V d ' ( te ahbonamenttf Leto XXII., št« 256 ulica J. Purani jeva 31-26 ml*- opravuištvo: ljudi lana fuconiicra Teletoo te. 31-22. 51-25. 51-24 losrratni 3ddeleK: Llublmna. ca 5 — Telrfoo te. 51-25. Podružnica Nove mesto s Ljubljanska cecta 43 Računi: a Ljubljansko pokrajino prt poitno-ček o vnem zavodu h. 17.749. za ostale kraje Italiie Semno Cooti. Con Po« No 11-3118 IZKLJUČNO iASIOPSTVO za ogla* i* Kj. Italije in inozemstva ima iJnionc Piihhlfciti Inlhn* S. A. MILANO ■ <»>■ 'Z': LJubljana, sobota 7* novembra !94frXXI Cena cent. 80 ■to po*t4(i|ki Naročnina znaia o c i e c o o la U.—. lihijt »tak dan ' Idi tnala inozemstvo p* Lit 22.80. U r cd a i t trot Dob!tam. Pueciniirra ulica tee». 9. _teer. 31-22. 51-23. 31-24. R o k o p i a i triit jo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob- bfieiti di prorenienza italiana ad ctten: Unione Pabbliciti Italiana S. A. MILANO Srdit 1 liliji v Egiptu Sf^padi sklopaih oddelkov med Fuko in Marsa Matruhum Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 6. novembra naslednje 894. vojno poročilo: Italijanski in nemški oddelki so se včeraj zapletli v sPovite borbe s sovražnimi oklopnimi oddelki na področju med Fuko in Marsa Matruhom. Zvečer se je bitka nadaljevala z neizpre-menjeno srditostjo. • Rim, 6. nov. s. Bitka, ki se je začela 23. oktobra na postojankah pri Ei Alameinu, se je nadaljevala z neizpremenjeno ostrostjo v naslednjih dneh. Nasproti rastoč številni premoči bojnih voz in sovražnega letalstva so italijanske in nemške čete postavile v občudovanja vrednem duhu tekmovanja in hrabrosti žilav in od- ločen odpor ter so često prehajale v protinapade in ponovno vzpostavile položaj. Britansko poveljništvo pa nd prenehalo podpirati podjetja z novimi množicami oklopnih sredstev in s svežimi enotami pehote. Proti tem in proti onim so se oddelki osi dolgo bojevali na fronti pri El Alameinu. Šele pretežna sovražna premoč jih je po borbah, ki predstavljajo skrajno junaštvo. prisilila umakniti se bolj proti za-padu po hudih bojih v obrežnem pasu afriške puščave. Na drugi strani pa ta neizmerni napor, ki sta ga izvršili Anglija in Amerika, v sedanji ofenzivi še enkrat dokazuje važnost sredozemskega bojišča. Taktični položaj ostaja negotov, ker je tudi sovražnik močno izčrpan in ga je napredovanje stalo ogromnih izgub na ljudeh in bojnih sredstvih. žalostno Iskastje prvenstva • • • Odkar je severno«;meriško brodovje vstopalo v vojno, zanje same poraze. Dejstvo je. da je prav po ameriško doseglo — prvenstvo potopitev. Od Peari Harbourja do Filipinov, Javanskega in Koiallskoga morja, od Salomonskega do Hebridskega otočja je ena sama nepretrgana veriga hudih porazov, ki so tako oslabita moč severnoameriške vojne mornarice, da ji vse papirnate injekcije dozdevnih novih gradenj, čeprav bi morda astronomske ameriške številke na tem področju biile zares točne, ne morejo zaceliti strahovitih vrzeli, kn zijajo vedno bolj. Velike letalsko-pomorske bitke, ki so jih doslej bili Japonci z Američani na Korail-stkem morju (7. maja 1942), v vodah pri Salomonskem otočju (7. in 24 avgusta t. 1.), v vodah pn otoku Santa Cruzu (26. oktobra t L), kakor tudi same kopne operacije na otoku Guadalcanaru, ki so še vedno v teiku in pri katerih zopet opravlja japonsko brodovje zelo važno oskrbovalno naloge, predstavljajo niz zaporednih etap v borbi za strateško zmago na južnem Pacifiku, kjer sii Japonci sistematsko in z največjo zanesljivostjo pripravljajo svoja oporišča za napad poroti tako imenovanemu »petemu kontinentu«, Avstraliji. In vsaka izmed teh zmagoslavnih japonskih etap predstavlja prav totliko etap ameriških porazov na morju, v zraku in na suhem Za Američane so seveda najhujši porazi na morju, saj so Američani polagali svoje največje nade prav v svoje brodovje. Zato se nam zdi nekaj naravnega, če čitamo v listih poročila iz \Vashnngtona, ki »oglasno ugotavljajo, da se je začelo ameriško javno mnenje vznemirjati zaradi teh neprestanih porazov in da ameriški listi zahtevajo glave nekaterih pomorskih poveljnikov. Roosevelt si ni vedel pomagati drugače, kakor da je skilical konferenco svojih admiralov. V največjih škripcih pa je mornariški minister Knox (tisti1, ki so ga hiila doslej najbolj polna usta proti japonske bojevitesiti), kajti on ne more osramotiti svojega brodovja, na drugi strani pa tudi ne more zavrniti zahtev javnosti, ki kaže vedno večje nezadovoljstvo s pomorskim vojnim vodstvom. Se hujše kakor izgube lad5'j pa so za Američane izgube posadk, kajti Amerika ne razpolaga v tem pogledu z dovoiljniimi rezervami, ki bi jih črpala na primer iz trgovinske mornarice ali morda iz izvež-banega kadra ribičev. Trgovsko brodovje Zedtinjenih držav nii namreč biilo nikdar sorazmerno veliko, ribištvo pa je v Ameriki preveč zindustrijalizirano, da bi imetlo tudii svoje velike pomorske tradicije. Ker odgovorna krogi v Ameriki že ne vedo, kako bi pred javnostjo zagovarjali neprestane pomorske poraze, skušajo sedaj — v pomanjkanju drugih opravičili — zvreči vso krivdo na moč japonskega brodovja. Tako je na primer šef severnoameriškega pomorskega glavnega stana izjavili javno: »Ne simete pozabiti, da je japonsko brodovje drugo na svetu!« To nepričakovano povzdigovanje japonskega b rogovja je seveda, začudilo ves svet Rasi ožiti s> ga moremo saimo s tole izbiro: aLi je ameriška admirali teta po bridkih izkušnjah na Pacifiku spremenila svoje mnenje o japonski mornarici ali pa se je po- javilo nasprotje v pogledih med šefom pomorskega glavnega stana Edvardsom in mornariškim ministrom Knoocoin, ki je za-j.amčil pred meseci ameriškemu ljudstvu, da bo japonsko brodovje v treh mesecih uničeno... Razen tega je Edwardsova izjava vzbudila pravo ljubosumje med pluto-krati glede pomorskega prvenstva. Če je namreč japonska mornarica druga svetu, katera je neki prva? Angleška? Potem bi bila ameriška mornarica šele na tretjem mestu v svetovni lestvici, kar b, seveda pomenilo strašno1 klofuto za \Vashimgton, kjer se je vendar leta 1922 sestala znana pomorska konferenca, na kateri so Američani odločno odrekali Japonski pravico do pomorske enakopravnosti. Ako pa je na prvem mestu ameriška mornarica kakor mislijo Rooseveltovi admirali, potem je na tretjem — Anglija, kar je zopet čudno za to staro »gospodarico morja« in Nedsono-vo domovino.. - Zato je povsem razumljivo, če proti takšnemu zapostavljanju lastnega brodovja Angležii ostro protestira jo. Če je namreč res, da je prvo brodovje na svetu ameriško, ki ima same to prednost, da zbira najhujše poraze v pomorskh bitkah, poitem so »združeni narodi« tudi že na morju slabši kakor nasprotniki, ki samo zmagujejo. Tako nam torej tudi ti smešni spori o pomorskem prvenstvu razodevajo vso nemoč in zadrego »zaveznikov«. K vsej tej tragikomediji o najboljšem brodovju na svetu bi biilo pripomniti le tole: Kdo je na morju, kakor povsod dirugod, prvi, drugi, tretji ali zadnji, o tem ne more odločiti klasifikacija na papirju ali zgolj beseda, temveč le dejanja Dejanja in ne besede pa tu ne govore niti najmanj v prid Anglo-sasom, kaiterih porazi in izgube na morju presegajo že vsa najidealnejša teoretična pričakovanja sil trojnega pakta. Samo to pa je za priznanje prvenstva zaires važno in odločilno! Pobuda msgr. Bartolomasifa za proslavo dneva vere Rim, 4. nov. s. Vojaški ordinarij Italije msgr. Bartolomasi je dal pobudo za proslavljanje dneva vere. V ta namen je vojaškim kaplanom poslal okrožnico, v kateri pravi, da k dosegi zmage prispevajo vojaki s hrabrostjo, delavci z delom in ves narod z molitvijo in da je potrebno za še večjo združitev vseh treh sil in za pospešenje zaželene zmage splošno svečano izpričanje vere v Boga, kolektivno zavestno izpričanje idealov, ki so program Italije pod orožjem: Bog, domovina, družina! Msgr. Bartolomasi odreja, naj kaplani Oboroženih sil proslavijo dan vere ob podpori poveljnikov, označuje kot primerne dneve nedeljo 6. december, praznik sv. Barbare, zaščitnice mornarice, topništva in inženjercev, in praznik Brezmadežne dne 8. decembra, na dan Madone iz Loreta, ki je zaščitnica letalstva. Kjer se bo poveljnikom zdelo bolj prikladno, združiti proslave, naj se proslave opravijo 8. decembra. Okrožnica navaja program proslav, ki naj bodo živa proti-boljševiška afirmacija. Msgr. Bartolomasi je naslovil na oficirje in vojake Oboroženih sil vabilo, naj proslavijo dan vere, vabilo, ki ga bodo vsi s simpatijami in popolnim razumevanjem brez dvoma sprejeli. Uspešni napadi pri Tuapseju živahno udejstvovanje letalstva - Ob Tereku sestreljenih 35 sovjetskih letal — Prodor madžarskih čet preko Dona Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. nov. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V frontnem odseku pri Tuapseju je bilo v težkih napadalnih l*>jih, ki jih je uspešno podpiralo letalstvo, zavzetih več sovražnih bojnih postojank. Protinapadi so bili odbiti. Na področju ob zgornjem Tereku nemške in rumunske čete v sod^lovanjn z letali za bližnje polete še vedno napadajo kljub sovražnikovemu odporu. Samo včeraj je bilo tu sestreljenih 35 sovražnih letal. Bojne operacije v Stalingradu so bile 5. novembfia omejene na obojestransko živahno udejstvovanje napadalnih otVlolkov in na odbijanje posameznih sovražnikovih prodorov. železniške zveze vzhodno od Volge so bojna letala ves dan napadala. Na fronti ob Donu so madžarski napadalni oddelki' prodrli preko reke in so na vzhodni obali uničili več sovražnikovih postojank ter zavzeli 34 podzemeljskih utrd-bic. Več topov ter mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja je bilo zaplenjenega. Letalstvo je napadlo sovražne postojan- ke fn prevozne kolone Južno od OstaSko-va. Kolodvor v Ostaškovu je bil podnevi in ponoči bombardiran. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera je bilo v krajevnih napadih proti močnemu sovražnikovemu odporu v naskoku zavzetih 37 bojnih postojank. Pri tem je bilo zaplc-njenih 9 topov in 68 strojnic ter metalcev granat. Na Ladoškem jezeru so letala poškodovala 1 parni vlačilec, 2 tovorna čolna, 1 topničarko, 1 protiletalsko ladjo in 6 pre-skrbovalnih ladij Bojna in strmoglavim letala so z dobrim učinkom nadaljevala bombardiranje Mur-manska in murmanske železnice. Na Severnem morju je bila potopljena z bombami 6000 tonska trgovska ladja. Uru-ga večja ladja je bila hudo poškodovana. Nemški in italijanski oddelki so včeraj v silovitih borbah napadale oklopne oddelke sovmžnlka v ozemlju pri Fuki in Marsa Matruhu. Proti večeru so se boji proti nadaljnjemu pritisku sovražnika nadaljevali z nezmanjšano srditostjo. Bojna letala so podnevi napadla razne kraje v južnovzhodm' Angliji. Vztrajno prodiranje nemških in zavezniških čet na sovjetskem jugovzhodu Berlin, 3. nov. Na zapadnem in srednjem Kavkazu, pri Stalingradu in na bojišču ob Donu se boljševizem divje bori, skušajoč z neprestanimi, a brezplodnimi protinapadi zaustaviti metodično napredovanje čudovitega vojnega stroja zlruženih sil mladih evropskih narodov. Razen zmagovitih akcij slovaških divizij pri Tuapseju je bilo mogoče v zadnjih dneh zabeležiti tudi nove sijajne obrambne uspehe italijanskih, ru-munskih in madžarskih oddelkov na bojišču ob Donu, pri čemer je treba še po-seljej opozoriti na zelo dragocen doprinos fašističnega letalstva v teh bojih. Prvič je objavilo nemško uradno poročilo protiofenzivne akcije boljševikov na Kal-miški stepi, ki se gola razprostira med spodnjo Volgo in spodnjim Terekom. Na tem skoro povsem nenaseljenem prostoru, ki v celotnem strateškem sklopu ni zaslužil doslej posebnega zanimanja, so sedaj boljševiki pognali v napad svojo konjenico, očitno v nadi, da bi razbremenili boljševiške čete, ki se upirajo pritisku nemških in rumunskih čet proti sovjetskim postojankam v dolinah gornjega Tereka in njegovih pritokov. Namen je torej bil, ogražati, čeprav od daleč in le v neznatni meri, nemško-rumunske oborožene sile na levem boku, toda tudi na tem področju podrejenega pomena sta čuječnost in borbeni duh nemških vojakov v kali zatrla sleherno protiofenzivno delovanje sovjetskih čet. Tudi pri Stalingradu boljševiki še nadalje brez prestanka poganjajo svoje čete v protinapade, kakor pa je razvidno iz uradnih vojnih poročil še nadalje brez uspeha, ne da bi mogli zavreti ali vsaj zadržati vsakdanje terenske uspehe nemških napa-dajočih čet. Ko bodo nemške izgube pri Stalingradu uradno obnovljene, kar se bo najbrže v kratkem zgodilo, bomo celo mi sami, čeprav nismo prav nič verjeli trditvam londonskega raiija, osupnili spričo neznatnega števila teh žrtev. Osnovno načelo, na katerem je že cd vsega početka temeljila nemška taktika obleganja, je bilo, da se mora v čim večji meri varčevati kri nemških vojakov. Zato je bilo, kakor znano, glavno delo pri sistematskem uničevanju sovražnih odpornih središč prepuščeno letalstvu, topništvu, metalcem plamenov in drugemu težkemu orožju, s katerim je bila opremljena pehota, šele, ko je del mesta ali tudi samo kak blok hiš spremenjen v ruševine, se majhni napadalni oldelki, katerih člane je mogoče prešteti na prste, vržejo v borbo, da izvedejo akcijo do kraja. V takšnih razmerah so seveda izgube zelo tesno omejene. To preračunano varčevanje človeških življenj pa seveda ni moglo preprečiti, da se ne bi napadalci doslej polastili 24 izmed 26 mestnih okrajev, ki pre 3 stavijajo razvlečeno mestno naselje Stalingrada, ki se v svojem kolosalnem obsegu razteza vzdolž Volge na razdaljo kakih 40 km. Boljševiški odpor se omejuje le še na vedno manjši del severnih okrajev mesta, katerih glavne naprave pa so že vse v nemški oblasti. A tudi v tem severnem delu postaja položaj branilcev vsak dan hujši, ne le zaradi stalnega napro' ovanja napadaJcev, ki se pomikajo naprej od ulice do ulice, od hiše do hiše, temveč tudi zaradi neusmiljenega letalskega bombardiranja, ki od ure do ure uničuje sleherni poskus rlečih, da bi se še nadalje upirali v mestu, in uničuje železniške zveze na nasprotnem bregu Volge ter plovbo po reki sami. Med tem se je strateško zanimanje že obrnilo proti osrednjemu kavkaškemu predelu ,kjer se sedaj razvijajo mnogo obetajoče operacije vzhodno od Alagirja, namreč v smeri proti Or lžonikidzeju. Ko so nemški pehotni in oklopni oddelki z zasedbo Alagirja blokirali znano vojaško osetinsko cesto preko Kavkaza, prodirajo sedaj v smeri gruzinske kavkaške ceste, ki vodi v Tiflis. Znano je, da so Nemci že zelo silovito bombardirali mesto Ordžonikilze, ki predstavlja važno prometno središče ob vznožju Kavkaza, sedaj pa sta mesto in gruzinska cesta ogroženi tudi že na kopnem. Istočasno se seveda razvijajo manjše akcije grenadirjev in nemških alpskih lovcev v zapadnem delu Kavkaza, pri Tuapseju. Zadnje dni so napadalci iztrgali boljševl-kom iz rok že lepo Število votlinskih utrdb, medtem ko je bilo več sovražnih oddelkov obkoljenih in uničenih. Visoko v gorah pa alpski lovci prav budno stražijo v skalah in snegu. Vsi preholi so krepko v njihovi oblasti. Za oporo so si tu lovci postavili karikade iz kamenja, strojniška gnezda pa nadzirajo nujne prehode in globoke doline. Boljševiki, ki so sedaj že odrezani ol sleherne oskrbe in se ne morejo več niti umakniti v smeri proti visokogorski pokrajini Baksan, so si ponovno skušali odpreti prehod proti jugu, preko zasneženih vrhov, toda vedno bolj naraščajoča zima onemogoča takšne obupne poskuse. Boji potekajo v bližini starih gorskih stez, ki so skoro ie povsem ia orisane zaradi iolg< neuporabe in ki so selaj življenjskega pomena za sovražnika. Nemški pionirji pa so zase že poskrbeli in spremenili te gorske, hudomušno se vijoče steze v jezdna pota. Marsikje so morali zgraditi mostove nad hudourniki in razpokami ledu, kar je seveda pomenilo velik napor, ako upoštevamo razredčenost zraka v višinah nal 2400 m. O bojih na gorskem grebenu, ki loči Evropo od Azije, pripovedujejo zgodbe, ki kažejo vso hrabrost naših zaveznikov, obenem pa dokazujejo vso usodno nesposobnost sovražnika tudi na področjih, kjer je borba izenačena in kjer je mogoče prenašati orožje na ramenih do višine 4000 ali 5000 metrov. S poslednjega napada proti zavetišču na Elbrusu se več kot 100 boljševikov, ka.r pomeni celotno napadalno posadko, ni več vrnilo. Na nekem drugem kraju je en sam nemški vojak, ki je še ostal na mestu, s strojnico ustrahoval kakih 60 sovražnikov, dokler niso ojačenja spremenila že zelo kritičnega položaja zanj. Tudi od teh boljševiških napalalcev se niti en mož ni več vrnil. (II Popolo d'Italia.) Obnovljene ofenzivne akcije Berlin, 6. nov. s. Zboljšanje vremena na zapadnem Kavkazu je omogočilo živahno obnovo ofenzivnega udejstvovanja v zadnjih dveh dneh in zlasti na določenih strateških točkah tega odseka. Kakor je nemško vrhovno poveljništvo davi objavilo, so rumunske čete izvedle nekaj zmagovitih ofenzivnih sunkov, s katerimi so znatno zboljšale številne, že prej s hudimi izgubami za sovražnika zavzete postojanke. Severno od Tuapseja napada nemška pehota, kakor so sporočili ponoči s te fronte, silovito močne sovjetske postojanke v skalah. Oddelki nemških planincev so preprečili številne srdite napade rdečih in so od blizu zasledovali bežečega sovražnika ter zavzeli nove važne gorske postojanke. Letalstvo je podpiralo te akcije in bombardiralo neprestano utrdbe sovražnika. Več sovjetsk h baterij, ki so bile zadete v polno, je umolknilo. Nemški bombniki so nadaljevali svoje napade proti pristan'5'rim napravam v Tuapseju. Odvržene bombe velikega kalibra so povzročile hudo škodo in obširne požare v skladiščih goriva in v oskrbovalnih skladiščih ter na samih pristaniških napravah. Potopljene so bile 3 v pristanišču zasidrane trgovske ladje s skupno 5000 tonami. Nad bojiščem v odseku Tuapseja so nemški lovci sestrelili 6 sovjetskih letal, dve nadaljnji sovražni letali, ki sta se drznili qad nemške postojanke, pa je sestrelila protiletalska obramba. V odseku Tereka se je znatno ojaCil odpor nasprotnika, ki se mu je posrečilo spraviti na nove postojanke znatna ojačenja, kakor objavljajo tukaj pooblaščeni krogi. Kljub temu so nemške napadalne čete v hudih borbah zavzele nekaj postojank in pridobile na terenu. Protiletalske baterije, ki so podpirale napadalne čete, so obstreljevale topovske postojanke in strojniška gnezda sovražnika, katera so izločila iz borbe. Kakor poroča vrhovno nemško poveljništvo, so udarniški oddelki v industrijskem odseku Stalingrada izvršili neke operacije in dosegli najboljše uspehe. Boljše-vikom se je posrečilo ustvariti sredi razrušenih industirjskih poslopjih močno oporišče opremljeno z mnogim težkim strelnim orožjem in hranjeno od močne posadke. Po hudih bojih z ročnimi bombami moža proti možu je bila sovjetska postojanka včeraj osvojena in so napadalci sovražniku prizadeli krvave izgube. Na severu Stalingrada je nemško protiletalsko topništvo osredotočilo silovit ogenj na del zapadnega obrežja Volge, na katerem so Rusi poskušali in neprestano poskušajo prepeljati preko reke nove rezerve za ojačenje najbolj ogroženih postojank. Vlačilec s 300 tonami je bil zadet in potopljen. Letalstvo je neprestano bombardiralo sovražnikov promet, ki se razvija na jugu kolena Volge ob obeh bregovih velikega rokava reke. Strmoglave* in rušilna letala so v zadnjih 48 urah un -čila silno množino vojnih potrebščin, ki so ga boljševiki prepeljali na zapadni breg reke. Bsji za kavkaške prehode Berlin. 5. nov. Glavne akci je, ki so seda j v teku na vsej fronti, se razvijajo skoraj na povsem hribovitem ozemlju. Medtem ko vlada v srednjem in severnem odseku, kjer je že zapadel sneg in se začenja čutiibi mraz, skoraj popoln mir, ki ga prekinjajo samo neprestani izvidniški pohodi, in medtem ko se v Stalingradu razvija borba za posest zadnjih postojank, ki so še v posesti boljševikov, se samo na Kavkazu še beležijo ofenzivna gibanja, v katerih zavezniške čet« počasi, toda stalno napredujejo proti Ornemu morju in proti Ordžonikidzeju. Tudi motorizirani oddelek, ki se pomika proti omenjenemu mestu, da bu presekal gruzinsko vojno cesto, je dospel na področje visoke planote. V dveh dneh pohoda je silno naglo prekoračil stepo med Alagr-jem in med prvimi severnimi utrdbami pri Kazbeku. Sedaj deluje na goratem ozemlju. Pripomniti je treba, da leži Ordžoniikidze 700 m visoko in da se za mestom vzdiguje gmota Kazbeka. Druge kolone, sestavljene iz planincev in grenadirjev, so na pohodu ob gruzinski iin 06etmski vojaški cesti, zopet druge planinske formacije t»a &e pomikajo cd osetinske ceste proti M;surju. medtem ko nekateri drugi oddelki delujejo med Tuapsejem in Novoro^njskom. Ne smemo se čuditi, če napredovanje ni paivno najhitrejše, treba si je predstavljati vsaj težave pri nastanitvi čet, če že drugih važnih zaprek ne omenjamo. Znano je tudi, da so botijševiki poslali na to fnonto mnogo divizij iz Zakavkazije, kjer so biile zbrane za obrambo petrolejskih virov v Bakuju. Zadnja poročila iz uradnega vira javljajo, da se je včeraj posrečilo presekati vsa, prometna pota. ki vežejo med seboj obe vojaški cesti, ter da nemške čete dedujejo na področju, k.i je zelo blizu osetinski oesti, vendar je mnogo nade. da se bo manever za napad na obrambo Ordimkidzeja iz zaledja lahko čimprej izvršil in da bo uspešen. Tudi Terek je že dosežen ne jugu mesta. tako da je Ordžoniikidze že v kleščah. (»Ultime Nofcizrie.«) Berlin, 5. nov. Snoči je v berlinskih uradnih krogih krožila vest. da se s fronte pri Tereku pričakujejo novice velike važnosti. To ugotovitev nemških vojaških krogov je potrdila vest, ki so jo prinesli davi razni berlinski listi o zmagovitem nadaljevanja operacij v odseku med Alagirom m Ordžo-nikidzejem, kjer se dve nemški koloni pomikata proti imenovanemu mestu ter proti odseku, preko katerega vodi med gorami gruzinska vojaška cesta V Berlinu naglasa j o, da so vzdoflž reke Tereka siloviti boji in da so Nemci že odstranili zadnje obrambe mostišč, ki so jih boljševiki držali na zapadu te reke. Gruzinska vojaška cesta je sedaj pod ognjem nemškega topništva srednjega kalibra in pod obstreilom topov oklopnih voz. Ta vest napoveduje, da bo v kratkem presekana še zadnja prometna pot preko Kavkaza, ki se je boljševiki še poslužujejo. Kakor običajno, je nemško letalstvo so-delovailo v boju ter obmetavalo z bombami zbiraflišča sovjetsfciih čet na vzhodu Tereka in vojaške objekte v Ordžonikidzeju. V mestu so nekateri deli že v plamenu. Druge sijajne operacije so izvršile eskadre letal »Heinkel 111« proti bcdjševiiScmi oddelkom med reko Terek v bližini sotočja Tereka in Kupne. Sedaj se še ne da s točnostjo ugotoviti, v katero smer bodo napadale čete tega odseka, vendar se lahko sluti, da bodo uporabljene proti sovjetski konjenici, ki je napadla nemške predn je čete na KaHmiški stepi ter hotela ograža-ti zbiranje nemških čet na severovzhodni kavfcaški fronti. Kar se tiče bojev na Kal mii^ci step«, po-ročajo danes, da so nemške četo odbile napad sovjetske konjenice, kš je pmiSa od Astrahana ter hotela presenetiti prednja oporišča letalstva. Kakor je bilo že poro-čano. so bile te konjeniške sil© poražene in jih sedaj zasledujejo v smeri proti izlivu Volge v Kaapiško morje. (»II Piccolo.«) Japonski veleposlanik v Littorii Littoria, 5. nov. s. V Littorlo Je prispel ob spremstvu visokih japonskih osebnosti veleposlanik japonskega cesarja prt Kviri-nalu Horikiri Zembei. Sprejela sta ga prefekt in zvezni tajnik. Odlični gost si j« ogledal pontinske melioracije. Prostovoljna delovna služba nemških dijakov Berlin, 5. nov. s. Te dni sc je zaključila doba zaposlitve dijakov v nemškem vojnem gospodarstvu za 1. 1942. 29.000 dijakov in dijakinj Nemčije je prostovoljno delalo v industrijah, bolnicah v krajih, ki so bili poškodovani zaradi bombardiranja, na poljih itd. Dr. Schell, vodja nemškega dijaštva, je po zaključku vojne službe dijakov poročal maršalu Goringu o njih udejstvovanju. Obnovite naročnino! Tiho sožitje na Balkanu v znamenju novega reda »Corriere della Sera« poroča iz Budimpešte: Sovražna propaganda obrača kaj rada pozornost na Balkan in Podunavje, izmišljajoč si pri tem najbolj nesramne laži o dejanskem položaju posameznih držav na tem področju. Zato ne bodo odveč resnične informacije, zbrane na mestu, ki nam ves balkanski in podunavski problem kažejo v povsem drugačni luči kakor bi hotela prikazati nasprotna propaganda. Začnimo z Bolgarijo! Najnovejši dogodek v življenju te države je bil kronski govor kralja v sobranju, torej govor, ki je že po svoji prirodi nujno povsem objektiven. Kralj je razložil tri temelje bolgarske politike: Bolgarijo vodita v njeni politiki predvsem popolni pristanek na trojni pakt in protikominternski pakt; bolgarsko politiko nadalje določa čim tesnejše sodelovanje z zavezniki države; bolgarsko politiko končno določa čim najbolj železna volja vsega bolgarskega naroda, da z vsemi svojimi silami sodeluje pri uresničenju vodilnih obnovitvenih idej nove Evrope. Drug novejši bolgarski dogodek je sklep vlade, da izvede organizacijo pravega kor-poracijskega sistema po italijanskem zgledu. Bolgarija pa ima še vedno parlamentarni režim s sobranjem, v katerem so zastopniki najrazličnejših strank in v katerem sedi tudi opozicija. Ako bi se narod z vladno politiko ne strinjal, bi se čuli kakšni nasprotni glasovi, ker so za to na razpolago vse možnosti. Kako daleč pa je Bolgarija od tega, da bi bila naklonjena komunistom, najbolj zgovorno dokazuje organizacija protiboljševiške razstave v Sofiji, ki je dosegla tolikšen uspeh, da so jo morali prireditelji podaljšati na nedoločen termin, in to potem, ko jo je že v nekaj dneh obiskalo nad 200.000 ljudi. Pravo bolgarsko razpoloženje pa se je pokazalo tudi o priliki obiska ministra Zaharijeva v Rimu, ko so bolgarski listi v tej zvezi izkoristili priliko, da ponovno poudarijo prijateljstvo Bolgarije do fašistične Italije, in sicer, kakor je zapisal oficiozni »Dnes«, v popolnem skladu s sedanjim evropskim položajem in skupno borbo evropskih narodov. Mirno bolgarsko-rumunsko sožitje nam zelo zgovorno potrjuje sporazum, ki je bil nedavno podpisan med obema državama o zgraditvi mostu preko Dunava pri Rušču-ku. Nekoč je bil to najtežje rešljiv problem med obema državama. Drug zanimiv dogodek na tem področju je nedavno potovanje bolgarskih novinarjev v Zadnje-strije na povabilo rumunskega propagandnega ministra. Bolgarski novinarji so ob tej priliki na lastne oči ugotovili, v kako revnih razmerah je živelo pod moskovskim režimom v Odesi onih 20.000 Bolgarov, ki so jih boljševiki vedno smatrali za manjvredno slovansko pleme. V sklop zanimivih bolgarsko-rumunskih dogodkov spada tudi sporazum o izmenjavi prebivalstva med Bolgarijo in Rumunijo, po katerem bo kakih 300.000 Bolgarov iz Besarahije in 15.000 iz Banata vrnjenih v Bolgarijo. Pred vojno, ko je še žvenketalo angleško zlato tod okrog, nismo nikdar zabeležili podobnih dogodkov. Danes pa nam prav bolgarska in rumunska zemlja dokazujejo, da se tu lahko začne najprej uveljavljati resnični novi red. O Rumuniji in njenem zadržanju v sedanjem konfliktu, ko vemo, da se že leto dni in še več bori na ruskih tleh z evropskimi borci, bi bilo odveč izgubljati nadaljnje besede. Isto lahko rečemo o Hrvatski, ki vse svoje odnose z državami osi ureja s sporazumi, med katerimi naj navedemo najnovejšega o izselitvi 20.000 Nemcev iz Bosne. Posebna komisija je prav te dni odpotovala v Sofijo, da se sporazume o ureditvi medsebojne gospodarske izmenjave v sklopu podunavsko-balkanskega sistema. Pretekli teden pa je odpotovalo iz Budimpešte v domovino posebno odposlanstvo hrvatskih oficirjev, ki se je na povabilo madžarske vlade pod vodstvom znanega letalskega dekana Uzelca dolgo mudila v madžarski prestolnici. Tudi hr-vatsko-madžarski odnosi se torej vsestransko razvijajo in poglabljajo. Notranja kolonizacija na Hrvatskem Hrvaitska poročevalska agencija »Evropa« je v eni izmed zadnjih številk priobčila naslednji prispevek, ki bo zanimiv tudi za naše čitatelje: Takoj po ustanovitvi Nezavisne Države Hrvatske so se začela v velikih potezah reševati temeljna državna vprašanja. Med drugimi tudi taka, ki zahtevajo dolgotrajno paizljivo delo po določenem načrtu, kakor n. pr. javna dela, gradnja cest, mostov, železniških prog, melioracije ter najvažnejše in najnujnejše vprašanje koloni-za ije in notranje selitve prebivalstva. Problem, pred katerim so se znašli hr->-a*. ki državriki na pod*-«?« jii notraije kolonizacije, je bil važen v političnem, gospodarskem in socialnem, pa tudi v vojaškem, prometnem in narodnostnem pogledu. Treba je bilo zdraviti rane, prizadejane hrvatskemu narodnemu telesu v preteklih letih, ko se je z agrarno reformo in kolonizacijo »dobrovoljcev« v popolnoma hrvatskih krajih hotela oslabiti geopolitična osnova Hrvatske, zlasti v najrodovitnejših krajih in ob mejah. Velika sodobno vodena in napredna posestva v Slavoniji, Sremu, za-padni Hrvatski in v Bosni so bile odvzeta lastnikom in razdeljena med pristaše nehr-vatskih režimov. Vse to se je delalo zato, da bi se pod plaščem kolonizacije in agrarne reforme ter pravičnejše razdelitve agrarnega zemljišča uvedel v čisto hrvatske pokrajine ne samo tuji živelj, ampak tudi tak, ki je bil v veliki večini izrečno sovražno razpoložen proti vsaki hrvatski stvari. V 20. letih suženjstva so nastali celi umetni otoki tujerodnega prebivalstva v nekaterih hrvatskih okrajih. S takšnim življem ob meji, s sovražniki v lastni hiši, z nepravično razdeljenimi posestvi z dediščino pogrešk in škodo, povzročeno skozi 20 let hrvatskemu narodu, je bilo možno samo eno: energično in popolno ozdravljenje teh ran. Po načrtih in načelih, ki jih je izdelal za svojega plodo-nosnega dela v izgnanstvu Poglavnik dr. Ante Pavelič, se je začela akcija zemljiških sprememb, ki je v kratkem času popravila povzročeno zlo. Revolucija, ki je obnovila Nezavisno Državo Hrvatsko, tvori novo srečnejše razdobje v mnogih tisočih hrvatskih rodbin, za katere se doslej nihče ni brigal, Ne pomaga samo posameznikom, ampak vsej narodni in državni zajednici s tvorbo novih gospodarskih edinic, novih žarišč zadovoljstva in proizvodnje z duhovnimi in potrošnimi dobrinami in ustvarjanjem novega reda. To delo, ki ima v sebi polno sentimentalnih elementov se mora vendar voditi strogo racionalno in strokovno. Obstojati mora krepka in dosledna organizacija, ki bo Poglavnikove namere sprova-jala v življenje. S podobnimi metodami postopanja z masami se mora ustvariti nov red, ki bo enkrat za,vselej pokazal, s katere strani delovnemu narodu prihajajo realne dobrine, nove pridobitve' nova delavska naselja, enako pa tudi to, s katere strani prihaja strupena lažna propaganda in obeti, napačni nasveti, nered in uničevanje. Zavod za kolonizacijo v Zagrebu se bavi z nalogami zemljiščne razdelitve, kamor spadajo agrarna reforma, naseljevanje in preseljevanje prebivalstva. Omenjeni zavod opravlja vrhovno nadzorstvo nad vsemi posli tako zvane agrarne reforme v bivši Jugoslaviji ter se briga za njeno finančno likvidacijo, ki še dozdaj ni izvedena, Mnogi lastniki veleposestev še do danes niso prejeli obljubljene odkupnine za zemljo. Zavod zbira zemljišča iz nekmečkih rok in jih daje kmetom. Špekulanti, ki so s svojima političnimi zvezami prej mogli pokupiti velike površine najboljšega zemljišča zc. malenkostno ceno, da bd ga potem dali v zakup kmetom, so onemogočeni. Glavno delo zavoda za kolonizacijo, pa je, da organizira razdelitev primernega zemljišča za naseljevanje siromašnih kmečk b gospodarjev iz preraseljenih krajev na Hrvatskem. Pomoč nudi že pri sapai selitvi, potem pa še pri graf1?:-'1 in vT^cdarsl^b poslopij ter nabavi inventarja. Pa še potem, ko so že ustanovljena v jo treba posvečati tem ljudem sferb. Naselja je treba urediti v gosoedar^kem. socialnem in higienskem pogledu. Nastajajo tudi nove prosvetne naloge, ki vse spadajo v delokrog zavoda. Pravno osnovo za r^-1------— važno politično in pravno delo daje posebna zakonska odredba,, po kateri hrvatski narod lahko preveri pravilnost posesti agrarnih subjektov v pogledu vsega, kar je prišlo pod agrarno reformo od 1. decembra 1918 naprej do ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske. To je seveda odločilno važnosti za notranjo kolonizacijo, ker je tako zvana agrarna reforma, kakor smo pre omenili, imela svoj določeni cflj, Strokovnjaki so ugotovili porazno dejstvo, da v kolonizaciji velikih posestev na Hrvatskem Hrvati niso sodelovali niti z dvema odstotkoma. Namen vlastodržcev je bil očitno ta, da se Hrvatska narodnostno čim bolj izmeša, tako da bi narodnostno ne mogla nikdar postati samostojna. Iz uporne Indije Bangkok, 5. nov. s. Po semkaj došlih ve-so nastali novi izgredi v pokrajini I unjab. V New Delhiju so se demonstranti spopadli s policijo in nato naskočili poštni urad in ga zažgali. Policija je aretirala mnogo ljudi. V SaLkotu so nacionalisti skušali napasti železniško postajo, toda policija jih je odbila in aretirala 50 oseb. V Bombayu so bili atentati na javna poslopja. Na štirih različnih krajih mesta so eksplodirale bombe. V Ahmedabadu sta bila aretirana dva visoka indijska funkcionarja, ki sta govorila med neko manifestacijo stavkujočim. Množica je priredila veliko protestno demonstracijo za osvoboditev obeh funkcionarjev. Med manifestacijo so nastali spopadi z agenti policije. Bangkok, 4. nov. s. V občinskem uradu v Kalkuti so izvedli preiskavo, nakar so bili aretirani trije uradniki, obtoženi, da so spremenili osebne podatke nekaterih znanih indijskih nacionalistov, da bi spravili na ta način zasledovanje policije, ki jih išče že dolgo časa, na napačno sled. Enemu izmed aretirancev je uspelo po-begaiti med vožnjo na policijski komi-sariat in ga doslej še niso izsledili. Ob pogrebu neke mlade ženske, ki je podlegla ranam, zadobljenim pred dnevi ob spopadu med policijo in demonstranti, so nastali hudi izgredi. Trije policijski agenti so bili ob tej priliki ranjeni. V Ka-račiju je eksplodirala bomba ob vhodu v kavarno, ki jo obiskujejo samo Angleži. Neki oficir angleške mornarice je bil ra- njen od drobcev bomb. V Ameharonu, vasi v okolici Bombaja, je"~ okrog 100 z vilami in lovskimi puškami oboroženih kmetov napadlo angleškega uradnika, ki je prišel pobirat prvi obrok globe, naložene prebivalstvu, ker je gostoljubno sprejelo člana kongresa, ki ga policija išče. Uradnik in agenti, ki so ga spremljali, so se skušali zaman upreti napadalcem in so se nato vrnili v Bombaj. Izterjevanje glob je dalo tudi v drugih krajih povod za spopade in nerede. Vojna na morju Buenos Aires, 6. okt. s. Državno taj-? ništvo za mornarico v Washingtofnu objavlja, da je bila na Atlantiku zadeta a torpedom in potopljena ameriška trgovska ladja srednje tonaže. Ladjo je potopila sovražna podmornica ob koncu septembra ob obali Južne Amerike. Iz madžarske vlade Budimpešta, 6. nov. g. Regent je imenoval dr. Bartafaya, znanega proučevalca gospodarskih vprašanj, za državnega pod-tajnika v finančnem ministrstvu. Zmagovite japonske operacije na Kitajskem Šanghaj, 5. nov. s. Japonske čete, k! energično nadaljujejo svoje akcije v pokrajini Šansa, so zadale komunističnim četam hude poraze. Japonski lovci so sestrelili številna čungkinžka letala, ki so nedavno stopila v akcijo. za rojstvo dvojčkov Visoki kamasar je iz Ducejevega sddada podeM zakoncema Rudolfu in Ana Kovač iz Hotediršiee št 43 ob priAfei rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lw. Darilo Bance di Roma za 20-letnieo Ravnatelj ljubljanske podružnice Banco di Roma je poslal Zveznemu tajniku darilo v znesku 5000 Lir v imenu upravnika delegata iste banke, Gr. C. Josipa Vercija. Zvezni tajnik se je za darilo zahvalil in je odredil razdelitev vsote takole: 1000 Lir za zvezno glasilo »Prima linea«, 4000 Lir za Fašistični Dopolavoro. Argentina bo branila svojo nevtralnost Buenos Aires, 5. nov. s. Ob napredovanju sto pomorskih kadetov v podporočnike, ki je bilo ob navzočnosti predsednika republike Castilia in visokih oficirjev, je poveljnik šolske ladje Pueyrredon znova potrdil voljo oficirskega zbora po hranjenju nevtralnosti in suverenosti Argentin« Po intencijah predsednika Castilia. Obrnjen proti oficirjem je poveljnik nato dodal: Ne smete pozabiti, da pripadate državi, ki se odlikuje s svojo nepristransko usmerjenostjo v mednarodnem področju in ki si je s tem zagotovila upoštevanje vsega sveta. Vojna ni prišla do nas, ker Je to v nasprotju z našimi narodnimi interesi in z našimi čustvi. Rooseveltov poraz pri dopolnilnih volitvah Buenos Aires, 5. nov. s. Iz Washingtona poročajo o nadaljnjih izidih pri dopolnilnih volitvah v ameriško zbornico. Demokratska stranka je dobila 182 mest, republikanska pa 167. Ni pa še znan volilni izid iz 83 okrožij. Buenos Aires, 5. nov. s. Iz poročil, prispelih iz Washingtona se je izvedelo, da so pri dopolnilnih volitvah v Združenih državah republikanci napredovali za 35 sedežev v kongresu in za 9 sedežev v senatu. Republikanci so med drugim dobili guvernerje v državah Newyork, Michigan, Kalifornija in Connectitut, kjer so bili do-sedajni guvernerji demokrati, ponovno pa so bili izvoljeni republikanski guvernerji v državah Ohio, Pensilvanija, Iowa in Illinois. Ameriški vojski primankuje oficirjev Stockohlm, 5. nov. s. Večji del šol In univerz v Zedinjenih državah je bil spremenjen v velika mobilizacijska središča in v središča vojaškega vežbanja, poroča dopisnik »Svenska Dagbladet« iz New Torka. Šolske dvorane in ostali učni prostori se uporabljajo za rekrute vojske, mornarice in letalstva ali pa služijo za druge vojaške namene. Rezervni oficirji so še vedno velika skrb ameriške vojske, ki že ob pričetku vojne ni imela dobrega oficirskega zbora in ji še ni uspelo, kljub vsem naporom, zbrati zadostnega števila oficirjev. Sedaj je bilo 250.000 vseučiliških dijakov poslanih v največji naglici v oficirske šole. Najbolj komična zadeva v tem izobraževalnem načrtu je, da se nad 50.000 mladeni-čev vojaško specializirano vežba v dopiso-valnih tečajih. V ta namen je bilo ustanovljenih kar 77 šol. Zdi 3e, da se sistem dopisnih lekcij vedno bolj razširja in da se bo izvajal tudi za izobrazbo delavcev v vojni industriji. Okrog milijon delavcev je v tečajih, ki trajajo po 3 do 6 mesecev. Protiangleške demonstracije v Iraku Ankara, 6. okt. s. Iz Iraka poročajo, da se tudi v krogih intelektualcev vedno bolj širi odpor proti sedanji vladi, ki je naklonjena Angležem. Med slavnostmi za otvoritev parlamenta v Bagdadu so dijaki priredili sovražne manifestacije, ki so prisilile policijo k mnogoštevilnim posegom. Mnogi učitelji višjih šol so odpuščen-: zaradi svojega odkritega sovražnega čustvovanja do Britancev. Ponovne prošnje iraške vlade v Egiptu, da bi od tam poslali vseučiliške profesorje in z njimi zapolnili nastale vrzeli, so ostale doslej brez uspeha zaradi odločnega odpora egiptskih profesorjev, ki nočejo služiti sedanjemu iraškemu režimu. Smrt japonskega državnika Tokio, 5. nov. s. Danes je umrl star 92 let bivši japonski ministrski predsednik Keigo Kyoura. Izpred vojnega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Livku Francu, neznanega očeta in Llvk Marije, roj. v Beli cerkvi 15. IX. 1915, sta-mjjočemu v št. Rupertu, hlapcu, nahaja-jočemu se v zaporu. Obtožen je bil a) ropa z obtežilnimi okoliščinami (čl. 110 do 228. točka 1 in 2 k. z.), ker je zvečer 25. V. 1942 okoli 21. ure v družbi z drugimi, da bi si pridobil nepošten dobiček, vlomil oborožen s puško, z ročnimi granatami in strojno puško v grad v št. Rupertu ter grozeč s smrtjo naperil proti grofu in grofici Lagotetti strelno orožje, jih zaprl z vso družino v kuhinjo ter si prilastil razno zlatnino, srebrnino, 4 lovske puške, 2 pištoli, napolnil 4 kovčege s 4 stoti moke, 25 kg žita, odpeljal 2 voza s 4 konji ter povzročil grofu Lagotettiju približno 779.350 lir škode. b) prevratne združbe (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v zgoraj omenjenih časovnih to krajevnih okoliščinah sodeloval pri družbi, naperjeni na nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; c) sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je bil v istih okoliščinah v oboroženem krdelu, ki je imelo isti namen kakor zgoraj omenjeno. Iz teh razlogov je sodišče na temelju zakona spoznalo Livka Franca za krivega zločinov pod a), b) to c) ter ga obsodilo v dosmrtno ječo, plačilo stroškov to na posledice, vključno trajni preklic opravljanja javnih služb, zakoniti preklic in objavo pričujoče sodbe. Ljubljana, 31. oktobra 1942. Uvedba zimskega časa in gospodarstvo z električnim tokom Vse evropske države so v noči od 2. do 3. novembra ukinile poletni čas in uvedle normalni čas, ki pri nas ustreza srednjeevropskemu času, medtem ko so bile prej ure pomaknjene naprej za eno uro. Zo-petna uvedba normalnega časa ni brez praktičnega pomena. Izkušnje v zalnjem letu so pokazale, da je v zimski dobi zaradi predpisov o štednji z električnim tokom in predpisov o zatemnitvi popustila večerna konica obtežbe elektrarnah, zato pa se je povečala jutranja konica, ki je bila v normalnem času manj občutna, kakor večerna. Električna energija ima poleg številnih prednosti ta nedostatek, da je m mogoče shranjevati (razen v akumulatorjih). Električni tok se mora v trenutku, ko se proizvede, tudii potrošiti. Zato morajo biti elektrarne grajene tako. da lahko v urah največje obtežbe zadostijo celotni potrebi. Ta potreba pa je v raznih dnevnih časih prav različna Tako znaša na primer v nočnih urah običajno le 20 % največje dnevne obtežbe, v teku dneva pa se giblje na višini med 70 do 80 °/o največje obtežbe. Iz diagramov o potrošnji električnega toka v zimskih dneh se je lani izkazalo, da je precej narasla jutrnja obtežba. V temnih jutrnjih urah, ko se je Lani v decembru popolnoma zdanilo šele ob 9. dopoldne, je znatno narasla potrošnja električnega toka za razsvetljavo v stanovanjih, obratih, trgovinah in šolah, kar je povzročilo povečanje konice jutrnje obtežbe, ki je že tako znatna zaradi pričetka obratovanja v industrijskih podjetjih. Ta jutrnja konica je celo prekoračila obtežbo v večernih urah. Z raznimi ukrepi (preložitev pričetka obratovanja v raznih industrijskih obratih na različen čas) je uspelo med dnevom bolj izravnati obtežbo, ki je v splošnem narasla zaradi velike potrošnje električnega toka v industriji. Ni pa to uspelo v jutrnjih urah. V nekaterih primerih je nastopila nevarnost, da elektrarne ne bodo zmogle jutrnje maksimalne obtežbe. S tem da se je sedaj premaknila ura nazaj, se bo jutrnja maksimalna obtežba zmanjšala za okrog 10 ker se bo v najkrajših zimskih dneh zdanilo že ob 8. V jutirnjih urah, ko prične obratovati industrija in je tudi cestna železnica najbolj obremenjena, bo zaradi tega potreba električnega toka za razsvetljavo manjša. Vrtno gnojilo iz smeti in odpadkov Inozemski strokovni listi prinašajo v zadnjem času zanimiva poročila iz Francije o uspešnih poizkusih za pridobivanje dobrega kompostnega gnojila iz smeti in odpadkov, ki obeta osnovno spremembo gospodarstva z odpadki v mestih. 2e doslej so v mnogih mestih iz smeti in odpadkov zbirali star material, kakor železo, papir, kosti, cunje, steklo, porcelan itd., vendar so ostale neizkoriščene mnoge organske snovi, ki so primerne za gnojenje. Novi način za pridobivanje tako zvanega dano-komposta se naslanja na staro izkušnjo, da se smeti zelo dobro uporabijo za osvežitev vrtne in poljske zemlje, zlasti ob pomanjkanju hlevskega gnoja. V poizkusnih obratih na Danskem izločijo iz smeti in odpadkov najprej velike predmete iz železa, nadalje papir, kosti itd. S posebnimi elektromagneti izločijo tudi vse drobne dele železa, nakar pridejo ovlaženi odpadki v mlin v obliki krogle, kjer se vse trde snovi zdrobijo na povsem majhne delce, ki odpadejo skozi sita. Tako se dobi enotna rjavkasta, zemlji podobna to zelo rahla masa, ki vsebuje številne razdrobljene organske dele in je zelo porozna. Nato puste to maso nekaj časa kipeti, nakar se že lahko uporablja kot kompost, to sicer z velikim uspehom tudi v toplih gredah, kjer povzroča razkrajanje precejšnjo toploto, ki dolgo časa traja, pri čemer nastaja ogljikova kislina. Ta dano_kompost je na Danskem cenejši kakor hlevski gnoj in ima to prednost, da drži, uporabljen kot vrtno gnojilo, zemljo zelo rahlo. Pridobivanje takega komposta iz smeti in odpadkov v velikih mestih je tembolj koristno, ker je ravno v mestih le malo hlevskega gnoja okoliški kmetje pa ves razpoložljivi gnoj sami potrošijo, tako da mestno prebivalstvo za svoje vrtove nima na razpolago potrebnega organskega gnojila. Gospodarske vesti = Izgraditev Pirellijevega koncema. Kakor smo že kratko poročali, je družba Pirelli v obliki fuzije prevzela več podjetij svojega industrijskega koncema za proizvodnjo izdelkov iz gumija, in sicer Soc. Tessili Artificiali, Milan, z glavnico 30 milijonov lir, ki ima specialno tvornico za izdelovanje umetnih tekstilnih vlaken, ki so potrebna za izdelovanje avtomobilskih gum to ki po svoji trpežnosti prekašajo naravni bombaž. Nadalje je družba Pireli: prevzela podjetje Soc. An. Cotonifici Riu-niti v Milanu z glavnico 6.5 milijona lir in družbo Soc. Italiana Ebanite Sostituiti v Milanu z glavnico 5 milijonov lir, ki izdeluje umetne smole = Zaposlenost v septembru. Socialna statistika Ljubljanske pokrajine za mesec september izkazuje povprečno število zavarovanih delavcev in nameščencev pri Zavodu za socialno zavarovanje 20.809, pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu 4.497. pri Bolniški blagajni »Merkur« 91; skupaj 25.085 oseb. Število zavarovancev se je nasproti avgustu 1942 povečalo za 313 ali 1.23%. Stalež delanezmožnih bolnikov je znašal v septembru 1942 pri vseh treh zavodih povprečno 759, to je 27 manj kakor v predhodnem mesecu.. V septembru je znašal odstotek bolnikov 2.99% (v avgustu 3.13). Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja taktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je znašala v septembru 1942 pri Zavodu SZ 23.07, TBPP 31.70, »Merkurju« 39.42, kar bi dalo skupno povprečje 24.65 lire (za 0.45 lire več kakor v avgustu). Posebno vidno je napredovala zaposlenost v gozdno-žagarski industriji (za 386 delavcev), pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb (za 132 delavcev), pri gradnjah naa zemljo (za 84 delavcev) itd. Padec zaposlenosti pa izkazuje predvsem tekstilna industrija (—77 delavcev), kovinska industrija (—41 delavcev), trgovina (—33 delavcev) itd. ps£v0 = Ureditev proizvodnje in prodaje bu-hača v Dalmaziji. Iz Spaiata poročajo, da bo italijanska vlada ustanovila posebno organizacijo ki bo skrbela za proizvodnjo, za prodajo in za izvoz buhaia Ta rastlina, ki spada v skupino pehtrauov, se že Joigo goji v Dalmaziji in se prašek iz te rastline tudi v prekomorskih državah upo ab-lja za izdelovanje sredstev za uničevanje mrčesa. Organizacija, ki bo ustanovljena v Dalmaziji, bo skrbela tudi za sortiranje in tipiziranje pridelka ter za predelavo cvetov rastlin in rastlinskih delov. V odboru bodo zastopani predstavniki farmacevtskih tvrdk in trgovine s kemikalijami ter predstavniki kemične industrije. Odbor bo skrbel, da bo blago uradno klasificirano in da bo kot tako z žigom izvoženo v inozemstvo. = Izkoričanje ležišč nafte v Galiciji. S sedežem v Lvovu je bila te dni ustanovljena Karpatska petrolejska družba, z glavnico 30 milijonov zlotov, ki bo prevzela naprave za pridobivanje in prelelavo nafte v poljski generalni guberniji, predvsem v področjih Stanislavov, Drohobycz in Jaslo. Te naprave bo družba prevzela od vlade generalne gubernije. Vse delnice nove družbe so prevzele nemške petrolejske družbe. = 80 let kalcijevega karbida. Te dni je poteklo 80 let, odkar je nemški kemik Friderik Wošller leta 1862 prvikrat izdelal kalcijev karbii, ki se danes v kemični industriji vsestransko uporablja. Wollor je prvi pridobil tudi kovinski aluminij. V prvi dobi se je karbid uporabljal predvsem za pridobivanje acetilena za razsvetljavo, sedaj pa se karbid uporablja v znatni meri v varilni tehniki, v znatnih količinah pa za izdelovanje dušikovih gnojil. V najnovejši dobi proizvodnja kalcijevega karbii a še posebene pomen, ker tvori izhodišče za izdelovanje umetnega kavčuka, tako zvane bune. Iz enega kilograma karbida se dobi 250 do 300 kubičnih litrov acetile-novega plina, ki da skupaj z acetonom tako zvani butadjen, iz tega pa se izdela umetni kavčuk buna. Karbid se pridobiva v električni peči na ta način, da se stopi apnenec s premogom pri temperaturi do 3000 stopinj. Najmodernejše električne peči za izdelovanje karbida dajejo dnevno do 50 ton barbida. = Iz hrvatskega gospodarstva. Kot pol-državno podjetje je sedaj vpisana v zagrebški trgovinski register nova tvrdka Kemične tvornice d., Zagreb, z glavnico 50 milijonov kun, ki bo proizvajala predvsem bakreno galico, fosfatna gnojila, žvepleno kislino in razna kemična sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev. — Osiješka tvornica svile je zvišala svojo glavnico na 10 milijonov kun. = Evropa ima namočnejše radijske oddajne postaje. Po statistiki mednarodne zveze za radio v Ženevi je bilo v začetku leto&rjega leta na vsem svetu 2768 radij-sldh oddajnih jx*staj (brez kratkovalovnih-s skupno akosto jakost jo 21.580 kilovatov. Več nego polovica skupne jakosti vseh teh postaj (namreč 12.156 k v,-t o^nade na Evropo, čeprav ima Evropa le 470 postaj, na Severno Ameriko, ki ima 1122 postaj, pa odpade le 5707 krvv. Radijske oddajne postaje so v evropskih državah pod drž. kontrolo, medtem ko so v Ameriki in drugod po svetu so večini v rokah privatnih družb. Le tako je razumljivo, da ima Amerika največ oddajnih postaj, s povprečno majhno jakostjo, medtem ko ima Evropa najmočnejše postaje. Povprečno odpade na eno oddajno postajo v Evropi 25.86 kw, v Aziji 5.84, v Severni Ameriki 5 09, v Afriki 4.06, v Južni Ameriki 3.54, v A —-Talij! in Oceaniji 2.46 in v Srednji Amerik; 0 99 kw. Narodno gledališče DRAMA Sobota, 7. novembra-" ob 16.: Hamlet. Izven Nedelja, 8. novembra: ob 10.30: Sneguljčica. Izven. Znižane cene od lo lir navzdoL Ob 16 30: Deseti brat. Izven Ponedeljek, 9. novembra: Zaprto. W. Shakespeare: »Hamlet«. Tragedija v petih dejanjih, Prevod: O.Župančič. Osebe: kralj — Levar, Hamlet — Jan, Polonij — Cesar. Horatio — Nakrst, Laert — Blaž, 1. igralec — VI. Skrbinšek, 1. ;gralka — Boltar-Ukmarjeva, dva grobarja — Lipah, Plut. Fortinbras — Gregorin, Gertruda, kraljica — Danilova. Ofelija — Juvanova, duh Hamletovega očeta — VI. Skrbinšek. Režiser: dr. B. Kreft, inscenator: ing, arh. E. Franz. scenska glasba: D. Zebre, dirigent: F. Šturm. Nedelja v Drami. Kot matineja po cenah od 10 lir navzdol bo igrana prvič v letošnji sezoni mladinska predstava v stihih P. Golie: »Sneguljčica«. — Ob 16.30 uri pa bo ponovitev Jurčič-Golieve dramatizacije v 16. slikah; »Deseti brat« v svojevrstni inscenaciji inž. Franza. Delo je zrež:ral prof. Šest. OPERA Sobota, 7. novembra: ob 16. Don Pasquale. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 8. novembra: ob 16. Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek. 9. novembra: Zaorto. G. Donizetti: »Don Pasquale«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Pasquale-Betetto, Malatesta-Janko. Norina- Mlejm-kova, Ernesto-Lipušček, notar-Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: R. Primožič, zborovodja: R. Simoni ti. G. Verdi »Traviata«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Violeta-Vidalijeva, Flora-Poličeva, Anina-Polajnarjeva, Alf red-Čuden, Germont-Janko, Gaston-B. Sanchi, Douphol-Anžlovar, Obigny-Dolničar, Gren-vil-Petrovčič k. g. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Otroci, ki so sodelovali pri mladinski opereti »Angel z avtom«, naj se zglasijo zanesljivo v nedeljo dopoldne ob 11.30 uri v Operi. Inserati v .Jutru" imaio velik uspeh > JUTRO* St 256 ■ 3 Softtfa, Y. XI I942-XXI Zakaj je bi! uveden normalni čas Na predlog državnega ministra in generalnega inšpektorja za vode in energije Speera je ministrski svet sklenil za tekočo zimo uvesti zopjt normalni čas. Temu sklepu so sledile vse zavezniške države. Negospodarsko preobremenjenost elektrarn V temnih jutranjih urah zimske dobe se porabi izredno mnogo električnega toka za razsvetljavo stanovanj, obratov, trgovin, šol itd. Skupaj z železnicami na električni pogon in v industriji se zato ta čas porabi preveč toka. Cm krajši postajajo dnevi, toliko večja je potreba po električnem toku v jutranjih urah. V elektrarnah morajo za zadostitev te visoke potrebe bitj zjutraj v pogonu vsi stroji in kotli, ki jih potem čez dan ne potrebujejo vseh. Da b: se tej negospodarski preobremenjenosti elektrar-niških podjetij napravil konec, so bila- jutranje ure z uvedbo normalnega časa zopet pomaknjene v svetlejše dnevno razdobje. Prehod iz poletnega na normalni čas se je p° vseh državah izvršil v ponedeljek 2. t. m. ob 3. zjutraj To se pravi: ob tem času so kazalce na urah pomaknili za eno uro nazaj. Ker so storile to vse države hkrati, so bile težkoče, ki bi zaradi tega nastale na področju moderne tehnike in v železniškem prometu, popolnoma preprečene. Kaj prav za prav razumemo pod tehničnimi pojmi poletni čas, normalni čas, srednjeevropski čas ? že v najstarejših časih so za določanje časa po soncu uporabljali navpično postavljene palice ali kamne, či-jih senca odnosno smer sence je napovedovala dnevni čas Iz teh sončnih kazal in urnib kamnov so nastale tako imenovane sončne t re. Dandanes določajo čas s precizdjskimi instrumenti po zvezdarnah. Na spiošno pa se še vedno ravnamo po sončnem času. Za dan označujemo čas med dvema zaporedoma si sledečima prehodoma sonca čez meridijan (sončni dan). Razlika, ki nastane pri določanju časa po soncu, doseže povprečno eno dvestotinko sekunde. Srednji sončni čas se telegrafsko oziroma brezžično s časovnimi znaki daje vsak dan iz zvezdam za splošno kontrolo ur. Kako se dnevi daljšajo in krajšajo Sončni dnevi pa za nas niso enako dolgi. Dne 21. marca vzhaja sonce točno na vzho-dišču in zahaja na zapadišču Tedaj imamo noč in dan enako dolga. Njegova vzhodna točka se nato dnevno pomika bolj proti severu, dnevi postajajo daljši, to se pravi sonce se mudi dalj časa nad horizontom. Dno 21. junija doseže najvišji dnevni lok, tečaj imamo kres. Ob istem času ima južna polobla svoj najkrajši dan. Nato se sonce vrača v položaj, ki ga je imelo 23. marca in ga doseže dne 23. septembra. Dnevni lok, ki ga napravi, je vedno manjši, dnevi se krajšajo. Najkrajši je dnevni lok dne 23. decembra, ob zimskem kresu. Odtlej vzhaja sonce spet bolj proti severu in dolžina dneva znova narašča. V polarnem krogu imajo najdaljši dan 24 ur. Tedaj sonce ves dan ne zaide. Pol leta £oz::eje imajo v istih krajih polarno noč, o se sonce ves dan ne prikaže na obzorju. Vzrok neenakosti dneva je največ v tem, da se zemlja za časa prisončja hitreje premika okoli sonca kakor ob času njenega odsončja. Ker torej zemlja dela svojo eliptično pot z neenako hitrostjo, niso zaporedoma si sledeči meridijanski prehodi sonca časovno enaki. Njihova primerjava z merilnimi instrumenti, ki so grajeni za enakomeren tek, kakor n. pr. ure, je zato neposredno nemogoča. Zaradi dolžino vedno spreminjajočega sončnega d"ne si namesto resničnega sonca z namenom, da odstranimo težkoče, predstavljamo »srednje sonce«, ki svojo navidezno pot okoli zemlje opravlja z enakomerno hitrostjo. Ta »srednji sončn? dan« je razdeljen v 24 ur, ki ima vsaka 60 minut in vsaka minute, tedaj to pomeni: ko resnično sonce srednjega sončnega dneva. Sončni dan, ki se začenja opolnoči, so prej delili v dvakrat po 12 ur. Danes pa skoraj povsod računajo dan za 24 ur. Razliko med resničnim časom in srednjim časom imenujemo časovno izenačenje. Tako imenovani me- Ali ste že odposlali naročilnico za DK? ščanskl čas (srednje sonce) je pravi čas (torej sonce) + časovno izenačenje. Ce rečemo, da je časovno izenačenje tri minute, tedaj to pomein: ko resnično sonce doseže svojo najvišjo stopnjo (kulminira), mora kazati pravilno tekoča ura že 12 in tri minute. . Razdelitev zemlje na časovne cone Za orientacijo na zemeljski površini služita, kakor znano, dva sistema krogov, me* ridiani (poldnevniki) in vzporedniki. Vsi kraji istega meridiana imajo ob istem času poldne. Ker je po krajevnem času šele tedaj poldne, ko sonce stoji najvišje na nebu, torej natančno na jugu, kažejo ure na različnih meridianih različne čase, in sicer za vs->ko stopinjo zapadne dolžine več štiri minute manj. če je n. pr. v Berlinu ura 12, tedaj je v Chicagu 5 in 16 nrnut zjutraj, v Parizu 11 in 16 minut dopoldne. v Moskvi pa 13 in 37 minut popoldne. V Berlinu opoldne oddana brzojavka bi prišla v Pariz že ob 11 in 16 minut. Ker takšne stvari motijo promet, so se ljudje zedinili in sklenili v kulturnih deželah uvesti časovne cone (železniški čas), ki se ravnajo po centralno ležečem meri-dianu. Za srednjo Evropo je določen skupen čas po 15 meridianu vzhodno od Greenwi-cha. Imenujemo ga kratko srednjeevropski čas. Po njem se ravnajo v Nemčiji, na Madžarskem, Norveškem, švedskem, Danskem, v Švici, Italiji, na Hrvatskem in v Srbiji. Srednjeevropski čas dobimo, 6a svetovnemu času prištejemo eno uro. V zapadni Evropi je uveden zapadnoevropski čas, in sicer za Anglijo, Francijo, Španijo itd. Zapadnoevropski čas odgovarja tako imenovanemu svetovnemu času, to Je času po meridianu v Greemvichu. Na vzhodu, v Rumuniji, Grčiji, Turčiji, Egiptu itd., velja vzhodnoevropski čas, ki ga dobimo, če svetovnemu času prištejemo dve uri. Na podoben način je vsa zemlja razdeljena v časovne cone. Časovne cone imajo ta pomen, da v vseh deželah, ki so se priključile kakšni coni, začnejo in končajo dan ob istem času. Pri nas v vojni uvedeni poletni čas odgovarja srednjeevropskemu času plus ena ura. Zaradi gospodarskih izkušenj je bil čez zimo opuščen in uveden spet srednjeevropski čas, ki bo trajal do 29. marca prihodnjega leta. Tednj bomo srednjeevropski čas zamenjali spet s poletnim časom in pomaknili ure za celo uro naprej. Dr. Aljehin o šahovskem tmms]u na Poljskem Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin. ki je postal, kakor smo poročali, zmagovalec tretjega mojstrskega turnirja za prvenstvo Generalnega guvernementa, je v »Frankfurter Zeitung« podal naslednje svoje pripombe k turnirju: Pred kratkem končani turnir Velikonem-ške šahovske zveze za prvenstvo Generalnega guvernementa se v vsaikem pogledu Lahko primerja s turnirjem, ki je bili prirejen preteklo leto. Sicer je toikrat manjkal eden lanskih sozmagovalcev. P. Schmidt, zato pa so privlačevali Samisch, šahovski filozof Brinckmann, specialist v otvoritvah R. Keller in virtuoz v dopisnih turnirjih Ku-nerth. Vsak izmed teh mojstrov je k turnirju prispevali na svoj način, pri čemer se je Samisch kakor vedno izkazal z globokimi kombinacijami, medtem ko so drugi izstopali zaradi taktičnih prednosti, tako na primer Bnnckmann v svoji igri proti Jun-geu. Keller v partiji proti Zollnerju in Ku-nerth v borbi z Bogoljubovom. Še razvese-ljivejšd kakor navedeni uspehi, je uspeh Klausa Jumgea, kd je odnesel drugo nagrado v turnirju. Predvsem so njegova izvrstna partija proti Zollnerju, ki je prejel drugo nagrado za lepo igro, in klasične zmage v končnicah proti Kieningerju in dir. Weilu dale dokaz, da neuspeha na evropskem turnirju v Monakoveim nii pripisovati njegovi nesposobnosti, marveč drugim zunanjim okcilnostim. Če njegovo igro opazujemo pobi iie, pridemo do prepričanja, da se mu v končnicah že zdaj nI treba bati nobenega nasprotnika. Manjka mu samo še poglobitve v posameznih otvoritvah. Pn svoji pridnosti in veliki nadarjenosti bo gotovo v kratkem premaga! tudii to. Kar sie drugih udeležencev tiče, je Kieningerju in Zollnerju, ki sta oba vojaka, vtidno manjkalo rednega treninga. Pni dr. Weiiu pogrešam napadalnega duha, ki je najbrž posledica tako imenovane dunajske šole. Dokazal pa je tudd on. da ga nd prav lahko premagati. Tretji nagrajenec Bogoljubov je pripravili sebi in tudi številnim prijateljem v Generalnem guvernememtu ob svojem startu neprijetno presenečenje. V primeri z njegovim uspehom v Monakovem je njegova igra kazala utrujenega prenapetega igralca, tako da bi boljši uspeh v turnirju komaj zaslužni. Samo protd Samischu in proti meni sta se mu posrečili dobri pozicijski zmagi. Da sem moral po tridnevnem potovanju z za pada na vzhod takoj nastopiti v turnirju, ne da bi imel nekaj časa za koncentracijo, Bogoljubovega uspeha ne zmanjšuje. Zahvaliti se mora zanj globoko zasnovani otvoritvi in njegovi smotrni tehniki Če ne upoštevam nesrečnega začetka in naslednji dan slabo igrane partije proti Zollnerju. je bil moj uspeh na isti stopnji kakor v Monakovem. Partiji z Jungeom in dr. Weilom sita bili nagrajeni s prvim darilom za lepo igro. Turnir je zahteval od mene večjih naporov kakor orni v Monakovem. Lahko ml verjamete, je zaključil dr. Aljehin, da sem vesel, da bom po treh zaporednih zmagah v napornih turnirjih (Salz-burg, Monakovo in Generalni guvernement) lahko najonanj pol leta ostal odmaknjen od turnirskega življenja. Radovan Matjašič, izreden strokovnjak v socialnem zavarovanju Poročali smo o prezgodnji smrti bivšega generalnega direktorja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. Radovana Matjašič a ter na kratko orisali njegovo življenje in delo. Po naknadnih podatkih, Jci smo jih prejeli iz kipga njegovih sodelavcev v socialnem zavarovanju, izpopolnjujemo v naslednjem svoj oris o Matjašiču kot izrednem socialno-zavarovalnem in matematičnem strokovnjaku. Radovan Matjašič je bSI redek strokovnjak v vseh panogah privatnega in javnega zavarovalnega prava; mednarodno je bil upoštevan in priznan zlasti kot zavarovalni tehnik-aktuar. Njegovo obširno udejstvovanje in delovanje v vseh strokah zavarovanja je tolikšno, da ga na omejenem prestoru ni mogoče niti približno opisati in oceniti Zato naj na tem mestu samo bežno poudarimo neminljive in neprecenljive zasluge, ki si jih je pridobil na področju socialnega zavarovanja. Socialnemu zavarovanju bivše Jugoslavije je Radovan Matjašič Jarmov al ob rojstvu in nato delovali zanj vse do svoje smrti. Zakon o zavarovanju delavcev iz ieta 1922 nosi v svojih glavnih temeljih in načelih v največji meri njegov pečat Sodeloval je kot strokovnjak pri vseh mednarodnih pogodbah o socialnem zavarovanju, katere je sklepala bivša Jugoslavija, med drugimi pri nettumski konvenciji z Italijo z dne 20. VII. 1925, pmi berlinski pogodba z Nemčijo z dne •isž m mm •- -TT- Topovi ruskega Izdelka, ki so Jih zaplenile Italijanske čete med zadnjimi operacijami na vzhodni fronti 15. XIL 1928, pri dunajska pogodbi z bivšo Avstrijo z dne 21. VII. 1931 itd Njegovo sitrokovno uveljavljanje pri pogajanjih za te in druge socialne konvencije m na raznih mednarodnih anketah mu je prineslo mednaroden sloves. Za časa svojega skoraj dvajsetletnega službovanja pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, ki je imel svoj sedež v Zagrebu in katerega generalni direktor .je nazadnje bil, je pokojni Matjašič bistveno sodeloval pri vseh važnejših ukrepih, uredbah. zakonih itd., ki so bili izdane na področju socialnega zavarovanja Razen svojega rednega službovanja pr Osrednjem uradu pa je v tem času neštetokrat potoval v svojsitvu zavarovalnega in finančnega strokovnjaka po vseh državah Evrope. Leta 1925. je bil pol leta v Washingtonu zaradi konverzije srbskega 60miiiijonskega dolarskega predvojnega posojila. Splošno so mu takrat priznavali, da je bila predvsem zasluga njegove izredne strokovne sposobnosti, da so se pogajanja, ki so se večkrat prekinila in skoraj že razbila, končno le uspešno zaključila. S temi vrsticami sono se samo na kratko pomudili ob smrti velikega slovenskega strokovnjaka, ki se je z vsemi svojimi izrednimi sposobnostmi 'in redko nadarjenostjo posvetil delu za javni blagor in nesebično žrtvoval zlasti za malega človeka, kateremu predvsem so namenjene socialnoža varovalne ustanove. Sadov" njegovega življenjskega dela in udejstvovanja so bili tolikšni, da mu bodo vsi ki so se kakor kotli zanimali za socialno zavarovanje ah bili deležni njegovih dobrot, ohranili trajen hvaležen sipomdn. * Radovan Matjašič je dočakal starost 57 let. Smrt ga je ugrabila, ko je bil še v posesti vseh svojih moči zato je njegova izguba tembolj občutna. Za seboj je zapustil vdovo go. Olgo, s katero se je bil poročil na Dunaju 1 1918. BiiLa je hčerka kasnejšega avstrijskega ministra dir. Mullerja. Hčerka edinka, tudi Olga, je študentka agronomije v Zagrebu, kjer živi Matjašičeva rodbina že od L 1923. Z Gorenjskega Na vzhodni fronta so padli naslednji koroški rojaki: 22 letni planinski desetnik Martin Scheiber, 25 letni desetnik Ervin Stahlberg in 28 letni višji narednik Karel Bornkessel, ki je bil odlikovan z železnim križcem in drugimi odlikovanju Odlikovanje boroveljske jeklarne. Te dni je bilo sklicano slavnostno zborovanje vseh nameščencev in delavcev jeklarne v Borovljah. Nadomestni gauleiter Thimel je po svečanem nagovoru izročil podjetju srebrno značko v priznanje posebnih uspehov. Nova knjiga o koroški deželi Pri založbi Leykam v Gradcu je izšla mladinska knjiga o Koroškem, ki jo je napisal Jožer Friderik Perkonig. Tu je zbirka pesmi, pripovedk in pravljic Uvrščene so Anastazija Griina kranjske narodne pesmi, odlomki iz Baumbachovega »Zlatoroga« in razno drugo pestro gradivo. Perkonig sam pripoveduje o obisku pri Nemcih na Gorenjskem. Poroka. V Kamniku sta se poročila Helmut Ruschnigg, okrožni štabni uradni vodja stranke, in Hildegarda VVornigova. V Dravogradu je priredilo kulturno združenje svojo prvo predstavo. Uprizorili so Nestrojevo burko »Dekle iz predmestja«. Nevarno trčenje se je primerilo v nedeljo opoldne v Celovcu. Tramvaj je trčil v neki priklopni voz tovornega avtomobila. Prednji del tramvaja je b:l docela vtisnjen. 151etni Valter Ambrož, frizerjev sin, ter 181etna molistka Ana Tofova, ki sta stala v prednjem delu tramvaja, sta bila hudo poškodovana. Prve nogavice Približno 700 let je prešlo, odkar so se pojavile prve nogavice. Izročilo pravi, da je bila Španija njih domovina. Tam sn ie neka bistra glava izmislila pletene nogavice. Ljudje so jih sprejeli kod Jakobom I., torej v 14. stoletju, neki William Lea izumil poseben stroj za pletenje nogavic, s svojim izumom ni mogel prodreti. Čas za takšne stvari še ni bil dozorel. Tako so ljudje še nadalje nosili na roko pletene nogavice ki so bile pa tako drage, da so si jih lahko privoščila le najbogatejši med njimi. To je vdljalo zlasti za svilene nogavice, in bili so celo kraji, ki si takšnih nogavic niso mogli kupovati. Ohranilo se nam je na primer pismo omenjenega Jakoba I., v katerem prosi nekega grofa, naj mu vsaj za en dan posodi svoje svilene nogavice, ker bo sprejel španskega veleposlanika, pa bi se pied njim rad postavi! v vsem svojem dostojanstvu... Misli Klobuk domišljavca je mnogrokrat prazni ponvi podoben. Moški se čutijo najbolj tovariši, kadar se je tramvaj ustavil na postajališču. A tudi takrat se domala stepo, da bi prvi izstopili. V svetn ničemurnosti je najbolj cenjen vonj kadila. Gobe zrastejo po dežju, zato je povseoa razumljivo, da imajo obliko dežnika. Kdor je bolan, zna ceniti zdravje. Zadovoljnost in veselost je nebo, pod katerim vse uspeva. KULTURNI PREGLED Sezona simfoničnih koncertov Iz razgovora z dirigento: — Slišal sem, da se nam obeta letos cel ciklus simfoničnih koncertov. Za Ljubljano je to redek in razveseljiv dogodek. Kako ste prišli na to idejo? Dirigent D. M. Š i j a n e c, ki mu je bilo stavljeno to vprašanje, se je nasmehnil. Začel se je otresati »interviewa«. Modroval je o tej vrsti nadlege in se branil s pikrim humorjem in ironijo. D. M. Šijanec je naposled popustiL In začel je pripovedovati tole: — Tisto leto, ko sem prišel iz Pariza v Ljubljano, sem začel pripravljati ciklus slogovnih koncertov. Dirigiral sem pod okriljem radiofonske postaje koncert predklasične, klasične in romantične glasbe. Kritika je bila prav ugodna; zlasti skladatelj Emil Adamič in gledališki estet V. Ukmar, sedanji ravnatelj Opere, sta se toplo zavzela za te koncerte. Finančna bilanca pa je bila preveč pasivna, zato so prireditelji ta ciklus zaključili s koncertom — romantične glasbe. Pred poldrugim letom nas je pripeljalo k podrobni zamisli: Bilo nas je okrog petdeset brezposelnih godbenikov. Agilni predsednik Zveze godbenikov Filip Bernard nas je vse zedinil .v Orkestru brezposelnih z namenom, da bi prirejali redne ljudske simfonične koncerte. Na srečo je Opera nadaljevala svoje delo in tudi radijski orkester se je sestavil pod okriljem družbe EIAR. črpajoč svoje člane iz Orkestra brezposelnih. Po letu dni intenzivnega orkestralnega študija smo že bili tako daleč, da ano zmogli tedensko po en simfo- Kadar prodajal, preglej »Jutrove« oglase m Dragom M. Šijancem nični koncert za mikrofon. Kako tu oiTStVU. Počastitev hrvatskih junakov na Dunaju. Na dan Vernih duš se je hrvatska kolonija na Dunaju poklonila žrtvam vojne in hrvatskega osvobodilnega gibanja. Posebno ogposlanstvo z generalnim konzulom dr. Karčičem na čelu je položilo na grobove feldmaršala Borojeviča, polkovnikov Sar-kotiča in Pusaka, majorja Stipetiča in stotnika Cankla vence fogiavniKa dr. Paveli-ča s trakovi v hrvatskih narodnih barv; Gostovanje hrvatskih umetnikov v Runi uniji. Poročali smo že, da boerta v Zagrebu v bližnjih dneh gostovala znani rumunski violinist prof. Sandu Silbu in pia-. Jot v zameno o^jdeta na gostovanje v Rumunijo pianistka Melita uuiKovitcka, meuueni ko do dirigent Lov-o M>t2<-:č • Koncert bukareštamskega radijskega orkestra. Židovsko premoženje bo prevzela država. V Službenem listu je izšla odredba, po kateri je vse premoženje, premoženjske pravice in zapuščine oseb, ki so po črki zakona Žid je, proglašeno, retroaktivno od 10. febr. 1942, za državno last Petrinja dobi osrednje kopališče. V novejšem času se je začela Petrinja naglo razvijati in se je čutila potreba gradnje osrednjega pokopališča. Doslej je imelo to pokrajinsko mestece kar tri manjša pokopališča. ^igreuska filharmonija pojde v Sofijo. Davna želja hrvatskih glasbenih krogov se bo zdaj izpolnila. ZagreDška filhan.i^m., t jo v povečani sestavi 80 članov šla na gostovanje v Bolgarijo. V Sofiji bodo prire-oni trije koncerti, dva pod vodstvom Lov-ra Matačiča, enega pa bo dirigiral Boris Papandopulo. Lovro Matačič bo dirigiral v Berlinu. Po končanem gostovanju zagrebške filharmonije v Sofiji odpotuje Lovro Matačič v Berlin, kjer bo dirigiral na koncertu tamoš-nje Mnannonije. To je nadaljnji dokaz priznanja in spoštovanja inozemstva za hrvatsko glasbeno kulturo. Kdo sme kupovati kruh. Preskrbovalni odsek zagrebškega mestnega načelstva je objavil, da potrošniki, ki imajo doma \eč kakor 10 kilogramov moke na osebo, ne smejo kupovati kruha na nakaznice dokler imajo več zaloge, kolikor je gori omenjeno. Kdor bi se proti temu pregrešil, mu bo zaplenjena vsa količina moke. 20.000 Nemcev se vrne v domovino. Poročali smo že, da se je začelo izseljevanje Nemcev iz krajev južno od Save. Gre za razkropljene nemške naselbine, ki jih je največ v Bosni. Preseljenci imajo pravico vse premično premoženje carine prosto vzeti s seboj, nepremičnine pa bo ocenila posebna komisija in lastnikom izplačala odškodnino po postopku, ki je določen v pogodbi. Nemška narodnostna skupina v severni Hrvatski, ki šteje okoli 7.500 ljudi, ne bo prešel ti.a. Tekma pevskih društev. Hrvatska pevska župa »Matija Gubec« je za podeželska pevska društva, ki so v njej organizirana, sklenila prihodnjo nedeljo prirediti pevsko tekmo v Veliki Gorici. Hrvatska razstava pojde iz Benetk v Rim in Milano. Razstavo »Hrvatska skozi stoletja«, ki je dosegla v Benetkah velik uspeh, bodo spomladi prihodnjega leta priredili tudi v Rimu in Milanu. Koncert za zimsko pomoč v Zagrebu. Dne 30. oktobra se je začela vrsta koncertov za nemško zimsko pomoč v Zagrebu. Na otvoritvenem koncertu je sodelovala vojaška godba in vojaški pevski zbor. Gledališče je bilo razprodano. Poleg predstavnikov in članov nemške narodne skupine je bilo na koncertu tudi zastopstvo hrvatske in italijanske sile in številni Hrvati, jim ponudim enega izmed vencev, ki sem jih prinesel s poti. Z veseljem so ga sprejeli. Brž smo dali lovor namakat v vodo in mu potlej, ko se je osvežil, dali nov trak. Naslednjega dne je lepo okrasil spomenik slavnega vrhniškega rojaka. Tako vse pride prav — tudi lovor slave. In Cankarjev lik je zrl zamišljeno na ta venec. ki je že imel »svojo zgodovino« ... Naš jezik Še nekaj zdravniških iz Pleteršnika V Jutru 25. VIII. 1942 sem navedel nekoliko zdravstvenih oznak, ki sem jih bil našel v Pleteršniku: ponemarjati se = ponečejati se o bolniku in _ dojenčku, kt opravita kar v postelj; oboj&k za herma-froditizem; podvojni = napami organ za posameznega tistih organov, ki jih imamo po dvoje ali na pare; podjeden = zajčden otrok, ki ima kožo na ritki od vode in blata vneto; dokomolčnica za tisto mavčevo obvezo, kj jo napravimo pri prelomih v podlehtju in v zapestju; zmesna okužba za okuženje z več vrst bacilov; ročne vklepnice za zapestne spone na operacijski mizi; izprebstrek za lucidum interval-lum pri duševno in vročinsko bolnih. Naj tem dodam danes še nekaj drugih, ki bodo zanimale tega ali onega, saj bodo prej ali slej morali vseh vrst strokovnjaki misliti na to, da sestavijo slovenski strokovni besednjak — za inž. UrbaSa, ki se je že enkrat javno oglasil v tej zadevi (Jutro 17. IX. 1942), vem, da že sestavlja tehnična besednjak; kaj pa inž. C. Jeglič, ki je v svojem sestavku »Na rešeto! (Jutro 28 VII. 1942) izpričal izreden čut in smisel za slovensko kmetijsko besedje in izrazje, ali se je že zavedel narodne potrebe i" svojega kulturnega poslanstva? Ni namreč napak, če ima človek pri takem delu že nekak vzorec, na katerem vidi dobro in opazi slabo, da mu je potem laže izbirati. V anatomiji je mnogo oznak v mednarodni obliki, ki so jih obdržali prav vsi kulturni narodi n. pr. pri nekaterih podaljških kosti. Za te iskati ali kovati slovenske oznake, bi bilo pač jalovo opravilo. Za kosti same, vsaj za t:ste. ki jih pozna celo nezdravnik, pa so slovenske oznake potrebne! Na roki imamo prste s členi, r prstnice, dlanske kosti = dlančnice in zapestne kosti = zapestnice. Posameznim prstnim falangam pravimo prstni členi, kostnim falangam pa kosti prstnice. Na nogi imamo podobno: prste s členi in kostmi prstnicami, phalanges, stepalo s stopalnimi kostmi ali stopalnicami (ossa metatarsi). In za ossa tarsi. Fu6wurzel-knoehen? Pri sestavljanju Kliničnega besednjaka si nisem znal drugače pomagati, pa sem razdelil takole: za ossa metatarsi, MittelfuBknochen, sem rekel »dolge kosti stopalnice«. za ossa tarsi, Fu/3wurzelkno-chen, pa »kratke ali zadnje kosti stopalnice«. V Pleteršniku najdem podgležno, die FuBwurzel. Zdaj mi je lahko — ossa tarsi so podgležne kosti = podgležnice, dočim so ossa metatarsi stopalne kosti = stopalnice. Za Zehenballen, ka niti nima mednarodne oznake, najdem plesno = podprstje. Seveda je treba tu dostaviti, za Katero plesno gre: nožnega pa Ica ali mezinca ali II., III. IV. nožnega prsta! Nekomu sem oponesel »odpadke hrane« pri prejedenem dvanajstniku (Jutro 2. VII. 1942). češ zaužite hrane nikakor ne moremo imenovati »odpadki« in da za ta pojem najdem v Pleteršniku ješče, oznako, ki je prav primerna za zaužito hrano vse dotlej, ko pride do približno srede poti v tenkem črevesu, dokler torej v njej še razločujemo sestavine hran°, od tu dalje se pojavijo znaki, ki upravičil je j > ime blato. Kar pri jedi ostane v skledi, so ostanki, kar pa na krožniku že zbrazdano, izjedki, ki jih opažamo prav nazorno pri deci in nekaterih živalih. Kar ostane od hruške in jabolka ,ki smo jih zaužili, so ogrizki, ker smo hruško >n jabolko ogrizli. Zaužita hrana pride v želodec, se tam pomeša z želodčnimi izločki in dobi strokovno oznako »himus« (hymus), der Ma-genbrei; nekaj se je že kar tu zmlezi t., t vsrkajo jo želodčne srkaiice. Magenlvmth-gefaSe. in tedaj dobi oznako »hilus« (hy-lus). der Milchsaft, ker je res nekam podobna mleku. Za želodčni himus (zaužito hrano že pomešano z želodčnim; izločki), je po slovensko pripravna oznaka želodčni sek, za hilus pa bi rekli zmlezivo. Za prvo, himus, je rab;l Erjavec, ki je dal slovenskim zdravnikom, neverjetno veliko število lepih in točnih zdravstvenih oznak v svoji Somatologiji besedo »griz« Ne veni, kaj ga je k temu napotilo. Dokler porodnica po porodu leži. otro-kuje, kar je mnogo bolj po naše nego »biti v otroški (ne v otročji!) postelji«, ki je dobesedna prestava nemške »im Wochen-bett sein«. Babica, dokler opravlja svoj posel oziroma poklic, babičuje, zdravnik pa kje zdravnikuje. Po naših kopališčih stavijo banjke na več načinov: s kupicami — kupice staviti; z rogmi -— rogc staviti; te pičijo s pičijo ali kavsnejo s kavseJjnem ali pa ti puščajo z omrsavcem. Pičlja. kavselj, omrsavec — der Schnapper. Enkrat sem že omenil (Jutro 3. X. 1942). da sem zasledil v Zupančičevem Očetu Goriotu: »bolnikom nastaviti mokse« in »žgal mu je hrbet z moksaml«, kar menda pomeni, da mu je na hrbtu puščal. Izredno lepe oznake sem našel pri Pleteršniku za ranitve pri raznih opravilih: ustrič] koga pri striženju; ubriti se pn britju; ubrusiti se pri brušenju; udrgniti se pri drgnenju; ujesti se pri jedi; ukositi se pri košnji; uprati si roke pri pranju (raniti si roke ali dobiti vnetje kože na rokah); upresti se pri preji; otrok mater ušesa, če jo pri sesanju rani; utreti se pri trenju lanu ali konoplje; užagati se pn žaganju; užuliti se pri žuljenju perila (ožu-li čevelj, rob škrobane ali mavčeve obveze!); ojezditi se pri ježi. Vse te krasne besede so bile dozdaj slovenskim zdravnikom neznane — vsaj uporabljal jih ni nikdo, dočim so tele več ali manj v rabi: arezatt se. ubosti se, ugrizniti se, usekati se, ustreliti se, uščenitj se, zaskaliti se (skala =" trska). Jako lepe oznake so tudi: izkolči« se = izpahniti si ud v kolku, zaziniti tako zazijati, da ni moči zapreti ust = izpahniti si čeljust: udristati se = pone-čediti se radi driske. Po tem vzorcu bi imeli tudi: uplesti se = raniti se kot pletilja pri pletenju ali kot plevica pri pletju. Delitev dela pomeni dostikrat napredek. V zdravstvu imenujemo to specializacija: interna, kirurgija, ginekologija itd. Meje med njimi pa niso popolnoma jasne — Se so obolenja, ki so danes te, jutri one stroke n. pr. kila pri ženski, operira jo danes kirurg, če se kilavka zateče k njemu, jutri ginekolog, če pride prej k temu. Takim boleznim pravi Nemec, da spadajo v Grenzgebiet. Po slovensko bi jim rekli obmejna obolenja, obmejne stroke zdravstva. V Kliničnem besednjaku sem navedel za Sicherheitsnadel zaponka, ki se zapne, da ne more pičiti, dočim sponka perilo pri operaciji ali robove ran zgolj spne, ne da bi bila zavarovana. Za prvo najdem v Pleteršniku »varnica«. ki se mi zdi manj slovenska kot »zaponka«, za drugo »škrlec«. Za Netzbraten mrenka; za nesrečni »vo-dotesen« neprepustljiv in nepremočljiv. Za splav najdem: iznebiti se otroka, iz-nebiteljica, iznebitek. »Kapljavica« naj bi bila kapalna klizma. Ta oznaka se mnogo bolj prilega za bolezen, ki ji sicer pravimo »ka pavi ca«, gono-reja. Za sklepno glavico vidim: j*bol«ca, Jabolk o — obe oznaki sem že čul od bolnikov. »Dolbilo« naj bi bilo okroglo dleto; vsa- ko dleto je dolbilo, ker z vsakim dolbe-mo. Pri malariji vemo. da se pojavi mrzlica vsak tretji oziroma vsak četrti dan, odtod tudi oznaka malaria tertiana in malaria quartana, po naše tretjednevnica in četrto-dnevnica (malarija seveda!), kakor rečemo »tretjerednica« tisti, ki je v tretjem redu, in »četrtošolka« tisti, ki je v četrti šoli V Pleteršniku najdem za prvo: tretjača, tretjanka, tretjica, tretnica in za drugo: četrtnica in četrtodnevnica. Pri vejanju strokovnega besed j a tn izrazja, ki se šele poraja, se človek včasih ponavlja. Repetitio mater studiorum! Ali pa kot tisti pridigar, ki je menda deset nedelj zaporedoma pridigal isto, pa so ga farani šli tožit k škofu — tožen je je menda najstalnejša človeška cvetka — ki ga je poklical ad audiendum verbum ter ga vprašal, zakaj tako dela. »Kadar se bodo farani držali tega, pa jim bom povedal še kaj drugega!« — je odgovoril poklicanec. N£pek V mojem sestavku »Nekoliko popravkov in dopolnil« (Jutro 29. X. 1942) je v stavku »dolina zam^dena. po njej je razsajal sneženi zamed« zadnja beseda napek — glasiti se mora seveda metež, na kar opozarja tudi A. M. v Jutru 3. t. m., zakaj razsajati more samo metež, zamed je šele posledica meteževega razsajanja. Drugače pa: veter sneg mete ali veter s snegom mete, sneg pa m^de. potemtakem je prav oboje: sneženi zamed in sneženi zamet. Dr. Mirko Černič ZAPISKI Popravi! V včerajšnjem članku »Mi-chelangelova kupola« je zagrešil tiskarski škrat nerodno napako. V prvem odstavku čitaj: »Ko je slavni mojster 1. 1564 umrl, je dospela zgradba šeie do tambura (ne Famburga!). čung * King In sijegov von} Znani novinar in pisatelj Mario Appelius je napisal zanimiv članek o Cung-Kingu in njegovem življenju, kar bo zanimalo tudi naše bralce. Angleška in severnoameriška propaganda zdaj pa zdaj poročata v svet, da je kakšna anglosaška osebnost posetila kitajskega vazala Cangkajška v njegovi trdnjavi Cung-Kingu. Glede na reklamo, ki jo delajo Angleži za Cung-King, bi utegnil širši krog čitateljev dobiti vtis. da je to mesto, kakor Peking, Kanton ali Sanghaj, eno tistih monumentalnih. slikovitih mest starega sinjega cesarstva, ki so od Marca Pola dalje predstavljali zbirko pestre, zapadnim narodom kar čarobne arhitekture. Samo tisti, ki mu je bilo dano, da si je osebno ogledal Cung-King, ve, kakšno je mesto, odkoder Cangkajšek ln njegova žena zdaj pa zdaj v angleškem jeziku govorita svetu v vojni. Na svojem potovanju po Aziji sem se ustavil tri mesece v Cung-Kingu. Stanoval sem v starem evropskem hotelu, kjer se je lastniku, dobremu Nemcu, posrečilo na zavidanja vreden način očuvati vseh šestnajst sob pred milijardami vsakovrstnih žuželk, ki že iz davnih časov nadlegujejo nesrečni Cung-King. Ni torej dvoma, da ga dobro poznam! Muhe. komarji, stenice, bolhe, uši, mrhobrbci in stonoge imajo v sedanjem središču Cangkajškove politike nezavzetno trdnjavo, odkoder bi se dal iztrebiti samo z ognjem: morali bi zažgati celo mesto. Da ima toliko mrčesa, se mora Cung-King zahvaliti dejstvu, da je največje pristanišče na obali velike reke Jang-Tse-Kjanga, ki jo imenujejo tudi Sinja reka. Prebivalstvo pa se za mrčes sploh več ne meni, ker ga ima za povsem naravno dediščino preteklosti Velika reka je zelo muhasta in njena gladina ni nikdar enako visoka. Včasih močno upade, včasih spet naraste. Med najnižjim in najvišjim stanjem so namerili že 15 metrov razlike. Za časa deževja voda prestopi bregove in se razlije daleč okrog povzročujoč veliko škodo. Kadar je suša, pa se zgodi, da je v strugi tako malo vode, da mnoge ladje nasedejo in ostanejo na suhem do novega dežja. Upadanje in naraščanje vode se vrsti po nekem redu. Včasih pa voda več let ne naraste in tedaj kar na lepem zrasejo na blatnih področjih, kjer je gospodovala voda, nove naselbine. Blato je v teh krajih nekaj posebnega. Tu se zbira vsa mestna nesnaga, živalsko in človeško blato, odpadki in še marsikaj, kar je hrana muham, komarjem, stonogam, črvom, mu-šicam in škorpijonom, ki se prav zaradi tega tako zagrizeno držijo Cung-Kinga, da je zanje največje središče na svetu. Glede na tisočletja trajajoči stik z mrčesom je povsem razumljivo, da prebivalci Cangkajškove prestolnice nimajo kdo ve kakšnega smisla za snago. Uši se nemoteno množijo na glavah mož in žensk in ti si mažejo lase z zelo mastnim mazilom, ki pospešuje rast mrčesa. A stenice? Trenufek, prosim! Cung-King ni samo Cangkajškova prestolnica, temveč tudi velika prestolnica opija. Bližnja pokrajina Sečjang, ki je gospodarsko in denarno povsem odvisna od Cung-Kinga, čeprav ta ni njena prestolnica, izdela največ opija na vsem Kitajskem. Njeno glavno mesto je mirno mestece Ceng-Tu. Naj tu še omenim, da so kitajske pokrajine povsem različne od naših. Pokrajina Sečjang je po površini večja od Italije in šteje 54 milijonov prebivalcev! Je silno bogata in jo imenujejo žitnico Kitajskega. Tam pridelujejo žito, riž, čaj, sladkor, tobak, sol, sojo, volno, petrolej, oglje, baker, železo, svinec, sodo itd. itd. Toda najvažnejši pridelki pokrajine so sladkor (na prvem mestu Kitajske), opij in slovito »lesno olje«. TI trije proizvodi so temelj njenega bogastva. Opij iz Sečjanga je znan in čislan po vsej Aziji, saj je poleg angleškega iz Bena-resa, ki ima sladek okus, najboljši, le da je močnejši. Uporaba opija je v Sečjangu tako priljubljena in utrjena, da se niso niti cesarji in niti pozneje predsedniki, ko so po vsem Kitajskem opij prepovedali, upali prepoved razširiti tudi v to pokrajino, ker bi se kmetje, ki od tega živijo, uprli. Po pokrajini se razprostirajo ogromna polja makovega cvetja. Veliki fevdalni gospodje, ki pod imenom general ali maršal upravljajo Sečjang, pa služijo bajne vsote s tihotapljenjem opija in z davki, ki jih nalagajo nanj. Iz tega sledi, da bi brezpogojno nastala revolucija, če bi se ta ali ona kitajska vlada drznila prepovedati pridelovanje in uživanje tega strupa. In v Sečjangu ni težko narediti revolucijo. Pokrajina leži v goratem, težko dostopnem delu sveta, kamor ne vodi ni-kaka cesta razen Sinje reke, ki se pred vhodom v pokrajino zoži v strahotne soteske. Vojska, ki £>i hotela udušiti upor, bi se z velikimi težavami prebila do njegovega ognjišča. Soteske Jangsetjanga so dolge več kilometrov in ponekod samih trideset me- Celso Mana Garatti: šaljivec Nisem hotel postati šaljivec. Nihče me ne povabi v salone in v spre-jemnice in če hočem piti čaj, ga moram plačati z lastnim denarjem. Nihče mi niti ne pripisuje dovtipov in duhovitosti, ki jih je nekoč med gradnjo svo;e piramide izrekel Keops, in ki soNbile pozneje pripisane vsem živečim šaljivcem. Pa naj bo! Ugaja mi, da me ljudje poslušajo in razumejo, kar povem Ugaja mi tudi videti, kako na to reagirajo. Jaz lahko to storim; šaljivec ne! Šaljivec Vstopi s krvavo podplutimi očmi in spačenim obrazom v dvorano, kjer ga že pričakujejo, in reče z glasom, ki ga premaguje jok: »Moj stari oče je umrl...« »O!... O!...« rečejo ljudje, komaj zadržujejo smeh in se suvajo s komolci. — »Evo, je že začel!« »Da!« reče šaljivec in si suši solze z robcem. »Umrl je one dni pod ruševinami železniške postaje v Pe-retoli.« »O!... O!... Peretola!« — rečejo ljudje, ki jih smeh že zvija, »nu, ali vam nisem povedal?!!! Le kje jih najde!...« »Ki se je porušila...« nadaljuje besno šaljivec in v duhu že vrši zločine in nasilja vseh vrst, »med trčenjem brzca 36 in tovornega vlaka 014!« »O!... O!... Ha!... Ha!...« rečejo ljudje že napol mrtvi od smeha. »Ali vam trov široke. Na obeh straneh pa se dvigajo visoke, gole, raztrgane in ugrezljive gore. Soteske Sinje reke predstavljajo enega izmed najbolj fantastičnih kotičkov našega planeta. Kitajsko bajeslovje je postavilo sem kraljestvo slovitega zmaja. Kakor znano, imajo Kitajci prav povsod upodobljenega svojega zmaja. V dolgih in ozkih soteskah ogromno vodovje Sinje reke vrtinčasto valovi in se na nenavaden način poigrava. Voda dobesedno vre, ponekod brizga nakvišku, drugod s st*šno silo odteka v podzemne prepade, vrtinci se zaganjajo od brega do brega; nenadno strahotno narase. Nevarne in znane so tudi »zmajeve brzice« na raznih prehodih, kjer voda dere s fantastično hitrostjo. In stenice? Zmaj jih je prinesel iz velike daljave. Privabil jih je opij, na katerega so strastno navezane! Njegov vonj jih omamlja, zato dobiš stenice povsod, kjer kdo kadi opij. Ker v Cung-Kingu vssk kadi, so tudi stenice povsod. In to prastaro mesto živi že dolga stoletja v nesnagi, samo sebi prepuščeno, zakajeno od opija in zamaščeno od svojega slovitega, kolikor gnusnega »lesnega olja«. Sčasoma so se naredile po dvoričih debele oreproge nesnage, ki strahovito smrdi. To je vonj Cung-Kinga, ki obdaja mesto z nekakšno nevidno, smrad razširjajočo meglo. Mnogo ur pred prihodom v Cung-King začutiš vzdolž Sinje reke strahotni vonj tega mesta. Cung-King je poleg drugega tudi največje skladišče in tržišče kravjih kož na Kitajskem, torej mesto strojarn, Umirajoče Ze v pradavnih časih, davno pred starimi Grki je obstajala vrsta literarnih del, tako zvanih kozmogonij, ki se bavi z nastankom in usodo vesoljstva. Ta usoda se končuje večinoma slabo svet in ž njim vse ostalo, bogovi in ljudje, izgine v splošnem propadu. Starodavno človekovo koprnenje po nesmrtnosti, pa naj si bo v kakršni koli obliki, celo v obliki živalskih prerodov, je prav pogosto sililo seveda k drugačnemu zaključku, tudi vesoljstvu so pritikali nesmrtnost, a če bi se že pojavili kakšni prevrati in spremembe običajnega stanja, tedaj naj bi bilo to le predstopnja ali prehod k boljšim oblikam v večnem krogotoku. Okrog sredine 18. stoletja se je začela tudi znanost baviti z vprašanjem nastanka in nadaljnjega razvoja sveta. Do začetka našega stoletja je bila videti najvažnejši izvor sile, ki poganja kolesje vesoljnosti, Nevvtonova sila težnosti. Vsaka znanstvena kozmogonija je v tem znamenju pripisovala početnemu stanju sveta velikansko dediščino potencialne energije, energije stanja, počasno preoblikovanje te energije v kinetično energijo (energijo gibanja), dalje razpršitev energije gibanja v toplotno gibanje najmanjših delcev pa naj bi bila tisto dogajanje, ki povzroča in spremlja oblikovanje snovi. Toda o značaju tega dogajanja je Izrekel daljnosežni »drugi temeljni zakon termodinamike« neko trditev, ki jemlje vesoljnosti vsako možnost večnega krogotoka. Po tem zakonu se velika energijska dediščina vesoljnosti razpršuje v neurejeno gibalno energijo najmanjših delcev snovi, temperatura vseh teles, to je povprečna gibalna energija najmanjših delcev, se izravnava čedalje bolj, bodisi z izžarevanjem, bodisi s katastrofalnimi trčenji nebesnih teles, in nazadnje mora nastopiti proslula »toplotna smrt« vesoljstva: vsa svetovna tvar bo postala tedaj enakomerno, zelo nizko temperirana gmota, edino gibanje, ki bo tedaj še mogoče, bo neurejeno toplotno gibanje najmanjših delcev, ki pa bodo trepetali tako rekoč bolj od mraza nego od vročine. Ob prelomu stoletja se je pojavila teorija, ki Je kazala, da bi se utegnil svet rešiti tega žalostnega, čeprav še neizmerno oddaljenega konca. Seznanili smo se z radioaktivnimi snovmi, ki izžarevajo pri svojem razpadanju nepojmljivo veliko energijo, energije, ki jih znanost prej ni štela vesoljstvu v dobroimetje. Razen tega je bilo videti zaradi nepojasnjenih dogajanj pri razpadanju mogoče, da nastajajo pri tem nove radioaktivne prvine, s čimer bi postal krogotok v življenju vesoljstva prav verjeten. Tako je sloviti Svante Arr-henius iz samega, človeško umljivega odpora proti toplotni smrti vsega živega in mrtvega izkonstruiral podmeno, ki je uporabila na znanstveno ne preveč pretehtan način žarilni pritisk, radioaktivna dogajanja in še druge stvari, ki naj bi dokazovale možnost večnega krogotoka. Nekoliko bolj utemeljena je bala videti teorija, ki jo je izrekel pozneje isto tako slavni fizik Nernst. Po tej teoriji vsebuje svetlobni in svetovni eter nepojmljive množine energije v podobi nihalnih energij. Iz njih se, če- ___! i ni dovolj?... Ali ne veste, da utegne preobilen smeh škodovati?« »In zdaj,« reče šaljivec, ko je premagal nagon, ki mu je narekoval, naj prime z obema rokama kak vrat in ga stiska toliko časa, da bi se prsti sklenili, »zdaj sem na svetu sam. In sem lačen, mraz me trese in niti prebite pare nimam v žepu. Imejte usmiljenje z menoj, dobri gospodje!... Kruha!« zaprosi. »Juhe!... Zatočišča!... Rabljenih oblek!... Perila!« Smeh odmeva kakor slap in trebuhi poskakujejo, kakor če bi zemljo stresal potres. »Dovolj!... Iz usmiljenja, dovolj!« rečejo odpornejši. »Ali ne vidite, da je gospe slabo?« Odnesejo v bolnišnice gospe, ki so se onesvestile zaradi preobilnega smeha, in jim tišče pod nos stekleničice s solno kislino. »Pomislite, ha, ha, ha!« — skušajo pojasniti zdravniku. »Pomislite, obiskal nas je, ha, ha, ha, tisti norec Zanzara, veste, sloviti šaljivec!... Ha, ha, ha!... Kakšne duhovitosti!... Kdo bi si mislil!« Kar popadejo po stolicah in si brišejo pot Šaljivec ostane sam in neutešeh v dvorani, ki jo je medtem napolnil polmrak. Noč leže na zemljo in on začuti hladno roko, ki mu poboža srce. Njegov stari oče je, ki se mu je zasmilil in je prišel, da ga odnese s seboj. Evo, zakaj nisem hotel postati šaljivec in nikdar ne bom postal. &a soncu se sušečih kož ki onih kož, ki se namakajo v solnicah. Kdor je le enkrat okusil vonj strojarne, vč, kaj to pomeni! Vonj Cung-Kinga je masten, kalen, globok, predirljiv, omamen in spolzek, vonj, ki upliva na duševnost. Prve dni čutiš znake zastrupi j en ja in nastopijo želodčne motnje z bruhanjem. Potem se človek privadi in se telesno in duševno prekvasi v splošno gnilobo. . . Koža postane zanimivo svetla. Misli postanejo nenavadne, huda pohotnost pa prevzame telo in onesnaži duha. Smrad Cung-Kinga je vzvišen, tisočleten, literaren in sugestiven. So trenutki, ko človek ne v6, ali je smrad ali par-fem. Čudovita mešanica vonja slonovega potu. kadila, gnilih rib, narde in še neopranega droba. cimeta in kloake. V tem ozračju živi bedno mesto Cung-King, ki šteje 350.000 stalnih prebivalcev in 200.000 vojakov, ki predstavljajo telesno stražo maršala Cangkajška. Ta vojska je razdeljena na dva dela: na »Cangkajškove oklopnike« in na »oklopnike njegove silne žene«. Gospa Cangkajškova je pravi fenomen. Njeno družino sestavljajo tri sestre in brat. Ena izmed teh, Song, se je poročila s Cangkajškom, druga je vdova ustanovitelja kitajske republike Sun - "Sat - Sena a tretja je soproga ministra Kunga, glavnega blagajnika kitajske države, ki upravlja državno kovnico in finance sploh. Brat pa je bankir in milijarder T. V. Song, veliki agent angleškega, severnoameriškega in židovskega denarstva na Kitajskem. Gospa Cangkajškova je politična m di-plomatična vodnica rodbine Song, na Kitajskem imenovane celo »Dinastija Song«. vesoljstvo prav morda zelo redko in tudi v prostorno zelo oddaljenih mestih, iz navadnih atomov gradijo novi, zelo radioaktivni elementi, ki poganjajo s svojim razpadom svetovni stroj na novo. Bolj pesimistična je bila potem podmena, ki jo je v svoji velikopotezni kozmogoniji izrekel znani fizik ta astronom J. H. Jeans. Jeans domneva kakor Nernst, da obstoje neznane radioaktivne snovi, ki so težje od urana ln dosti bolj nabite z energijo nego ta, kajti drugače si ne more razlagati velikanske količine energij, ki jih kakšna zvezda v času svojega življenja s svojim izžarevanjem dobesedno razsipava. Življenjska doba zvezd se da po raznih metodah določiti na 5 do 10 bilijonov let Naše sonce, torej zvezda s povprečnim izžarevanjem, proizvaja na vsakem kvadratnem centimetru svoje površine zadosti energije, da bi mogla trajno poganjati motor 9 k. s. Sončna površina šteje neznansko dosti kvadratnih centimetrov ta celo če bi bila naša osrednja zvezda sestavljena iz samega urana, bi ne mogla izžarevati toliko energije dalj nego polovico časa, ki so ga geologi ta paleontologi dognali za tvorbo kamenin in razvoj življenja, časa, ki obsega le okrog 2000 milijonov let ta ki je tedaj neznaten v primeri z zgoraj navedeno življenjsko dobo zvezd. Iz tega razloga domnevajo Jeans ta drugi obstoj neznanih prvin z višjo atomsko težo, nego jo ima uran, a če teh prvin še nismo odkrili, gre to delno na račun tega, da so že v obsežni meri razpadle, delno pa tega, da jih zavoljo njihove večje teže ni na površini zvezd, temveč so v nižjih legah, kjer jih naši spektroskopi ne morejo ugotoviti. Nadaljnji vir energij je po Jeansu medsebojno uničevanje obeh prvotnih sestavin snovi, protonov ta elektronov. Ge zadeneta dva takšna električno nabita delca drug v drugega, izgineta za vedno, toda v tem trenutku švigne žarek neminljive energije v prostornino. Toda v vesoljstvu Je snov tako redko posejana, da bi celo uničenje vsega tega vesoljstva, to je sprememba vse njegove tvartae v ža-rilno energijo, potisnila splošno temperaturo »samo« na — 262 stopinj. Lahko bi sicer domnevali, da bi nastopila končno neka prenasičenost z energijo, ki bi pri dovajanju nove žarHne energije lz uničene materije povzročila, da bi se na drugih krajih vesoljnega prostora stvorila nova tvarlna, tako kakor povzroči košček sladkorja v preveč oslajenem čaju izkristali-zacijo že prej raztopljenega sladkorja. Toda račun nam kaže, da bi morala znašati žairinna temperatura prostora 7.5 bilijonov stopinj, če bi se naj zgodil takšen primer, ta da bi dosegli to temperaturo ali z drugimi besedami prenasičenost prostora z energijo, bi se moralo prej neskončno število takšnih vesoljstev, kakršno je naše, spremeniti v samo žarenje brez t vari. Tako prihajamo do verjetnejšega zaključka o umirajočem vesoljstvu, za katero ni krogotokov ta večnega presnavljanja. Ob koncu vseh časov nam ostane kepa lahkih prvin z nizko atamsko težo kot pepelom nekdanjega vesoljstva z močno radioaktivnimi, najtežjimi prvinami. Temperatura bo izenačena in blizu absolutne ničle, gibanja, ne bo več, vsaj ne tako, kakor si ga sedaj predstavljamo, in življenja seveda tudi ne. Požvižgam jezik Mnogo je znancev, ki so si dogovorili poseben žvižg, s katerim se prikličejo k oknu, policisti in nočni čuvaji se sporazumevajo s kratkimi in dolgimi žvižgi m tudi zločinci znajo uporabljati takšne znake. Pravi, dobro izoblikovan žvižgarski jezik pa imajo, kolikor nam je znano, samo na enem kraju zemlje, in sicer na kanarskem otoku Gomeni Otok prečkajo globoke soteske, v katerih šumijo divji poteki. Ljudje so sd po zračni črti pogosto prav blizu, pa se z besedami vendarle ne morejo sporazumeti, ne da bi bili primorani do velikih ovinkov. Te razmere so ustvarile požvAžgani jezik. Že v srednjem veku je pisal kronist o prebivali cih Gomore, da govore bolj z ustnicami kakor z jeziki (v resnici pa zahteva žvižganje seveda tudi rabo jezika, ne samo ustnic). Ko je botanik Ouedenfeldt z domačim vodnikom lazil po Gomori, je nekega dne iz daljave zaslišali žvižg. Vodnik je odgovorili isto tako z žvižgom, nato se je spet oglasil žvižgavec v daljavi Na učenjakovo vprnatanije, kakšen pomen je imelo to žvižganje, je vodnik odgovoril, da ga je njegov prijatelj vprašal, s kom gre in da m« je sam odgovorili: z nekim odlič-nrm učenjakom, ki stiče za -rastlinami. Nato se je oglasili spet njegov prijatelj z vprašanjem: »Ce je tako, mi boš torej kmalu lahko vrnil tistih pet pezet, ki sem ta jih posoditi?« Mali zmagovalec VL Eno uro pred tekmo so prišli nasprotniki. Oba vodja sta vsak svoje izpodbujala in jim zabičevaia, naj dobro pazijo in ne igrajo kar tja v en dan. Sodnik je dal znak in tedaj je Dušan z grozo opazil, da je stopal k njegovi mizi Lojze. Ta je bil njegov nasprotnik. »No. sedaj sva pa skupaj, le pokaži kaj znaš. da te hitro pohrustam za malico « ga je zasmehoval Lojze. To bi moralo Dušana prestrašiti, pa je bilo ravno obratno. Dušan se je ojunačil in se celo drzn«l reči: »Le nikar samo ne zabavljaj in ne govori! Pokaži z dejanjem da si tak junak, kakor se delaš.« Lojze se je zdrznil ob teh besedah in jezno serviral (v začetku igre in po vsakem golu se servira. To je poseben udar; žogica pade najprej na stran tistega ki je serviral, potem pa na nasprotnikovo. Mnogi servira jo zelo spretno, žogica čudno od-skoči in nasprotnik jo težko odbije). Dušan ni bil pripravljen, žogica je čudno poskočila in 1:0 za Lojzeta. Dušan ga je gnio pogledali: »Drugače ne znaš kakor z zvijačo.« Lojze se je samo nasmeial. bolje rečeno zarezal, in nadaljevala sta igro. Lojze je zelo dobro tolkel in tudi Dušan je tega precej znail. zato sta oba največ tolkla. Gledalci so se čudili krasni igri. »Se tako mlada in tako dobro igrata,« so šepetali med seboj in eni bodrili tega, drugi drugega. rezultait vedno neodločen. Nekoč je vodil Dušan že za dva gola in gledalcev se je začela polaščati razburjenost, pa je Lojze izenačil in že vodil 17:16. Stvar je postajala nevarna. Gledalci so cepetali z nogami in bodrili, »Pazi! Tolčil Previdno! Odbij v kot!« in oba sta bila izpodbujena in sta začela še ognjevi+eje igrati. Rezultat je na-rastel na 19:18. To je bila silno nevarna višina za Dušana, vodil je namreč Lojze. Tedaj je sodnik zavpil: »20:18«. Dušan je pomislili: »Spet sem izgubil!« V tem trenutku je Lojze strahovito tolkel Dušan se je zavrtel in zamahnil z loparjem po žogici. Zadel jo je. Žogica je letela visoko v zraku proti Loj zetovi strani in se močno vrtela, toda udar je bil prešibek Padla je še na Dušanovo stran in rezultat je bil 21:18 za Lojzeta. Lajzetovi prijatelji so zmagoslavno vpili, Dušana pa so njegovi miHo gledali in ga tolažili: »Boš pa v drugi igri zmagal!« četudi sami niso prav v to verjeli. Dušan je kar nekam izginil in nekdo je prišel povedat da je takoj po igri tekel domov in ga še sedaj ni nazaj Vodja je zaskrbljeno gledal na uro, kajti bližal se je čas za drugo igro. Poslal je Janeza, ki je stekel na Dušanov dom in našel Dušana vsega v solzah. »Ne bodi otročji. Dušan! Kaj se boš zdaj cmeril! T neba je nadaljevati igro. Kaj sie jočes, saj še ni konec. Za vsako figo takoj obupaš, cmeruta! Gotovo ga boš premagal, samo pazi! Torej pojdi nazaj! Tam te že čakajo« Dušam je brez besed voljno vstal m srtekel nazaj v klub. Tam so že mislili, da ga ne bo in so že vsi začeli igratL le Lojze je se čakal svojega nasprotnika. Dušan iti Janez sta pa tedaj prišla. Živahno so ju sprejeli m vsi bodrili Dušana. Takrat sta Lojze in Dušan začela z drugo igro. Lojze je mislil, da bo z lahkoto premagal takega slabiča, kakor je Dušan, ker je že dobil prvo igra Toda zmotil se je. Dušan je zelo pazljivo igrali, včasih tudli močno udaril. Lojze pa ni posebno pazil in je malomarno odbijal, češ: »Saj md nič ne more!« Zato je rezultat zrasteil na 13:7. To je bila velika in nevarna razlika za Lojzeta, vodil je namreč Dušan. Pri tem rezultatu se je Lojze strezni! in začeli previdno igrati. Toda prepozno. Drugo igro je izgubil Lojze na 21:15. »Sijajno! No. vidiš Dušan, da si zmagal,« so ga hvalili gledalci. Sodnik je vpil: »Stanje v obeh igrah med Lojzetom in Dušanom je 1:1. Vsak je dobil eno igro. Sedaj bosta zaigrala tretjo, odločilno igro.« Vsi so napeto poslušali in čakali, da začneta. Sodnik je zapiskal in začetek tretje, odločilne igre je bil tu. Gledalci so oba iz-podbujaiH. Lojze je z največjo pazljivostjo pazil na vsak gib. prav tako tudi Dušan. V začetku sta igrala divje, sta tolkla m rezultat je hitro nairaščal, toda bil je vedno neodločen. Sodnik je zavpill: »13:13!« Medtem je rezultat še vedno naraščal. Prej sta mnogo tolkla, sedaj pa vedno manj in začela sta igrati zelo počasi. Žogica je počasi odskakovala iz enega konca v drugega, igrala sta tako imenovani »pimpeJ« (to je zelo previdno in počasno igranje brez tolčenja). Dušan je Lojzetu odbijal žogico iz enega kota v drugega, spet lahno udaril, da je padla na mizo tik za mrežico in spet močneje, da je moral Lojze, če jo je hotel odbiti, skočiti nazaj. Gledalci, ki so se potegovali za Lojzeta, so veselo vzklikali, ko je ta vodil 19:17. Dušan je že začel obupovati, tedaj pa ga je prijazni vodjev glas posvaril: »Kaj že spet obupuješ, saj še ni konec!« In spet je začel pogumno igrati in zabil Lojzetu gol, 19:18. Žogica je poskočila po servisu precej visoko in tedaj je Lojze silno močno tolkel. Dušan pa je bil pripravljen in — je odbil. Vsi so že mislili, da preveč, a žogica se je lahno dotaknila na Loj zetovi strani mize. potem pa zdrsnila na tla. Lojze seveda take ni mogel ubraniti m 19:19. Gledalci so si med seboj tiho šepetali, ker niso hoteli«' motiti ofeeh igralcev. Lojze je postajali nestrpen: »To gre prepočasi, naredimo že enkrat konec. Na!« in je tolkel — v mrežneo, 20:19 za Dušana. Toda hitro se je Skesal in sklenil še zadnjikrat naipeti sile; Dušam pa je že mislil, da je zmaga njegova in se zmagoslavno ozimal po navzočih. To je takoj opazil vodja: »Poglej ga, že misli, da je zmaga njegova. Motiš se, bratec; če se boš oziral, si pogubljen. Le pazi!« in je spet pazil, kajti drugače bi bil res izgubil. Pa tudi Lojze je pazil in ta paznost je zvišala rezultat na 20:20. »Zdaj gre pa zares,« je pomislil Dušan in je, ker je bila žogica v pripravni višini, tolkel. Tokrat uspešno. Lojze se je sicer hitro stegnil, toda — ni zadel, 21:20. »Še en gol. končano je,« so se veselili Dušanovi prijatelji in tudi Dušan se je zve- seliil: »Torej le!« Lojze je tihe m spretno serviiral, žogico je zaneslo, vendar jo je Dušan ubranil in jo tudi nazaj odbil prav tako spretno. Lojze je hotel odbiti, a žogica je poskočila nazaj, sodrik je zavpil: »Zrna-gal je Dušan z rezultatom 22:20.« Lojze je samo prihuljcno pogledal, sko-miznil z rameni in izginil domov. Nihče ni vpraševal po njem. Kdo pa vprašuje po premagancih. Gledaici so se drenjali okel5 Dušana, ka je ves srečen sprejemal čestitke. Torej je le zmagal, vendar je dosegel pravu uspeh. Po mnogem trudu nagrada. Sedaj bo zopet lahko z novimi močmi zatel grati, sedaj bo tudi med dečki spet 'ahko ustanovil klub in jih začel učiti tega. kar se je in kar se še bo naučil v klubu SPO. Odhaja na novo delo. da bodo tudli drugi znali igrati kakor on, som pa hoče doseči še boljše uspehe, da se bo proslavil v društvu, v mestu in morda tudi v državi. Miran, dijak IV. real. gfmn. Pripovedka o kraljici mačk Pred davnimi leti. mnogo prej, preden so izumili smodnik, sta živela dva lovska prijatelja. Neko jesen sta se nastanila v samotni koči in najela staro žensko, da jima je kuhala in pral a. Lovski psi in domača mačka so jim bili edini tovariši v hiši. Nekega popoldne je odšel mlajši lovec na lov in rekel, da se bo -vrnil še pred sončnim zahodom. Ker se pa ni vrnil ob določenem času, se je starejši tovariš vznemiril, boječ se. da se mu je kaj pripetijo. Nazadnje se je mladi lovec vendarle vrniL Bil je ves premočen in utrujen, ni pa hotel povedati vzroka svoje zamude. Šele po večerji, ko sta sedela s pipo v ustih pri ognjišču, ko so jima ležali psi ob nogah in je mačka resno predla na ognjišču med njima, se mu je razvezal jezik: — Gotovo si radoveden, zakaj sem se nocoj zakasnili. Nekaj posebnega se mi je pripetilo. Sam ne vem prav, kaj bi rekel o tem. Šel sem po poti. koder sva hodila včeraj. Ko sem se že nameravali vrniti, je stekla mimo mene lisica in pri tej priči sem popolnoma izgubil stezo. Taval sem dolgo časa sem in tja. Naposled zagledam luč in se napotim proti njej. Ko se približam, je luč mahoima izginila. Izprevidel sem. da sem blizu velikega hrasta. Splezal sem na drevo, da bi bolje razbral, kje je luč. In glej! Luč je bila pod menoj v duptlu hrastovega debla. Zdelo se mi je, da gledam v cerkev, kjer še vrši pogreb. Cuil sem petje in videl krsto Okoli krste je bilo spremstvo s piani enicami — toda prepričan sem, da mi ne verjameš, kar ti pripovedujem ... Prijatelj ga je željno prosil, naj pripoveduje naprej, in je vzel pipo iz ust. da bi poslušali. Psi na tleh so mirno spali, a mačka je sedela in pazno poslušala, tako da sta oba lovca nehote uprla oči vanjo. »Da,« je nadaljeval tovariš, »vse je gola resnica. Krsto in plamemice 9o nesle mačke in na krsti je bila naslikana krona in že-zlo.« Nič več ni povedali, kajti pri teh besedah je skočila mačka pokonci in zavpala: »Tako! Petrova mačka je umrla in zidaj sem jaz mačja kraljica!« Planila je skozi dimnik in nikoli več je niso vide1 i. Uganke Danes je jutri bo, včeraj bilo in prešlo, a nazaj se ne bo povrnilo. iD^n) Omarico imamo, prav vsi jo že poznamo: poje, gode, govori, spaja mesta in vasi. (Radio) Kožuhar-lenuhar v jesen se zbudi, po bukovem drevju (gozdu) se v noči podi. Mu lovec nastavi med vejami past od njega porabi kožušček in mast (Polh) Hiška leze, hiška gre, počasi, da se ne podr£. (Polž) Križem sveta Arheološko odkritje po prirodnem dogodku. V Smirni se je po silnem deževju eno izmed najmočnejših dreves na pokopališču vdrlo v tla. Ko so presenetljivi pojav raziskali, so dognali, da je bil pod drevesom obok, ki se je zaradi dežja in teže udri. Raziskovalci so šli pridno na delo in so docela razkrili nekdanji starogrški trg, tlakovan z mramornami ploščami. Stranice trga znašajo 150 metrov. Na eni strani trga je stala velika bazilika iz drugega stoletja po Kr. Raziskovalci so našli dragocene kipe ta reliefe. Posebno dragocen je relief morskega boga Poseidona, nadalje kip boginje Demeter, kosci Herakleja, Ar-temide ta Atene ter drugih božanstev, ki jih doslej še niso mogli identificirati I MM »M MMMMMttttttttttttttttfttt-* — »Kako hitro mine čas! Prihodnji mesec jih bom imela že dvaindvajset!« »In jaz osemnajst?« »Elza, kako vendar šteješ? Petindvajset jih boš? Saj si samo eno leto mlajša od mene! Ana: »Oče mi je obljubil 10.000 lir, če se ne dam poljubiti od nobenega moškega, dokler ne bom stara 20 let.« Marija: »Ah, pa bi danes imela te lepe obresti!« * »Ženske so pač potrpežljiva bitja.« »Čudna trditev!« »Samo pomislite, kolikokrat Je stan 40 let, preden jih Ima 80!« ŠPORT S^tef dveh starih ljubljanskih rivalc? Jut H ob is. na stadionu: Mars - Ljubljana Med zadnjimi sklepi nogometne zveze, ki smo jih objavili včeraj, sta bila tudi naslednja dva: 1) V finalno tekino, po kateri bosta oddani prvi dve mesti v turnirju B jesenskega tekmovanja, sta glede na verifikacije in razveljavljanja v dosedanjem sporedu. pr puš^eni moStvi Marsa in Ljubljane in 2) Finale bo odigran v nedeljo 8. t. m. ob 15. na igrišču na stadionu pod vodstvom sodnika g. Vladimir ja Vrhovnika s sodelovanjem mejnih sodnikov gg. Puše-njaka in Kosa. Tako se je torej »po zaslugi« nekaterih neresnih športnikov obrnil vrstni red v ta. beli starejSih udeležencev v tem tekmovanju. Mars je imel v svoji skupini ravno pot m je zasedel svoje prvo mesto v njej brez posebnih pretresljajev, tako da je posta! prvi finalist že po starih propozi-ciiah Mesto drugega finalista, je bilo oddano ex ofto, in sicer SK Ljubljani, ki je bila po znanem dvoštevilčnem izidu v tekmi med Mladiko in Korotanom potisnjena na drugo mesto v svoji skupini ter m bila po razpisu prišla v poštev samo za zasedbo 3. ali 4. mesta. Po diskvalifikaciji obeh partnerjev in njunih izidov od 1. novembra dalje je avtomatično priiila na čelo v svoji skupini in tako dobila svoje mesto v tem tekmovanju, ki ga je gotovo pošteno zaslužila. Zelo se je po znanih sklepih nogometne zveze spremenil tudi položaj Viča, ki je po ugodni rešitvi protesta zoper tovariše iz Dopolavora zasedel tudi tretje mesto v splošni oceni brez tekme. Mars in Ljubljana bosta torej — čisto v skladu z računi na papirju in s potekom tekmovanja — jutri zaključila letošnjo kratko, toda razmeroma dovolj burno nogometno sezono Dvoboj teh dveh starih ljubljanskih prvakov utegne prinesti spet nekaj one prave športne borbe, ki jo je bilo v dosedanjih tekmah videti zelo malo ali pa sploh ne. Saj vemo, da so se posamezna moštva včasi kar sprehajala po igrišču, ko so videla, da je nasprotnik močnejši, in le kratki so bili odlomki posameznih iger, ki so spominjali na one stare čase iz prvenstvene borbe, ko je vsak posameznik tekmoval z vsakim drugim, da mu kdo ne bo mogel očitati pomanjkanja volje in elana. Imeni nedeljskih nasprotnikov jamčita, da bo ta stran tekme najmanj zadovoljiva. Pa tudj v tehničnem pogledu je v obeh enajstoricah precej igralcev, ki bi nam lahko — čas je že — pokazali nekaj one nogometne igre, s katero se je Ljubljana (kot celota, mislimo to pot) včasih lahko lotila težkih nalog in jih tudj opravila v 3plošno zadovoljstvo. Mars in Ljubljana sta nazadnje igrala med seboj pred dobrim letom dni, in sicer 19. oktobra 1941 v jesenski prvenstveni tekmi, v katerj je Ljubljana tesno zmagala z 2 : 1. Ono prvenstveno tekmovanje ni bilo zaključeno in izid je ostal za splošno oceno brez pomena, kaže pa sam po sebi, da že lani in ob najvažnejši priliki belo-zeleni niso imeli najlažjega posla s tem nasprotnikom. Jutri ne pojde za točke, temveč predvsem za čast, s katero pa je po naklonjenosti zaupnika CONI-a v Ljubljani združena tudi lepa nagrada. Vse to bo gotovo prav tako dalo igralcem poleta dovolj, da nam bodo spet enkrat zaigrali tako kakor v starih časih. Ker bo tudi ta tekma na stadionu nasproti starega igrišča ob Dunajski cesti, ki nudi gledalcu še prav posebno lep pregled nad potekom igre, pričakujemo, da bo obisk nedeljske prireditve prekosil vse dosedanje. St^iCšI šest italijanskih boksarjev je odšlo na turnejo v Španijo, kjer se bodo v prihodnjih dnevih v Madridu in Barceloni pokazali v nekaj zanimivih nastopih. Boksarska zveza je poslala tjakaj dovolj močno zastopstvo, da bo španski publiki ostalo vsaj zadoščenje, da so videli nekaj dobrega boksa. Imena Musina, Proietti, Bon-davalli, Urbinatti, ePire in PaleTmo jamčijo za to, da bo izid teh dvobojev gotovo skoraj v celoti v niihovo korist. V spremstvu teh močnih mož ie odpotoval na Pirenejski polotok tudi velikan Primo Carnera, ki je nekoč krotil vse boksarje sveta, zdaj pa se spet uspešno udejstvuje v rokoborbl. Sofijska nogometna reprezentanca je te dni odigrala kar tri tekme v turški prestolnici in se je znova morala prepričati, da so Turki doma zelo močni v tej panogi. Najprej so Bolgari izgubili tekmo s turškim prvakom Bešiktašom z 0:2, naslednji pa so' jih dobili v roke znani nogometaši iz kluba Fenjer Bakdže in jih tudi odpravili brez uspeha z 2:1. Nazadnje so trčili na izbrano moStvo vsega Carigrada, ki jim je gladko naložilo tri gole, sami pa niso spravili v mrežo nobenega. Gundar Haegg, o katerem smo zadnjič zabeležili, da ga Američani vabijo na svoja tekališča, je odklonil laskavo vabilo in bo rajši ostal doma. Enako sta se že prej odločila tudi oba njegova slavna rojaka Arne Andersson M Haakon Lidman. Kakor se vidi so švedski atleti že sami ubrali edino pravilno pot ter se ognili vsaki nevarnosti, da bi jih dolarski gospodje izrabili za svojo reklamo. Ko smo že pri ameriških gospodih, ki jim ugaja lahka atletika, zapišimo še eno novico z one strani Oceana in sicer o nekem čudovitem uspehu črnca VVarstrunga, ki je baje v troskoku dosegel nov svetovni rekord z znamko 16.12 m. Prejšnjo najboljšo znamko te vrste je branil Japonec Ta-jima z natančno 16 m. Ali je vse tako točno kakor je napisano, mj ne vemo in tudi oni ne, ki so že pred nami objavili to vest. V rumunskih šolah bo s prihodnjim šolskim letom uvedena lahka atletika kot obvezen šolski predmet. Rumunska atletika je zadnji čas lepo napredovala ter so rumunski atleti v minuli sezoni med drugim tudi uspešno nastopili na dveh mednarodnih mitingih. Ti uspehi so dali ministrstvu za narodno vzgojo pobudo za ta važen ukrep v korist nadaljnega razmaha kraljice športa v Rumuniji. M A J VJEM ? KAJ ZTNAM? 436. Kaj je monada? 487. S čim cvrči čriček? 488. Katera temperatura je najnižja, kaj je absolutna temperatura? * 489. Križanka Vodoravno: 1. mrtvaški oder, 5. okrajšano žensko ime, 9. številkar (tujka), 11. prislov, 12. moško ime, 13. predlog, 14. črka v grški abecedi, 16. zlato (franc.), 17. oblika glagola biti, 18. prva beseda v znani budhistični molitveni formuli, 20. tatarski knez 21. odposlanec, 23. k, a, 24. kazalni zaimek, 26. črka v grški abecedi, 28. žensko ime, 30. italijanski spolnik, 31. kratica za zvezo držav, 33. veznik, 34. ukiniti (tujka), 37. pritok Save, 38. ilovnat. Navpično: 1. zanos (tujka), 2. glavno mesto v rumunskem okrožju, 3. prestolnica evropske države, 5. kazalni zaimek ženskega spola v množini, 6. glagol, ki izraža premikanje, 7. gladina (tujka) 8. sozvočje, 14. norveško moško ime, 15. znamenita dolina v Italiji, 17. vrsta mreže, 19. moja (lat.), 22. močan ropot, 25. junak Stritarjeve povesti 27. gnezdo pikajočih žuželk, 29. tu (lat.), 30. oblika glagola leteti, 32. kratica za znan akademski športni klub, 33. klica, mlaka. 35. kazalni zaimek. 36. japonska dolžinska mera. 490. Za bistre računarje Po cesti peljejo z vozom enakomerno počasi težko, jako dolgo tračnico. Ker me zanima dolžina tračnice, stopim vštric zadnjega konca tračnice, korakam enakomerno ob vozu do sprednjega konca tračnice in Naročite se na romane Dobre knjige ? naStejem pri tej poti 112 korakov. Takoj se obrnem, korakam enako nazaj do zadnjega konca tračnice in naštejem pri tej poti 16 korakov. Koliko mojih korakov meri dolžina tračnice? Izračunajte s sklepanjem brez pisanja! » » • Rešitve nalog 5. t. m.: 481. Prvi porcelan so prinesli v Evropo Portugalci v začetku 16. stoletja iz Kitajske. 482. Kartoteka se imenuje zbirka premičnih listov, ki so urejeni po abecedi, številkah ali pojmih. 483. Kraljevina Belgija se je ustanovila 1815. na dunajskem kongresu. • 484. Naš šahovski problem. 1. Lb2, Kb4, 2. Th 5, Kb3, 3. Tb5 + itd. « 485. Ura prehiteva. Ura prehiteva dnevno za 4 minute. Cez 15 dni bo eno uro naprej, po 15 X 12 = 180 dneh bo zopet istočasno s pravo uro kazala 12. uro. Iz Spodnje štajerske Novi' grobovi. V Mariboru je umrla vdova po advokatu Marija Krenn-Baumei-er v visoki starosti 82 let ter 70 letna sta-roupokojanka Terezija Pivčeva. V mariborski bolnišnici je umrl 11 letni Avrelij Schmitt, sin davčnega inšpektorja. Svečana otvoritev železniškega mostu v Mariboru. Leto dni se je razvijal železniški promet v Mariboru čez zasilni most. Preteklo sredo zjutraj pa so obnovljeni železniški most izročili svojemu namenu. Predsednik dunajske železniške direkcije inž. Rudolf Topser je imel svečan nagovor. Igrala je železničarska godba. Buciko je pogoltnila. Slaba je navada Šivilj in tudi raznih gospodinj, da vtaknejo bucike v usta, kadar imajo opravka z obleko ali perilom. To je povzročilo že mnogo hudih nesreč, žrtev te navade je postala tudi 22 letna blagajničarka L K. iz Maribora. Z buciko v želodcu so jo pripeljali v mariborsko bolnišnico. Poroka. V Mariboru sta bila svečano poročena dekliška štabna voditeljica Irm-garda Franki in Franc Seiler. r V Slovenjem Gradcu se je v torek zvečer pričel novi samarijanski tečaj nemškega Rdečega križa. Sprejemajo se se nadaljnje prijave. V Stranski vasi je bilo zborovanje uči-teljstva. Zborovanje je vodil rektor Hugo Stiber. Daljše predavanje je imel šolski svetnik Schneider. Nesreče. Posestnik Štefan Vihar, star 53 let, iz slivniške okolice, je padel z ostrešja jn se precej hudo poškodoval. V Mariboru si je Julijana Purgarjeva po nesreči zastrupila kri v desnici. Na poti v cerkev je padla 751etna posestnica Fani Teranto-va iz št. Ilja in se nevarno poškodovala na glavi 561etni Jože Vodušek iz braslov-ške okolice je padel s kolesa in se hudo poškodoval. Posestnica Marija Breznikova, stara 53 let, doma iz Negove, se je peljala s konji, ki pa so se splašili in je voznica padla z voza ter dobila poleg vnanjih hude notranje poškodbe. 291etni hišnih Peter škerlec iz Maribora si je poškodoval levico pri napravljanju drv. Ponesrečenci leže v mariborski bolnišnici. Mladinska pomoč. V okviru Heimatbun-da je bila pred dvema mesecema ustanovljena pomoč za mladino. 413 otrok je bilo prevzetih v oskrbo. Uvedeno je bilo nadzorstvo nal mladostnimi grešniki, ki so delno pod nadzorstvom izšolanih pomočnikov, delno pa so bih sprejeti v zavode. Proti 75 mladostnikom so nastopila mladinska sodišča, posredovalo pa je mladinsko skrbstvo. Zdravstveno je bilo preiskanih 2328 otrok, ki jih je bilo treba oddati v daljše zdravljenje, da so se okvare odpravile. Filmski igralci za zimsko pomoč. V soboto sta se pripeljala v Gradec znana filmska igralca Hans Moser in Wolf Albach Retty. V nedeljo sta v okviru velike zbirke za zimsko pomoč delila avtograme. Naval je bil velik.. Mariborsko življenje. V drugi polovici oktobra je bilo v Mariboru 28 porok. Zabeleženih je bilo 108 rojstev (54 dečkov in 54 deklic), umrlo je 54 oseb, in sicer 36 mo-šk'h in 18 žensk. Prometna nesreča v Mariboru. Vzletni gradbenik Ignac Fekonja se je peljal s kolesom po Graški cesti. Trčil je ob neki tovorni avto in odletel pod prednje kolo težkega vozila. Nevarno poškodovan na glavi in z zlomljeno nogo je bil prepeljan v bolnišnico. Zaupnice zaposlenih žensk v Mariboru so bile klicane k zborovanju. Govorniki so naglašali, da je treba delovnim ženam po-svčati v vojni največjo skrb, ker vršijo dvojno delo: v obratih kot delavke, doma pa kot gospodinje in matere. • Smrtna nesreča. L'sti poročajo o nenavadni nesreči, ki se je primerila pretekli petek na vožnji iz Gradca. Gradbeni učenec Erik Smagoi je ob postanku na nekem kolodvoru stopi liz vangona in se povzpel čez vagon tovornega vlaka, da bi utrgal jabolka na bližnjem drevesu. Pri tem pa je zažvižgal stroj. Ker je Smagoi menil, da bo odpeljal njegov vlak, se Je plazil pod tovornim vlakom na drugo stran. V tem pa se je tovorni vlak premaknil in kolesa so mladeniča prerezala. Nesrečo so železničarji opazili šele. ko sta odpeljala oba vlaka s postaje. Žrtev nevarnega bika. 321etni Franc Gumzej, ki je v službi posestva mariborske kaznilnice, je gnal bika napajat. Naenkrat pa se mu je bik iztrgal, pobodel Gumzej a in ga z vso silo telebnil v vodo. Sopihajoč od srda je nato še s parklji stopal po svoji žrtvi in je siromaka še nadalje bodel v vodi. Gumzeja so komaj rešili. Zlomljenih ima več reber in še druge poškodbe. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Drobne zanimivosti Črne štorklje izumirajo. S.rrklje, ,ki so v naših krajih bolj redke, so drugod po Evropi še vedno močno razširjene. Neka posebna vrsta črnih štorkelj pa se vedno bolj krči in jo zato povsod ščitijo. Na Nižjem Saškem se je. knkor poročajo nemški listi, v nek>?m gczdiČu letos zaredUa družina črnih štorkelj in so zdaj cblastva tis« kraj zaščitila. Ščurke iščejo po oglasu. V praški listih je nedavno izšel zanimiv oglas: Iščejo se kuhinjski ščurki, komad po 5 pfenigov. Iz-prva so ljudje menili, da je to neslana šala. Kmalu pa se je izkazalo, da potrebuj« ščurke neki znanstveni zavod za svoje poizkuse. Vodja zavoda se je že pred tedni obrnil na različne trgovine z živalmi, pa so mu vse odgovorile, da ščurkov nimajo v zalogi Nato se je ravnatelj obrnil na nekatere velike pekarne in je prejel hudo grobe odgovore. Zato je poizkusil z oglasom. Oglas, kakor vemo. seže v deveto vas. Prišlo je toliko ponudb, da je potreba — 200 ščurkov na teden — krita za daljšo dobo. Verjetno bi tak oglas tudi v Ljubljani ne bil brez odziva. Radio LfnMjair SOBOTA, 7, NOVEMBRA 1942-XXI 7.30: Romance. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Duet harmonik Malgaj. 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes — orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent šijanec — operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.00: Pokrajinski vestnik. 17.15: Nove plošče Cetra. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Filmska glasba. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Pisana glasba. 22.10: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 22.45: Poročila v italijanščini. Inseriraft? v Iz zgodovine miške V starih časih so imeli ljudje še zelo primitivna orožje »To-lo-tsi-ang« so imenovali Kitajci čuden instrument, ki so ga iznašli sred; 13 stoletja; na zgornjem koncu dolge palice je bil pritrjen kos cevi; to cev so napolnili s smodnikom in na vrh stlačili majhno kroglico iz gorljivih snovi. Ce so to »sulico vihravega ognja« prižgali, je smodnik vrgel gorljivo sr-ov :z cevi in eoreča k rog1 a je zletela visoko v zrak Ali so se Kitajc' samo veselili ognja te rakete, ali pa so zasledovali s temi ognjenimi kroglami tudi manj človeške smotre in so n.pr. zažigal! hiše ali sovražne utrdbe, nam -zročilo ne nove Arabci so v 14. stoletju uporabljali zelo podobno orodje, ki so ga imenovali »mad-fa«. Služilo jim je kot orožje in so z njim streljali v nasprotnikovo taborišče ogenj in — strah. ■ Ob deževnem vremenu so bitke odpovedali Konzervna pušica m lovska puška gotovo nimata med seboj sličnih potez, ln vendar so obe v nemškem jeziku enako imenovali. Ce pa opazujemo najstarejšo ohranjeno »puško«, tako imenovano »Tannen-berško puško« iz leta 1399. izdelano iz brona in zelo podobno omenjeni »to-io-tsl-ang« razumemo, da so v njej videli prvenstveno shrambo za naboj smodnika, torej dejansko neke vrste Dušico. V 33 cm dolgo cev je bilo mogoče spraviti nekaj smodnika in svinčeno kroglo premera 17 mm. Skozi priključeni masivni kovinski del je ml izvrtan kanal v ozadje in v stran navzven. Kanal je bil napolnjen s smodnikom. Na vžigalno luknjo so pritisnili prižigalo rlunto) in naprava se je sprožila Lunte pa so bile že Dridobitve. Morale so med vso bitko goreti. V ta namen so spojili vrvice -ihlo drugo z drugo in jih namočili v rajKopini svinčenega s-ad-korja in rečne vode. Vendar je mnogo bitk moralo odpasti zaradi prevlažnega vremena ker lunte niso hotele goreti. Težko otovorjeni strelci Na pohodu je morai vsak deseti tnož nositi v preluknjanem pločevinastem tulcu gorečo lunto, pri kateri so si mogli njegovi tovariši prižigati svoje Mušketirji j li ar-kebuzirji so sploh morali nositi seboj vsakovrstne stvari. Najmanj vsak drugi mož je nosil seboj cev. na katero je bil spredaj prikovan poseben opornik, ki ga je bilo mogoče opreti v prsobran in obesiti v streJ-nico ter tako omiliti pretrd udarec nazaj. Ves opornik je tehtal 7 do 10 kg in še več. Vsak mož je nosil tudi 11 'esenih ovojev z naboji smodnika, pripravljenimi za posamezni strel. Mošnja za krogle je vsebovala 12 do 15 krogel katerih vsaka je pri mušketi tehtala blizu 60 gramov, pri arkeluzi pa okoli 22 do 36 gramov. Potrebnih je bilo 42 povelj, da je b lo mogoče po predpisih pripraviti arkeluzo za strel. ^ Vse je bilo odvisno od hitrosti streljanja Lunta je bila že davno zastarela. Na- peli so pero, ki je ob sprož tv\ podrgnilo nazobčano kolesce ob Košček žveplenega kršca tako, da so se vžigale iskre in je ena od njih verjetno padla na vžigalno ponvico. Ali pa je pero sprožilo vzvra s kresilnim kamnom proci jeklenemu se-delcu in doseglo enak vendar mnogo bolj siguren uspeh. Se vedno pa so morali v papir zavit naboj m v barhantno cunj.co zavito kroglico jx>riniti v cev od spredaj in napolniti vžigalno ponvico, predno so mogli misliti na strel. Tako je bilo v sedemletni vojni in ne mnogo boljše še v znanih bitkah pri Jeni in Auerstadtu, pri Lipskem in pri Belle Alliance. In vendar so izvrstno izvežban1 vojaki Friderika Velikega dosegli najmanj dva strela na minuto Da pri tem niso mogli skrbno meriti, je bilo brez pomena! Nasprotniki so si stali nasproti tako tesno drug ob drugem, da je bilo le težko streljati mimo tako gostega, živega zidu Važno je bilo le., kdo je hitreje streljal. Proti Napoleonovim vojakom borečim se v razkropljenih skupinah pa so bili ti strelci seveda brez moči. Porazi pri Jeni in Auerstadtu se deloma tolmačijo tudi kot poledica tega dejstva. Pokalno živo srebro Tudi francoska vojska je bila zelo "labo oborožena. Celo zelo dober kresalnik je vzdržal le okoli 50 strelov in ie moral biti na to po zelo težavnem postopku izmenjan, Kresalnike je bilo mogoče nabiti šele po 13 prijemih. Pri tem so raztresli toliko smodnika, da je bila vžigalna količina pri vsakem strelu drugačna, posebna preiskava, ki je bila leta 1817 v francoski armad!, je ugotovila, da je pri teh okolnostih odpovedal vsak sedmi streL Leto kasneje je iznašel Joseph Egg »strel no kapico«. Anglež Howard je odkril v pokalnem živem srebru snov, ki se pri udarcu ali sunku vžge in da dolg plamen. Poskušali so že potisniti v vžigalni kanal pušk. ki so se polnile od spredaj svalke ali klobasice pokalnega živega srebra in jih s petelinovim udarcem prižgati. Egg pa je iznašel v strelni kapici v »piston« lahko usta vi ji vi kos, iz katerega je nato plamen šinil v naboj. Skrivnost polnjenja od zadaj Med tem ko so že dolgo časa kroglo spajali spredaj s patrono, da je ni bilo treba posebej potisniti v cev, se je Dreyse domislil, da bi tudi strelno kapico spojil s patrono. Izdelal je puško, ki se je odpirala od zadaj in je patrono porinil v cev ter jo zopet z vrtljivim in premakljivim lesenim valjem zaprl. Na to je napel pero. ki je pri sprožitvi udarilo z vžigalno iglo na pokalno živo srebro v notranjosti patrone in naboj je eksplodiral Tej puški so se v začetku zelo smejali, vendar so Prusi zmagali z njo v bitkah leta 1844. in 1866. Le šest prijemov je bilo še potrebnih, da je bila pripravljena za streL P. G. Wodehouse: 0DIETNI SAM Humorlstjčen roma* »Skušajva razbistriti vso stvar,« je rekel, ko je nekoliko pomislil. »Če količkaj prav razumem, stanuje gospod Braddock menda tu?« »Da, stanuje. A hiša je last gospoda Wrenna.< »Toda gospod Braddock ima ključe, da hodi v hišo in iz nje?« »Seveda. Z ozirom na to, da tukaj stanuje.« »Aha!« »Kaj hočete reči s tem ,aha'?« Reči hočem, da vrag vendarle ni tako nemaren z menoj, kot sem mislil. Pravkar sem se še bal, da sem zašel v dom neznanega človeka. A zdaj je vse vredu. Dajte, da vam povem: prejle sem srečal gospoda Braddocka, in ta me je povabil, naj prenočim pri njem.« »O!« je porogljivo odvrnila Klara. »Povabil vas je! O!... Zares vas je povabil?« Sam jo je tesnobno pogledal. Njeno vedenje mu je začenjalo smrdeti. »Torej ne verjamete, kar vam pravim?« »Ne. Ne verjamem vam.« »Tak slišite ...« »Kje pa je gospod Braddock, če vas je on pri- vedel semkaj?« »Odšel je spet,« je odgovoril Sam, ki se ga je loteval občutek, kakor bi stal na trnju. »To je bilo 18 I vse kar je res, zelo nepremišljeno. Komaj me je bil ! spustil v to preklicano ve^o, je zaloputnil vrata in odšel po svojih opravkih.« »Ali je mogoče ?...« j »Tak poslušajte me, prosim, drago, ljubo dekletce...« »Nikar toliko ne čenčajte!« mu je Klara strogo segla v besedo. »Res čudno, da ženska ne more začopatiti zlikovca, ne da bi hotel ljubimkati z njo.« »Po krivem me obtožujete!« je vzkliknil Sam. »Docela po krivem. Kaj sem hotel reči...« »Vsake besede je škoda!« »Ali, to je nesmiselno,« je zastokal ubogi Sam. »Za Boga, pomislite vendar nekoliko! Ce bi to, kar sem vam rekel, ne bilo res, kako bi mogel potem sploh vedeti, da je gospod Braddock na svetu?« »Najbrže ste izvohunili kje v soseščini. Sicer pa: ko bi bili gentleman in bi v resnici poznali gospoda Braddocka, ne bi hodili ponoči takole napravljeni okrog. Človek bi dejal, da ste berač, ako ne še kaj hujšega...« »Res je, da sem se pripeljal s tovornim parnikom. Pa nikar tako lahkomiselno ne sodite po vnanjem videzu. Mislim, da so vas tega že v šoli učili.« »Ne brigajte se za to, česa so me učili in česa me niso.« »Po krivem me obsojate, drago dekle. Milijonar sem ... Ali bolje, moj stric ...« »Moj stric je perzijski šah.« »In ko me je pred dobrimi štirinajstimi dnevi poslal na Angleško, si je vtepel v glavo, da me vkrca na .Mauretanio*. A ta načrt je pomenil, da naj se vozim v najtesnejšem osebnem stiku z nekim lordom Tilburyjem, kar mi ni bilo prav nič po duši. Zato sem se hlinil, kakor da mislim potovati s pre-komornikom, v resnici pa sem odrinil s tovorno ladjo.« Sam je pomolčal. Begala ga je misel, da se ji mora zdeti njegova zgodba v tej obliki otročja. Hitro je v duhu pregledal bistvene točke svoje pri-povesti... Da ... Kar preotročja je bila. 2e na oko je bilo videti, da se tudi gospodična, ki je stala pred njim, docela pridružuje njegovemu mnenju. Nejeverno je zavihala nos, nato pa nekajkrat puhnila skozenj. »Niti besedice vam ne verjamem,« je rekla nazadnje. »Ze sam sem slutil, da je tako,« je Sam potrto odvrnil. »Naj bo moja studenčnica še tako čista, vendar je prekisla, da bi jo hoteli piti. Vsekako bi morali najprej poznati tega pusteža, lorda Tilbu-ryja. Ko bi bili deležni te dvomljive sreče, bi takoj razumeli, da sem ubral edino pametno pot. Ker pa to ni mogoče, si skušajva ogledati zadevo z drugega vidika. Kolikor vidim, vas najbolj vznemirja moja obleka, in zato mi dovolite pošten in odkritosrčen predlog. Dobro si ga vtisnite v spomin: naklonite mi svoje žensko zaupanje in pustite me, da prespim ostanek noči na tejle zofi; ne samo, da si zaslužite mojo večno hvaležnost, ampak prisežem vam, da se čez dan ali dva znova oglasim v tej hiši in vam pokažem svojo skromno osebo v najkrasnejši izpre- najalni obleki, ki si jo morete zamisliti! Ali staviva ?« »Na Prav nič me ni volja.« »Dobro premislite! Ko me boste prvič videli v novi obleki, boste brez težave opazili, da se mi ne prilega tako, kakor bi se morala. Zdelo se vam bo, da s suknjičem nekaj ni v redu. In prav boste imeli. A zakaj? Zato, ker bo v desnem žepu tičala lepa škatla, polna najfinejše čokolade in namenjena dobrosrčni deklici, ki jo oba poznava. Nu, dajte že! Za teh nekaj ur, ki še ostr lejo od nocojšnje noči, za zadovoljim z zofo v sprejemnici. To pač ni prevelika zahteva.« Klara je neusmiljeno odkimala. »Te nevarnosti se ne upam vzeti nase,« je rekla po kratkem molku. »Prav za prav bi vas morala vreči na cesto, v očetovski objem kakega redarja.« »Da bi vas še ta videl z navijaIkami v laseh,« jo je Sam opomnil. »Le kaj so vam moje ovijalke na poti?« je Klara ošabno vprsisala.« »Oh, prav nič ne,« je hitro odvrnil Sam. »Celo občudujem jih. To je bila samo slučajna misel.« »Škoda le, da ne ravnam tako, kakor mi veleva dolžnost,« je dekle nadaljevalo, »zato, ker imam predobro srce in mi je žal, da bi spravila mladega človeka v nesrečo.« »Visoko čislam vašo prijaznost,« je Sam odvrnil. »Oh, zakaj niso bili nocoj v Londonu vsi ljudje tako dobri z menoj kakor vi!« INSERIRAJTE v JUTRU" Urejuje: Davorin' Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič Vsi v Ljubljani