasebne obrti v občini Vrhnika v letu 1988. Navedba, da obrtniki bežijo iz občine Vrhnika, je popolnoma neresnična in iz trte izvita in nam ni jasno, kje so novinarji dobili tak podatek, ki so ga tendenciozno prikazali. Za navedene tri primere, ki jih navajajo, pa velja tole: V Čabar je „pobegnil" popravljalec dvigal, ki je bil v naši občini prijavljen fiktivno tako, kot je sedaj v Čabru; moral pa bi plačevati družbene obveznosti v občini Ljubljana Bežigrad, kjer ima stalno bivališče. Fiktivno prijavljenih je bilo še nekaj obrtnikov in smo štirim že odvzeli obrtno dovoljenje (po pogovoru z njimi) in jih odstopili pristojnim občinam; tudi omenjeni obrtnik bi bil, če ne bi bil prej „pobegnil". Za av-toprevoznika nam ni znano, kdo bi to bil, ki je „pobegnil" v Buzet; omenjeni zidar pa je „pobegnil" zaradi stalne naselitve v Ohridu, ker ima baje tam domicil. Če pogledamo na to za občino pompozno „ugotovitev" novinarjev, moramo dati nekaj uradnih podatkov, ki so vsakemu novinarju na razpolago, da lahko preveri resničnost. Od 1. 5. 1986 pa do 31. 12. 1988 je v občini prijavilo vse vrste zasebne dejavnosti skupaj 162 zasebnikov odjavilo v tem času pa 121. Število se je tako v tem obdobju povečalo za 41 nosilcev samostojne dejavnosti. Pri tem je treba povedati, da so vzroki za odjave bili sila različni, in sicer: zaradi upokojitve, preselitev v drug kraj, odvzem obrti zaradi fiktivnih prijav prebivališča v občini, neuspešno opravljanje dejavnosti (več primerov opravljanja dejavnosti je bilo samo nekaj mesecev ali kvečjemu eno leto), zaradi prenehanja oz. odpovedi naročil izdelkov ali storitev, neprilagajanja novim zahtevam tržišča, ki zahteva nove proizvode, pomanjkanje samoiniciativnosti, prenehanje zaradi smrti ali trajne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, prijava obrti le za nekaj časa zaradi pridobitve manjkajoče delovne dobe zaradi upokojitve, pomanjkanje poslovnih prostorov in gradbenih zemljišč, predvsem ko gre za razširitev dejavnosti. Občina ima izredno skromno površino za kakršne koli gradnje, ker je skoraj že vse pozidano; predvsem pa zato, ker so ostala zemljišča v občini v prvem območju kmetijskih zemljišč in to celo močvirnata. Izjemoma so vzroki za odjave obrti tudi prevelike družbene dajatve in še to predvsem obremenitve s prispevki za sise, zlasti za prispevek invalidsko pokojninskega zavarovanja, ki je v pristojnosti SPIZ za vso Slovenijo. Primerjati vrhniško občino z domžalsko je v glavnem nemogoče. Prva razlika je že v številu prebivalstva, ki ga je v domžalski občini 40 tisoč, v vrhniški pa 20 tisoč, drugič je dejstvo, da ima domžalska občina eno najdaljših tradicij na območju sedanje Slovenije, če ne najdaljšo v obrti, da ne govorimo o („davčni politiki") izvajanju davčnih predpisov v šestdesetih in sedemdesetih letih. „Sicer pa je že v članku v glavnem odgovor na uspeh zasebne obrti v občini Domžale." V občini Vrhnika ni take tradicije, vendar pa še z nobenim obrtnikom nismo odklonili pogovora v uradnih ali pa tudi v neuradnih dneh, tudi predsednik skupščine, zlasti pa ne predsednik izvršnega sveta. Sprašujemo pa se še, kakšnemu dobičku se občina Domžale odpoveduje pri gradnji obrt- ne cone? Ali mar občina z gradnjo obrtnih con lahko ustvarja dobiček? V zvezi z nekaterimi navedbami pa so novinarji v protislovju sami s seboj, ko v nadaljevanju članka povedo, da sami davki niso pretirano visoki, da so glavno breme prispevki za sise in da gre le četrtina dajatev v občinsko blagajno, sicer pa, kot sami ugotavljajo, je delež prispevkov enak v obrti kot v družbenem sektorju. Ker navedbe, ki so jih štirje novinarji napisali v omenjenem članku, niso resnične, posebno glede navedb za občino Vrhnika, si morajo sami odgovoriti, kje je po njihovem mnenju pravi vzrok, da se obrt v občini Vrhnika ne razvija. Mi menimo, da se kljub vsem težavam, predvsem pomanjkanju poslovnih prostorov, število obrtnikov postopma in vztrajno le širi. Novinarji pa, če že pišejo o takih temah, ki jih ne poznajo, bi se morali najprej seznaniti s tem področjem dela, zlasti pa z dejanskim stanjem občine, o kateri pišejo. Izvršni svet občine Vrhnika OBČINSKA KONFERENCA SZDL VRHNIKA Žirija za podeljevanje priznanj OF Predlog dobitnikov priznanj OF za leto 1989 Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Vrhnika je 11.4. 1989 pregledala in obravnavala vse prispele predloge kandidatov za dobitnike srebrnega priznanja OF za leto 1989. Ugotovljeno je bilo, da so do predvidenega roka prispeli 4 predlogi: 1. Dane Makovec — predlagatelj SKOCES 2. Andrej Mattias — predlagatelj KK SZDL Vrhnika-Vas 3. Josip Ružič — predlagatelj OO ZZB NOV Vrhnika 4. Jože Jesenovec — predlagatelj KK SZDL Dragomer-Lukovica; po razpisnem roku pa še trije predlogi: 5. Majda Mele — predlagatelj IO P OK SZDL Vrhnika 6. Društvo prijateljev mladine Vrhnika — predlagatelj IO P OK SZDL 7. Marina Japelj — predlagatelj Svet KS Ligojna Žirija je skrbno pregledala vseh sedem predlogov ter po obravnavi soglasno odločila, da so vsi predlogi umestni in kvalitetni ter predlaga P OK SZDL Vrhnika, da potrdi vseh sedem predlogov možnih kandidatov za dobitnike srebrnih priznanj OF za leto 1989. Ti so: 1. Društvo prijateljev mladine za dolgoletni vsestranski razvoj mladine v občini Vrhnika. To društvo je znalo pritegniti in organizirati vse dejavnike v občini za razne aktivnosti otrok in mladine, predvsem za čimboljši izkoristek njihovega prostega časa in krepitev prostovoljnega dela. 2. MARINA JAPELJ za dolgoletno dosledno delo v družbenopolitičnih organizacijah KS Ligojna. Začela je kot aktivistka krajevne konference SZDL Ligojna, kjer je uspešno delovala v samoupravnih organih, sedaj pa aktivno vodi to KKSZDL že dve mandatni obdobji. 3. JOŽE JESENOVEC za prizadevno in stalno družbeno dejavnost v KS Dragomer-Lukovica, posebno pa še za delovanje na kulturnem področju, saj brez njega ne bi bilo Mešanega pevskega zbora Dragomer-Lukovica. 4. DANE MAKOVEC za dolgoletno uspešno delo na področju cestnega gospodarstva v občini Vrhnika ter odgovornega odnosa do reševanja cestne problematike v posameznih KS. Aktiven je tudi v samoupravnih organih in' DPO KS Vrhnika-Center. 5. ANDREJ MATTIAS za dolgoletno in požrtvovalno delo v svetu KS Vrhnika Vas. S svojim zagnanim in aktivnim delovanjem je veliko pripomogel k razvoju same KS, aktiven pa je tudi v raznih organih v občini. 6. MAJDA MELE je bila zaposlena na Vrhniki že od začetka šestdesetih let do upokojitve. Od leta 1980 dalje je uspešno vodila ekspozituro Službe družbenega knjigovodstva na Vrhniki. Njeno uspešno strokovno delo in razumevanje je pripomoglo k razreševanju zapletenih problemov na družbenoekonomskem področju naše občine. 7. JOSIP RUŽIČ za prizadevno in vestno delovanje v KS Verd, kjer je aktivno deloval na področju SLO in DS. Vključeval se je tudi v samoupravne organe in DPO v občini, posebno še v krajevni organizaciji ZZB NOV Verd. Predsednik žirije: Jože Pivk O mladih in njihovi problematiki V tem članku bi rad navedel nekatere slabosti in predloge za večjo aktivnost oziroma zavzetost mladih za premagovanje njihovih poglavitnih težav. Kljub temu, da ima tudi ZSMS svojo zgodovinsko pot, ki se je vijugala in spuščala ter dvigovala, trdim, da ZSMS še vedno išče svoj smisel, svoje programske možnosti oziroma, kolikor poznam mlade, ker sem tudi sam še mlad, išče sama sebe. • Najslabše pri tem je to, da v njej ni enotnosti in povezanosti, kar da slutiti, da ZSM Slovenije še dolgo ne bo zmožna povezati mladih iz vseh okolij naše družbe pod svoje okrilje ali pa celo nikdar. Njeno sedanje delovanje je osredotočeno predvsem na intelektualni del, to je srednje in visokošolsko mladino oziroma fakultete, medtem ko dejavnost mladih v združenem delu, krajevnih skupnostih in občinah ni čutiti. Vsekakor je prav, da tudi ZSM Slovenije izboljšuje ali izpopolnjuje svojo strukturo, da razmišlja o tem, da potrebujemo strokovni kader in da je vse drugo povožena iluzija, vendar pa brez povezave z mladimi iz združenega dela je to samo polom brez uspeha. Verjetnost resnice sloni na dejstvih, ker se sedanja opredeljenost mladine bolj nagiba v negativno smer kot v smer iskanja in odprave napak, koristnih za našo družbeno skupnost. Mladi morajo dojeti, da tudi ta čas zahteva od njih določeno angažiranje in samoodpovedovanje nepomembnim stvarem. Tudi to je en del revolucije, ki še traja. No, nedvomno je res, da se je v zadnjih treh letih ZSM Slovenije spopadla z dokaj težkimi in prikritimi vprašanji, posegla na področja, ki so nam bila ali tabu ali celo prepovedane oziroma nedosegljive teme. Zato sem prepričan, da želi ZSM Slovenije stopati po poteh demokracije, brez političnih struktur pred ali nad seboj, vendar ne sme omahovati pri upoštevanju osnovnih vrednost demokracije, to je humanosti. Vse preveč je čutiti dvojnosti in neodločnosti, to je ozka opredeljenost do samostojne suverenosti slovenskega naroda do drugih narodov in narodnosti, drugo pa je širjenje njenih idej in zahtev v ves jugoslovanski prostor, bolj verjetno zaradi samodokazovanja po zahtevah za spremembo političnega pluralizma v naši družbeni skupnosti. Vse te aktivnosti, povezave tudi z odborom za varstvo človekovih pravic, o katerih se je razpravljalo na vseh nivojih tako v Sloveniji kot v drugih republikah in pokrajinah ter organih federacije, so okrepile moralno moč ZSM Slovenije, saj si je s tem pridobila ogromno zagovornikov ali privržencev vseh starosti in poklicev. Vendar, opozarjam! To je zgolj teoretično, resda opazno, vendar neoprijemljivo. Kajti tako kot ZSM Slovenije želi polno demokracijo, toliko bliže je anarhiji. Namesto vztrajnosti pri poskusih prodora mladih v vene našega gospodarjenja, v ekonomijo poslovanja, v smeri sprememb ideologije in miselnosti vseh in vsakogar, v razvijanju inovativnosti se raje ubada s pranjem umazanega perila oziroma s protinapadi na vse in na vsakogar, ki ne razmišljajo tako kot ta trenutek razmišlja republiška konferenca ZSM Slovenije. Ob tem pozabljajo, da je bila in je še vedno tudi RKZSM Slovenije forumska organizacija, s posamičnimi ambicioznimi ljudmi, katerim je bila večkrat poglavitna skrb prodor v slovenski in jugoslovanski politični vrh. To pomeni, da mora RK ZSM Slovenije najprej reorganizirati svoj forum, žal pa to ne bo mogoče s takšnimi dejavnostmi, kot jih trenutno prikazuje predsedstvo RK ZSM Slovenije. Ob tem načinu se čuti nekakšna zahteva po samostojnosti, kot politična stranka, kar pa ni tuje in se takšno razmišljanje že nekaj let stihijsko podpira. V čem je pravzaprav bistvo problematike mladih? To je premajhna vztrajnost, volja do dela, programskih nalog in ciljev. Za primerjavo se ozrimo malo v preteklost. V povojnem obdobju je bilo delo mladih frontno organizirano, se potem v 60. letih spremenilo v klubsko dejavnost, v 70.letih so prevladale interesne dejavnosti, v teh zadnjih letih pa se rojevajo alternativne smeri in pa vse bolj se pojavljajo medsebojni konflikti OO ZSMS do RK ZSM Slovenije, le ta pa tudi zavrača idej-nopolitične zasnove in skupna načela z ZK Slovenije oziroma ZKJ kot tudi opredeljenost do SZDL, njene vloge in pomena v slovenskem prostoru. Ob tem dvomim, če zmore ZSM Slovenije zagotoviti večinsko podporo v takšni opredelitvi svoje strategije, morda načeloma, ob pred- stavitvi programa, pa še to teoretično, v praksi gledano pa organizacijsko ni zmožna izpolniti svojih konkretnih obveznosti v življenju. Mislim, da sem v tem povzetku povedal vse. Vse dokler pa bodo obstajala nasprotja in protislovja znotraj mladih, v njeni organizaciji, smo lahko prepričani, da v takšnem nesoglasju in neenotnosti tudi rezultatov ne more biti. In še nekaj, ob tem ne moremo govoriti o organizaciji mladih, ko pa je to zgolj stihijska oblika ideoloških nasprotij in kreiranje določene politike nekaterih intelektualnih članov mladega rodu. Zato postavljam vprašanje, kakšen smisel ima sedaj ZSMS, da že tako kritično temperaturo še dviga? Od vseh teh raznoraznih političnih zahtevah in nedorečenih dialogov se slovenski narod gotovo ne bo okrepil. Za zahteve "po ustavni spremembi pravne zakonodaje in za sistemske spremembe so potrebni ustrezni predlogi, dopolnila na osnovi demokratičnega dialoga, ne pa rušilni orkan. Pomanjkljivosti so še in to se je pokazalo ob ljubljanskem vojaškem procesu, vendar koliko je še takšnih problemov, v katerih pa pozabljamo in puščamo ob strani tisoče mladih z njihovimi problemi, tako brezposelnosti, družinskih razmer zaradi finančnega stanja in stanovanjskega problema itd., ob tem pa še milijonske armade socialno ogroženih družin delavcev in še bi lahko našteval. Samo kritizerstva na račun slovenske ali jugoslovanske vlade niso rešitev. Pomembna sta lastna angažira- nost in ustvarjalnost. Z napadi ZSM Slovenije na ZK Slovenije in SZDL se pojavi neka dilema, namreč, negiranje svoboščin in demokracije ter trditev, da je v nedemokratični družbi in nedemokratični državi, direktno izziva in kliče nevarnost, vemo pa, od kod in kako lahko pride takšna nevarnost ali drugačna varnost. S takšnim načinom mišljenja mladina bolj izgublja bitko kot si predstavlja. Namreč, demokracijo, v brezpravnem neredu, si je svetovno gledano vsak prisvojil ali podredil po svojem mnenju, možnostih in položaju in jo tako tudi uzakonil, zato pozivam vso jugoslovansko mladino, da potrebujemo sedaj mir, svobodo, ustvarjalnost, predvsem pa pamet, kajti demokracije je imel do sedaj vsak toliko, kolikor si je je le želel, si jo ustvaril, in tudi v prihodnje ne bo slabše. Ta problematika bo obstajala vse dotlej, dokler ne bo mlad človek s svojim znanjem, strokovnostjo in ustvarjalnostjo ter inovativnostjo v središču dogajanja, to pa pomeni, da bo morala ZSM spremeniti 90 % neaktivnost in neustvar-jalnost v vsaj 30 do 35 % aktivnost in ustvarjalnost, pa bo to nedvomno velik uspeh za mlade, pa tudi za vso našo družbeno skupnost. Ustvarjalnost in dialog sta kažipot v prihodnosti, v jutri. Ob navedenem ostajata čas in prostor za premišljevanje. Marjan Pečan NAŠ ČASOPIS_APRIL1989_S Nedorečenost mladih Kaj je in kaj želi pododbor za varstvo človekovih pravic v Logatcu V Logatcu je bil 16. januarja 1989 ustanovljen Pododbor za varstvo človekovih pravic. Logaški pododbor je edini v notranjski regiji in ni lokalno omejen. Predsedstvo OK ZSMS Vrhnika in še nekaj individualnih občanov iz naše občine je že pristopilo k temu pododboru. Zaradi zainteresiranosti in slabe informiranosti občanov Vrhnike objavljamo programsko izjavo in smernice, da bi se seznanili z delom pododbora. Prilagamo tudi spisek do sedaj ustanovljenih pododborov. Občani, ki se želite vključiti v pododbor, izpolnite pristopno izjavo, ki jo lahko dvignete v prostorih OK ZSMS Vrhnika in v piz-zeriji Pirrot v Borovnici. Če bo zanimanje za članstvo v pododboru veliko tudi v naši občini, bomo lahko ustanovili svoj pododbor. Član logaškega pododbora za N varstvo človekovih pravic: Jože Zorman S tem člankom ne želim zgolj kritizirati stanja oziroma mrtvila, ki je prostorsko posegel tudi v vrste mladih, kot odgovor na krizne razmere v vsej družbeni skupnosti. Bolj zaskrbljujoče je da tega mladega rodu njsmo več sposobni motivirati in ga usmerjati. Spoznati moramo resnico, da ta mladi rod ne zanima več polpretekla zgodovina razvoja Jugoslavije, temveč želijo pridati svoj smisel in verzijo prihodnjega načina življenja, seveda, če jih bomo skušali razumeti in z njimi tudi najti ustrezen dialog. Tega pa očitno v tem času nismo zmožni. Niti osnovne šole nimajo več časa, da bi v okvirih svojih učnih programov namenili več pozornosti mladih v tistem smislu, da bi mladim povsem realno in plastično prikazali naš svet in jim tako položili na srce dejstvo, da je vse to že boj za lasten obstoj, brez omanovanja in kompromisov. Vse nas je povozil čas, tako ali drugače, ostale pa so rane, ki jih moramo pozdraviti, kajti v nasprotnem primeru bo naše življenje še veliko težje. Odraz brezbrižnosti in neodgovornosti je tudi pokazal 2. ponovljeni postopek temeljne kandidacijske konference ZSMS Vrhnika, ki tudi po tem ni prišlo do sprememb. Krivdo pri tem mora nositi dosedanje predsedstvo, kajti že v postopkih evidentiranja so se dogajale kaj čudne reči zaradi opredelitev posameznikov za vodenje visoke občinske politike. Volilna konferenca je to samo potrdila, kajti od 23 00 ZMSS se jih je udeležilo 12, to pa je ravno čez polovico in toliko, da je bila sklepčnost zagotovljena. Sicer pa je že v samem uvodnem poročilu dosedanji predsednik OK ZSMS Vrhnika poudaril, da mladina ne bo več gradila na frontnosti in da je taka oblika samo še preteklost. In tudi sam je s tem potrdil, da so rezultati, pa kakršnikoli so že odraz stihijskega dela posameznikov, zaslužni za to pa so sekretar OK ZSMS pa še morebiti kdo. Žal pa je, lahko tudi to utopija, če so v samem predsedstvu različna mišljenja, pa še to potem ostane deljivo in neizvedljivo. Glede na sam izbor kandidatov in postopke evidentiranja je bilo veliko ugovarjanja in nasprotovanj, kajti OK SZMS ima kaj slabe odnose z drugimi občinskimi DP organizacijami in društvi in ne nazadnje tudi določenimi institucijami. Nadalj. s 3. strani nih sredstev iz tega naslova v preteklem letu. Obračun celotne obveznosti pa SOV Slovenije pripravi po prejemu obrazca OV-1, ki ga dvakrat letno občinska SOV posreduje republiški skupnosti. V obrazec OV-1 se vnesejo podatki o številu upravičencev do porodniškega dopusta za določeno obdobje, število dni odsotnosti, višina izplačanih nadomestil ter podatki o številu in višini izplačanih pomoči in pomoči pri opremi novorojenca. SOV Vrhnika je vsa ta leta v svojih finančnih poročilih, realizacijah in zaključnih računih neupravičena nakazila AMD Vrhnika prikazovala kot odhodek, ker so bila ta sredstva vključena tudi v obrazce OV-1, na podlagi katerih je SOV Slovenije obračunavala svoje obveznosti do SOV Vrhnika. Center za socialno delo Vrhnika od svoje ustanovitve 1.1. 82, kar je od leta 1983 dalje opredeljeno tudi v Samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela, opravlja za SOV Vrhnika vsa strokovna in tehnična administrativna dela in naloge v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta, varstvom matere in novorojenca ter nadomestilom OD za čas porodniškega dopusta. Pri pripravi podatkov za obrazec OV-1 so uporabljali podatke iz računovodstva SOV Vrhnika, ker so zatajile tudi vse druge oblike kontrole finančnega poslovanja SOV, neupravičeno nakazovanje sredstev AMD Vrhnika ni bilo odkrito. Z nezakonitim nakazovanjem sredstev na AMD Vrhnika ter Tudi 2. ponovljena temeljna kandidacijska konferenca ZSMS Vrhnika je imela svoj čar. Le ta se je pokazal po 2. krogu volitev, ko nobeden od kandidatov, tako Jože Zorman kot Andrej Drašler nista dobila dvotretjinsko večino in je Jože Zorman predlagal takojšnjo spremembo poslovnika, v nadaljevanju pa očital predsedstvu, da niso zagotovili razgovora evidentiranih kandidatov po krajevnih skupnostih, primerjava z ameriškimi predsedniškimi volitvami, ni kaj! Verjetno bi bil tudi sam konec 2: ponovljene temeljne kandidacijske konference komedijsko zaključen, če ne bi ostal še naprej predsednik OK ZSMS Vrhnika Ciril Hrovatin, ki je že v samem začetnem uvodnem delu opozoril, da odhaja na drugo dolžnost in da ima preveč drugega dela, tako da mu ga bo za svojo mladino zmanjkalo, ni kaj, poglavitna je visoka politika na RK ZSMS v Ljubljani. Komentar k temu ni potreben. Ker pa je konec te storije OK ZSMS Vrhnika takšen, pa lahko pridam nekaj dramatičnih in psiholoških vložkov o tem, o čem vse ne odloča, pa bi bolj morala zavzemati stališča in se boriti OK ZSMS Vrhnika. Premalo je kontaktnih pogovorov in srečanj z osnovnošolsko mladino, ni več ustreznih akcij, premalo se išče komponent sodelovanja in razčlenitve problematik enedelovanja mladih po krajevnih skupnostih, mlade v združenem delu vse bolj prepuščamo toku časa in tako izgubljamo poglaviten kader, veliko je mladih družin s stanovanjsko problematiko, imamo brezposelne mlade strokovnjake in še in še. Funkcija na občinski ravni bi ne smela biti samo funkcija, mora pomeniti delo, obveznost in odgovornost, žal pa se marsikdo zavzema zgolj za kariero. Marjan Pečan Turizem nas bogati posredovanjem netočnih podatkov je za prej navedene zneske oškodovana SOV Slovenije, ki smo jo z vsemi ugotovitvami sproti seznanjali. SOV Vrhnika je vsa ta leta izvajala svoj program v obsegu in v skladu s sprejetimi programi,tako da nezakonito prelivanje denarja ni imelo in nima nobenega vpliva na osebne dohodke v Vzgojno-varstveni organizaciji, na cene in na višino prispevka staršev za Ker je delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic večini ljudi dobro znano, ker je prvi človek Odbora Igor Bavčar ob volitvah za člana predsedstva Slovenije tudi v Logatcu doživel nesporno podporo (delegati na občinski kandidacijski konferenci so mu dali 22 glasov, toliko kot Ribnikarju) ne želimo posebej dokazovati svojih dobrih namenov in upravičenosti našega obstoja. Programska izjava pododbora je bila na več načinov objavjena, še dodatno pa smo jo pojasnjevai v časipisih Delo in Logaške novice. Delo pododbora je vse od ustanovitve 16. januarja letos javno, o vseh sestankih in sklepih smo in bomo obveščali logaško in slovensko javnost. Naši sestanki so odprti za vse, ki želijo sodelovati, sestajamo pa se v logaški knjižnici vsak zadnji petek v mesecu in če je potrebno. Sodelovanje v pododboru ni vezano na nazorska, politična in druga prepričanja, odprto je tako za komuniste kot za njihove nasprotnike, za verne in ateiste, za delavce, izobražence in kmete ter vse druge občane in državljane. Pododbor ni in ne želi biti nikogaršnja avantgarda. Pododbor ni stranka: najprej zato, ker združuje v sebi tudi ljudi, ki ne pristajajo na strankarski sistem ali se vsaj ne želijo povezovati v stranko, drugič pa zato, ker nam tega ne dopušča ustava. Ker mnoge žuli vprašanje, ali smo del SZDL, je treba odgovoriti: niti odbor, potemtakem niti naš pododbor ni nastal znotraj SZDL in ne deluje v njej. Podpira pa vsa njena prizadevanja za prenovo v tisti smeri, ki bo dejansko zagotavljala enakopravne možnosti vsem državljanom in njihovim predstavnikom za oskrbo v Vzgojnovarstveni organizaciji. Organi Uprave za notranje zadeve obravnavajo ta primer in DS SSS SIS občine Vrhnika ter predsedstvo skupščine Skupnosti otroškega varstva bosta tako kot dosedaj o vseh ugotovitvah sproti obveščala vse pristojne organe v občini ter občane Vrhnike. Skupščina SOV Vrhnika vplivanje na pomembne družbene odločitve. Zvezi komunistov nasprotujemo toliko, kolikor si v družbi še lasti monopolno in avantgardno vlogo, ne odrekamo pa ji pravice obstoja niti ne mislimo, da je čista negativnost, stalinizem in sinonim za vse slabo. Zveza komunistov, če se namerava spremeniti, tako kot zagotavlja, je za večino nas čisto spodoben in spoštovanja vreden nasprotnik, v zadevah, kjer je mogoče v javni debati doseči soglasje, pa tudi zaveznik v prizadevanjih za boljše življenje vseh in vsakogar. Izvršilni odbor pododbora se je na svojem prvem rednem zasedanju 27. jan. 1989 opredelil za naslednje oblike delovanja: 1. Izvršilni odbor se sestane enkrat mesečno (zadnji petek v mesecu) in kadar je potrebno. Zasedanja so javna, kar se zagotovi prek lokalnih in osrednjih medijev in z interno obliko (plakati, razglasi). 2. Zasedanja pododbora so v obliki „klasičnih sestankov" ali kot prireditve oz. politični (tudi kulturni) dogodki (predstavitve knjig, oseb, problematike ...) 3. Pododbor deluje tudi z javnimi izjavami oz. sporočili. 4. Pododbor deluje prek svojih individualnih članov tudi tako, da ti zastopajo stališča pododbora oz. njegovega 10 bodisi da so to v pododboru večinska stališča prav tako in z isto pravico pa tudi stališča, ki so v pododboru manjšinska — v institucijah sistema, katerih člani so oz. v javnih zasedanjih organov oblasti. Na takih mestih imajo pravico do besede in argumentiranja, ne morejo pa glasovati. Vsebine delovanja: 1. Človekove pravice in svoboščine (predstavljanje problematike in da v konkretnih primerih: J.B.T.Z. in „domaći" primeri) — predstavitev Janeza Janše (v ponedeljek, 27. februarja) — Goli otok in dachauski procesi (večer z Igorjem Torkar-jem in Brankom Hofmanom 22. februarja ob 19. uri) — predstavitev Bavconove-ga sveta pri RK SZDL (lahko v sodelovanju z OK SZDL) in Zbornika o človekovih pravicah (marec) — pravica do svobode veroizpovedi — primeri kršenja človekovih pravic v Logatcu — otroci in njihove pravice 2. Politične in gospodarske pobude: — predstavitev novih družbenih gibanj (ekologi, mirovni-ki) in političnih zvez (Slovenska demokratična zveza, Slovenska socialdemokratska zveza, Zveza slovenskih kmetov ...) — prenova „starih" DPO z ustreznimi gosti (npr. Kučan, Smole, Žakelj, Kreft, Pahor, Baškovič, Šuklje, Mojca Drčar-Murko, Sonja Lokar...) — kmetijska problematika (skupaj s Slovensko kmečko zvezo; kako pregnati Stalina iz gozda?) — novi gospodarski tokovi in možnosti logaškega gospodarstva (možni gostje: Stanovnik, Ribnikar, Bajt, Mencinger ...) — predstavitev novogoriške-ga gospodarskega projekta OMEGA (Agea) (lahko skupaj z občinsko ZK) — drobne proizvodne enote — spremembe slovenske in jugoslovanske ustave (volitve...) — varovanje pravic in svoboščin državljanov Slovenije, ki niso Slovenci Sklepi, pobude, sporočila za javnost a) Treba je že na začetku delovati odmevno, tudi programsko pogumno (z gosti, ki so težje dosegljivi), in odločno, kar naj spodbudi naše občane, da bodo z zaupanjem predložili svoje primere in pobude ob realnih možnostih za njihovo reševanje. Ob tem je samoupravno, da se pododbor ne bo vmešaval v pristojnosti obstoječih oblastnih organov in bo deloval le na ravni načelnih opredeljevanj. Potrebno se bo dogovoriti o načelih delovanja v konkretnih primerih kršenja človekovih pravic (morebitna diskrecija itd.) b) prav bi bilo, da bi poskušali na debatnih večerih predstavljati goste, ki poosebljajo znatne razlike v slovenskem političnem življenju c) k sodelovanju po možnosti pritegniti občinsko ZSMS, ki ima svoje delegate tudi znotraj skupščinskega odločanja d) pododbor (10) je do 15. februarja sprejel naslednje izjave za javnost: — zadeva volitve za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije (povzetek izjave je objavilo DELO v četrtek 2. februarja). Svoj predlog smo zagovarjali na seji volilne komisije RK SZDL v Ljubljani, 13. februarja. Naše pripombe so bile deloma upoštevane. V drugem sporočilu smo zavzeli načelno stališče do moralne in politične diskvalifikacije enega od kandidatov za predsednika vrhniške mladine Jožeta Zormana. Občinski komite Zveze komunistov na Vrhniki (predsedstvo) se je opredelil do njegove kandidature negativno in sicer na podlagi nedokazanih trditev. O primeru so poročali Telex, Delo in Mladina ter Radio študent. Tretje sporočilo zadeva neusklajene roke med zasedanji občinske in republiške skupščine. Sporočilo je v celoti izšlo v Dnevniku, Mladini, Telexu omenja pa ga tudi novinar Dela v poročilu z zasedanja predsedstva OK SZDL Logatec. V njem zahtevamo, da se logaška skupščina skliče pred republiško (načeloma vedno) še posebej pa v zadnjem primeru, ko gre za odločanje o načinu volitev in obravnavo informacije skupščinske komisije (skupine delegatov) o zadevi „proces pred vojaškim sodiščem v Ljubljani". Nedopustno je, da bi bili naši delegati v zboru občin v takih primerih brez podpore celotnega delegatskega telesa v občini. Zavzemamo se tudi za javno obravnavo Poročila Skupine, z izjemo 5. in 6. točke, ki vsebujeta zaupne vojaške podatke, podpiramo pa tudi predlog člana Skupine Matevža Krivica, objavljen v 12 točkah v sobotni prilogi Dela 11. febr. 1989. 10 je sprejel tudi izjavo, v kateri podpira predlog RKZSMS in OK ZKS iz Radovljice, naj bi bil. obrambni minister Jugoslavije civilna oseba, kar bi tudi po našem mnenju pripomoglo k večji učinkovitosti JLA, predvsem pa utrdilo naše prepričanje, da JLA resnično ve za svoje meje v moderni družbi, za kakršno si prizadevamo. 10 je sprejel predlog, po katerem sporoča OK SZDL Logatec in OK ZKS Logatec, da je pripravljen sodelovati pri organizaciji predstavitve Bavconovega sveta za varstvo človekovih pravic pri RK SZDL Slovenije (s SZDL OK Logatec) in pri predstavitvi novogoriškega gospodarskega poskusa z naslovom OMEGA (Agea), ki velja za projekt Zveze komunistov (z OK ZKS Logatec). Oba dogodka bi bila lahko aprila letos, čakamo pa stališče obeh naslovljencev. Glede financiranja dejavnosti smo se dogovorili, da bomo delali in prirejali toliko, kolikor bodo člani in simpatizerji pripravljeni prispevati v obliki prosto- voljnih prispevkov, na prireditvah ali na ž.r. Hranilno kred. si. Logatec 50110-601-29289/2672 s pripisom za pododbor za varstvo človekovih pravic, Logatec. Pod nikakršnimi pogoji nismo pripravljeni posegati v proračune drugih institucij, razen, če se te za to same odločijo. Pododbor je že v svoji programski izjavi zapisal, da podpira tudi demokratične pobude in gibanja drugih narodov, ki živijo v Jugoslaviji. Glede nacionalnega vprašanja so v pododboru tudi znatne razlike, strinjamo pa se, da je nemogoče graditi enotno Jugoslavijo na prisiljevanju njenih delov. Zato se zavzemamo na načelno jasno, odločno in dostojanstveno slovensko držo do federacije, namesto tradi-conalne uslužnosti pa naj pride načelna demokratska pobuda. Pododbor ne želi in ne more ponuditi celovitih programov za takojšnjo rešitev vseh problemov v Logatcu. Želi in lahko pa sodeluje z določenimi pobudami. Prav tako nas ne zanima oblast sama, zanima pa nas, kako ta oblast spoštuje človekove pravice in svoboščine in kako ukrepa, da hi bilo življenje Lo-gatčanov boljše. Ob koncu predstavitve vabimo vse ljudi dobre volje, da se nam pridružijo, vse informacije in pristopne izjave dobite v logaški knjižnici. Vabimo člane, sim-patizerje in nasprotnike, da z nami javno polemizirajo ali se obračajo na nas s svojimi predlogi in pobudami, če z njimi ne prodrejo v skupščini skozi delegatski sistem. Za pododbor Marjan Goehelli Mladinski odbor SKGZ Ulica Svetega Frančiška 21 Trst Boris Peric 9939 481 83-598 in 33-307 Pododbor v Beogradu Pavluško Imširovič Kosovska 9 11000 Beograd Tel.: 011 326-490 Pododbor v Zagrebu Vladimir Šeks Vijenac VI. slavonskog udarnog korpusa 10 54000 Osijek Tel.: 054 44-204 Pododbor Titovo Velenje Jože Hudales Tel.: 063 854-747 Pododbor v Celovcu Hansi Tomažič Celovec Pododbor v Parizu Marko Kravos 22, Rue du Colonel Gillon 92120 Montrouge Tel.: 47 35 86 88 PODODBORI ODBORA ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC Prekmurski pododbor Roman Plohi OK ZSMS Ljutomer Tel.: 069 81-020 in 81-712 Pododbor Novo mesto Marjan Ristič OK ZSMS Novo mesto Tel.: 068 21-536 Odbor za varstvo človekovih pravic na UIKN Univerzitetni inštitut za klinično nevrofiziologi-jo Zaloška 7, 61000 Ljubljana As. mag. dr. Janez Zidar Tel.: 316-152 Pododbor Logatec Geohelli Marjan Matična knjižnica Tržaška 44 Tel.: 741-722 Pododbor Canberra Slovensko avtralsko društvo Irving street, Phillip, A.C.T. 2606 P.O. box 955, VVoden A.C.T. 2606 Milan Sprohar Odbor za varstvo človekovih pravic Trst Novosti v video centru Vrhnika V mesecu maju poteka v VIDEO CENTRU VRHNIKA na Stari cesti 2 MESEC VIDEOTEKE POSEBNA PONUDBA — ogled vsake druge kasete je brezplačen — prvomajsko žrebanje članskih številk — izbor prek 500 filmov Vikend v času prvomajskih praznikov od 27. aprila do 3. maja (5 dni) se šteje za 1 dan. V CV vas pričakuje! 6 APRIL 1989 NAŠ ČASOPIS Letni koncert pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Milana Matičiča V soboto, 15. aprila, je bil v Cankarjevem domu na Vrhniki letni koncert Pihalnega orkestra pod vodstvom Milana Matičiča. Koncert je vešče in prikupno povezovala Mirjam Suhadolnik, ki je posrečeno, s pesniško simboliko in šopkom spominčic, izrazila čestitke in občutja okolja, ki je spremljajo in živelo s Pihalnim orkestrom. V imenu Zveze kulturnih organizacij Vrhnika je pozdravila Marta Rijavec in spregovorila o 6-letnem obdobju dela Pihalnega orkestra in dirigenta Milana Matičiča: „Aprila se na vsakoletnem koncertu dobivamo že pet let. Vsakič za trenutek pozabimo na vsakdanjost in se prepustimo glasbi vašega orkestra, ki ima za sabo že skoraj 65-letno tradicijo, dobre dosežke v igranju in je v našem okolju priljubljen in nepogrešljiv! Hkrati ob tej priložnosti namenimo pozornost tistim, ki s svojo pripadnostjo, igranjem in organizacijskim delom omogočajo delovanje