primorski dnevnik
je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
5>
Ch
O
o
3
S
d
72
O - M C 72
r—i ::t.
r «
5 ?
S t
72 X*
C
n
'r-i
m
c-
2-
I
•r-;
h:
Z
H
O
559
ije)
O
0‘-
23

>> ;: O k
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 220 (12.852)
V sredo ga bo vlada orisala pristojnima komisijama parlamenta
Finančni zakon 1988 nov hud
Trst, petek, 18. septembra 198
04
Ki
g
O
8
ZDA in SZ u na poti razorožitve
udarec za davčne zavezance?
Uvedli naj bi nov premoženjski davek in krepko oklestili javne izdatke
RIM — V sredo bo skupno zasedanje proračunskih ko-nisij poslanske zbornice in senata, na katerem bosta ministra Colombo (proračun) in Amato (zaklad) orisala glavne smernice državnega finančnega zakona za leto 1988. Dogodek je v nasprotju z dosedanjo prakso, na kar so komunisti in neodvisna levica izrecno opozorili predsednika obeh vej Parlamenta in zahtevali, da vlada še pred razpravo o proračunu predloži linančno-programsko listino, kot je to storila lani. Listina je po njihovem toliko bolj nujna vpričo novih in pomenljivih sprememb, ki so nastale v zadnjem času na gospodarskem, monetarnem in kreditnem področju. Zakaj vlada tega noče? »S programskim dokumentom bi ministrski svet moral pojasniti, po kakšnem ključu namerava sestaviti proračun« — pravi član pristojne zbornične komisije Garavini — »temu pa se hoče izogniti pod pretvezo časovne stiske in v zakon nagloma vključiti omejevalne ukrepe, ki so povsem nesprejemljivi in še manj opravičljivi, če ne sodijo v strateški okvir zdrave gospodarske politike.«
Vsebina finančnega zakona ni uradno znana, neuradno Pa se marsikaj ve. Goria trdi, da nima vlada v načrtu nobenega novega udarca, a govorice gredo v nasprotno smer. Uvedli naj bi nov občinski davek na hiše, ki mu že pravijo »minipremoženjski davek« in naj bi nadomestil INVIM (davek na povečano vrednost nepremičnin) ter ILOR (krajevni davek na dohodke). Povišali naj bi količnik davka na dodatno vrednost (IVA), in to z 18 na 20 odstotkov, s čimer bi pridobili 4.000 milijard lir, kar je veliko, a malo v primerjavi z državnim primanjkljajem 20.000 milijard lir. Dalje naj W uvedli dodatno takso na dizel in davek v breme onesnaževalcev okolja, predvsem pa naj bi močno zmanjšali javne
izdatke, morda za celih 7.000 milijard lir. Kako? S tiketom na laboratorijske analize v zasebnih zdravstvenih domovih ali pa z zvišanjem tiketa na zdravila, ki nanese danes kakšnih 200 milijard lir: s tem bi zmanjšali za četrtino izkoriščanje farmacevtskih in diagnostičnih storitev. Najbolj zaskrbljujoča pa je zamisel, po kateri naj bi država privarčevala okrog 2.500 milijard lir z odgoditvijo obnovitve delovnih pogodb za javne uslužbence, ki bodo zapadle 30. junija 1988... Sindikati se bodo temu seveda odločno uprli, tudi sicer pa že itak zahtevajo ublažitev davčnega vijaka in pregon davčnih utaj.
Največ prahu je dvignil vsekakor glas o uvedbi novega premoženjskega davka, proti čemur so vzrojili še zlasti hišni lastniki — nekateri so celo zagrozili, da davka ne bodo plačali. Vlada se je znašla torej sredi pravega križnega ognja. Tembolj, ker pritiskajo nanjo še veleindustrijci. Predsednik Confindustrie Lucchini je včeraj (morda malce ustrahovalno) posvaril pred novo gospodarsko recesijo v mednarodnem in torej tudi italijanskem merilu, zaradi česar bi morala vlada pomagati domačim podjetjem do večje konkurenčnosti z izdatnejšo finančno pomočjo. Skratka, vlada mora s primernimi naložbami pospešiti izvoz in znan-stveno-tehnološke raziskave ter gradnjo infrastruktur, z druge strani pa uresničiti enkrat za vselej »politiko osebnih dohodkov« ter krepko zmanjšati javne izdatke. Lucchini pa je tudi zavrnil sindikalna pogajanja v tovarnah, kar pomeni, da bi rad nadel delavcem in sindikalistom nagobčnik, a nazadnje kritižiral vlado, češ da niha sem in tja, da bi le ustregla vsem...
D. G.
NA 2. STRANI
Pred dogovorom o verouku?
RIM — Vse kaže, da bo prišlo do obnovitve pogajanj z italijansko škofovsko konferenco v zvezi z veroukom. To stališče je prišlo do izraza na včerajšnjem zasedanju poslanske komisije za kulturo, ki je v bistvu osvojila predlog ministra Gallonija. Slednji je namreč predlagal, da bi po eno-iotnem eksperimentiranju vlada ponovno navezala stike z italijanskimi škofi, da preveri dejansko stanje. Med Predlogi, ki so jih vključili v osnutek dokumenta, o katerem pa bodo razpravljali šele na prihodnji seji, je tudi določilo o vsakoletni možnosti izbire, o določitvi urnika verouka tako, da bi bile upoštevane potrebe tistih, ki prisostvujejo pouku verouka kot tudi onih, ki mu ne prisostvujejo. Ta urnik bi moral še zlasti upoštevati kočljivo Problematiko otroških vrtcev. V osnutku dokumenta je tudi poudarjeno, da imajo predlagane spremembe namen, da omogočijo sodelovanje med laično in krščansko družbo, tudi na ravni »enakosti, svobode in dostojanstva vseh državljanov«.
Na osnovi tega predloga so sejo odložili, minister Galloni pa je poudaril, da obstaja v večini okvirno soglasje o tem dokumentu. Pač pa se s tem stališčem ne strinjajo demoproletarci in zeleni, ki so že napovedali ostro opozicijo.
Končano zasedanje vsedržavnega sveta stranke relativne večine
De Mita ostane tajnik KD do kongresa Notranje struje se nevarno krepijo
Tajnik KD De Mita
SANDOR TENCE
RIM — Ciriaco De Mita bo do strankinega kongresa ostal tajnik Krščanske demokracije. Notranje struje, ki jih je hotel sekretar, če že ne ukiniti, vsaj politično ošibiti, pa nevarno dvigujejo glavo ter se pripravljajo na ostro in polemično predkongresno bitko. Toliko pričakovano zasedanje državnega sveta KD se je torej končalo brez večjih zasukov in pretresov: De Mita ostaja trdno na krmilu stranke, njegova politična linija pa je še dalje močno v precepu med novim in starim ter med preteklostjo in bodočnostjo.
Tajnik je na tem zasedanju dosegel glavni cilj, ki si ga je zastavil takoj po junijskih volitvah, to se pravi preveriti, ali ima za sabo še tisto zelo široko večino, ki ga je na zadnjem kongresu že drugič zaporedoma izvolila za sekretarja. Ta večina, kljub notranji raznolikosti, do sedaj ne kaže še vidnih znakov popuščanja, čeprav jo je prav na tej seji državnega sveta uradno zapustil Andreotti, ki je bil do včeraj glavni tajnikov zaveznik. De Mita je »izgubil« Andreottija, na svoji poti pa je »srečal« močno dorotejsko strujo Gave in Scottija, ki sta mu do kongresa obljubila podporo, kar je javno storila tudi levica, ki ga je v prejšnjih mesecih nekajkrat močno kritizirala. V opoziciji so tako ostali Andreotti, Piccoli in Donat Cattin, ki vsaj sodeč po izidu včerajšnjega glasovanja lahko sedaj računajo le na podporo četrtine demokristjanskega članstva.
De Mita je v svoji včerajšnji repliki potrdil osnovna politična stališča iz uvodnega poročila, v tonih, ki so tudi tokrat izzveneli precej umirjeno. Izrazil je upanje, da se bodo politični odnosi z zavezniki (posebno s PSI) v bližnji bodočnosti res konkretno izboljšali ter da bo Goria lahko v kratkem računal na podporo politične in ne samo programske koalicije glede političnih in idejnih perspektiv KD v družbi. Izognil pa se je vsakršni polemiki o odnosih znotraj stranke ter o njenem vodenju, pri čemer je samo napovedal, da bo državni svet v kratkem obravnaval to problematiko. Tudi do vprašanja odnosov s komunisti je bil De Mita precej površen in ni odgovoril na kritike nekaterih vidnih predstavnikov notranje levice, ki so mu očitali, da je krat-komalo likvidiral komunistično vprašanje. Nihče ne podcenjuje vloge KP1 v naši družbi, je dejal sekretar KD, temeljito razmišljanje o volilnem neuspehu partije pa se mora razviti predvsem v partiji sami.
Široka večina članov državnega sveta je v sklepnem glasovanju podprla tajnikovo uvodno poročilo, nihče ni glasoval proti, oporečniki pa so se vzdržali ter predložili ločene resolucije, ki pa niso prodrle. Okrog De Mite se je tudi tokrat enotno strnila posebno tako imenovana generacija štiridesetletnikov, ki ji je tajnik v bistvu zaupal vodenje KD na periferiji. Ta generacija, ki vodi stranko tudi v naši deželi (Biasutti, tajnik Longo, Richetti, minister Santuz itd.), je mimo notranjih struj trenutno najzvestejši zaveznik sekretarja.
Komunisti in republikanci obrazložili stališče do novembrskih referendumov
RIM — Republikanska stranka je včeraj uradno zavzela stališče o referendumih, ki bodo 8. novembra. Republikanci bodo glasovali »ne« na referendumih o jedrskih elektrarnah in o civilni odgovornosti sodnikov, medtem ko bodo glasovali za odpravo parlamentarne preiskovalne komisije. To je včeraj povedal strankin tajnik Giorgio La Malfa v prvem nastopu po izvolitvi za tajnika. Stališče republikanske stranke ne preseneča, saj je PRI od vsega začetka napovedala svoje zadržanje in pri tem zadržanju tudi vztraja. Tudi utemeljitve tega stališča so znane. Kar zadeva jedrsko ener-9ijo, so republikanci ponovili mnenje, da gre le za tri obrobna vprašanja in da bo morala vlada, ne glede na izid referenduma, v kratkem predložiti osnutek novega vsedržavnega energetskega načrta. Kar zadeva vprašanje sodstva, so se republikanci že pred časom izrekli za odobritev novega zakona, ki bi predvideval primernejši disciplinski Postopek in bi zaščitil ustavno načelo avtonomije in neodvisnosti sodstva, pri čemer naj bi dosledno izključili možnost, da bi sodnik za svoje napake (razen če ne gre za namerno napako) tudi materialno plačeval. Pač pa so republikanci za odpravo preiskovalne komisije in torej za reden sodni postopek tudi proti ministrom, ki bi se morali tako zagovarjati pred navadnim sodstvom.
O stališču komunistične partije do referendumov, oziroma predvsem do referenduma o civilni odgovornosti sodnikov (za ostale štiri referendume so komunisti že pred časom napovedali, da bodo glasovali »da«) je bil včeraj govor na tiskovni konferenci predsednikov obeh parlamentarnih skupin KPI Pecchiolija in Zangherija, člana tajništva Torto-relle ter bivših sodnikov Luciana Violanteja in Ferdinanda Imposimata. Komunistična partija je sklenila, da bo glasovala »da« tudi na tem referendumu, čeprav se je pred časom izrekla drugače. Ustavno sodišče je namreč 11. februarja letos z razsodbo izključilo možnost, da bi istovetili sodnike z drugimi javnimi uslužbenci. To pomeni, da ni več nevarnosti, da bi politična oblast lahko izvajala nadzorstvo nad sodstvom. Predlog za referendum, kot je bil prvotno zastavljen, je predstavljal prav to nevarnost. Po mnenju KPI se je, nasprotno, stanje tako spremenilo, da je moč trditi, da je odprava določil o civilni odgovornosti sodnikov pogoj za spremembo teh določil v parlamentu in torej za odobritev novega zakona. Odločitev, da KPI glasuje za odpravo določil, ki omejujejo civilno odgovornost sodnikov, je torej, kot je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci, edini pravilen pristop k stališču o »pravični pravici« za vse državljane in o neodvisnosti sodnikov.
Železniški promet v zagati zaradi stavke strojevodij
RIM — Včeraj popoldne ob štirih se je končala enodnevna stavka strojevodij državne železniške uprave, ki so se organizirali v samostojen »koordinacijski odbor« in torej obšli tako avtonomni sindikat FISAFS-CISAL kot stanovske organizacije železničarjev pri CGIL, CISL in UIL. Protest je tako rekoč ohromil tovorni in potniški promet: strojevodje trdijo, da je znašala udeležba pri stavki 90 do 99 odstotkov, železniška uprava pa navaja število okrog 75 odstotkov. Mnogo strojevodij je zamenjalo vojaško osebje, sicer pa so uvedli tudi nadomestne avtobusne zveze.
Stavkajoči so na ta način izrazili, kot znano, svoje nasprotovanje novi delovni pogodbi, ki so jo podpisali predstavniki zveznih in avtonomnega sindikata z upravo državnih železnic. Sindikalisti so stavko sprva ostro kriti-.
zirali, potem pa so se postavili na popustljivejše stališče, češ, strojevodje imajo v resnici prav, le način protesta ni pravi. V ponedeljek se bodo predstavniki vseh štirih sindikatov sestali z delegacijo »koordinacijskega odbora« strojevodij, da bi se domenili za skupno strategijo oziroma za to, da izborijo od železniške uprave nadaljnje izboljšave za eno in isto pogajalno mizo, kakor je to pravzaprav že predlagal sam predsednik državnih železnic Ligato. Ko pa bi se ponedeljkovo srečanje izjalovilo, bodo strojevodje znova prekrižali roke 2. oktobra. Sindikat FILT-CGIL zadeve ne dramatizira: »Strojevodje so pokazali mišice pa konec. Med sindikati in njimi ni takšnega razdora, da se ne bi dal poravnati po mirni poti.« Tega si želijo v prvi vrsti koristniki železniške službe.
Zaključili so se tridnevni pogovori Shultz - Ševardnadze
Reagan in Gorbačov bosta že letos podpisala razorožitveni sporazum
WASHINGTON — Sovjetska zveza in ZDA se s hitrimi koraki bližajo sklepu zgodovinskega razorožitvenega sporazuma, ki ga bosta Reagan in Gorbačov zelo verjetno podpisala že letos. Kot znano, je 72 zahodnonemških raket z ameriškimi konicami pershing 1-A predstavljalo še zadnjo oviro, sklep bonske vlade, da raket ne bo posodobila, pa je dokončno zgladil pot sporazumu.
Zadnji kamenček h kompleksnemu mozaiku, ki bo Evropo rešil raket kratkega in srednjega dometa, sta delegaciji supersil pristavili med včeraj zaključenim tridnevnim obiskom sovjetskega zunanjega ministra Eduarda Ševardnad-zeja. Ameriško-sovjetska pogajanja se bodo sedaj preselila v Ženevo, kjer bodo izpilili še zadnje detajle.
Ob koncu pogovorov nista ne Ševardnadze in niti ameriški državni tajnik Shultz dala nobene izjave, oba pa sta bila videti očitno zadovoljna. Zelo verjetno ne bodo izdali nobenega uradnega sporočila, saj se bosta voditelja obeh diplomacij sestala še v četrtek ob/obu vsakoletnega zasedanja Generalne skupščine OZN. Ševardnadze je sicer priznal, da so bili pogovori bolj ustvarjalni kot v preteklosti, pristavil pa je, da pa še vedno obstajajo določena razhajanja.
Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Boris Pijadi-šev je potrdil domnevo, da v Kremlju ocenjujejo možnost
razorožitvenega sporazuma kot vedno bolj konkretno. Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da sta se delegaciji pogovarjali tudi o drugih pomembnih vprašanjih, kot so prepoved jedrskih poskusov, prepoved uporabe kemičnega orožja in številna žarišča napetosti (Centralna Amerika in Afganistan, npr.), kjer sta velesili neposredno soudeleženi.
Sovjetski- partijski voditelj Gorbačov je tudi ob tej priložnosti pokazal svojo izredno taktično spretnost, saj je v Izvestjih in v Pravdi objavil zadnjo zamisel, ki jo je imenoval »univerzalni sistem za mir in mednarodno varnost«. Sistem je po njegovem rezultat nove mentalitete v zunanji politiki, ki jo je doprinesla perestrojka. Gorbačov je zapisal, da je najbolj kočljivo vprašanje, kako vzpostaviti mehanizem preprečevanja jedrskega spopada. To nalogo bi morala po mnenju Gorbačova prevzeti OZN, odprava evroraket pa bi bil le prvi korak k univerzalni varnosti, v kateri bi postal ameriški načrt o vesoljski obrambi (tako imenovana vojna zvezd) povsem brezsmiseln. Sovjetski voditelj je v članku obravnaval tudi vprašanje »ekonomske varnosti«, saj pravi, da svet, v katerem dolgovi dušijo toliko držav, ne more biti varen. Sami si zato lahko predstavljamo, kako bodo na zadnjo potezo Gorbačova reagirali državniki najbolj zadolženih držav...
Iran vneto obljublja
f	• \S •	V/' v	•
skorajšnje maščevanje
Velika škoda za vso jugoslovansko družbo
BEOGRAD, VELIKA KLADUŠA -Voditelji Agrokomerca v Veliki Kla-duši so državi prizadejali veliko devizno škodo. Po nepopolnih podatkih zvezne devizne inšpekcije so družbo oškodovali za približno 6 milijonov dolarjev. To je povedal zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič na včerajšnji izredni seji odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za kreditno-monetarni sistem. Agro-komerc na sodišču ni bil registriran za zunanjetrgovinske posle, vendar jih je vseeno opravljal in to seveda z izgubo. »Recept« za takšne posle je povsem preprost: poceni prodajati lastno blago in drago kupovati uvoženo.
SDK v Veliki Kladuši je doslej prejel 4.919 Agrokomerčevih nekritih menic, ki so jih v vmesnem času na temeljnem sodišču v istem mestu protestirali. Njihova skupna vrednost je dosegla 282 milijard dinarjev. To pa še ni končna številka, saj menice še
naprej prihajajo iz vseh krajev države.
Gospodarska zbornica BiH je v analizi Agrokomerca, ki so jo pripravili za zadnje zasedanje svojega predsedstva, trdila, da so v tem kolektivu začeli z lažnimi menicami poslovati že leta 1985.
Na izrednem zasedanju občinske konference ZSM je prevladalo prepričanje, da napredovanje, ki ga je zadnje čase beležila Velika Kladuša, ni rezultat dobrega dela Fikreta Abdiča in njegovih ljudi, temveč je sad truda in odrekanja velikega števila delavcev in občanov Kladuše, ki so bili predmet tehnobirokratske manipulacije neverjetnih razsežnosti. Mladi iz Velike Kladuše menijo, da so Fikret Abdič, Makija Pozderac in drugi protagonisti menične afere izvršili napad na mlado generacijo in pravzaprav za daljše obdobje blokirali njihove perspektive. Zahtevali so hitrejšo in bolj odločno diferenciacijo in druge idej-no-politične in zakonske ukrepe proti povzročiteljem tega škandala, (dd)
Nepovabljen in nezaželen gost iz Sovjetske zveze
Med zračnimi manevri letalskih sil NATO pakta na Norveškem se je področju preveč približalo sovjetsko letalo badger C, britanski sea harrier pa je letalo zato »pospremil« stran	(Telefoto AP)
RIM — Plovba italijanske eskadre se nadaljuje brez težav, tako da bodo tri fregate in pomožna ladja Vesuvio že jutri zjutraj prispele v Port Said, ob vhodu v Sueški prekop. Ladijski konvoj se bo v Port Saidu ustavil le potreben čas, dvodnevni postanek pa je predviden za sredo v Džibutiju, ko bodo ladje preplule že 2.330 milj.
Položaj v Zalivu je še vedno zelo napet in nič ne kaže, da bi se lahko v kratkem spremenil. Iraški lovci so v zadnjih 12 urah napadli že dva supertankerja, ki sta prevažala iransko nafto, bombardirali pa so tudi dve tovarni municije, petrolejske vrelce v zahodnem delu Irana in naftni'terminal' na otoku Karg, pljuča iranskega izvoza nafte. Iran na drugi strani poziva iraško civilno prebivalstvo, da se umakne na varno, saj napoveduje skorajšnja bombardiranja iraških vojaških in industrijskih objektov. Radio Teheran je sporočil, da so se včeraj kasno popoldne pričeli komaj dan prej napovedani iranski pomorski in kopenski manevri v Omanskem zalivu.
Pozornost pa je kljub temu zaenkrat osredotočena na New _York, kjer bo spregovoril iranski predsednik Ali Ha-manei. Izvedenci napovedujejo, da bo Hamanei izrazil pripravljenost Irana na pogajanja, ki bi omogočila konec sedemletne vojne.
Na sliki (telefoto AP): italijanski mornarji na krovu fregate Grecale
21. SEPTEMBER 87
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
Naložba vezana na evropsko denarno enoto
V	Sloveniji strah pred brezposelnostjo
LJUBLJANA — Dosledna uporaba zakona o sanaciji in prenehanju dela v podjetjih, ki do 30. septembra 1987 ne bodo uspela pokriti poslovnih izgub iz lanskega leta, bi v Sloveniji odvzela službo več kot deset tisoč delavcem. To pa ni zanemarljivo število niti za najbolj razvito jugoslovansko republiko, v kateri brezposelnih skorajda ni.
Več kot tristo slovenskih podjetij ima v prvem letošnjem polletju za več kot 122 milijard dinarjev izgub. Med izgubaši so tudi velikani, kot sta ljubljanski »Litostroj« in mariborski »TAM«.
V	tovarnah, ki jim grozi, da bodo morale odpuščati delavce, so zaskrbljeni in vznemirjeni — pa vendar upajo, da bodo uspeli strogost zakona nekako ublažiti. Vendar, kot je izjavil tajnik slovenskih sindikatov France Hribar, pri tem ne morejo pričakovati podpore sindikata. Ta vztraja na doslednem spoštovanju zakona in na spreminjanju gospodarske strukture v Sloveniji in prilagajanju trgu.
Prav tržna naravnanost proizvodnje lahko po Hribarjevih besedah edina ubrani tiste, ki sedaj poslujejo z izgubo, pred stečajem, delavcem pa zagotovi materialno in socialno varnost.
Slovenski sindikati so že predlagali spremembe ustrezne delovne zakonodaje, ki naj omogoči bolj produktivno zaposlovanje delavcev in po potrebi tudi njihovo pravočasno prekvalificiranje — za to in pa zaradi socialne varnosti delavcev pa bo potrebno v republiki solidarno združiti potrebni denar. Potrebno je tudi ugotoviti, katerih delavcev iz zdravstvenih, socialnih in drugih objektivnih razlogov ne bi bilo humano ali družbeno koristno prekvalificirati. Tem delavcem bi naj omogočili predčasno upokojitev.
Goria in Andreotti ponovno na poti
DUBLIN — Italijanski ministrski predsednik Goria in zunanji minister Andreotti sta se včeraj v Bruslju in Dublinu pogovarjala o položaju v Zalivu spričo rezultatov zadnjega mirovnega potovanja generalnega tajnika OZN De Cuel-larja; v Bruslju sta se sestala z belgijskim premierom Maertensom, v Dublinu pa z irskim Hugheyem.
Danes bosta Goria in Andreotti v Londonu, kjer ju bosta pričakala Margaret Thatcher in šef britanske diplomacije Geoffrey Howe.
CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Currency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU na dan izplačila.
VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI SLEDEČIH BANČNIH ZAVODIH: BANCA DTTALIA, IS-TITUTO BANCARIO S. PAOLO Dl TORINO, MON-TE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, BANCO Dl NAPOLI, BANCO Dl SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALIANA, BANCO Dl ROMA, CREDITO ITALIANO, BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA, BANCO Dl SANTO SPIRITO, BANCA POPOLARE Dl NOVA-RA, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO, ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLA-Rl ITALIANE, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CAS-SE Dl RISPARMIO ITALIANE, CITIBANK.
V podpis po ceni v lirah na osnovi menjave lira/ECU dne 17. septembra.
CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo vnovčljivost v primeru potrebe.
Ponudba velja od 21. do 24. septembra
Emisijska cena v ECU
Obrestna
mera
Rok
100%	8,75%	4 leta
CTE
EVROPSKA NALOŽBA
Deželni odbor predstavil stanje
diplomiranih v deželi
F-JK
TRST — Včeraj sta na tiskovni konferenci v sejni dvorani deželnega odbora v Trstu prof. Nemo Gonano, deželni odbornik za načrtovanje in pro-fačun, in prof. Fabio Neri z Ekonomske fakultete predstavila in obrazložila podatke za leto 1987 o zaposlitvenem stanju diplomiranih s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini. Letošnja raziskava, peta po Vrsti, se je nanašala na diplomirance v akademskem letu 1983/84 in jo je pripravil Odbor za razvoj in uporabo ekonomskih ved.
Raziskave o zaposlitvenem stanju diplomiranih so vzbujale vedno mnogo pozornosti, predvsem v šolskem in akademskem svetu. Zato je tudi v načrtu razširitev raziskave na diplomirance višjih srednjih šol. Za letošnjo raziskavo so intervjuvali 80 odstotkov diplomirancev, ki so doktorirali v letu 1983/84 na univerzah v Trstu, Vidmu, Ca' Foscari, I.U.A.V., Padovi, Veroni in Trentu, in sicer dve leti po doktoratu. Zaposlenih je bilo 87 odstotkov, 9 odstotkov pa brezposelnih (razlika se na-naša na diplomirance, ki so bili v vojaški službi, in na tiste, ki sploh ne iščejo zaposlitve). Od teh ima 49 odstotkov stalno službo za nedoločen čas; 31 odstotkov ima službo za določen čas; 7 odstotkov pa ima neredno ■ zaposlitev. 25 odstotkov diplomirancev je imelo že službo v času raziskave. Več kot 20 odstotkov intervjuvanih Pa ni bilo zadovoljnih z lastno službo in le 80 odstotkov intervjuvanih opravlja službo, za katero so jih pripravili na univerzi.
Kar se pa tiče možnosti zaposlitve, bnajo največ prednosti diplomiranci iz informatike, inženirstva, ekonomije, arhitekture in farmacevtike. Najmanj možnosti pa imajo diplomiranci iz medicine in kirurgije (samo 40 odstotkov je zaposlenih), prava, biologije in iz jezikov. Mnogo je tudi diplomirancev v naši deželi, ki so našli zaposlitev drugod (kar 15 odstotkov). Najboljše pogoje za zaposlitev imajo Videmčani, nekoliko slabše se godi Tržačanom in diplomirancem iz Pordenona. Za Goričane pa je situacija najslabša, saj se je celo 40 odstotkov zaposlilo v ostalih Pokrajinah.
Od vseh zaposlenih je 0,5 odstotka v Primarnem sektorju (t.j. kmetijstvu in gozdarstvu), 12 odstotkov v sekundarnem (to se pravi industriji) in 87,5 v ferciarju. Važno vlogo imajo javne službe, ki zaposlujejo 55 odstotkov vseh diplomirancev. Mnogo je tudi Ustih, ki so se zaposlili v Trstu, predvsem na Deželi.
Diskriminacij med moškimi in ženskami ne obstaja več, saj je ženska večkrat privilegirana nasproti moškemu, ki mora šele opraviti vojaško službo. Vendar ostane dejstvo, da se vpiše na univerzo več moških kot žensk.
Zanimiv je tudi podatek, da komaj 10 odstotkov študentov, ki se vpišejo na univerzo, konča pravočasno študij. 25 odstotkov doktorira eno leto pozneje. četrtina pa štiri ali več let kasneje.
Položaj ljudi z visoko izobrazbo se je torej izboljšal, čeprav imajo vedno večje težave zdravniki, profesorji jezikov in biologi. Zmeraj bolj pa se uveljavlja terciarni sektor.
Na osnovi poročil institutov ISIG in ISDEE
Deželna svetovalska komisija na včerajšnji seji razpravljala o ukrepih za obmejna področja
Dan slovenskega gospodarstva včeraj na sejmu v Bocnu
Sežanskim KS iz samoprispevka 172,1
milijona dinarjev
TRST — Prispevati svoj avtonomen delček kot dežela Furlanija-Julijska krajina glede na usmeritev parlamentarnih zakonskih osnutkov o tako imenovanem ukrepu za obmejna področja: to je cilj, ki si ga je zadala deželna svetovalska komisija za komunitarne zadeve in za zunanje odnose, ki se je včeraj sestala pod predsedstvom komunističnega svetovalca Paola Pado-vana.
Člani komisije so včeraj poslušali poročili predstavnikov Instituta za mednarodno sociologijo iz Gorice (ISIG) ter Študijskega in dokumentacijskega instituta o komunitarni in Vzhodni Evropi (ISDEE) glede teksta, ki ga je pripravil ožji parlamentarni odbor v prejšnji zakonodajni dobi in katerega glavne smernice vsebujejo tudi zakonski osnutki, ki so jih pred kratkim predložili nekateri deželni parlamentarci.
Gre za vsekakor kompleksno vprašanje, kot je ugotovil predsednik Pa-dovan, ki ga je treba poglobiti v posameznih bistvenih aspektih, da bi delo komisije bilo čim bolj popolno.
Študijo instituta ISIG je predstavil dr. Delli Zotti, instituta ISDEE pa direktor dr. Favaretto.
Ob koncu se je razvila krajša razprava, v kateri so svetovalci Cavallo (Proletarska demokracija), Gambassini (Lista za Trst), Giuricin (Mešana skupina — II melone), Pagura (KD), Zan-fagnini (PSI) in sam predsdednik Pa-dovan (KPI) želeli krajša pojasnila. Razprava o tem vprašanju se bo vsekakor nadaljevala, saj ne gre pozabiti, da je tudi ta problem med tistimi, ki jih deželna večina namerava rešiti pred iztekom mandatne dobe; predčasen razpust parlamenta je seveda zavrl odobritev tega ukrepa, ki ga demokratične in napredne politične sile smatrajo kot neobhodno potrebnega za nadaljnji razvoj naše dežele.
Prijateljski obisk iz Emilije-Romagne v Istri
PIRAN — Pod geslom »Jadran - čisto morje, mir in prijateljstvo med narodi« je opatijska turistična organizacija Kvarner-Ekspres skupaj s kulturno-rekreativnim turističnim centrom iz Ravenne, z istrskimi družbenopolitičnimi skupnostmi in nekaterimi italijanskimi društvi, oziroma organizacijami iz Ravenne, pripravila srečanje prebivalcev dežele Emilije-Romagne s prebivalci Istre.
Skupina kakih 200 italijanskih državljanov je že včeraj odpotovala na ta turistični in prijateljski obisk v Istro s potniško ladjo Osijek. Med gosti so tudi štirje italijanski poslanci in 16 županov občanov te dežele, prihaja tudi večja skupina biciklistov in 30-člansko kulturno umetniško društvo (folklorna skupina in metalci zastav). Z ladjo so popoldan prispeli v Pulj, kjer so položili tudi venec na spomenik padlim. Danes bodo pripravili prijateljsko biciklistično tekmo z biciklisti puljskega kluba Siporex, in odpotovali v Poreč. Jutri bodo obiskali še Piran in Portorož, kjer bodo poleg biciklističnega tekmovanja pripravili tudi kulturno-umetniški večer in srečanje s pripadniki italijanske narodnosti.
Štiridnevni obisk gostov iz dežele Emilije-Romagne v Istri ni le navaden turističen izlet, ampak priložnost za poglobljeno spoznavanje s prebivalci Istre in utrditev prijateljskih, sicer že tradicionalno dobrih stikov s to italijansko deželo.
B. Š.
BOČEN — Včeraj je bil na mednarodnem sejmu v Bocnu na Južnem Tirolskem dan slovenskega gospodarstva. Slovenija se v svojem prvem sejemskem nastopu predstavlja izključno s turistično ponudbo, ki je med obiskovalci vzbudila zelo veliko zanimanje.
Slovenski dan se je začel praktično že predvčerajšnjim s pogovori med delegacijama trgovinske zbornice bocenske pokrajine (predsednik Robert von Foreschi) in delegacijo Gospodarske zbornice Slovenije pod vodstvom podpredsednika dr. Rada Bohinca. V srečanju so ocenili realizacijo dogovorov z letošnjih obiskov predsednik GZS Marka Bulca in predsednika IS Dušana Šinigoja. Nastop na sejmu, ki naj bi ga izkoristili predvsem za testiranje konkretnejšega zanimanja tukajšnjega gospodarstva, je z nekaterimi spremljajočimi dogodki začetek realizacije poprejšnjih dogovorov. Popoldne pa se je slovensko gospodarsko odposlanstvo v Trentu srečalo s predsednikom tamkajšnje trgovinske zbornice dr. Marcom Detassisom in skupino gospodarstvenikov, ki že ali jih zanima kooperacijsko sodelovanje s Slovenijo.
Osrednji dogodek ob slovenskem dnevu je bilo srečanje z večjo skupino južnotirolskih gospodarstvenikov, še posebej s področja turizma, teme našega letošnjega nastopa v Bonu. Strukturo slovenskega gospodarstva in njegovo ponudbo je predstavil podpredsednik Rado Bohinc. V drugem delu posveta pa je namestnik zveznega sekretarja za industrijo in energetiko Čedomir Kovačevič pojasnjeval našo gospodarsko in predvsem zunanjetrgovinsko in devizno zakonodajo in tolmačil možnosti višjih oblik gospodarskega sodelovanja do vlaganja tujega kapitala v naše gospodarstvo.
Slovensko gospodarsko gostovanje v tej deželi se je zaključilo s popoldanskim sestankom s predsednikom deželne vlade Tridentinske-Gornje-ga Poadižja dr. Giannijem Bazzarel-lom.
SEŽANA — V sežanski občini polovico denarja, ki ga zberejo s tretjim samoprispevkom, namenijo za izboljšanje oskrbe z vodo, ostanek pa si razdelijo krajevne skupnosti za svoje investicijske potrebe. Letos so do septembra tako dobile nekaj več kot 172,1 milijona dinarjev, ki jih je 34 kas porabilo za uresničevanje svojih komunalnih in drugih načrtov.
Tako so v KS Divača 12,6 milijonov »občinskega« denarja obogatili še s krajevnim samoprispevkom in uredili pokopališče. Medtem ko so v Skopem pri Dutovljah obnovili šolo in kulturni dom, v Koprivi prostor za shajanje, javno razsvetljavo ter telefonsko napeljavo. V Hrpeljah so denar (več kot 11,5 milijona) porabili za obnovo zadružnega doma, za cesto med Tubljami in Slopami, uredili so avtobusne čakalnice in opremili krajevno knjižnico. V KS Kazlje je šlo največ denarja za krajevne poti, ki so do nakazila samoprispevka (12,3 milijona) pestile tudi prebivalce na območju Komna. Cestnih izboljšav so bili tam najbolj veseli vaščani Gabrovice, Tomačevice, Jablanca in Škrbine. Na drugem koncu občine, v KS Lokev, bodo samoprispevek porabili tudi za pokritje šole ali vrtca, ureditev pokopališča in avtobusne postaje, razširiti nameravajo tudi nekatere poljske poti ter s SIS-om za ceste kupiti snežno puhalo.
Sežana je dobila nekaj več kot 4 milijone dinarjev, s katerimi so plačali obnovo mrliške vežice, ureditev telefonske napeljave v Šmarjah, sodelovali so pri postavitvi spomenika in obnovi zadružnega doma v Merčah ter pri urejanju sežanskega sejmišča, nekaj denarja so dali tudi za razsvetljavo v Gradišču in Sedlovniku.
Štanjelci so večino svojega osemmi-lijonskega deleža porabili za telefon, ki so ga dobili tudi na območju Tomaja v vaseh Dutovlje, Grahovo in Filip-čje Brdo. V tej KS je bila delitev šestih milijonov dinarjev še težja, saj so urejali še vodovode, obnavljali kulturni dom in napeljevali razsvetljavo. Kot drugod je tudi tu precej podobnih nalog ostalo še do konca leta.
JANEZ ODAR
Moto gostilne »Sosič« v Strunjanu
Lepa beseda lepo mesto najde!
STRUNJAN — Lepa beseda lepo mesto najde, pravi že stari slovenski pregovor. In kako si takšne lepe besede velikokrat želijo turisti, ki prihajajo v razna letovišča in obmorske kraje v Istri (da govorimo le o tem območju), pa je ne dobijo in odhajajo domov nezadovoljni, čeprav je bilo vse ostalo na letovanju v redu in lepo - morje, kraj, hrana, zabava itd.
Izjeme vedno potrjujejo pravilo. Takšna izjema, v sicer stereotipni in brezosebni postrežbi in odnosu do gostov, je Danilo Primic, prav gotovo eden najmlajših gostinskih delavcev, ki že drugo leto vodi staro strunjansko gostilno »Sosič«.
Prihaja iz Ilirske Bistrice, gostinske obrti pa se je naučil v Opatiji, nato pa v svojem rojstnem kraju. To je že namreč tretja gostilna, v kateri dela kot privatnik.
Gostilna »Sosič« je Tržačanom že dobro znana. Stoji na začetku Strunjana ter ima lepo in senčnato teraso in - kar je še posebej važno - velik parkirni prostor, ki je, kot nalašč, za utrujenega turista, ki prihaja, ali odhaja na dolgo pot.
»Moji prijatelji in znanci so me svarili in mi pravili, da se mogoče ne bom znašel v novem okolju. Pa sem se takoj in to zelo dobro. Čeprav sem šele dobro leto tu v Strunjanu, imam že veliko prijateljev od Izole do Pirana, prijatelje pa imam tudi med številnimi Tržačani, ki so bili že vajeni hoditi v to gostilno, kot tudi med turisti, ki se tu ustavljajo, ali pa kar
za nekaj časa tudi ostanejo. Mislim, da je prav, da sem se jaz s svojo ženo prilagodil gostom in da jim skušam biti na voljo predvsem z lepo besedo, pa tudi s postrežbo, kolikor jo pač premore tako maloštevilno osebje, kot je naše.«
Gostilna razpolaga kar s precej mesti na prostem in v zaprtem, vendar pa ne z veliko kuhinjo.
»Tu sem najprej napravil več sprememb in spremenil gospodinjsko v gostinsko kuhinjo, kjer so na razpolago štedilniki, roštilji, stroj za rezanje pršuta itd. V njej dela moja žena z eno ali dvema pomočnicama, eno pomoč pa imam še pri strežbi gostov.«
»Kaj pa nudite vsem tem vašim gostom?«
»Vse, kar je že nudila gostilna Sosič in sicer pršut, jezik, sir, meso in ribe na žaru, pa še žabje krake, goveje prašnike, razne priloge, solate, sladoled in slaščice.
Gostje prihajajo v gostilno v opoldanskem času, največ pa jih je v večernih urah, ko se vračajo s kopanja ali z izleta.
Moj delovni urnik se začenja že zgodaj zjutraj in pred polnočjo ne greva ponavadi z ženo h počitku. Vsak četrtek je gostilna zaprta, a tudi tisti dan ne počivamo, ker je treba marsikaj postoriti, pospraviti in urediti.«
Pa ni naš Danilo nikoli slabe volje, ali skorajda nikoli. »Glava me začne boleti le, če vidim, da ne morem ustreči vsem gostom, da moram koga odklo-
niti, ali da mu ne morem nuditi tega, kar si je zaželel. Če pa so vsi zadovoljni, potem sem sam še bolj od njih.«
Med gosti, ki jih je mladi gostilničar zelo vesel, so tudi člani Tržaškega okteta, ki so tudi tam, kar ob šanku, lepo zapeli. »Vsi gostje so prisluhnili, meni pa je bilo kar toplo pri srcu.«
Tudi, ko smo bili mi pri njemu, je imel med gosti pevce, tokrat pevce iz Portoroža, ki so nam celo eno zapeli.
»Mislite tu v Strunjanu še ostati, ali pa si želite domov?«
»Domov me vleče sinko, ki živi pri starših. V načrtih imam tudi gradnjo svojega lokala v Ilirski Bistrici. In vendar ne bi bilo treba reči dvakrat, pa bi ostal kar tukaj.«
Danilo se tudi sicer potrudi, da ustreže turistom z vsemi informacijami, ki jih ima na razpolago. Ni mu žal telefona, če lahko tujcu postreže s kakšnim dobrim nasvetom ali napotkom. Tako živi v delu, zadovoljen, da so tudi drugi z njim zadovoljni, vesel, če gostu ustreže, vesel gostov, ki' radi lepo pojejo, pa tudi tistih, ki samo poslušajo.
Če odhajate na izlet ali kopanje v bližnjo Istro, potem se ne pozabite ustaviti v gostilni »Sosič«. Razen dobrot vas čaka tukaj tudi prijazen nasmeh in lepa beseda.
N. L.
»Niti pol toliko ne kot jaz njih.« Potem je z izrazom obupa v očeh pograbil njeno roko: »Prosim, Faye, bi lahko Poskusila znova? Storil bom vse, kar boš hotela. Nehal sem Piti takoj, ko sem odšel. Zavedel sem se, kak bedak sem bil. Služba je figo vredna, je pa vsaj nekaj... Faye...?« Oblile so ga solze in ni več mogel obvladati svojih čustev. Sklonil je glavo in začel jokati: čez nekaj trenutkov je dvignil oči in iskreno povedal: »Ko si se zaposlila, nisem več vedel, kaj Raj počnem sam s seboj. Počutil sem se, kot da nisem več ^oški... kot da nisem nikoli bil... toda, moj bog, Faye, nočem te izgubiti... prosim... oh, draga, prosim...« Objel jo je in Paye je začutila, da je njeno srce spet našlo dom. V resnici se mu ni bila nikoli odpovedala. Ni verjela, da bi se sploh kdaj lahko. Položila mu je glavo na ramo.
»Nekaj časa sem te tako sovražila... hotela sem te sov-
ražiti...«
»Tudi jaz sem te hotel sovražiti, pa sem vedel, da je krivda na moji strani.«
»Morda je bila tudi na moji. Morda ni bilo prav, da sem se vrnila na delo, toda ko pa nisem vedela, kaj naj sicer naredim.«
Zmajal je z glavo. »Prav si imela,« se ji je nasmehnil skozi solze, »ti in tvoje nore zamisli, da bi iz mene nekega dne naredila producenta...« Nežno se ji je nasmehnil. Kako dobra ženska je, kafeo srečen je, da jo ima spet v objemu, pa čeprav morda samo za uro ali dve.
Stresla je z glavo. »Ni bila nora zamisel. Čisto mogoča je. Lahko bi te naučila vsega, kar moraš vedeti. Pri naslednjem filmu bi lahko malo postaval naokoli.« Upajoče ga je pogledala, vendar je tokrat odkimal.
»Ne morem. Zdaj sem zaposlen moški. Od devetih do petih in vse ostalo.«
Zasmejala se je. »Prav, toda nekega dne lahko še vedno postaneš producent, če boš to želel.«
Zavzdihnil je in z eno roko objel ženo okrog ramen. »Prijateljica draga, zdi se mi, da so to le prazni upi.«.
»Morda pa ne.« Pogledala ga je in se vprašala, kaj jima bo prineslo življenje. Nocoj ji je vsaj prineslo njega.
Obstal je na pragu grde hiše v Mpnterey Parku in jo pogledal. »Bova še enkrat poskusila? ... ne ... popravljam, mi daš še eno priložnost, Faye?«
Dolgo in resno sta se gledala in končno se je globoko v njenih očeh prikazal smehljaj. Smehljaj, rojen iz modrosti
in razočaranja in bolečine. Ni bila več mlado dekle. Življenje ni bilo več takšno, kakršno je bilo pred nekaj leti. Ves njen svet se je postavil na glavo, pa je vseeno preživela. Zdaj pa jo ta moški prosi, naj mu spet stoji ob strani. Prizadel jo je, jo zapustil, jo prevaral in izdal. In vendar je sama vedela globoko v duši, da je njen prijatelj, da jo ljubi in da ga sama ljubi ter da ga bo vedno ljubila. Vedela je, da nima enakih nagonov kot ona in da ni še zdaleč tako sposoben preživeti kot ona. Toda morda bi lahko drug ob drugem, z roko ob roki ... morda ... samo morda ... pravzaprav zagotovo. Spet je verjela vanj.
»Ljubim te, Ward.« Nasmehnila se mu je in se nenadoma spet počutila mlado. Zadnji meseci brez njega so bili brezkončni. Ni želela, da bi se še kdaj ponovili. Vse bi lahko preživela, celo revščino, samo tega ne.
Stala sta pri vratih in se poljubljala, ko so se prikazali otroci in bušili v buren smeh; Greg je kazal s prstom nanju in se smejal najglasneje od vseh, tako da sta se začela smejati še Ward in Faye. Življenje je spet postalo sladko, kakor je bilo pred davnim časom, le da je bilo zdaj še slajše. Oba sta prišla do pekla in se vrnila od tam, do neke mere podobno kot na Guadalcanalu. Zmagala sta v tej vojni. Končno. Življenje se je lahko začelo znova. Za vse.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Ostale stranke niso sprejele poziva Liste Frausin
V Miljah še povsem negotov izid drevišnje seje občinskega sveta
Ob dnevu F-JK na jesenskem Zagrebškem velesejmu
V ospredju cestne povezave in obmejna blagovna menjava
V Miljah bi na drevišnji seji občinskega sveta morali rešiti dolgotrajno politično-upravno krizo s sprejetjem odstopa župana Bordona in občinskega odbora Lista Frausin-PSI ter imenovanjem novega izvršnega organa občinske uprave, toda položaj ostaja slej ko prej povsem nejasen, tako da je zares težko napovedati, kakšen bo izid zasedanja. Po vsem videzu se bodo namreč politične skupine, ki sestavljajo občinsko skupščino, predstavile na drevišnjo skupščino povsem vsaksebi, brez vsakega vnaprejšnjega dogovora, ki bi omogočil oblikovanje dovolj široke in trdne večine za upravljanje te največje med manjšimi občinami na Tržaškem.
Kot je znano, se je politična kriza, oziroma kriza v odnosih med komunistično Listo Frausin in socialisti, začela že pred več meseci in je v dobršni meri ohromila dejavnost občinske uprave prav v času, ko sq nekatera pomembna vprašanja postajala še posebno pereča, od starih problemov dobave in cene metana in vode ter uresničitve Marine Muja, do hude krize v rafineriji Aguila. Najprej je kazalo, da se bodo spori, po ponujenem umiku Bordona z županskega mesta, uredili z imenovanjem socialista Rossinija za prvega občana. Toda odnosi med KPI in PSI so se nasprotno sproti slabšali. Konec julija je sicer že kazalo, da je blizu sporazum za sestavo razširjene večine KPI-PSI-PSDI, toda nato se je klobčič krize še zavozljal z vmešavanjem tržaških pokrajinskih tajništev koalicije, ki vodi tržaško Občino in Pokrajino, ki so predlagali oblikovanje alternativne večine tudi v Miljah.
Toda tudi ta predlog je neuresničljiv, iz enostavnega razloga, ker v Miljah KD, PSI, PSDI, PRI in Lista za Milje ne morejo sestaviti večine, niti če bi se ponižale s sprejetjem glasu MSI. Nastala je torej na videz »pat pozicija«, kjer Lista Frausin razpolaga s 14
svetovalci (h katerim bi se lahko pridružil neodvisni socialist Russingnan), namišljena »alternativna koalicija« prav tako s 14, medtem ko bi moral ostati misovec izoliran.
S slepega tira je skušala položaj speljati miljska KPI, ki je s torkove tiskovne konference javno pozvala krajevne PSI, PSDI in PRI k pogajanjem, toda zaman. Nobena od teh strank vabila ni sprejela, zaradi česar ostaja izid drevišnjega zasedanja ob-
činske skupščine povsem negotov. V takih razmerah je zabeležiti pismo, ki nam ga je včeraj naslovil znani miljski socialist Marjan Vatovec, ki se je bil skupaj z neodvisnim socialistom Rus-signanom pri zadnjih upravnih volitvah opredelil za pristop (kot neodvisni kandidat) k Listi Frausin. V njem odobrava stališče Russignana, ki zavrača možnost alternativne večine, in podpira kandidaturo neodvisnega kandidata Muttona za župana.
Miljski sindikat CGIL za hitro oblikovanje občinskega odbora
Za čimprejšnjo rešitev politične krize na miljski Občini se je včeraj zavzel tudi miljski sindikat CGIL, ki je izdal tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da je položaj postal nevzdržen, saj je upravna paraliza povzročila poslabšanje storitev za občane in hkrati poslabšanje delovnih pogojev občinskega osebja, ter zavrla vse pobude za gospodarsko oživitev na turističnem, industrijskem in obrtniškem področju. Sindikat poziva zaradi tega vse politične sile, ki so zastopane v miljskem občinskem svetu, predvsem levičarske, naj pristopijo nujno k izdelavi programa, na osnovi katerega naj se oblikuje' trdna napredna večina, ki naj vodi upravo na učinkovit način, opuščajoč vse dosedanje jalove polemike.
Sindikat CGIL navaja tudi glavne obveze, ki bi jih moral vsebovati program za vodenje miljske Občine. Gre predvsem za nov zagon pobud za spodbujanje zaposlovanja, za reorganizacijo delovanja uprave, za resno preverjanje ravni nudenih storitev, zlasti glede stroškov zanje, pri čemer je predvsem treba rešiti vprašanje metanizacije in oskrbe z vodo. Sindikat nadalje poudarja nujnost novega načrta za uporabo področja bivše miljske ladjedelnice, uresničitev zdravstvenega okrožja z usklajevanjem socialnih služb in izboljšanjem skrbstva na domu, urbanistično in gradbeno ozdravitev mestnega središča. Posebej navaja miljski CGIL nujnost uresničitve navtičnega pristana Marina Muja, krepitve industrijskega področja pri Orehu in podpore uresničevanju industrijskega naselja na področju Valdadige, potrditve in okrepitve vloge Občine glede produktivne bodočnosti rafinerije Aguila.
Miljski sindikat zahteva, da ga stranke zaslišijo pri izdelovanju programa, hkrati pa je proglasil že agitacijsko stanje vseh svojih članov in napovedal odločnejše akcije, če ne bo v najkrajšnem času sestavljen na podlagi nakazanih programskih smernic učinkovit odbor na miljski Občini.
Italijansko-jugoslovanska obmejna menjava po avtonomnih računih se je s skupnim obsegom 372 milijard lir v letošnjih prvih osmih mesecih povrnila na običajno raven, medtem ko je v istem obdobju lani dosegla le 201 milijardo lir. Letošnji obseg obmejne blagovne menjave je tako dosegel 18 odstotkov skupne menjave med Italijo in Jugoslavijo, kakor sta na pogovorih ob priložnosti dneva Furlanije-Julijske krajine na jesenskem Zagrebškem velesejmu z zadovoljstvom ugotovila predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi in predsednik Gospodarske zbornice Hrvaške Joža Petovič.
Predsednika Tombesija, ki je v Zagrebu zastopal tudi deželno upravo, sta spremljala predsednik tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske mešane zbornice Giulio Petrucco in podpredsednik njene videmske delegacije Conti. Po srečanju na hrvaški Gospodarski zbornici so se tržaški zastopniki srečali tudi s hrvaškim transportnim ministrom Ivico Brneličem, da bi izvedeli za najnovejše podrobnosti okrog izgradnje cestnih povezav med našo deželo in SR Hrvaško. Minister jim je zagotovil, da se bodo v najkrajšem času začela dela za izgradnjo avtoceste Trst-Reka in da bo do prihodnjega junija dokončana reška obvoznica, medtem ko bodo naslednjo jesen začeli graditi nov cestni odsek Bakar-Ma-tulji-Rupa. Brnelič je pri tem poudaril, da bo za izgradnjo teh infrastruktur potrebno zagotoviti nova mednarodna finansiranja in dodal, da v ta okvir sodi tudi bližnji obisk predsednika hrvaškega izvršnega sveta Miloviča pri predsedniku deželnega odbora FJk Biasuttiju, ki se bo pri nas predvidoma mudil v ponedeljek, 21. septembra.
Popoldanski del dneva Furlanije-Julijske krajine na Zagrebškem velesej-
mu je potekel z ogledom njenega razstavnega prostora v italijanskem paviljonu, ki ga je uredil inštutut za zunanjo trgovino ICE. Razstavljeni so bili povečini proizvodi, kot na primer oprema in naprave za gostinske lokale in za obrtne dejavnosti, za katere je tačas na jugoslovanskem tržišču veliko povpraševanja.
Dan naše dežele na jesenskem Zagrebškem velesejmu, na katerem letos razstavlja 65 držav in ki sodi med sedem največjih tovrstnih evropskih prireditev, se je zvečer končal z uradnim sprejemom, ki so se ga udeležili tudi predstavniki italijanske ambasade v Beogradu in direktor urada ICE za Jugoslavijo Gianfranco Tabai.
Začetek kongresa o prebavni endoskopiji
V tržaškem kongresnem centru se je včeraj začel 12. vsedržavni kongres Italijanske zveze za prebavno endoskopijo. Strokovnjaki iz raznih krajev so se zjutraj udeležili izpopolnjevalnega tečaja, medtem ko so popoldan obravnavali metode operativne endoskopije.
Pomen kongresa je orisal predsednik Zveze prof. Elio Belsasso, ki je med drugim naštel vse dosedanje dosežke na tem delikatnem zdravniškem področju. Endoskopija omogoča namreč zgodnje ugotavljanje rakavih obolenj prebavnega trakta, določevanje točnih diagnoz in uspešnost operacijskih posegov, ki so bili še pred razmeroma kratkim časom takorekoč neizvedljivi.
Kongres se bo zaključil jutri, vse dni pa bodo predavali ugledni strokovnjaki in tehniki, ki bodo predstavili naj-novejše dosežke na področju endoskopske medicine.
Uspeh mladega gojenca GM Fabca na tekmovanju pianistov v Osimu
V dneh od 10. do 13. septembra se je odvijalo v Osimu pri Anconi žetradici-onalno klavirsko tekmovanje Coppa pianisti dltalia, ki je letos privabilo skoraj 300 tekmovalcev iz vse Italije. Kandidati so bili razdeljeni v sedem starostnih skupin. V tretji je nastopil tudi gojenec Glasbene matice iz Trsta Tomaž Fabec iz razreda prot Verenke Terčelj, ki je prejel 90 na 100 točk in odnesel tako drugo nagrado. Konkurenca je bila zelo ostra, saj je v tej kategoriji nastopilo 40 tekmovalcev. Poleg obvezne skladbe (preludij v G duru Johanna Sebastiana Bacha) je Tomaž Fabec zaigral še šest variacij v G duru Ludvriga Van Beethovna.
Osimo se je za to priložnost primerno pripravil in je mlade umetnike toplo sprejel. Letošnja novost je bila v tem, da so javni lokah dali na razpolago svoje prostore in klavirje, na katerih so tekmovalci lahko vadili. Domačini, ki so znani po svoji prijaznosti, so pozorno spremljali dogodek in ob zaključnem koncertu in nagrajevanju zmagovalcev docela napolnili gledališče La nuova Penice. Tudi lokalno časopisje je o poteku tekmovanja podrobno poročalo.
Negativna ocena komunistov o izvršilnem načrtu KZE
Javno zdravstvo v interesu posameznikov
Vinogradniki naj pohitijo s trganjem belega grozdja
Stalna strokovna služba Kmečke zveze, ki spremlja dozorevanje grozdja na Tržaškem, nam je včeraj poslala to-le sporočilo:
»Na osnovi zadnjih merjenj sladkorja in kislin obveščamo vinogradnike, naj s trgatvijo belih sort grozdja pohitijo. Meritve so namreč pokazale, da prehaja belo grozdje v fazo prezorenja, tako da obstaja nevarnost močnega padanja kislin, ki so bistvenega pomena za kakovost pridelka.
Kar zadeva črne sorte in še zlasti refošk, ni še potrebno razmišljati na trgatev. To tudi spričo dejstva, da je grozdje na splošno zdravo. V prihodnjem tednu bo naša služba opravila vse potrebne meritve in analize, na osnovi katerih bo mogoče določiti najprimernejši datum trgatve po posameznih vaseh vinogradnega področja refoška in terana«.
Za Kmečko zvezo inž M. Vodopivec SOZD Timav — Klet Sežana
Po sindikalnih silah je tudi pokrajinska KPI povsem negativno ocenila izvršilni načrt, ki ga je tržaška Krajevna zdravstvena enota izdelala, da bi na osnovi deželnih določil reorganizirala celotni tržaški zdravstveni sistem. O obsežnem dokumentu razpravljajo v teh dneh sindikalni predstavniki zdravstvenega osebja, pozneje bo o njem sklepal upravni odbor, še pred koncem meseca pa se bo predvidoma izrekla glavna skupščina.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki KPI Pessato, Minutil-lo in Monfalcon podrobno utemeljili svoje stališče. Izhajali so iz ugotovitve, da je KZE izdelala načrt z izredno zamudo, saj temelji na deželnem načrtu, ki je bil sprejet leta 1985 in je obvezoval zdravstvene enote, da v roku nekaj mesecev izdelajo izvršilne načrte. KPI ugotavlja, da je v tem času prišlo v teh zdravstvenih ustanovah do mini reforme, ki pa očitno ni obrodila pozitivnih sadov. S tem, da je bila opozicija izključena iz upravnih svetov, je poudaril Monfalcon, sta dejanska demokracija in pregled nad sklepanjem naj višjega zdravstvena organa izničena. Izvršilni načrt tržaške KZE je morda le del papirnate vojne med Trstom in Deželo — KZE ga namreč skuša prikazati kot zgolj
birokratsko dolžnost — vendar kljub temu je pomemben, saj izraža smernice in programe o tem, kako si odgovorni zamišljajo organizacijo tržaškega zdravstva v prihodnjih letih. Prav zato je izredno zaskrbljujoče, da se v bistvu omejuje na upravljanje obstoječe stvarnosti, ne da bi jo skušal izboljšati in dopolniti.
Komunisti so sestavili konkreten in obsežen seznam vsega, kar jim v načrtu ne gre. V prvi vrsti je splošna zdravstvena politika, v kateri najde prostor predvsem bolnišniški koncept zdravljenja. Za teritorialne službe (in torej prevencijo) so le besede, nikjer pa ne piše o namenjenih sredstvih, načrtih, osebju itd. Tako se za zdravstvene okraje omenjajo le logistične rešitve. Prav zato se komunisti čudijo, kako je mogoče, da prevideva načrt 10-odstotno znižanje bolnišniš-ke oskrbe, čeprav za uporabnike (predvsem ostarele) ni alternativnih rešitev. Mar KZE računa s še bolj usodno stopnjo umrljivosti? Zadeva je še toliko hujša, ker je krčenje števila postelj v največji meri predvideno prav za oddelke (geriatrije, pnev-mologija, oddelek za kronične bolezni), ki so ostarelemu Trstu najbolj potrebni. Sploh pa je načrt za zdravstvene službe v korist ostarelih še
Poučno romanje po trgovinah s šolskimi potrebščinami
Z Missonijevim zvezkom v Trussardijevi torbi
Vsako leto se nekaj dni pred začetkom šolskega leta v oddelku supermarketov, kjer so nameščene šolske potrebščine, pojavijo pravcate vrste nakupovalcev, začenja se romanje od papirnice do papirnice, kjer je na voljo šolskih potrebščin prav za vse okuse.
Letos smo se tudi sami podali po mestnih ulicah na ogled ponujenega šolskega blaga. Najprej smo se ustavili v Tržaški knjigarni, kjer nam je Ilde Košuta nekaj povedala o letošnjihe cenah knjig. Slovenske knjige se zaradi nizkega tečaja dinarja letos niso podražile. Nasprotno pa so se cene italijanskih, angleških ali nemških učbenikov zvišale od 10% do 15%. V primerjavi s slovenskimi so te knjige precej drage. Letos pa v knjigarni manjka le malo ključnih knjig, med temi pa izstopa predvsem čtivo: Sreča na vrvici (Mal) ali Kosmačevo delo Iz moje doline. Razprodane so le nekatere strokovne knjige: Tehnična vzgoja (za nižjo srednjo šolo), Električne meritve in Tehnologija obravnave (za višjo srednjo šolo). V ponatisu pa so Atlas sveta (za nižjo in višje sred. šole) ter Pregled slovenskega slovstva (za višjo sred. šolo). Poudariti je treba, da je letos večina dijakov že čez poletje naročila šolske knjige in lahko že sedaj raz-
polaga z njimi. Vsakdo, ki si priskrbi knjige za razred nižje srednje šole, pa porabi od 150.000 do
200.000	lir, za višjo srednjo šolo pa od 200.000 do
250.000	lir. V te cene pa so vkjučeni slovarji, atlasi in pravopisi.
Poleg cen knjig nas je zanimalo zvedeti, koliko mora mamica šoloobveznega otroka porabiti za nakup zvezkov, peresnice, torbe... torej vseh tistih potrebščin, s katerimi bo malček odkorakal prvi dan v šolo.
V velikih trgovinah, kot je Standa, si lahko šolske potrebščine priskrbimo po dokaj zmerni ceni.
Cene zvezkov se sučejo od 650 do 1500 lir; pet navadnih zvezkov (to so zvezki, katerih platnice niso poslikane s podobami protagonistov otroških iger ali slikanic) pa lahko dobimo po zmerni ceni 2.900 lir. Za zvezke večjega formata moramo odšteti od 1.300 do 2.300 lir. Zvezki s kovinsko sponko pa stanejo od 2.100 do 4.400 lir. Pri Standi nam je prodajalka povedala, da je v celi Italiji samo v naši pokrajini veliko povpraševanje po zvezkih brez robov.
Posebej velja obravnavati biznis z beležkami, ki seveda do natankosti zadoščajo okusom otrok in najstnikov. Omeniti je treba Maradonovo beležko, za
katero morajo mamice odšteti 7.500 lir ali beležko z jekns platnico in z žepom na prednji strani, ki stane celo 12.000 lir.
Za šolsko torbo ali za črn predpasnik pa moramo pri Standi odšeti približno 35.000 lir.
Ko pa prestopimo vrata tega supermarketa, cene v izložbah drugih papirnic kar poskočijo. Seveda pa je izbira in »kakovost« drugačna. Tu si lahko šolarč-ki kupijo potrebščine priljubljenega psička Snoppy-ja, a sprijazniti se morajo s cenami, saj samo zvezek stane 3.500 lir. Letos pa so naprodaj potrebščine, ki nosijo podpis velikih modnih hiš kot Enrico Coveri, Missoni, Trussardi ali Benetton. Cene takih šolskih torb (razen Benettonovih) pa se sučejo krepko nad stotakom. Tako stane na primer Trussardijev zvezek s sponkami 12.000 lir, majhen zvezček pa 1.500 lir.
Ob zaključku kratkega sprehoda po mestnih ulicah in v tolažbo staršem pa lahko zapišemo, da vsekakor ni lahko biti kos množičnim ponudbam v trgovini in reklami tega blaga po televiziji; še posebno pa takrat, ko mora nakupljeno blago zadovoljiti želje malčkov in staršev žep, pri tem pa je treba še upoštevati kakovost.
IVANA VENIER
veliko skromnejši od možnostih, ki jih nudi deželni načrt.
Vse kaže, da bodo v bodoče — sicer se tak trend lahko opazi že sedaj — mestne bolnišnice nujno šle po različnih razvojnih poteh, tako da bomo imeli prvo, drugo, in tretjerazredno zdravljenje. Kot primer je odgovorni za zdravstvo pri KPI Minutil-lo navedel podatek, da je razmerje med zdravniki in bolniki v bolnišnici Santorio skoraj 1:8, v katinarski pa 1:4. Ravnotako je število zdravnikov splošnih medicinskih oddelkov glavne bolnišnice sorazmeno znatno nižje kot v istih oddelkih na Katinari. Oddelek za oživljanje v glavni bolnišnici razpolaga s tremi posteljami, katinarski pa z 12. Pri tem se postavlja tudi vprašanje odnosa, z Medicinsko fakulteto, o kateri je znano, da posveča pozornost v prvi vrsti raziskavam in didaktiki, v katinarski bolnišnici pa ji je poverjen osrednji delež oskrbe. Produktivnost (poprečna doba zdravljenja, doba čakanja, odnos med stroški in učinkom) je v katinarski bolnišnici pod velikim vprašajem. Za primer so včeraj navedli podatek (vedno iz dokumentacije o načrtu), po katerem so trije kirurški oddelki na Katinari opravili lani 1443 posegov, v prvem semestru letos pa le 243. Jasno, da so stroški in število osebja ostali enaki.
Posebno dramatično in pravzaprav nevarno je stanje v bolnišnici Santorio, za katerega je predvidena združitev pnevmološkega in izolacijskega oddelka. Kako bodo s predvidenim osebjem oskrbovali 110 bolnikov, zraven pa še opravljali vse dodatne službe za izredno zahtevno ambula-torialno zdravljenje pljučnih bolnikov, ima očitno en sam odgovor: s poslabšanjem kvalitete dela, seveda na račun občanov. Komunisti se tudi ne strinjajo z ukinitvijo avtonomije oddelka za urgentno medicino in za ločitev služb hitre pomoči v glavni in katinarski bolnišnici. Posebno poglavje pa namenjajo kontroli nad sklepanjem konvencij z zasebniki, kjer kaže, da nad potrebami prebivalcev prevladujejo klientelarni interesi, in pa osrednjemu vprašanju or-ganika, za katerega se navajajo povsem nerealne številke.
Skratka: končna ocena KPI je negativna, ob grenki ugotovitvi, da je zdravstvo v rokah majhnega števila ljudi, ki kljub strokovni pripravi ni izboljšalo organizacijo zdravstva na Tržaškem. Očitno prevladujejo interesi zasebnikov, zdravniških korporacij, Medicinske fakultete in logika klientelizma. (nf)
Nekoliko drugačen »izziv« Krožka istrsko-beneške kulture Istria
Begunski shod bi lahko nudil priložnost za globlji premislek o naši zgodovini
Na prvi seji novoizvoljenega upravnega odbora
Soglasno potrjeno dosedanje vodstvo Glasbene matice
Shod, na katerem se bodo jutri in v nedeljo v Trstu zbrali istrski, reški in dalmatinski begunci ob 40. obletnici mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, nudi priložnost za najrazličnejše nacionalistične in revanšistične izpade in izzivanja. To seveda ne čudi. Brez dlak na jeziku lahko tudi rečemo, da to ni povsem zunaj namena samih Prirediteljev, kot se lahko vsakdo prepriča že s tem, da obišče razstavo v Palači Costanzi o »Istri, Kvarnem in Dalmaciji: eni sami latinski, beneški m krščanski zemlji« (sid). Ob vsem tem pa ne bi smeli povsem spregledati niti priložnosti, ki bi jo begunski shod lahko nudil tudi za resnejši premislek 0 tragediji eksodusa in o njenih globljih vzrokih.
Nekaj takega skuša delati Krožek jstrsko-beneške kulture Istria. Sinoči j_e priredil javno razpravo o teh vprašanjih v Časnikarskem krožku v Trstu. Osnovo za diskusijo je nudil dokument, ki ga je vodstvo Krožka pripravilo ob napovedanem begunskem shodu in ga že pred dnevi predstavilo javnosti (naš dnevnik je o njem pisal Pretekli petek). Kot je predsednik Krožka prof. Giorgio Depangher podčrtal ob uvajanju razprave, dokument skuša po eni strani kritično opozoriti na nekatera dejstva, ki jih določeno zgodovinopisje oziroma publicistika Premalo upošteva, po drugi strani pa skuša nakazati tudi nekatere temeljne smernice, ki naj bi vodile istrsko (begunsko) skupnost v bodoče. Celoten dokument preveva spoznanje, da je tvorno sožitje med različnimi narodi m kulturami edina resnična alternativa, če se hočemo izogniti novim zgodovinskim tragedijam.
To spoznanje je kot rdeča nit povezovalo tudi posege razpravljalcev na sinočnjem večeru, pa čeprav so se med seboj z marsikaterega drugega ozira tudi zelo razhajali. Posebno prepričljivo je bilo pričevanje prof. Guida Niglia, ki je bil v letih 1945-47 glavni urednik puljskega časopisa »Arena di
Pola«. Izrazil je prepričanje, da je tragedija, ki je zadela Italijane v tistih krajih, le poglavlje v daljši in širši tragediji, ki je predvsem tragedija strahotne ignorance oziromna zaprtosti med narodi, pa tudi med deli istega naroda: ljudi, ki so se naposled podali v begunstvo, Italija ni poznala ali jih je zelo slabo poznala.
Mnogi razpravljale! so opozorili, da takšno ignoranco naravnost gojijo pobude, kot je že uvodoma omenjena razstava v Palači Costanzi. Na njej mrgolijo negativni stereotipi o Slovanih, in to na način, ki spominja kar na fašistični ali nacistični rasizem. O tem so govorili prosvetni delavec Sergio Rovanelli, predstavnik SSk prof. Aleš Lokar, predstavnik Zelene alternativne liste Marizio Bekar, in drugi, ki so med drugim ugotovili, kako tudi ob prirejanju begunskega shoda prihaja na dan tragična nacionalistična zaprtost ljudi, ki v Trstu vedrijo in oblačijo.
V razpravo so posegli še javni delavec Marino Vocci, prof. Silvio Benve-
nuti z Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja, delavec Sal-vatore Fernetti, voditelj Tržaškega gibanja Paolo Paro vel in javni delavec Viktor Sosič, omeniti pa velja, da na večeru ni bilo nobenega predstavnika organizacijskega odbora za begunski shod, kljub temu, da je bil odbor uradno vabljen. »To nas ne posebno preseneča, a kljub vsemu nas greni,« je komentiral predsednik Depangher. »Prireditelji shoda navsezadnje vseskozi poudarjajo, da gre za manifestacijo, ki naj bi bila enotna. Očitno pa v^ tej enotnosti ni prostora za naš glas. Škoda, še eno priložnost izgubljamo, da bi odprto govorili o problemih, ki so skupni ne le beguncem, ampak tudi širšim skupnostim, iz katerih so begunci odšli oziroma v katere so se vključili.«
Na sliki (z leve proti desni): prof. Guido Miglia, prof. Giorgio Depangher in Marino Vocci.
Na svoji prvi seji po občnem zboru in poletnih počitnicah je novoizvoljeni upravni odbor Glasbene matice, ki se je sestal v sredo, soglasno potrdil za predsednika Adrijana Semena in tudi vse ostale funkcije: podpredsednika dr. Gojmira Demšarja za tržaško, Ed-munda Košuto za goriško in Živo Gruden za videmsko pokrajino, tajnico Dašo Svetinovo in blagajničarko Dorico Kreševič.
Upravni odbor je nato razpravljal o tekočih vprašanjih. Ravnatelj šole prof. Svetko Grgič je poročal o začetku novega šolskega leta glasbene šole, ki se je že začela, povsem pa bo stekla v tem in prihodnjem tednu. Vpis gojencev je bil na približno enaki ravni kot v lanskem šolskem letu, razveseljiv pa je bil zlasti vpis novih gojencev za študij violine. Beseda je tekla tudi o kadrovskih vprašanjih profesorskega zbora v Gorici in v Trstu, kakor
Zaradi stavke ohromljen železniški promet
Vsedržavni stavki Združenja strojevodij, ki je trajala od srede do včeraj, so se seveda pridružili tudi tržaški strojevodje. Podobno kot ostali italijanski kolegi, se tudi sami niso strinjali z obnovo pogodbe med sindikati in Ustanovo za državne železnice, poleg tega pa so zahtevali dva prosta dneva na teden, zvišanje plač ter sprejem novih 3500 strojevodij.
Omenjena stavka tržaških strojevodij je tako skoraj popolnoma ohromila pokrajinske železniške povezave, saj so na primer iz tržaške železniške postaje odpeljali le 4 od 60 napovedanih potniških vlakov. Občutni pa so bili zastoji tudi v tovornem prometu, saj je tu vozilo le borih pet tovornih vlakov. Mednarodni promet ni občutil posledic stavke.
Pogajanja za Aquilo pred trdo preizkušnjo
Selm doslej ni predstavil možnosti za rešitev obrata
V žaveljski rafineriji so dokončno ustavili termično centralo. Prišlo je torej do preokreta, ki po mnenju sindikata predstavlja nevarno prelomnico v celotnem zapletenem pogajanju za rešitev Aguile. Nova lastnica, družba Selm-Montedison, je tako dokazala, da nima namena usposobiti naprav rafinerije za bodoče rafiniranje in da ji je °dkup žaveljskega obrata pomenil samo delno izpolnitev obveznosti finančnega značaja.
Tudi vesti, da se druga italijanska Petrolejska velikanka, družba Shell, zavzema za prodajno mrežo Totala, so dobile potrditev. Direktor vsedržavne komisije za energijo Ammassari je namreč potrdil, da je v novih pogajanjih Prisotna kot možna soupraviteljica bivših Totalovih črpalk in servisov, vendar ni pokazala nobenega zanima-ja za rafinerijo. O tem se je v preteklih dneh pogovarjal s poslancem Willer-jem Bordonom. Odmevi na račun prekinitve dela v žaveljski termični centrali pa so tudi to pot zelo ostri. Deželni odbornik za industrijo Carbone, ki bo danes v Milanu na- sedežu družbe Montedison, je ponovno potrdil stališče dežele in sicer, da ne namerava dovoliti izkoriščanja obalnega skladišča
brez jamstev za zaposlitveno raven v Aguili. Kot kaže, je sindikat tudi v primeru nove uprave žaveljske rafinerije naletel na trd oreh, ki močno spominja na enostranske in neutemeljene ukrepe družbe Total. Poleg tega pa je Selm že izkazal svojo samovoljo s tem, da je delavcem z daljšo delovno dobo ponudil ugodnosti za- predčasno upokojitev. Vabilu so se odzvali številni delavci v dopolnilni blagajni, kar je po svoje tudi razumljivo. Vsekakor, na včerajšnjem sestanku s predstavniki družbe Selm je sindikat ostajal pri svojih stališčih, da se zaposlitvena raven ne zmanjša, vse dokler bodo obstajale možnosti nadaljnjih pogajanj. Z ozirom na dosedanje nepričakovane ukrepe Selma pa so te možnosti dokaj majhne.
Natečaji ANAS
Sindikat CGIL obvešča, da je družba ANAS razpisala tri natečaje za tržaško območje, in sicer za inženirja, za geometra in za tehničnegja pomočnika. Vse nadaljnje informacije posreduje CID-CGIL, Ul. Pondares 8, 2. nadstropje, tel. 75043, int. 251.
Bavarski prvak Strauss oktobra na uradnem obisku v naši deželi
Prve dni oktobra se bo mudil v Trstu bavarski deželni glavar Franz Josef Strauss, ki bo prisostvoval sklopu prireditev pod skupnim naslovom »Bavarska v Trstu«. Gre za vrsto pobud kulturnega, gospodarskega, socialnega in folklornega značaja te zahodnonemške dežele. Med njimi bodo tudi politična srečanja med vladnimi predstavniki Bavarske in naše Dežele ter stiki med gospodarstveniki. Straussov obisk nedvomno priča o interesu, ki ga najjužnejša nemška dežela posveča Furlaniji-Julijski krajini in njenim potencialom. Med drugim — poudarjajo v tržaških političnih krogih — bo to tudi priložnost za utrditev prijateljstva in sodelovanja, ki že dolgo veže obe deželi.
Glasbeni september s pianistom Masijem
Danes se v evangeličanski cerkvi nadaljuje 11. glasbeni september, ki ga organizirata Letoviščarska ustanova v Trstu in Associazone Musicisti Giuliani. Priznani pianist Pier Narciso Masi bo izvajal skladbe Mozarta, Beethovna in Musorgskega. Glasbenik je igral že v vseh pomembnejših glasbenih centrih v Evropi, Severni Ameriki in na Japonskem. V okviru te glasbene manifestacije bo nato 24. septembra nastopil Wiener Schubert Trio, 29. septembra pa duo Agosti-ni-Greco.
Tržaški mazač ostane v koprskem zaporu
Potem ko je koprski občinski sodnik za prekrške obsodil mladega tržaškega neofašista Eduarda lurado na en mesec in 20 dni zapora zaradi žalitve patriotič-nih čustev, je včeraj koprsko sodišče zavrnilo prošnjo luradovega branilca odv. Grigorčiča, da bi mladeniča izpustili na začasno svobodo. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s trditvijo, da je predlagana kavcija, 100 milijonov starih dinarjev, prenizka in da ne more zagotoviti prisotnosti obtoženca na drugem procesu, na katerem mu bodo sodili zaradi povzročitve škode nad tujimi stvarmi.
tudi o prošnjah nekaterih italijanskih staršev za vpis njihovih otrok v šole GM.
Upravni odbor Glasbene matice se je nadalje seznanil s predlogom programa za novo abonmajsko koncertno sezono in z resnimi težavami in ovirami za njeno normalno izvedbo. Že lani je bilo veliko težav pri usklajevanju datumov za uporabljanje dvorane Kulturnega doma v Trstu, letos pa se tem težavam pridružujejo še nove zaradi prenovitvenih del na odru in v dvorani Kulturnega doma. Če ne bo to vprašanje zadovoljivo rešeno v prihodnjem tednu, obstaja resna nevarnost, da se koncertna sezona odpove, ker tudi ni nobenih alternativnih možnosti za uporabo drugih primernih dvoran v mestu.
Upravni odbor je bil seznanjen tudi s skorajšnjo koncertno turnejo Tržaškega okteta v Grčiji, v ZDA in v Kanadi.
Prof. Cornacchia zapušča načrtovanje tržaškega sinhrotrona
Prof. Massimo Cornacchia zapušča mesto glavnega načrtovalca tržaškega sinhrotronskega generatorja. O možnosti njegovega odhoda se je že nekaj časa govorilo, zdaj pa je vest o ostavki postala uradna.
Prof. Cornacchia se vrača v Berke-ley v ZDA. Tam je sodeloval pri načrtovanju podobnega sinhrotrona in zdaj se bo vrnil na svoje staro delovno mesto. V Trst ga je zvabil nobelovec Carlo Rubbia, ki ga je svoj čas predstavil rekoč, da je z njim ekipa tržaškega sinhrotrona pridobila "golmana". Dejansko prof. Cornacchia velja za enega največjih izvedencev v svetovnem merilu na področju svetlobnih generatorjev in pri družbi »Sincrotro-ne Trieste« ne skrivajo razočaranja zaradi njegovega odhoda.
»Odhajam izključno zaradi družinskih razlogov,« je izjavil prof. Cornacchia. Pojasnil je, da se z njegovim bivanjem v Trstu ni mogla sprijazniti družina, ki jo poleg žene, po rodu Angležinje, sestavljata še sinova, stara 19 odnosno 17 let. »Podcenjeval sem problem njihove prilagoditve novemu okolju,« je še povedal prof. Cornacchia, ki je po drugi strani izrazil obžalovanje, da zapušča zanimiv in odlično zastavljen znanstveni projekt.
Ni še znano, kdo bo novi glavni načrtovalec tržaškega sinhrotrona. Po vsej verjetnosti bo prof. Cornacchia dobil naslednika šele konec meseca, ko se bo v Trstu sestal upravni svet družbe »Sincrotrone Trieste« pod Rub-biovim predsedstvom.
Milijarda lir prispevka Zavodu združenega sveta
Deželni svet je odobril še eno posebno podporo za Zavod združenega sveta Jadranskega morja. Podpora, ki znaša eno milijardo lir, dopolnjuje finansiranje zavoda, kot ga predvideva zakon št. 4 iz leta 1984, in bo služila za stroške te inštitucije.
Predlog za podporo je predstavil odbornik za šolstvo Barnaba. V svojem poročilu je poudaril predvsem izdatne stroške, ki jih Zavod ima z gostovanjem in prehranjevanjem dijakov in profesorjev. Zavod namreč še vedno ne razpolaga z vsemi potrebnimi strukturami in si mora često pomagati z oblikami posrednega upravljanja.
Slikovita nesreča ob opoldanskih urah
Preventivna akcija tržaških policistov in karabinjerjev
Pred shodom istrskih beguncev, ki bo konec tedna in z ozirom na neofašistične provokacije iz prejšnjih tednov, ko so mladi prenapeteži z žaljivimi napisi pomazali jugoslovanske avtomobile in uprizorili tudi manjšo manifestacijo pred jugoslovanskim konzulatom, so policija in orožniki Poskrbeli za intenzivnejše nadzorovanje teritorija, da bi preprečili nove nerede.
V	mreže nabrežinskih orožnikov se je v preteklih dneh ujelo več oseb, ki Pa niso zagrešile političnih prekrškov. Nabrežinski orožniki so v sredo popoldne na križišču med Trbiško cesto in odcepom za Trebče prestregli večjo skupino Jugoslovanov, ki je ilegalno Prestopila državno mejo. Slo je za štiri ali pet družin, ki so stopile v Italijo po bližnjem gozdiču. Vseh trideset ljudi So že pospremili v Jugoslavijo.
V	sredo popoldne so odposlali domov tudi turškega državljana, Avsara Jamerja, kateremu je tržaška kvestura Ze julija naprtila prisilni izgon iz držalo- Istega dne so aretirali tudi človeka, ki je izjavil, da je jugoslovanski državljan. Mihalič, tako naj bi se pisal, 16 obtožen, da je že okradel več avtomobilov. Sedaj sedi v tržaškem zaporu.
V Ricmanjih velika množica na pogrebu nesrečnega plezalca
Zadnje slovo od Lucijana Cergola
»Predragi Lucijan, starogrški rek pravi: Tisti, ki ga bogovi ljubijo, umre mlad. Tako se je pred letom dni pretrgala življenjska pot Zlatka, tako se je te dni pretrgala tvoja, Lucijan. Tudi ti si odšel v prelepem gorskem svetu, tudi ti zaradi tragičnega naključja. Že od mladih let si vzljubil
gorsko naravo in se ji predal z vsem srcem. Rastel si kot planinec, jamar in alpinist. Z leti si z vztrajnim delom in svojo značilno trdovratnostjo dozorel v vrhunskega gornika in plezalca. S svojimi smermi v Glinščici in v Ospu (naj omenim le Gobo in Osp 77) si zapustil trajno sled v alpinistični zgodovini Trsta. Tvojega znanja in ljubezni do plezanja pa nisi hotel obdržati le zase, temveč si ju hotel posredovati tudi drugim.« S temi besedami se je Peter Suhadolc poslovil od Lucijana Cergola v imenu tudi drugih prijateljev in tovarišev. In na včerajšnjem pogrebu v Ricmanjih se je razen sorodnikov zbralo tudi veliko število Lucijanovih prijateljev, športnih tovarišev in znancev, ki so ga spoštovali kot človeka in športnika ter občudovali njegovo življenjsko moč, energijo in trdovratnost.
Med dvojezičnim maševanjem je bila ricmanjska cerkev nabito polna in vsi so prizadeto sledili obredu, med katerim je župnik Kosmač orisal Lucijanovo življenjsko pot in osebnost. Pri obredu sta sodelovala ricmanjski cerkveni pevski zbor in moški zbor, v katerem so skupno sodelovali pevci ricmanjskega zbora Slavec in mestnih zborov Illesberg in Alabarda. Po obredu je pogrebni sprevod krenil na ricmanj-sko pokopališče, kjer so Lucijana pokopali nad sončnim Bregom. Tu so mu zadnje slovo podali Peter Suhadolc in predstavnik sekcije CAI XXX Ottobre Lionello Durissini. Slednji je s pogledom, uprtim v bližnjo Glinščico, povabil prijatelje planince, naj se spomnijo pokojnega Lucijana vsakič, ko se bodo mudili na stenah in stezah doline.
Opoldanska mrzlica, ko se vsi vračajo z dela domov, in neprevidnost sta včeraj botrovali slikoviti nesreči, ki se je pripetila na križišču med ulicama Donadoni in Matteotti. V silovitem trčenju je bilo poškodovanih pet avtomobilov. 46-letni Aldo Stefanato iz Milj se je s ford orionom peljal po Ul. Matteotti, v križišču z Ul. Donadoni pa je izsilil prednost, in silovito treščil v rover, ki je že pripeljal v sredo križišča. Rover, ki ga je upravljal 26-letni Antonio Maiello z Rebri Scoglietto 6, se je zaradi močnega sunka obrnil v nasprotno smer, med rotacijo pa je udaril še v tri parkirane avtomobile. Kljub veliki gmotni škodi se je laže ranila le Maiellova sopotnica, 25-letna Daniela Bonini, ki bo okrevala v 10 dneh.
18. 9. 1985	18. 9. 1987
Z vsako pesmijo smo ti bliže in ko bomo spet skupaj,
Tatjana
si bomo zapele pesem tako tiho, da bo večna v neslišni popolnosti.
ŽPZ IVAN GRBEC - Škedenj
V športno-kulturnem središču v Zgoniku
New swing kvartet bo drevi predstavil svojo novo ploščo
Športno kulturno središče v Zgoniku bo drevi prizorišče izrednega glasbenega večera. Na povabilo KD Rdeča Zvezda in glasbene zadruge Arsnova prihaja namreč v goste iz Slovenije priznana glasbena skupina New swing kvartet, ki je naši publiki že dobro znana in je ni treba posebej predstavljati. Vsem je namreč še živo vtisnjen v spominu in srcu navdušujoč nastop, ki ga je ta kvartet imel lani v Zgoniku na poletni veselici in vsi ljubitelji lepega petja komaj čakamo, da spet prisluhnemo žametnim glasovom Rada Radevška, Dareta Heringa, Marjana Petana in tudi v krogu narodnozabavne in lahke glasbe zelo cenjenega duhovnega vodje skupine Ota Pestnerja.
V akustično zelo odmevni dvorani bo vokalno izvajanje kvarteta prav gotovo prišlo še toliko bolj do izraza in zato res ne gre zamuditi tega tako obetajočega celovečernega koncerta, med katerim bo skupina tudi predstavila svojo zadnjo ploščo. (B. S.)
V Trstu bodo snemali film po romanu Itala Sveva
Skoraj leto dni po snemanju Del Montejevega filma Julia and Julia, ki je v naše mesto pripeljal svetovno znano rock zvezdo Gordona Sumnerja "Stinga" ter očarljivo Kathleen Thur-ner, bo Trst čez nekaj dni ponovno v pozornosti snemalne kamere.
V ponedeljek se bo namreč na trgu pri Rusem mostu pričelo snemanje filma La coscienza di Ženo po istoimenskem romanu tržaškega pisatelja Itala Sveva. Za drugo italijansko televizijsko mrežo bo tokrat vodil režisersko delo Sandro Bolchi, scenograf je Elio Balletti, kostumistka Andretta Ferraro, za fotografijo pa bo skrbel Di Battista. -Film bo skoraj v celoti posnet v tržaškem mestnem središču ter na kraški planoti, točneje na Trgu Ponterosso, Trgu Unita, v Ulici Tigor, Vili Sarto-rio, muzeju Morpurgo, kavarni San Marco ter na Colu. V ospredje bo Bolchi tako postavil lepote tega srednje-
evropskega mesta ter neusahljivo ljubezen Sveva samega do svojega rojstnega kraja.
Glavnega junaka Zena Cosinija bo v filmu igral Jonny Dorelli, za katerega meni režiser Bolchi, da mu je lik kot nalašč prikrojen. Zenovega očeta bo v filmu igral Alain Cuny, mater Franca Tamantini, ostali igralci pa bodo še Pietro Fantoni, Ottavia Piccolo, Eleo-nora Brigliadori, Cristian Jacuge ter Tržačana Orazio Bobbio in Ariella Reggio. Obenem gre omeniti, da bodo kot statistke prisostvovale začetnim delom na- Trgu Ponterosso tudi slovenske branjevke.
Tehnično vodstvo druge italijanske televizijske mreže je sporočilo, da bo film v bistvu trodelna nadaljevanka, za televizijski ogled pa bo pripravljen nekje v prvih mesecih naslednjega leta. (br)
Poskusni tečaj v Auronzu in Gortini
Za večjo samostojnost slepcev
Združenje delavcev za telesno prizadete Prisma je v sklopu svojega delovanja priredilo v Auronzu in Gortini D'Ampezzo prvi poskusni tečaj, da bi mladim slepcem pomagalo pri samostojnosti v hoji.
Terapevtki za rehabilitacijo Inštituta Davide Chiossone iz Genove sta slepce iz raznih italijanskih dežel seznanili z najnovejšimi tehnikami orientacije v prostoru in prepoznavanja zaprek, naučili sta jih pravilno uporabljati sluh in lasersko palico "long cane" ter dolgo palico "long cane laser", ki služita slepcem za premikanje v odprtih prostorih, kot so pločniki ali ceste. Našo deželo je na tečaju predstavljala predsednica Italijanske zveze slepcev iz Trsta Ada Maria De Crig-nis^
Čeprav je tečaj trajal le nekaj dni, so se tečajniki ob njegovem zaključku samostojno premikali po ulicah Au-ronza in Gortine D"Ampezzo. "Long
cane laser" je v tečajnikih vzbudil največ zanimanja. Ta palica je najnovejši tehnološki dosežek na tem področju. Z njo je mogoče zaznati vsakovrstne oddaljene zapreke, npr. luknje in stopnice, ne glede na njihovo lokacijo.
Omembe je vreden tudi zelo dober odnos, ki so ga prebivalci Auronza in Gortine imeli do te pobude, kar dokazuje vse večjo zrelost pri sprejemanju prizadetih. Zaželeno bi bilo, da bi v prihodnosti še večkrat prišlo do takih pobud, ki slepcem omogočajo večjo samostojnost in s tem tudi boljše vključevanje v družbo.
Sočasno si Italijanska zveza slepcev želi, da bi bil "long cane laser" čim-prej na razpolago tudi na italijanskem tržišču. Vendar bi Zveza še najraje videla, da bi bili taki pripomočki izenačeni s protezami: na tak način bi jih uporabniki lahko dobili z državno podporo.
*^i®SKO
"■GLEDALIŠČE V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja STANE STAREŠINIČ
Jutri, 19. septembra, ob 20.30 v Bazoviškem domu v Bazovici
razstave
KD RDEČA ZVEZDA
v sodelovanju z glasbeno zadrugo Ars Nova prireja
Koncert
in predstavitev nove plošče
NEW SWING OUARTETA
Danes, 18. t. m., ob 20.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Vabljeni vsi ljubitelji črnske duhovne glasbe.
V	umetnostni galeriji Barbacan bo
od 19. septembra do 3. oktobra razstavljal slikar Ivo PETKOVŠEK. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	umetnostni galeriji Malcanton bo od 19. septembra do 3. oktobra razstavljala svoja dela Gabriele SCHURIAN iz Avstrije. Otvoritev razstave bo v soboto ob 18. uri.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00: ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	umetnostni galeriji Cartesius bodo jutri, 19. t. m., ob 18. uri otvorili razstavo goriškega umetnika Virgilia MALNIJA.
izleti
razne prireditve
KD Vesna - Križ vabi na KONCERT mešanega pevskega zbora M. PERTOT iz Barkovelj, ki bo jutri, 19. septembra, ob 20.30 v Križu na Kocjanovem borjaču blizu Kržade. V primeru slabega vremena bo nastop v dvorani Doma A. Sirk.
Na športnem igrišču v Nabrežini prireja ŠD Sokol v soboto in nedeljo, 19. in 20. t. m., turnir »24 ur košarke«, ki se bo začel v soboto ob 18. uri. Po končanem turnirju bo v nedeljo zvečer (ob 20.30) nastopila skupina Karst brothers.
ŠD SOKOL - SKD I. GRUDEN
priredita
ob 169-letnici in en dan smrti nepozabne tašče JOVANA VESELA KOSESKEGA
LITERARNI VEČER
Besedila interpretirajo: KARST BROTHERS Pesmi: tudi
Slavnostna gosta: dr. prof. JOŽA PIRHOVEC in japonski kantavtor YA-SAM-THU
V nedeljo, 20. septembra, na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini, s pričetkom ob 20.30.
koncerti
SKD Tabor - OPENSKI GLASBENI VEČERI. Danes, 18'. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah klavirski recital pianista BENJAMINA ŠA-VERJA. Na sporedu Bach-Liszt, Chopin, Schumann-Liszt, Verdi-Lizst in Musorg-ski.
šolske vesti
včeraj - danes
Danes, petek, 18. septembra
IRENA
Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.12 - Dolžina dneva 12.26 - Luna vzide ob 1.26 in zatone ob 17.36.
Jutri, SOBOTA, 19. septembra
BOŽIDAR
PLIMOVANJE DANES: Ob 02.14 najnižje -37 cm, ob 09.24 najvišje 30 cm, ob 15.07 najnižje -5 cm, ob 20.04 najvišje 19 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
24,1	stopinje, zračni tlak 1022,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Piero Sgomba, Barbara lavarone, Giovanna Koterle, Juri Grudi-na, Alessio Michalazzi, Manuela Martin.
UMRLI SO: 60-letna Maria Žiberna por. Serafin, 74-letna Stefanella Štolfa vd. Modugno, 77-letna Maria Deles, 85-letna Veneranda Acguavita vd. Sorgo, 88-letna Maria Slama vd. Pisani, 72-letni Lino Rebeschini, 83-letna Elisabetta Castro por. Rosso, 63-letna Aldina Cuccurin, 51-letni Gianfranco Cavallari, 47-letni Fabio Deste, 64-letni Giordano Colla, 80-letni Miroslavo Kanobely, 73-letni Ferdinande Derossi, 81-letna Bruna mainardi por. Quinto, 92-letna Carla Potrata.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN v Od ponedeljka, 14. septembra, do sobote, 19. septembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše^rimere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
SPDT vabi svoje člane in prijatelje na izlet z osebnimi avtomobili, ki bo v nedeljo, 20. t. m., na Učko. Zbirališče je ob 7. uri v Bazovici pred cerkvijo. Izlet vodi Marjo Milič (tel. 229258), pri katerem dobite vse informacije. Skupno je tri ure hoje. Vabljeni!
Godba Veseli godci iz Boljunca obvešča, da bo odhod avtobusov na izlet v Camalo (Treviso) v nedeljo, 20. t. m., ob 7. uri s trga v Boljuncu. En avtobus bo peljal mimo Bazovice in Trebč.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo odhod avtobusa na izlet v Kromberk-Vitovlje-Vrtovin v torek, 22. septembra, ob 7.30 izpred deželne palače na Oberdanovem trgu.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
RADIO OPČINE
obvešča, da bo nocoj ob 19.30 na sporedu oddaja FESTIVALBAR 87. Ponovitev je predvidena v nedeljo, 20. t. m., ob 15.30.
mali oglasi
LETNI KINO - ARISTON - 16.00, 21.30 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte: i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byrne, Gabriele Ferzetti.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Por-ky's Today.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Appuntamen-to al buio, r. Blake Edwards; i. Kim Ba-singer, Bruce Willis.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger.
EDEN - 16.00, 22.00 La donna delle bes-tie, porn., □ □
ESTETISTKA IRENE KEBAR obvešča cenjene gospe, da začenja svojo dejavnost v estetičnem salonu Jeunesse -TRST - Drevored XX. septembra 9 -tel. 764078.
TRGOVSKO PODJETJE išče samostojno pisarniško moč. Zahteva se: večletna praksa v knjigovodstvu in upravljanje kompjuterja ter znanje slovenskega in italijanskega jezika. Tel. 65383 od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure vsak dan razen nedelje in ponedeljka.
KNJIGOVODJA, večletna praksa, upravljanje računalnika, išče resno zaposlitev, tudi part-time. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Služba".
NUJNO iščem v najem za 2-3 mesece stanovanje v Trstu, po možnosti opremljeno, nuden pogoj: ne stalno bivajoč (non residente). Tel. 0481/85112.
ODDAMO V NAJEM bar-bife (tavola calda) z možnostjo restavracije v centru mesta. Informacije po telefonu na št. 208731 od 9. do 12. ure.
VEČJO KOVINSKO OMARO s ključem in mizo nujno išče Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8/IL Telefornirati na št. 911470 ali 299423 v večernih urah.
PRODAM vespo 125, letnik 1981, za
400.000	lir. Tel. 762228.
PRIVATNO prodam avtomobil audi 80 diesel, 1600, letnik "82, v odličnem stanju. Tel. 228145..
PRODAM novejše stanovanje v predmestju: dnevna soba, 2 spalnici, kuhinja, kopalnica, shramba in podstrešje. Tel. 280579.
PRODAJAM knjige za II. razred RTV zavoda J. Stefan in knjige za prve tri razrede znanstvenega liceja ter iščem knjige za 4. razred iste šole. Tel. 753938 ob urah obedov.
PRODAM rabljene kostanjeve sode, 100 1 in 200 1. Tel. 213059 v večernih urah.
IVAN TERČON je v Mavhinjah na št. 42 odprl osmico. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno je za prigrizek.
EMIL PURIČ (Jakopinov) ima odprto osmico v Repnu št. 15. Toči črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
Slovenski dijaški dom S; KOSOVEL
Trst, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo San Luigi 11 (mestni avtobus št. 25), sporoča, da je do 19. septembra odprto VPISOVANJE za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 8. do 13. ure. Vsa pojasnila dobite po telefonu na št. 573141 in 573142
Sindikat slovenske šole obvešča vse šolnike, da ima začasno sedež na Ul. Carducci 8/II. Ker je trenutno še brez telefona, v potrebi kličite na št. 911470 -S. Škrinjar ali 299423 - Ž. Marc.
Ravnateljstvo liceja "F. Prešeren" v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 21. t. m., ob 9. uri pri Sv. Ivanu. Dijaki se zberejo na šoli ob 10. uri.
Ravnateljstvo DTTZ "Žiga Zois" z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 21. septembra, pri Sv. Ivanu ob 9. uri. Dijaki se zberejo na zavodu ob 10.30, kjer bodo prejeli prva navodila. Razmestitev dijakov po razredih je razvidna na oglasni deski zavoda.
Geometri ter dijaki I. c, II. c in I. č razreda bodo imeli pouk v prostorih bivšega paviljona B. Ul. San Cilino 16, vsi ostali pa na sedežu, Vrdelska cesta 13/2.
Državni poklicni zavod "J. Stefan" v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 21. 9., pri Sv. Ivanu ob 9. uri. Dijaki se zberejo na zavodu ob 10. uri, kjer jim bodo profesorji razredniki posredovali šolska navodila.
Ravnatelj srednje šole "Sv. Cirila in Metoda" obvešča učence šole pri Sv. Ivanu in na Katinari, naj pridejo v šolo v ponedeljek, 21. 9., ob 8. uri. Ob 10. uri bodo odšli v spremstvu profesorjev k maši.
Tajništvo šole "L Gruden" v Nabrežini sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 21. 9., ob 8. uri v nabrežinski cerkvi. Po maši se bodo učenci zbrali na šoli.
Ravnateljstvo srednje šole "S. Kosovel" sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 21. t. m., ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah. Dijaki se zberejo na šolskem dvorišču ob 8.15, od koder bodo šli v cerkev v spremstvu profesorjev. Po maši se vrnejo v razrede, kjer jim bodo profesorji dali nadaljnja navodila.
Državna srednja šola "S. Gregorčič" v Dolini sporoča, da se prične pouk v ponedeljek, 21. t. m., ob 8. uri. Ob 10. uri bo šolska maša.
prispevki
VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88'; r. Woody Al-len; i. Mia Farrow, Seth Green.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Pregled srhljivke: Morte a 33 giri, r. Charles Martin Smith; i. Marc Priče, Tony Fields.
FENICE - 17.00, 22.15 La morte avri i suoi occhi.
EKCELSIOR II - 18.00, 21.45 Arma letale, r. Richard Donner; i. Mel Gibbson, Dan-ny Glover; □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Un’orgia con Analgisa, pom., □ □
MIGNON - 17.00, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Basil, Tinvestiga-topo, ris., ZDA 1987; r. B. Mattionson, D. Michener, J. Musker.
NAZIONALE III - 17.00, 22.00 Mistery, r. Bob Swaim; i. Sigourney Weaver, Michael Caine.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Calore e polvere, dram., VB 1983, r. James Yvory; i. Greta Scacchi, Juhe Christie.
RADIO - 15.30, 21.30 Police sexy story, porn., □□
Ob 2. obletnici smrti (18. 9.) hčerke Tatjane Taucer darujejo starši Justa in Rudi Blažič 25.000 lir za ŽPZ I. Grbec in
25.000	lir za Dom J. Ukmar v Škednju.
Ob obletnici smrti Tatjane Blažič darujeta Olga in Valerija 20.000 lir za MPZ M. Pertot.
Ob 2. obletnici smrti Tatjane Tavčar daruje Pina Žnidaršič 30.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob strica Jožeta Kočevarja darujeta Duilio in Nitka Štrajn 30.000 lir za KD V. Vodnik in
20.000	lir za cerkveni pevski zbor iz Doline.
V	spomin na Stanka Požarja daruje Mitja Križmančič z družino 30.000 lir za Dijaško matico.
Vera Vidmar daruje 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. »
V	spomin na prijatelja Stanka Požarja darujeta Dušan in Sonja Šain 50.000 lir za KD Lipa in 50.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Jožeta Kočevarja darujejo družine Santi in Pletter-sech 30.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na dragega očeta Pepija Trobica darujeta Livija in Vladimir
50.000	lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Lee Kosmine por. Kante daruje družina Julko Kosmina
20.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na Stanka Požarja darujeta Ljuba in Sonja Gržinič 50.000 lir za etnografski muzej v Škednju.
Namesto cvetja na grob Marije Švare darujeta družini Adamič in Cecotto
30.000	lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Tonija Erjavca darujejo Zdenko, Danica, Obrad, Majda in Ani 200.000 lir za Zvezo vojnih invalidov.
Namesto cvetja na grob Guerrina Hu-suja daruje Fanni Prašelj 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Pepija Trobica darujeta Milena in Marko 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin ria drago mamo Viktorijo Petaros por. Žerjal ob 1. obletnici smrti (22. 9. 1986) Žerjal daruje hči Vilma
30.000	lir za PD Slovenec.
NAJLEPŠE JESENSKE BARVE KOZMETIČNIH FIRM
SHISEIDO
HANORAH
novi francoski parfum Loulou - cacharel
Parfumerija KOZMETIKA 90
Opčine - Narodna ul. 118
GROZDJE ZA VINO
na državni cesti 202 med Opčinami in Prosekom pri
kampingu »PIAN DEL GRISA« Od 23. sept. dalje
menjalnica
17. 9. 1987
Ameriški dolar............ 1298.—
Nemška marka ............. 718.—
Francoski frank............. 213,50
Holandski florint .......... 636,50
Belgijski frank.............. 33,50
Funt šterling............. 2132.—
Irski šterling............ 1900.—
Danska krona................ 184,50
Grška drahma ............. 9.—
Kanadski dolar ........... 970.—
Japonski jen.......
Švicarski frank .... Avstrijski šiling.... Norveška krona ...
Švedska krona......
Portugalski eskudo
Španska peseta_____
Avstralski dolar ...
Debeli dinar.......
Drobni dinar.......
Drli/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
dnevne sobe - knjižnice - postelje - lestenci
razna obvestila				
OjUilMu
prva seja odbora danes, 18. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 - Trst.
POHIŠTVO ZA OPREMO
TRST - Ul. Carducci 10	Tel. 732-677
spalnice - kuhinje - saloni - sestavljiva oprema
8.—
865.50
101.50 194.—-
202.50 8,50
10 — 900 — 1,20 1,20
filmi na tv zaslonu
kinoatclje
PES, KI JE PREPREČIL VOJNO — The dog who stopped the War, Kanada 1985. Režija: Andre Melancon. Igrajo: Cedric Jourde, Julien Elie, Mariepierre Arsenan-D'Amour.
V	soboto, 11. septembra, ob 16.20 na RTV Ljubljana.
Italijanske vojne ladje so z nemalo polemikami odplule proti Perzijskemu zalivu. O (ne)smislu in (ne)upravičenosti te kakorkoli že »vojne« operacije lahko razmišljamo ob gledanju kanadskega mladinskega filma, ki je nedvomno aktualen, saj je 1985 prejel zlato plaketo na Moskovskem festivalu kot najboljši »protivojni film«... Zgodba je izredno preprosta: skupina otrok se zbere ob božičnih počitnicah in, ker se vsi precej dolgočasijo, se odločijo, da se bodo igrali vojno. Otroci točno določijo vojna pravila in se začnejo vojskovati s kepami snega. Njihove »vojne igre« jih tako prevzamejo, da bi z njimi nadaljevali kar v nedogled, če se ne bi slučajno porušil glavni vojni objekt (grad) in ne bi pod njim poginila njihova prijateljica, nebogljena in nič hudega sluteča psička, ki je s svojo žrtvijo »preprečila vojno«...
I COMANCEROS — The Comancheros — Komančerosi. ZDA 1961. Režija: Michael Curtiz. Igrajo: John Wayne, Stuart VVhitman, Lee Marvin, Ina Balin.
V	soboto, 19. septembra, ob 20.30 na Odeon TV.
Kapetan teksaških »rangerjev« (John Wayne) zasleduje kvartopirca obtoženega umora, za katerega so izdali tiralico. Seveda ga ulovi in ko ga vodi v zapor, postaneta oba tarča »komančerov«, belih zločincev, ki prodajajo orožje uporniškim tolpam Indijancev Komančis. Wayne in aretirani »gambler«, po sili razmer, sodelujeta, postaneta prijatelja in na koncu zmagata proti zločincem s pomočjo lepe Pilar, hčerke vodje »komančerov«. Ta spektakularni, barviti in duhoviti film je zadnji naslov v obsežni filmografiji Michaela Curtiza, režiserja mitičnega »cult-movieja« Casablanca.
Ljubitelje tega žanra opozarjamo še na dva druga »klasična« vesterna med tem vikendom: nocoj (18.9.) ob 21.45 je namreč na sporedu Rai 3 Fordov Soldati a cavallo iz 1. 1959 z Johnom Wayneom in Williamom Holdenom, v soboto (19. 9.) ob 20.30 spet na Rai 3 pa znani naslov Anthonya Manna La dove scende il Hume iz 1. 1952 z Jamesom Stewartom.
SUPERMAN - IL FILM — Superman - The Movie — Su-perman: film, ZDA 1979. Režija: Richard Donner. Igrajo: Christopher Reeve, Marlon Brando, Margit Kidder, Gene Hackman.
V	nedeljo, 20. septembra, ob 20.30 na Italia 1.
»Je to Heraklej izklesan v klasičen kip? Je Sigfrid iz Wagnerjeve opere? Je Jezus Kristus iz Zeffirellijevega filma?« se ironično sprašuje kritik Tullio Kezich in si sam odgovarja: »Ne, je Superman: junak iz stripov 30. let ali iz risank in serialov 40. let, ki zopet obletava metropolis s svojim »S«-om na prsih in s frfotata-jočim ogrinjalom«. Kar pet scenaristov (med temi tudi pisatelj in avtor Botra Mario Puzo) je napisalo filmsko adaptacijo iz originalnih zgodb popularnega »jeklenega človeka«,
ki se je porodil v fantaziji risarja Joea Shusterja in pisatelja Jeromea Siegla. Vendar so tako scenaristi kot režiser vzeli preresno te naivne zgodbice in naredili iz njih dolgočasen kolosal. Kljub temu bo zgodovina filma omenjala ta izdelek vsaj iz dveh razlogov: zaradi svojstvenih efektov in zaradi rekordnega inkasa (okrog 500 milijard lir!).
GENERAZIONE PROTEUS — Demon Seed — Hudičevo seme, ZDA 1977. Režija: Donald Cammell. Igrajo: Julie Christie, Fritz VVeaver, Gerrit Graham, Berry Kreger.
V	ponedeljek, 21. septembra, ob 22.55 na Rete 4.
Rete 4 ponuja ta teden ob pozni nočni uri (po 22.30) kratek ciklus znanstvenofantasičnih filmov z »asimovskim« naslovom Jaz, Robot, med najzanimivejšimi sta gotovo omenjeni Generazione Proteus in Tavernierov La morte in di-retta iz leta 1977, ki bo na sporedu v torek (22. 9.) ob 22.40.
Dammellova zgodba je sugestivna in srhljiva hkrati. Profesor Harris živi v svoji popolnoma avtomatizirani hiši med številnimi roboti, ki opravljajo njegovi ženi vsa domača dela. Ob hiši si je megalomanski znanstvenik uredil bogat in kompliciran laboratorij, da bi v njem zgradil poseben super-kompjuter Proteus IV. Prof. Harrisu uspe sestaviti ta nadvse inteligenten stroj, ki se kmalu osamosvoji in uide profesorjevemu nadzorstvu. »Vražji« stroj gre celo tako daleč, da hoče oploditi Harrisovo ženo (še vedno šarmantno Julie Christie), da bi bil prvi oče generacije Proteus...
WOODSTOCK, ZDA 1970. Režija: Michael Wadleigh. Nastopajo: Joan Baez, Arlo Guthrie, Jimi Hendrix, Ric-hie havens.
V	torek, 22. septembra, ob 23.45 na Italia 1. Drugi del v okviru oddaje Rock opolnoči.
V	zgodovini »rocka« obstaja obdobje »pred« in »po« Wo-odstocku, po tem mitičnem imenu, ki označuje enega največjih koncertov mlade glasbe nasploh. Avgusta 1969 se je zbralo na zelenih travnikih Woodstocka (blizu New Yorka) preko 400 tisoč mladih iz ZDA na velikem glasbenem mitingu. Režiser Michel Wadleigh je posnel in zmontiral v tri ure dolg film žuboreče in edinstveno dogajanje, od nastopov takratnih junakov glasbene scene (skupine Who, Cros-by Stills & Nash, Joni Mitchell, Joe Cocker) do pričevanj in razgovorov z mladimi hipiji, ki so vzklikali pacifistične parole, kadili marijuano in sanjali o »prosti ljubezni«, o »komunah«... Film je seveda postal manifest mlade generacije 70. let.
LA MERLETTAIA — La dentelliere — čipkarica, Fr. 1977. Režija: Claude Goretta. Igrajo: Isabelle Huppert, Yves Beneyton, Florence Giorgetti, Anne-Marie Diirin-ger.
V	sredo, 23. septembra, ob 23.30 na Italia 1.
Švicar Claude Goretta je subtilen in prefinjen avtor, ki rad raziskuje v svojih filmih medčloveške odnose, težave in nedojemljive psihološke igre pri vzpostavljanju stikov, razloge, da se stik nadaljuje ali prekine... V filmu Čipkarica, ki povzema naslov po znani Vermeerovi sliki, poda edinstveni ženski portret.
Mlada proletarka spozna na normanski plaži univerzitetnega študenta iz bogate družine, med njima se začne ljubezenska zgodba in mlada zaljubljenca začneta skupno življenje. Jima bo uspelo ohraniti to razmerje, čeprav sta si tako različna po izobrazbi, kulturi in socialnem izvoru? Goretta pesimistično in boleče ugotavlja, da to ni mogoče. Nesrečno razgaljeno dekle, ki se zateče po ločitvi v psihiatrično bolnišnico, izredno intenzivno interpretira Isabelle Huppert.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
LUPO SOLITARIO	LP
Navadno predstavljamo precej resne "produkte" bolj ali manj znanih rockerjev ali vsekakor večjih osebnosti lahkoglasbenega sveta. Tokrat pa ne moremo mimo precej "neresnega" proizvoda humoristične posadke oddaje Lupo Solitario. Glavni sestavini te zanimive plošče sta humor in besedne igre na meji nonsensa.
V bistvu je bil variete Lupo Solitario nekakšno nadaljevanje .že znanega Drive In, le da smo na televizijskih ekranih tokrat zasledili in opazovali nove obraze, kot npr. Syusi Blade, ki med drugim poje tudi zaključno siglo Ninna Nanna Yeeh. Pesem Bronzi di Riace mojstrsko izvaja Syusijin bratranec Vito. Dvojčka Ruggeri se razživita v pesmi Sotto il cielo di Croda. Tudi Little Torino je s svojo Tu non sei piu la mia fidanzata zelo zabaven.
Res je tudi, da so pri tej plošči sodelovali poleg glasbenih amaterjev tudi zelo dobri profesionalci in sicer Mauro Pagani, Sergio Vasta-no, Franz Di Cioccio (PFM) ter novinarji Alberto Tonti, Enzo Braschi
in Roberto Gatti. Tistim, ki ugaja nonsense humor, bo ta plošča zagotovo všeč, pametno pa bi bilo, da bi si jo kupili tudi tisti, ki so po navadi in po naravi slabe volje.
Pesmi na plošči so: Ninna Nanna Yeeh, Sotto il cielo di Croda, Bronzi di Riace, Tu non sei piu la mia fidanzata, Tocca toccami, Lupi Soli-tari, John Holmes, Notti di Kiew, Mutande, Il Gambero, Love in Por-tofino.
><-------------------------------------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:......................................................
Naslov:..............................................................
Glasujem za:.........................................................
Moj predlog:.........................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.

današnji televizijski in radijski sporedi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Scarface - Lo sfregiato (dram., ZDA 1932, r. Howard Hawks, i. Boris Karloff, Paul Muni, Ann Dvorak)
15.30	Risanke: Pac-Man
16.25	Nanizanka: Taxi
16.50 Nadaljevanka: Affinita elettive (3. in zadnji del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vremenska, napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Aktualno: Buon Compleanno 007 - 25 let Jamesa Bonda
21.30	Dnevnik
21.40	Aktualno: XXIII Mostra Interna-zionale di Musiča leggera, Cine-ma, Teatro (vodi Milly Carlucci, prenos z Riva del Garda, 2. del)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Šport: Mednarodni atletski miting (prenos iz Cagliarija), nato SP v ritmični gimnastiki (prenos iz Varne)
C rai 2__________________ i
11.45	Nadaljevanka: Tempi dbro (7. in zadnji del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.35 Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o živalih in risanka Dick Tracy
16.30	Šport: golf (prenos iz Albarelle)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.30	Dnevnik - šport
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in vreme
20.15	Športne vesti
20.30	Variete: Il meglio di »Un altro varieta«
22.00	Variete: Improvvisando solo im-provvisazione (10. in zadnji del)
22.55	Dnevnik
23.10	Kviz: Il milionario (vodi Jocelyn)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Nočni film: Mai di domenica (kom., It.-Fr. 1969, r. Jules Das-sin, i. Melina Mercouri, Jules Dassin)
[ A RAI 3
13.30	Šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija)
14.30	Šport: italijansko prvenstvo v tenisu (prenos iz Firenc)
17.30	Športni dnevnik: Derby
18.05	Nadaljevanka: Maigret sotto in-chiesta (2. .del)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35 Glasbena oddaja: Pokerconcerto
20.05	Izobraževalna oddaja: Formazio-ne di un continente - Espansio-ne oceanica e deriva dei conti-nenti
20.30	Nanizanka: I professionals
21.45	Film: Soldati a cavallo (vestern, ZDA 1959, r. John Ford, i. John Wayne, VVilliam Holden)
23.40	Dnevnik - nocoj
23.45	Deželne vesti
24.00	Koncert: Handel a Roma (Ale-xander' s Feast, oratorij za solo, zbor in okester, Simfonični orkester in komorni zbor RAI iz Rima, dir. Charles Farncombe, prenos iz cerkve San Lorenzo in Lucina)
RTV Ljubljana____________
10.00	TV mozaik. Tednik
11.00	Mednarodna obzorja
11.40	Svet na zaslonu
12.20	Nadaljevanka: Avgust Strindberg (pon. 2. dela)
15.20	TV mozaik (pon.)
17.00	Svet na zaslonu
17.40	Poročila
17.45	Otroška oddaja: Vukov kotiček
18.00	Nam: Dr. Who - Robot (7. del)
18.25	Izobraževalna oddaja: Dva obraza Jadranske obale
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.25	Vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Brezčasna dežela (8. del)
20.55	Dokumentarec: Ljubitelji narave
21.40	Rezerviran čas
22.10	Dnevnik
22.25	Film: Deset čudežnih dni (krim., Fr. 1971, r. Claude Chabrol, i. Orson VVelles, Marlene Jobert, Anthony Perkins; Chabrolov film sodi v žanr kriminalke, ki pa je bolj mistična in polna simbolov, kot bi pričakovali po njegovih psiholoških dramah.)
| (ffi| TV Koper _ _	__________
17.00	Otroški spored: Il sabato dello Zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Pred shodom istrskih beguncev v Trstu
BOČEN — Slovenski dan na predstavitvi velesejma v Bocnu TRST — Priprave na novo šolsko leto
GORICA — Posvet o slovenski prisotnosti na Goriškem, pogovor z Markom Marinčičem TRST — Priprave na novo sezono SSG, izjava Miroslava Košute
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Koncert: Monserrat Caballe -večer operne glasbe iz Pesara
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Dokumentarec: Dokler še spomin žini - pričevanja in intervjuji o preteklosti
23.45	Nam: Veliki ameriški režiserji
jjžl CANALES
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 General Hospital,
10.30	Aliče, 10.45 Ora-zio
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Assassinio pre-meditato (krim., ZDA 1953, r. Andrew Stone, i. Joseph Cotten, Jean Peters)
16.00	Nanizanke: Kate e Al-lie, 16.30 Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: Look of the Year
23.00	Nanizanka: Top Sec-ret
24.00	Filmska rubrika: Premiere
0.15 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Gunsmo-ke
9.15 Film: La notte delle nozze (dram., It. 1954, r. Mario Bonnard, i. Lu-cia Bose, Pierre Cres-
s°y)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Vola mio mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 22.00 Spenser
22.50 Film: La rossa masche-ra del terrore (srh., ZDA 1969, r. VVerner Herzog, i. Vincent Priče, Christopher Lee) 0.20 Nanizanki: La legge di McLain, 1.10 II Santo
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: La fami-glia Addams
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly eBenji
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Film: L esorcista (srh.,
ZDA 1973, r. William Friedkin, i. Ellen Bur-styn, Linda Blair, Max Von Sydow)
22.25	Športna oddaja: A tut-to campo
23.40	Šport: košarkarski turnir (prenos iz Milana)
1.40	Nanizanki: La strana coppia, 2.05 Ai confini della real ta
[ŠMiifl TELEPADOVA
13.00	Risanki: Ken il guer-riero, Galaxy Express
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nanizanka: Fantasi-landia
17.30	Risanke: Space Robot, Daltanius, Ken il guer-riero, Galaxy Express
19.30	Nanizanka: I predatori dellldolo d'oro
20.30	Film: Yakuza (dram., 1975, r. Sidney Pollack, i. Robert Mitchum, Ta-kakura Ken)
22.30	Nanizanki: Devlin e Devlin, 23.30 Cutter chiama Houston
0.30 Film: La giungla del disco (kom., r. Shore, i. Harvey Keitel)
i ^ TELEFRIULI___________
13.00	Dokumentarec: Jadranje, tehnika in prireditev
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanke
15.00	Dražba: Roberta Pelle
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Nanizanka: Cera una volta il potere
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: I cercatori d'oro
20.30	Nadaljevanka: La co-rona del diavolo
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Lady Magic 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ne prezrimo; 8.45 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Got-harda v Asolu; 11.35 Glasbeni mozaik;
12.00	Na počitnice; 13.20 Primorska poje: dekliški in mešani zbor Skupnosti Italijanov iz Izole (vodita Amina Du-dine in Claudio Strudthoff); 13.40 Glasbene skice; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Razmišljanje o slovenskih ljudskih pravljicah; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranjik; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba za dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Poletni pastorale in Ohridska legenda; 12.10 Pod domačo mare-lo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasbena tradicija; 13.30 Melodije; 14.05 Tuji jeziki; 14.35 Mladi interpreti; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	V studiu; 18.00 Ansambel Rž;
18.15	Kino; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Naši kraji in ljudje;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 14.40 Popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski .dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Glasbeni utrinki iz zamejstva; 18.35 Popevke po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, vmes vremenska napoved; 7.00 Dobro jutro;
8.00	Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciane; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori; 11.15 Lepi Rovinj;
11.30	Reportaže; 11.35 Ansambel Casa-dei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Plesna glasba; 15.00 O kulturi in umetnosti; 15.45 Sintonizirani; 16.33 Blitz mušic; 17.00 Bubbling; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30	Za vsakogar nekaj; 19.30 Festi-valbar '87; 20.30 Nočni val; oddaje podnevi in ponoči povezuje glasba.
V organizaciji Trgovinske zbornice
Sedem podjetij iz naše pokrajine na mednarodnem sejmu v Budimpešti
S finančno podporo bančne sekcije SDGZ
V Doberdobu predstavili novi Galebov dnevnik za leto 1987-88
Sedem podjetij z Goriškega in naše dežele je prisotnih na jesenskem mednarodnem sejmu v Budimpešti, ki ga bodo odprli danes in ki se bo sklenil v nedeljo, 27. t. m. Za udeležbo je poskrbela Goriška trgovinska zbornica, ki si prizadeva razširiti prisotnost tukajšnjih in nasplošno italijanskih podjetij na madžarskem tržišču, za kar bodo, v bližnji prihodnosti, zagotovljeni ugodnejši pogoji.
Na mednarodnem sejmu je prisotnih sedem podjetij, ki predstavljajo v glavnem stroje in opremo, posebno pozornost pa so pri Trgovinski zbornici namenili ustrezni predstavitvi objektov in možnosti, ki jih goriško območje ponuja v mednarodni blagovni menjavi (avtoporto, pristanišče v Tržiču, letališče v Ronkah).
Predstavniki omenjenih treh ustanov bodo prisotni na sejmu ter madžarskim operaterjem skušali prikazati ugodnosti in kvaliteto uslug, ki jih lahko nudijo tujim partnerjem. Sicer pa velja opozoriti, da ne gre za prvo predstavitev na Madžarskem, saj so tamkajšnji operaterji že precej seznanjeni z mejnimi in prometnimi strukturami v naši pokrajini in so doslej pokazali specifičen interes za avtoporto.
Omeniti velja še, da se madžarska ekonomska politika usmerja k povečanju blagovne menjave z zahodnimi državami, da je v pripravi sprememba valutnih predpisov in davčnega sistema, kar naj bi zagotovilo večjo konkurenčnost gospodarstva, kar z drugo besedo pomeni povečanje blagovne menjave, ki, kakor znano, ne
more biti enosmerna. Prav v tem se odpirajo nove možnosti tudi za goriš-ke in italijanske operaterje nasploh.
Na sejmu v Budimpešti so jrrisotna podjetja Hadrijan Corsi iz Steverja-na, Ifap iz Tržiča, Unitecno iz Gorice, Berton iz Fagagne, Tečno 2000 iz Tržiča in Naria iz Krmina. Poleg primernega zastopstva pristanišča, deže-lenga letališča in goriškega avtopor-ta.
V ponedeljek
Ploščad Micoperi na poskusni vožnji
Micoperi 7000, orjaška ploščad, ki so jo v rekordnem času zgradili v tr-žiški ladjedelnici, bo predvidoma v ponedeljek izplula na prvo poskusno vožnjo. Na ladjo-ploščad se bo vkrcalo okrog 500 delavcev ladjedelnice, tehnikov in delavcev družbe Micoperi in nekaterih drugih podjetjih. V spremstvu vlačilcev bo ploščad izplula na odprto morje, kjer bodo opravili predvidene preizkuse. Ladja se ne bo vrnila v Tržič, ampak bodo predajo naročniku, sredi oktobra, opravili v Trstu.
Micoprei naj bi zapustila privez v ladjedelnici okrog 9. ure zjutraj, medtem ko se bodo delavci in tehniki vkrcali že ob 7. uri. Tako je predvideno v programu. Ni znano, če je, oziroma če bo stavka, ki je bila v sredo in četrtek, povzročila kaj zamude v odnosu na predviden program.
Galebov šolski dnevnik je za naše učence in dijake nižjih srednjih šol postal že redni sopotnik skozi šolsko leto. Šolarji so se nanj že tako navezali, da komaj čakajo na njegov izid in že sprašujejo, kdaj ga bodo dobili. Tolikšnemu pričakovanju bo kmalu zadoščeno. Novi Galebov dnevnik za šolsko leto 1987/88 so namreč predsi-nočnjim v Doberdobu predstavili ravnateljem slovenskih šol. Srečanja so se udeležili predstavniki šestih slovenskih bančnih zavodov in predstavniki SDGZ.
Prav bančna sekcija SDGZ je namreč tudi letos s hvalevredno pobudo omogočila izid dnevnika, ki ga
bodo prejeli v dar slovenski učenci in dijaki. Kot je poudaril predsednik bančne sekcije Andrej Gergolet, so tudi letos denarni zavodi skušali dati konkretno pomoč šoli. Šolski sistem, je še v marsičem pomanjkljiv in se ne prilagaja pravočasno potrebam družbenega razvoja. Te zastoje občuti gospodarstvo, ki danes, bolj kot v preteklosti, potrebuje sposobne in dobro pripravljene kadre.
Prav zaradi tega je potrebno vse tesnejše sodelovanje med šolo in gospodarstvom. Ne gre samo za vprašanje podpor, pač pa za vzajemno spoznavanje, je dejla Gergolet, za skupno evidentiranje potreb in oblik po-
moči. To še posebno velja prav za naše denarne zavode, ki so v zadnjem času dosegli zavidljiv gospodarski vzpon: zaupanih jim je 10% denarni sredstev v deželnem merilu, število zaposlenih - pretežno mladih - pa se je povzpelo skoraj na 300.
S sprostitvijo zakonodaje, ki bo omogočila odpiranje novih bančnih okenc se bo ta razvoj lahko še pospešil. Odtod potreba po neposrednej-šem povezovanju s šolo, da se premosti prepad med šolsko inštitucijo in programi ter današnjo gospodarsko stvarnostjo.
Razgovor/ki se je neformalno razvil med ravnatelji in gospodarstveniki na srečanju v Doberdubu, pomeni pomeben zametek tega sodelovanja, ki si ga želita obe strani. Še pred tem pa je o letošnjem šolskem dnevniku spregovoril njegov "oče", urednik revije Galeb Lojze Abram.
Povedal je, da je pred petimi letimi prišla zamisel za ta dnevnik iz ugotovitve, da je tak šolski pripomoček potreben, da pa dostlej naši šolarji niso imeli na voljo drugega kot raznovrstne italijanske dnevnike. Ob denarni pomoči bank, predlogih in nasvetih šolnikov ter upoštevanju vseh potreb učencev v zvezi s šolskimi dejavnostmi, se je dnevnik iz leta v letu izpopolnjeval.
Lahko torej rečemo, da je letošnja izdaja lepša in popolnejša od prejšnjih. Barvna platnica se predstavlja z lepo krajinsko sliko Soče, k notranji opremi pa je prispeval beneški ilustrator Alessio Petricig.
Nova plošča goriških zborov
Z naslovom »Isonzo canta« je pred kratkim izšla plošča, na kateri so zbrane pesmi v izvedbi osmih pevskih zorov z Goriškega. Ploščo in zbore (žal pa so nekateri bili odsotni) so predsinočnjim predstavili na posebnem koncertu pod šotorom na Gradu.
Pobuda za ploščo, ki jo je posnel goriški studio Audiomark, je sad sodelovanja med združenjem zborov USCI in pokrajinsko upravo. Kot poudarja Aldo Policardi, predsednik združenja USCI, naj bi izid plošče bil le prvi korak v programu valorizacije kakovostno in številčno pomembne zborovske dejavnosti na Goriškem. Napovedujejo, da bo prvi kmalu sledila druga in morda tretja plošča.-Pri tem je Policardi izrekel namen zaobjeti tudi slovenske zbore, ki predstavljajo pomemben del zborovske kulture v naši pokrajini. Želeti je, da bodo ta namen dosledno uresničil, kajti na tej prvi plošči ni med osmimi zbori niti eden slovenski.
Plošča vsebuje po dve pesmi sledečih zborov: Ars Musiča, Madrigalisti di Gorizia jn Luigi Fogar iz Gorice, Aris iz Tržiča, Jakob Arcadelt iz Škocjana ob Soči, Angelo Capello iz Begli-ana, Vox Juha iz Ronk in Nova et Ve-tera iz Fare.
■ Sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah pripravlja v nedeljo, 27. septembra, proslavo ob 10-letnici delovanja. Slovesnost se bo odvijala v občinski telovadnici v Sovodnjah.
Dveletni tečaj je pravcata poklicna šola
Kakovostni skok ponudbe poklicnih tečajev SDZPI
Šolniki o (na srečo že rešeni) poletni aferi
Togo tolmačenje okrožnic ne sme ogrožati naših šol
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1987/88 pet tečajev, ki se bodo odvijali v Gorici oziroma v okolici. Na programu so naslednji tečaji:
-	tečaj marketinga, ki traja 60 ur in za katerega se zahteva višješolska izobrazba;
-	začetniški tečaj za strojepis, ki traja 350 ur: posebnost je v tem, da je s kvalifikacijo, kar pomeni, da imajo tečajniki možnost nastopati na javnih natečajih. Ob koncu je izpit pred komisijo, ki jo imenuje Dežela, na podlagi katerega prejmejo tečajniki potrdilo o poklicni kvalifikaciji. Udeleži se ga lahko vsakdo;
-	tečaj za fitopatologijo: predavatelj inž. D. Seljak se bo osredotočil predvsem na zaščito vinske trte in drugih rastlin ter na preprečevanje bolezni, ki se vse bolj pojavlja v zadnjih časih. Tečaj traja 30 ur in se bo pričel konec oktobra v prostorih zadruge Brda v Števerjanu;
-	tečaj vrtnarstva, ki traja_ 40 ur, se bo vršil v Sovodnjah (oz. v Štandrežu, glede na sorazmerje vpisanih). Na razpolago je še veliko mest.
Omenjeni tečaji so namenjeni v prvi vrsti že zaposlenim osebam, saj jim je tako dana možnost, da dopolnijo oziroma razširijo znanje v posameznih sektorjih.
Letos pa je naš Zavod organiziral tudi dveletni tečaj s kvalifikacijo za odgovorne pri prodaji. Tovrstni tečaj bi prvič uspeli organizirati na Goriš-
kem, saj gre za pravo poklicno šolo s slovenskim učnim jezikom, ki so nam jo doslej nudili le italijanski zavodi. Namenjen je predvsem dijakom, ki so končali obvezno šolanje in se niso vpisali na nobeno višjo srednjo šolo ali na omenjeni niso uspeli, predvsem pa tistim, ki so brezposelni, saj jim tečaj nudi alternativo za zaposlitev v trgovskem sektorju, vsekakor pa omogoča pridobitev splošnega znanja, ki jim lahko koristi tudi pri morebitnih drugih poklicih.
Program tečaja, ki ga je že odobrila Dežela, bo letno obsegal tisoč učnih ur s sledečimi predmeti: splošno kulturo, srbohrvaščino, blagoznanstvo, trgovsko računstvo, prodajno tehniko in ureditev izložbenih oken. Pouk bo vsak dan razen sobote, po 30 ur tedensko. Dijaki opravijo 4 izpite: na podlagi končnega izpita pred deželno komisijo prejmejo dijaki potrdilo o poklicni kvalifikaciji, ki se jim vpiše v delavsko knjižico in predstavlja dodatno možnost za primerno zaposlitev. Tečaja se lahko udeležijo dijaki, ki ne presegajo 20. leta starosti.
Ob vpisu morajo obiskovalci tečajev vplačati 63.500 lir, enako ceno kot lansko leto. Dveletni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce pa je povsem brezplačen, kot tudi ves didaktični material.
Za vpis in podrobnejše informacije se zainteresirani lahko javijo na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. Montesanto 84 (v Dijaškem domu), tel. 83495.
Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici se je sestal pred dnevi na redni seji in med drugim razpravljal o zadevi, ki je sicer v glavnem rešena, vendar ni zaradi tega manj huda. Gre za ukinitev prvih razredov slovenskega učiteljišča Simon Gregorčič in gimna-zije-liceja Primož Trubar, ki jo je odredil pred dobrim mesecem šolski skrbnik na osnovi določil ministrske okrožnice št. 196 in min. odredbe št. 197 z dne 7. julija 1987. To zato, ker omenjena razreda ne dosegata minimalnega števila 15 dijakov.
Sindikat je ugotovil, da je "neprijetnost" v glavnem že mimo, saj je ravnateljica učiteljišča na ugovor proti začasni ukinitvi 1. razreda že prejela obvestilo o preklicu ukrepa. V ugovoru se je opirala na širše tolmačenje navedene okrožnice, na poseben status slovenskih šol, na že uveljavljeno prakso glede parametrov itd. Prav tako je problem rešen tudi za licej.
Pri tem pa je odbor SSS označil kot zaskrbljujoče dejstvo, da je sploh prišlo do poskusa začasne prekinitve dveh prvih razredov slovenskih višjih srednjih šol, ki morajo tako po več kot 40 letih delovanja še vedno opravičevati svojo prisotnost, pojasnjevati svojo specifičnost itd.
Žal se bodo problemi še ponavljali -ugotavlja Sindikat - dokler ne bomo dosegli pravnih norm, ki bodo enkrat za vselej uredile vprašanja našega šolstva. Na seji so tudi pročili vprašanje, ali ne bi kazalo sprejeti in izrabiti
kako prepoved kot izziv za zahtevo po nujni pravni razjasnitvi.
Sindikat je tudi razpravljal o slovenskem šolskem središču. Ob vesti, ki jo je dal naš dnevnik, da bodo predvidoma v kratkem stekla dela za gradnjo, so si člani sindikata postavili vprašanje, ali načrti odgovarjajo potrebam posameznih zavodov, ki naj bi se vselili v novi šolski center. Sedaj je še čas - je rečeno v tiskovnem poročilu Sindikata - da sledimo razvoju, kajti ko bo šolski center dograjen, ne bo imelo smisla tarnati, da ne ustreza potrebam. Šolniki želijo zato biti sezna-. njeni z ureditvijo prostorov in njihovo funkcionalnostjo glede na konkretne potrebe naših šol.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Predator«.
VERDI 18.00-22.00 »Meatballeis-porcello-ni in vacanza«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Giochi bestiali nel mondo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 10. uri Antonio Roberto iz kapele glavnega pokopališča na isto pokopališče, ob 11.30 Francesco Bar-totti iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče.
V Medei v nedeljo komemoracija žrtev in zborovanje za mir
Zborovanje za mir. Tako so poimenovali komemoracijo, ki bo v nedeljo, 20. septembra, ob 10. uri pri spomeniku Ara Pacis, na griču nad Medeo, na pobudo vsedržavnega združenja izginulih v vseh vojnah.
Gre za manifestacijo, ki jo prirejajo že vrsto let in ki ima namen opozarjati na grozote vojn in spodbujati mir in sodelovanje med narodi.
Združenje, ki je organizator komemoracije, je nastalo pred sedemdesetimi leti, v letih prve svetovne vojne. 20. september pa je bil določen kot dan v vojni izginulih žrtev.
Proslava 40-letnice
• j • rnp v • v
jutri v Tržiču
40-letnico izvajanja mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo in 40-let-nico ponovnega prihoda Italije v te kraje bodo proslavili jutri tudi v Tržiču, na pobudo tamkajšnje občinske uprave. Slovesnost bo ob 11. uri na Trgu republike. Zgleda, vsaj na podlagi vabila, da tržiški župan s tamkaj-
šnjim odborom zelo zvesto stopica za svojim goriškim kolegom Scaranom.
Le-ta bo prav tako jutri, ob 10. uri, govoril na slovesnosti, ki jo pripravljajo istrski begunci pred spomenikom "deportirancem" v spominskem parku.
Ogenj v tovarni
Goriške gasilce so v sredo popoldne poklicali v tovarno Manifattura Gori-ziana v industrijski coni, kjer je ogenj zajel nekaj bal bombaža. Posegli sta dve ekipi gasilcev ki sta ogenj pogasili v nekaj urah. Uničenih je bilo nekaj bal dragocene, a zelo lahko vnetljive surovine. Koliko znaša škoda, ni znano. Vzroke požara ugotavljajo.
V tovarni so že nekaj mesecev v teku obsežna prenovitvena dela in se proizvodnja kljub temu odvija skoraj nemoteno.
■ V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj okrog 13. ure v Tržiču, v Ul. E. Toti, se je poškodoval 43-letni Paolo Boretti iz Ronk. Okreval bo v 30 dneh.
Obsežnejša dela na bregu Soče v bližini mosta avtoceste
Predvidoma nekaj težav v prometu
Pri Sovodnjah, v bližini mosta avtoceste, bodo v prihodnjih dneh pričeli izvajati obsežna zemeljska dela za utrditev levega brega. Doslej so pripravljali gradbišče, od ponedeljka dalje pa bodo začeli dovažati kamenje in drug material za utrditev nasipa. Dela vodi pokrajinsko ravnateljstvo Državnega tehničnega urada (Genio civile).
Načrt predvideva zgraditev posebnega nasipa, ki bo glavni vodni tok usmerjal proti sredini struge in pa nasutje brega, ki ga je v zadnjih treh, štirih letih izpodjedla in odnesla Soča. Za celoten poseg bodo porabili okrog 700 miliojonov lir.
Na nujnost ukrepov za zajezitev erozije je sovodenjska občinska uprava v zadnjih letih stalno opozarjala in priporočala čimprejšen začetek del.
V zvezi z napovedanim pričetkom del, velja opozoriti, da bo v prihodnjih tednih na območju Sovodenj nekaj težav v prometu zaradi prisotnosti večjega števila tovornih vozil. Težave bodo zlasti v spodnjem delu vasi.
Občinska uprava priporoča občanom previdnost, računa pa tudi na po-
rno razumevanje. Župan je podpi-ukaz o prepovedi parkiranja vseh :il na cesti skozi Vas. Gre za nujen ep, saj je cesta zelo ozka, parkirana
vornjakov.
Težave zaradi del za utrditev nasipa na Soči, bodo predvidoma trajale kakšen teden.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Sovodnjah bo
danes izjemoma odprta od 15. do 17. ure.
Godba na pihala Kras v Doberdobu prireja tudi v letošnji sezoni glasbeni pouk za najmlajše. Pouk se bo pričel v torek, 22. t. m. Prijave in informacije pri odbornikih.
Na sedežu Mladinskega krožka v Dijaškem domu bo danes, v petek, ob 20. uri družabno srečanje z razgovorom o letošnjem delovanju. Vabljena vsa mladina iz mesta in okolice.
Rekreativna telovadba SPDG bo tudi letos vsak torek ob 20.30 in petek ob 21. uri. Prva vadba bo v torek, 22. t. m., v telovadnici Kulturnega doma.
Rad bom počival tam kraj naše hiše, na tisti njivi, ki le smrt jo orje, zavit ves v zemlje naše tople škarje, bom dihal s srcem, ki z njim ona diše.
ALOJZ GRADNIK
Odšel je od nas dragi oče
Jožef Gradnik (Pepi)
Pogreb dragega pokojnika bo izpred domače hiše v Medani jutri, 19. septembra, ob 17. uri.
Žalujoči Boris, Dragica in Miro z družinami ter vse sorodstvo
Medana, Milan,- Vrhnika, Krmin,
18. septembra 1987
Ob smrti Ladija Goloba izreka ŠZ Dom iskreno sožalje Marinotu in družini.
Mladi operni pevec Aleksander Švab o sebi
S trdno voljo in vztrajnim delom želim uspeti na tem težkem področju
Dunaj, poletje 1791. Neki neznani, v črno oblečen mož se oglasi pri Wolf-gangu Amadeusu Mozartu. Naroči mu, naj napiše Reguiem ter mu strogo prepove katerokoli poizvedovanje po na-ročitelju. Mozart delo sprejme (s tem je upal postati kapelnik dunajske stolnice), a temačna oseba se mu pozneje večkrat oglasi in sprašuje po dokončanem delu, tako da se sprevrže v Mozartovo moro.
Ta čudna oseba ni bila drugega kot administrator čudaškega grofa Wal-segga zu Stuppach, kateremu je pravkar umrla žena. Plemenitaš pa je imel to grdo navado, da si je prilaščal, kar ni bilo delo njegovih rok, rečeno v drugih besedah, rad se je ponašal s skladbami, ki so jih v resnici napisali drugi skladatelji. Isto je hotel narediti z Mozartovim Reguiemom. Seveda pa Mozart ni poznal teh spletkarjenj in je Pod pritiskom »črnega moža« za čimprejšnjo izročitev dela mrzlično pisal. Telesno in duševno strt je podlegel revmatičnemu vročičnemu vnetju 5. decembra 1791. Reguiema ni mogel dokončati, napisal je le naslednje stavke: Reguiem, Dies irae, Tuba mi-rum, Rex tremendae, Recordare, Con-futatis in prvih osem taktov Lacrymo-se. Ostalo je dokončal po Mozartovih zapiskih skladateljev učenec Franz Xaver Siissmayer.
»Nastopal sem na mnogih koncertih, operah in operetah, bodisi kot solist bodisi v zboru. Dirigent "Opere Giocose" S. Zannerini me je lansko leto slišal in mi ponudil vlogo Salieri-ja v Korsakovi operi "Mozart in Salie-ri". To je bilo moje prvo sodelovanje z "Opero Giocoso" in za ciklus koncertov "Passeggiate musicali". Že naslednji teden sem spet nastopil, tokrat v vlogi majordoma Basilija v Fidericu-dijevi operi "Miramarska Vojvodinja". Mislim, da bom še sodeloval pri tem ansamblu, saj imamo več načrtov za to in prihodnjo sezono.«
Kako to, da so te izbrali za Mozartov Reguiem? Kakšni so tvoji občutki, ko poješ to delo?
»S. Zannerini mi je predlagal Reguiem. Jaz sem vlogo z veseljem sprejel, ker občudujem to delo in mislim, da je največja, globokočutna Mozartova umetnina, čeprav nedokončana. Tudi če je skladba precej zahtevna in terja veliko glasovne vzdržljivosti, moram reči, da pojem sproščeno, ker se zelo poglobim v dušo skladbe same.«
Glede ostalega ansambla "Opere Giocose", kakšne so tvoje izkušnje in vtisi?
»Z njimi se počutim zelo dobro, ker so pravi kolegi in dobri prijatelji, pri
katerih ne občutim nobene hinavščine in ljubosumnosi, kar pa sem na žalost drugje večkrat okusil na lastni koži.«
Da preidemo na drugo, rada bi te vprašala, kakšne so tvoje nadaljnje želje, kaj bi hotel peti in če bi mogoče rad študiral in se izpopolnjeval kje drugje.
»Mislim, da vsi sanjamo o slavi in velikih dosežkih, kar pa zadeva mene, me čaka še mnogo trdega dela in dosti študija. Gotovo bom vse težave premagal s trdno voljo, ker zelo ljubim petje in bi se hotel izboljšati. Zadnji čas hodim na lekcije solopetja v Milan, če pa bi imel priložnost za kvaliteten študij kje drugje, bi tudi šel.«
Še zadnje vprašanje. Po tem Mozartovem Reguiemu, kje boš še nastopal?
»V novembru bom pel na dobrodelnem koncertu v cerkvici v Ul. del Roc-co, potem bom z ansamblom Teatra Verdi nastopal po Furlaniji-Julijski krajini. Zadnji koncert pa mislim, da bo v goriškem Avditoriju.«
Hvala lepa za prijazen pogovor in želim ti v imenu vseh bralcev, mnogo sreče in uspeha v tvoji nadaljnji pevski karieri.
ANASTASIA PURIČ
v sodelovanju z zavodom za slovensko izobraževanje p Špetru
PRVI
DAN
ŠOLE
knjižica: 12 str.
+ 20 delovnih listov
PRVI DAN ŠOLE je učno gradivo za najmlajše osnovnošolce. Na pobudo zasebne dvojezične šole v Špetru ga je zasnovala prof. Živa Gruden, besedilo pa je beneškim otrokom posvetil Miroslav Košuta. Je preprosto, a skrbno izbrano in ga dopolnjujejo risbe, ki jih je izdelal Alessio Petricig. Otroci jih lahko sami pobarvajo! Delovni listi, ki spremljajo knjižico, vzpodbujajo otrokovo pozornost - predvsem pa ustvarjalnost (z uporabo škarjic, lepila ter barvnikov pa še česa...)
Delovno mapico PRVI DAN ŠOLE bodo prejeli v dar vsi prvošolci na Tržaškem in Goriškem ter v Benečiji!
Naprodaj (5.000 lir) je v TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Modernistična proza pisatelja Marka Švabiča
Z zvezdami se vrtimo in zapuščamo preteklost
V okviru izdaje Nova slovenska knjiga Mladinske knjige v Ljubljani so pod naslovom »Črna luknja« izšle štiri novele ali zgodbe Marka Švabiča, avtorja tako rekoč najmlajše generacije, tiste skupine piscev, ki pravzaprav zaključuje obdobje t. i. ludizma in se s skrajnimi robovi že preveša v »novo stvarnost«. Kaj mislimo s to oznako? Gre namreč za dvoje temeljnih usmeritev polpreteklega in tudi trenutnega obdobja, pri čemer je ludizem poimenovanje silovite virtuoznosti jezika, sarkastičnega humorja in ironije, povsem fantazijskih in fantazma-goričnih poigravanj, poigravanj tako z obliko, posredno in nič manj pa tudi z vsebino: slednja postane predmet vrtoglavih preobratov, vsakršnih tudi moralnih izzivanj in brezobveznosti, oblika pa se — kot rečeno — prepušča sami sebi in ustvarja nove in nove vragolije. »Nova stvarnost« pa naj bi bilo postmodernistično vračanje v življenje, v življenje novega časa, ki ga najmlajši pisci ponovno slikajo neposredno, iz izkušnje, mestoma kar z asketskim arzenalom jezikovnih sredstev, da bi pač utirili pot novega časa, saj je prejšnja etapa že verjetno dospela do svojega izteka.
Kot smo že omenili, gre pri Marku Švabiču za splet obojega, pri čemer utegne biti med štirimi novelami — »Kvinta Kvarta«, »Potemkinov megalopo-lis«, »Vprašanje o drugem«, »Katorga v kasabi« — najzgovornejša ravno prva, se pravi »Kvinta Kvarta«. To je zgodba, ki se dogaja nekje »v svetovih«, očitno smo v galaktičnih dimenzijah daljnje prihodnosti, osrednje osebe pa so Onk, Tar in Ton. Kot se po eni strani avtor še vedno učinkovito opaja z
besednimi in miselnimi igrami, tako se vendar ni mogoče ubraniti močnega vtisa, da posredno naravnava svoj interes v analizo nekega duševnega, če že ne aktualnega stanja. Pripoved je v tem smislu strnjena, urejena, teži v en sam cilj, ta pa je vezan na »vsebino«, jedro, človeško notranje tkivo, pa čeprav v okvirih na videz znanstveno-fantastične resnice. V tem svetu Onka, Tara in Tona, svetu nenavadne svetlobe, svetlikanja, čudne organiziranosti, — vsi so namreč delavci, nekaj delajo, proizvajajo, ne da bi mogli spoznati vrh te nenavadne hierarhije — v tem nenavadnem svetu torej, po svoje izvoljenem in izpraznjenem, čeprav na moč poetičnem in čarobnem, se odvija nekakšna globlja ljubezenska zgodba, zgodba, ki presega običajne relacije in se podaja v področje duhovne, nujne povezanosti in navezanosti, oziroma v področje nuje po takšnih zvezah in rešitvah. To je nekakšen trikotnik, trikotnik v gibanju, kjer prvi osvaja tretjega preko drugega in spet nazaj, gibanje je počasno vendar neprekinjeno, dokončne zadoščenosti ni, vedno nekaj manjka, vedno se partner ali ljubezen izmikata na nedoumljiv, istočasno pa zanesljiv način. Osrednja (avtorjeva) misel je izredno zanimiva in izvirno formulirana, »da je vedno tako na vseh svetovih in v vseh časih, da boš ljubil in ljubljen iz tega ne boš, da pa boš ljubljen, a ljubil iz tega ne boš«.
Vzdušje v opisani noveli na moč spominja na Tarkovskega film »Solaris«, posredno podobne pa sp tudi preostale tri novele, kjer v drugi nastopajo Črni mož in Bela žena — tu je tudi dobesedno govora o galaksiji in vesoljstvu — v tretji Iksion Prek-
letslovenc (!) in v poslednji Skit, Gorki, Resljeva cesta in Slovanska knjižnica. Duhovni prostor je v vseh novelah v bistvu enak, pri čemer so realni oziroma sodobni, običajni življenjski prostori nadomeščeni z vratolomnostjo galaktičnih povezav, ali pa se znotraj povsem realnih prizorišč odvijajo v nenavadnosti — skratka, vedno je zapis do kraja fantastičen, zapuščajoč zunanjo realnost, podajajoč se v zavoje in globine brezkončne, vseodločujoče notranjosti. Vedno in povsod dolge stranske pripovedi, ki se jim avtor posveča z vso natančnostjo in zbranostjo, vedno in povsod pravzaprav zamaknjena prizorišča, ki se močno in totalno odmikajo od zunanjega vrveža in pletejo svoje zgodbe v neki povsem drugi, da ne rečemo onstranski dimenziji. Na ta način se razpletajo posebni svetovi, posebna prostorska telesa, po vsej verjetnosti stkana iz snovi sanj ali podzavesti in potovanj skozi omenjena prizorišča ni ne konca ne kraja, čas je zadobil konkretne dimenzije, ki se množijo iz sebe brez števila in brez prestanka. In če bi hoteli poiskati ime za vsa ta stanja, če bi hoteli popisati in opisati vzdušje, živo tkivo teh fantastičnosti, s katerimi bo imel običajen bralec verjetno nepremostljive težave? Kot da gre za podobe tesnobe, stiske, ujetosti, kot da skozi popotovanja priseva temeljna resnica prizadetosti, ogrožanja, nevarnosti, ki jih je nujno uravnotežiti z akcijo, bolje aktivnostjo, življenjem, iskanji. Toda iskanja so, najdenja pa ni in tako se z zvezdami vred vrtimo v čas, zapuščamo preteklost in pričakujoč stegujemo' roke proti prihodnosti.
JANEZ POVŠE
Z mednarodne literarne nagrade Vilenica 87
Aleksander Švab
Napisala sem ta krajši predgovor le zato, da ponesem bralca v glasbeni svet. V nedeljo, 13. t. m., sem prisostvovala koncertu iz ciklusa »Passeggiate musicali« v miramarskem parku, kjer je orkester »Opera Giocosa« pod vodstvom maestra Severina Zannerini-ja izvajal prav Mozartov Reguiem v d-molu KV 626 za soliste, zbor in orkester. Sodeloval je zbor Santa Cecilia iz Vidma pod vodstvom Gilberta Pre-sacca, solisti pa so bili sopranistka Fe-derica Guina, altistka Manuela Ricci-ardi, tenorist Sergio Emili in^ basist Aleksander Švab. Aleksander Švab je moj stari znanec, ki sem ga spoznala že precej let od tega, ko se ni še ubadal z opernim petjem. Tistikrat je namreč priskočil na pomoč bazovskemu pevskemu zboru Lipa, pri katerem sem takrat tudi jaz pela. Tako sem mu Po tolikem času zastavila par vprašanj.
Povej kaj o sebi. Kdaj si se začel ukvarjat s petjem?
»Rodil sem se 24. julija 1964 in stanujem v Križu. Že majhen sem se začel ukvarjat s petjem, najprej seveda v domačem Križu, kot otrok pri sestrah in nekoliko starejši pri cerkvenem zboru. Več časa sem pel tudi pri nioškem pevskem zboru "Fantje izpod Grmade". Sodeloval pa sem za krajša obdobja še pri mnogih drugih.«
Si že z majhnega hrepenel po tem, da bi postal operni pevec?
»Ne, ko sem bil še otrok, nisem nikoli pomislil na to, da bi lahko postal operni pevec. Želja se je porodila pri šestnajstih letih. Vzljubil sem to zvrst Petja s poslušanjem oper in odločil sem se, da poskusim tudi jaz.«
Kako si začel, te je mogoče kdo slišal in te napotil v teater Verdi, ali si sam pomislil na to?
»Sam sem že pri sedemnajstih letih Prosil za avdicijo, a me niso sprejeli, ker nisem bil polnoleten. Zagotovili Pa so mi, da me bodo klicali naslednje leto, kar se je tudi zgodilo. Sprejeli so me in prvič sem nastopil v Boro-dinovi operi "Knez Igor", kjer sem pel v skupini petih fantov.«
Imaš morda profesorja, ki ti sledi >n ti pomaga pri študiju? Koliko časa vežbaš vsak dan?
»Leta '83 mi je prve mesece sledil profesor Aldo Danieli. Potem sem nekajkrat rabil pomoč raznih pianistov, ki so me spremljali na klavir, drugače Pa opravim kar sam. Na vprašanje, koliko časa vežbam dnevno, moram reči, da je odvisno, koliko časa mi Preostane, saj sem tudi angažiran v z-boru Teatra Verdi in zatorej moram redno obiskovati vaje.«
Pri katerih operah si sodeloval? Si že večkrat pel pri ansamblu "Opera Giocosa"?
»Zakaj bi torej imel odnos do srednje Evrope? Jaz tega ne morem sprejeti. Zame je srednja Evropa ideološka beseda. Kot pisatelj pa ne priznavam ideologije.«
»Ta nagrada (Vilenica) se ne pokriva z avtorji, ki zastopajo misel srednje Evrope. Je nagrada posamezniku, ki je zrasel v tem prostoru. Sam sem rasel na Koroškem, kjer še vlada ideološki demon. Usmerjen pa sem proti jugu. Pišem v nemščini, ker je to jezik mojega starega očeta in moje matere. Ko pišem, mislim po nemško, ne po srednjeevropsko.
In ljubezen do slovenskega sveta? »Ta ljubezen se je rodila povsem naključno. Peš sem se odpravil iz Koroške prek Julijskih Alp do Postojne, kjer sem stopil na vlak. Z njega sem opazoval Vremščico. Na Pivki sem spet stopil z vlaka in šel peš do
Divače. Tedaj sem si rekel: To je dežela sonca in vetra. Rekel sem še: To deželo bi rad poveličal. Ljudi pa sem spoznaval iz distance; nimam želje, da bi se jim preveč približal. Bolje, da jih ne prepoznavam od blizu, pač pa da si nabiram izkušnje. Sicer pa nisem Slovenec. Moja mati je bila brez domovine, ni bila resnično Slovenka. Doma smo govorili slovensko s strahom. Slovenija ni bila domovina moje družine. Težko je to natančno opredeliti. Sem avstrijski pisatelj, ki piše v nemškem jeziku. Vendar kot avstrijski pisatelj nimam nobenega družbenega položaja.
Pisatelji ostajamo v senci, kjer si nabiramo moči. Nekateri pisatelji so zelo trpeli, ker so se morali pojavljati v javnosti. Meni se to upira. Us-
tvarjalna moč je moč sanj in jezika. Ni je mogoče realizirati, če se pojavljaš v javnosti.
Pisateljeva svoboda e boleča, ker ne vidi vsak dan učinka svojega dela. Vendarle pa je svoboda tudi spodbuda za delo. V sebi, v svojem otroštvu, v sanjah, v redkih trenutkih ideološke povezanosti s svetom, v bolečini, ki jo povzroča siromaštvo drugega, je treba najti delovni elan. Vezan pisatelj je strahopeten pisatelj. Mora se poglabljati v zgodovino vojn, umetnosti itd., študirati mora obliko. Mora biti predrzen in samozavesten. Svet je sicer izgubljen, pisateljeva moč pa je v iluziji, da bo šel naprej.«
To je nekaj utrinkov s tiskovne konference (povzemamo po ljubljanskem Delu), ki jo je imel pisatelj Peter Handke ob prevzemanju medna-
rodne literarne nagrade Vilenica (posnetke s svečane podelitve v soboto zvečer v jami tudi objavljamo). Prireditev, ki je potekala v Lipici in drugih krajih Primorske, je bila letos dovolj odmevna, saj so se je udeležili številni umetniki, esejisti, novinarji itd. iz mnogih evropskih držav. Prišlo je do stikov in pomembnih novosti, kot so literarne srednjeevropske matineje (žal mnogo avtorjev ni prišlo na branje svojih del) in disput, na katerem je sodelovalo nekaj znanih intelektualcev. Kar zadeva jutranje branje v Sežani in na Zemonu gre povedati, da je posebna žirija podelila kristal Vile-nice za najboljši tekst, prebran na teh matinejah. Letos so ga posthumno podelili slovenskemu pesniku Gregorju Strniši.
Odmevi po prvem kolu v evropskih nogometnih pokalih
»Maradona sramotno debel«
Zatišje po viharju: tako bi lahko imenovali dan, ki sledi sredinemu popoldnevu, tistemu, ki ga marsikateri navijač preživi dolge ure pred televizijskim ekranom in ki ga je vodilni italijanski športni dnevnik v nekem kurzivu imenoval »popoldan za "pravega" moškega«! Kakorkoli že, ta dan je prav gotovo pustil svoje posledice. Seveda bomo prvi zapis posvetili Na-poliju in njegovemu porazu proti Real Madridu pred praznimi tribunami. Torej je res: Real brez publike ni pravi Real, in čeprav je bil vratar Garella najboljši mož na igrišču, so bili Maradona in tovariši večkrat enakovredni svojim re’nomiranim nasprotnikom.
Poglavje zase je to, kar so včeraj zapisali španski časopisi. Mnogo so vztrajali na dejstvu, da je Maradona naravnost »sramotno« debel in na neljubem dogodku, ki se je pripetil takoj po zaključku tekme: med igralci, ki so odhajali v slačilnice, je bilo mnogo hude krvi in stavki kot »vidimo se v
Neaplju« ipd. so se kar vrstili. Vsekakor imajo Bagni, Careca in tovariši še možnost, da obrnejo izid sebi v prid, čeprav bo to zelo težko. V pokalu prvakov so v glavnem dosegli predvidene izide. Evropski prvak Porto je doma gladko premagal Vardar, ki ima le teoretske možnosti, da se uvrsti v prihodnje kolo. Na tekmi med Benfico in albanskim prvakom Partizanom bi predvsem omenili vročekrvnost igralcev iz Tirane: bili so izključeni štirje in še trener!
V' pokalu pokalnih prvakov preseneča poraz Atalante proti amaterjem iz Walesa, drugače pa je šlo vse po predvidevanjih.
V pokalu UEFA so zadnji tekmi odigrali včeraj: Lokomotiv iz Sofije je premagal Dinamo iz Tbilisija s 3:1 (1:0), grški Panathinaikos pa je z 2:0 (1:0) premagal Auxerre (Fr.). Verona je na Poljskem opravila podvig, saj je kljub prenagljeni izključitve Soldaja
remizirala z ugodnim izidom 1:1. Partizan iz Beograda je »sramotno« izgubil v Albaniji, Inter pa »sramotno« remiziral v Istanbulu in le svojemu vratarju, reprezentantu Zengi, se mora zahvaliti, da ni utrpel pekočega poraza.
Tudi Milan se v sredo ni izkazal. Poraz s povprečno špansko ekipo Gi-jon je vsekakor pekoč, če pomislimo na število milijard, ki jih je odštel Berlusconi, da bi sestavil kompetitivno moštvo. Juventus je med »izletom« na Malti opravil svojo dolžnost in pregazil domače amaterje, ki so že zadovoljni, da so sploh igrali s tako renomira-nimi nasprotniki, Crvena zvezda, da je rutinsko premagala bolgarske nasprotnike. Velež je opravil podvig: Švicarjem Siona je nasul pet golov. Na koncu pa še »švicarska« novica: Servette je od Interja kupil Rummeniggeja, vendar pa še ni znano število milijonov, ki ga je vodstvo švicarske enajsterice odštelo za nemškega asa.
Nogomet: tiskovna konferenca v Sarajevu
Jugoslovanske selekcije nared
SARAJEVO — Na včerajšnji tiskovni konferenci Sarajevu so predstavili vse nogometne reprezentance Jugoslavije, ki bodo v bližnji bodočnosti nastopile na mednarodnih tekmovanjih.
Na tiskovni konferenci so bili prisotni zvezni kapetan jugoslovanske reprezentance Miljan Miljanič, selektor A reprezentance Ivica Osim, trener olimpijske selekcije Duško Bajevič in trenerja mladinskih vrst Mirsad Fazla-gič (igralci do 20 let) ter Radislav Matič (igralci do 18 let).
Tako je Ivica Osim sporočil časnikarjem imena kandidatov za prijateljsko tekmo proti Italiji, ki bo v sredo, 23. t. m., v Pizi. Na Osimovem seznamu so: Ravnic, Radača, Vulič, Baljič, Katanec, Elsner, Hadžibegič, M. Jankovič, Baždarevič, Jožic, Smajič, Stojkovič, B. Sliškovič, Tuce, Vokrri i B. Cvetkovič. Zlatko in Zoran Vujovič nista na seznamu, ker nista dobila dovoljenja svojega kluba Bordeauxa.
Poleg tega so sporočili še imena kandidatov za olimpijsko reprezentanco, ki se bo 24. t. m. spoprijela v gosteh z Belgijo. Kandidati za mladinsko reprezentanco do 20 let, ki bo nastopila na SP v Čilu, so že znani, kot so znani tudi kandidati, ki bodo 7. 10. igrali kvalifikacijsko srečanje za nastop na EP (nogometaši do 18 let) proti Grčiji.
Becker - Živojinovič oktobra v Beogradu
BEOGRAD — V Beogradu bo 1. oktobra velik teniški spektakel: v ekshibicijskem srečanju se bosta namreč spoprijela dvakratni dobitnik Wimble-dona, Zahodni Nemec Boris Becker in Jugoslovan Slobodan Živojinovič. Izkupiček ob tem dvoboju bodo namenili v humane namene. Dvoboj bodo igrali na stadionu Crvene zvezde, tako da bodo omogočili čim večjemu številu ljubiteljev tenisa, da si srečanje ogledajo. V primeru slabega vremena bo dvoboj v dvorani Pionir.
Za nastop na olimpijskih igrah
Razposlali vabila
LOUSANNE —'Včeraj je mednarodni olimpijski komite razposlal vabila vsem 167 vsedržavnim olimpijskim odborom za udeležbo na olimpijskih igrah, ki so na sporedu od 17. septembra do 2. oktobra 1988 v Seulu, s čimer se je končalo pripravljalno obdobje in je uradno stekla organizacija te manifestacije.
Pisma so šla na pot, ne da bi žal še prišlo do dogovora s Severno Korejo, ki se poteguje za izvedbo nekaterih tekmovanj. Predsednik Samaranch je sicer izjavil, da je MOK pripravljen na nova pogajanja z vlado v Pyongyangu in da bodo vrata za morebitni sporazum ostala odprta vse do zadnjega. Severni Koreji so ponudili izvedbo lokostrelskega turnirja, ženskega odbojkarskega turnirja, del turnirja v nogometu in cestno kolesarsko dirko za posameznike, vendar doslej odgovora še niso prejeli.
Drugo vprašanje pa je morebitni bojkot socialističnih držav. Glede
tega pa je občutiti precejšen optimizem. »Problemi, ki obstajajo med obema Korejama, so navsezadnje krajevnega značaja,« je tiskovni agenciji ANSA izjavil predsednik bolgarskega olimpijskega odbora Ivan Slavkov in pristavil: »Mi se hočemo udeležiti prihodnjih olimpijskih iger, kjerkoli bodo.«
Optimist je bil tudi Italijan Pri-mo Nebiolo, ki se je včerajšnje slovesnosti udeležil kot predsednik združenja olimpijskih federacij: »Zdi se mi, da stvari gredo po pravi poti. Tudi vzdušje tu v Lausannu sta označevala volja po miru in sodelovanju in vsi so pokazali voljo po sodelovanju, ki naj bi privedlo do uspešne izvedbe prihodnjih iger.«
Glede odnosov med obema Korejama pa je Nebiolo dejal, da bodo tudi zadnji zunanji posegi (med drugim je Castro naslovil neko pismo Sammaranchu) verjetno pripomogli, da bo do sporazuma le prišlo.
Na 14. mladinskih igrah treh dežel
Slovenija pred F-JK in Koroško
CELOVEC — V VVolfsbergu blizu Celovca so se včeraj končale tradicionalne mladinske igre treh dežel, Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Na končni lestvici je prvo mesto osvojila Slovenija, ki je prehitela našo deželo in Koroško. Skupno je nastopilo okrog 300 tekmovalcev in tekmovalk, starih do 15 let. Seveda pa dosežki, čeprav pomembni, niso osnovni namen teh srečanj. V prvi vrsti gre namreč za utrjevanje prijateljskih vezi med prebivalstvom, in še zlasti med mladimi, ki prebivajo v treh sosednjih deželah in tudi letošnje, že 14. igre, so gotovo dosegle svoj namen.
ZMAGOVALCI
ŽENSKE - višina: Goja (Slov.) 1,64 m; 100 m: Rogel (Slov.) 12"83; 200 m: Luzar (Slov.) 25"54; 800 m: Graf (Kor.) 2'21"02; štafeta 4x100 m: Slovenija (Rogel, Lorbeg, Luzar, Smerdu) 49"85; 80 m ovire: Stiberg (Slov.) 12"55 krogla: Sammt (Kor.) 11,91 m; daljina: Lorbeg (Slov.) 5,18 m; sabljanje: F-JK -Koroška 9:0, F-JK - Slovenija 8:1, Ko-
roška - Slovenija 6:3; namizni tenis: F-JK - Koroška 8:1, Slovenija - Koroška 9:0, Slovenija - F-JK 9:0;
MOŠKI - krogla: Loboda (Slov.) 15,65 m; daljina: Passera (F-JK) 6,85 m; 1.500 m: Šestač (Slov.) 4T8"78; 100 m: Iskra (Slov.) H"67; 400 m: Bratuša (Slov.) 53"15; štafeta 4x100 m: F-JK (Casetta, Passera, Feruglio, Bottos) 44"97; 100 m ovire: Bottos (F-JK) 13"79; višina: Melandri (F-JK) 1,92. m; sabljanje: F-JK - Slovenija 8:1, Koroška - Slovenika 9:0, F-JK - Koroška 8:1; namizni tenis: Slovenija - Koroška 9:0, F-JK - Koroška 5:4, Slovenija - F-JK 9:0; tenis: Slovenija - Koroška 2:1, F-JK - Slovenija 2:1, F-JK - Koroška 2:1; košarka: F-JK - Koroška 122:57, Slovenija - Koroška 129:29, Slovenija - F-JK 85:63; rokomet: Slovenija - Koroška 25:14, Koroška - F-JK 25:11, Slovenija -F-JK 33:8; streljanje (mešana ekipa}: 1. Slovenija 1422 (nov rekord); 2. F-JK 1298; 3. Koroška 1093.
Modiano trikratni sponsor
TRST — Včeraj je bila na sedežu Societa Triestina della Vela predstavitev sponsorizacije tržaške družbe Modiano, ki bo letos pokrovitelj treh tržaških športnih društev. Kot je povedal predsednik Modiana Guido Crec-hici, bodo letos nosile na svojih dresih ime Modiana ekipa Triestine (nogometna B liga), tržaški, plavalni klub Triestina Nuoto ter tržaški pomorski klub Societa Triestina della Vela. Predsednik Modiana je še povedal, da bo družba namenila pokroviteljstvu 2 odstotka svojega zaslužka.
Pinu končna zmaga
PLAVADE ARO (Španija) — Na kolesarski dirki po Kataloniji je zmagal Španec Pino pred rojakoma Arroyom in Gastonom. Sledijo: 4. Corredor (Kol.), 5. Kelly (Ir.), 6. Fignon (Fr.), 11. Fondriest (It.).
Košarka: medcelinski pokal
Gibona že v polfinalu
MILAN — S sinočnjo zmago (97:87, polčas 47:38) proti brazilskemu Monte Libanu se je zagrebška Cibona uvrstila v polfinale medcelinskega pokala. Znova je blestel Dražen Petrovič, ki je dosegel 35 točk.
V polfinalu se bo Cibona verjetno pomerila z milanskim Tracerjem, ki je sinoči s 102:91 (50:42) zgubil proti Barceloni. Milančani so z igro zelo razočarali (prišla je na dan starost ekipe, saj imajo McAdoo, Meneghin in D'Antoni skupaj več kot sto let), danes pa morajo seveda nujno premagati Washington. V tretji včerajšnji tekmi je Makabi kljub izredni igri Marčiulonisa (41 točk) s 109:107 (61:53) odpravil Žaljgiris.
DANAŠNJI SPORED: 17.00 Ferrocarril - Barcelona (skupina A), 20.15 Tracer - Washington (skupina A), 22.00 Cibona - Žaljgiris (skupina B).
Atletika: nekaj dobrih rezultatov v Cagliariju
CAGLIARI — Na atletskem mitingu v Cagliariju so zabeležili nekaj zelo dobrih rezultatov. Italijan Panetta je izboljšal državni rekord na 3.000 m s 7'42”73. Bolgarka Štefka Kostadinova je v skoku v višino preskočila letvico na višini 2,07 m in je nato zaman poskušala.popraviti lasten svetovni rekord z znamko 2,10 m. Kanadčan Ben Johnson je seveda zmagal na 100 m z 10"10, Aouita pa je slavil zmago na 800 m (1'47"20). Američan Myricks je osvojil prvo mesto v skoku v daljino (8,46 m), medtem ko je bil Evangelisti drugi z 8,05, Jugoslovan Stekič pa četrti s 7,78 m. Bolgar Markov je premočno zmagal v troskoku (17,49 m).
Sredozemske igre: plavalni turnir pri koncu
Italijani nezadržni do kraja
LATAKIJA — S podelitvijo zadnjih odličij se je včeraj končal plavalni turnir na sredozemskih igrah, na katerih se je italijsnko zastopstvo doslej res proslavilo. Včeraj je osvojilo še štiri zlate, dve srebrni in eno bronasto odličje ter tako potrdilo, da je prva plavalna sila Sredozemlja. Bero kolajn je nekoliko obogatila tudi Jugoslavija.
KOLAJNE: Italija 37 zlatih, 25 srebrnih, 13 bronastih; Španija 9, 11, 17; Francija 6, 14, 12; Jugoslavija 4, 1, 7; Sirija 3, 1, 1; Grčija 2, 6, 6; Albanija 1, -, -; Egipt -, 2, 1; Turčija -, 1, 3; Maroko -, 1, -; Tunizija -, 1, -.	%
Atletika: borovci na več frontah
Konec tedna je rezerviran za deželna prvenstva posameznikov v vseh mladinskih kategorijah. V boj za naslove bodo že danes v Gorici prvi šli dečki in deklice, za njimi, prav tako v Gorici, pa jutri in pojutrišnjem kadeti ter mlajši mladinci in mladinke, medtem ko se bodo starejši mladinci in mladinke za naslove borili jutri in pojutrišnjem v Vidmu. Atletsko društvo Bor Infordata bo na teh prvenstvih nastopilo z vsem, kar premore, ali bolje rečemo z vsemi, ki ta čas redno trenirajo in so za tekmovanja takega ranga usposobljeni. Naslov prvakov si društvo obeta od atletkov, ki vodijo na letošnjih deželnih lestvicah (Analiza Bavčar v kopju pri mlajših mladinkah, Aljoša Škabar na 110 m in Alan Oberdan v kopju pri starejših mladincih), od nekaterih drugih pa pričakuje uvrstitve v ožji vrh (Pavlica in Marc pri dečkih oz. deklicah, Igor Stopar pri kadetih, Klavdija Kozlovič pri mlajših mladinkah, Igor Sedmak, Mitja Možina štafeta 4x100 pri starejših mladincih in drugi). (I.P.)
Košarka: v italijanskem pokalu
Poraz Segafreda v Vidmu
VIDEM — V sinočnjem prvem srečanju za italijanski košarkarski pokal je videmski Fantoni z 91:75 (38:44) premagal goriški Segafredo. Strelci:
FANTONI: Bettarini 20, Milani 21, Solfrini 14, Nakič 15, Seebold 4, Costner 17, Maran, Varrasi, Fragiacomno, Salerni.
SEGAFREDO: Devetti 8, Marušič 17, Lorenzi, Bullara 11, Aleksinas 14, Bo-bicchio 2, Zaban, Esposito 5, Vitez 2, Pešič 16.
SODNIKA: Zanon iz Benetk in Tullio iz Trevisa.
PM: Fantoni 22:31, Segafredo 10:13; PON: nihče; IZKLJUČENA: Solfrini in Aleksinas v 31. min.; GLEDALCEV: 567.
V košarkarskem pokalu Alpe Jadran
Slovan boljši od Nove Gorice
NOVA GORICA — V zanimivem srečanju so ljubljanski košarkarji Minerala Slovana povsem po zaslugi odličnega Janška (dosegel je kar 33 točk) s 87:83 (41:37) premagali čvrsto domačo ekipo Nove Gorice. Sam začetek srečanja je pripadal gostom. V drugem polčasu so Novogoričani imeli že 10 točk prednosti, vendar so jih izkušenejši gostje na koncu ujeli in tudi zmagali. Največ košev na srečanju je dosegel, kot že rečeno, Janšek, od Novogoričanov pa Kompara (26), Kaver (14), Tomažin (23), Jovičevič (12), Miška (4), Močnik (2) in Arh (2). (Ervin Curlič)
Atletika: Brankovič in Kožul suspendirana
BEOGRAD — Direktor jugoslovanske atletske reprezentance Ivica Matijevič je zahteval, da Slobodana Brankoviča in Djordja Kožula suspendirajo, ker se nista odzvala vabilu za nastop na sredozemskih igrah v Latakiji.
	danes ipra za vas - danes	11	Z« vas
Andrej Pieri
n	D;	■I	—	
Como - Inter Empoli - Juventus Milan - Fiorentina Napol! - Ascoli Pescara - Piša Roma - Cesena Torino - Sampdoria Verona - Avellino Bologna - Udinese Brescia - Parma Genoa - Padova Cosenza - Cagliari Valdiano - Palermo
1
2
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
x
x 2
x 2
Andrej Pieri (rojen 15. 9. 1968) se je začel ukvarjati s košarko pred približno 10 leti pri Boru. In temu društvu je ostal zvest še danes. Andrej je seveda pri Boru nastopal v vseh mladinskih kategorijah, da bi si z odlično igro tudi priboril mesto v članskem moštvu. In prav letos je Andreju in njegovi ekipi uspel veliki met. Z Borom Radenska bo namreč nastopal v D ligi. Ob prostem času se Andrej ukvarja še s tenisom in smučanjem. Prejšnji teden je Analiza Bavčar pravilno napovedala 8 izidov.
i:
V Bologni je favorit solidni Estac di Omar (sk. X). V sk. 1 ne gre prezreti Bovesa del Pri, ki je trenutno v dobri formi. Iz sk. 2 bi se znal uveljaviti Kerigan, čeprav bo moral nadoknaditi 20 metrov.
Po našem mnenju bi v drugi dirki v Montecatiniju moral zmagati Caffč KS (sk. 2), ki ima ugodno startno številko. V sk. 1 treba omeniti Ebrador-ja, presenečenje pa lahko pripravi Affermato iz sk. X.
Glavni favorit v Tarantu je Dachi-gia (sk. 2), tako zaradi startnega položaja kot dobre forme. Med protagonisti bi moral biti tudi Bramante (sk. 1), s solidno kondicijo pa se lahko postavi še Ergos (sk. X).
Težka je napoved za dirko v Padovi. Poskusili bi s sk. X, v kateri je regularni Calcutta Fa. Precejšnje možnosti ima še Dacai CM (sk. 2), za končni uspeh pa pride gotovo v poštev še Blindato (sk. 1).
Nič manj tvegana ni napoved za tekmovanje v Rimu. V sk. X pride v poštev Mount Dominion, kateremu bi se znal zoperstavljati Toroldego
(sk. 2), v sk. 1 pa ne bi smel razočarati Indiana Pecil.
V Milanu je glavni favorit Von Karajan (sk. 1). Enakovredno bi se mu moral zoperstavljati Carillon (sk. X), a mednju bi se znal vriniti Country Sunset (sk. 2).
DIRKA TRIS
Dirka tris bo ta taden v Milanu. Naša napoved: Eran Junior (št. 5), Aloga (št. 6), Le'Roi Oublie (št. 7). Za sistemiste: Crimson Louis (št. 2), Karl Heinze (11), Carpius (št. 1).
totip _
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1 2 2
1	X
2
1 X X
1 2 X
1 2 1 X X 2
		-t	obvestila		i	
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na izlet z osebnimi avtomobili, ki bo v nedeljo, 20. t. m., na Učko. Zbirališče je ob 7. uri v Bazovici pred cerkvijo. Izlet vodi Mario Milič (tel. 229258), pri katerem dobite vse informacije. Skupno je tri ure hoje. Vabljeni!
SK DEVIN
vabi člane in prijatelje, da pomagajo pri delu za ureditev novega sedeža v osnovni šoli v Cerovljah vsak dan od 17. ure dalje. Odbor.
KK BOR
obvešča, da bo zbor in trening druge članske ekipe (1. divizija) danes, 18. t. m., ob 21.30 na stadionu »1. maj«. Vodstvo MZSTE
vabi mlade smučarje, ki bi se radi udeležili skupnih kondicijskih treningov, ki so dvakrat na teden v Križu, naj se javijo pri predstavnikih društev ali na ZSŠDI (tel. 767304).
ŠD SOKOL - ODBOJK. SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnice (letnik 1973 in mlajše). Za informacije in vpisovanje: trgovina Aleksandra, Nabrežina Center 142.
Namizni tenis: jutri v 1. kolu v pokalu ETTV Nancy Evans
Krasova dekleta v Grčiji
Jutri bo Krasova ženska namiznoteniška ekipa nastopila v prvem kolu pokala ETTV Nancy Evans, ki je namiznoteniška enačica nogometnega pokala UEFA. Prvotno je bilo temu pokalu ime pokal sejemskih mest, nakar so ga poimenovali v pokal ETTV. V tem pokalu se vsaka ekipa samo enkrat sreča z nasprotnikom, po .vsakem kolu pa pride do žreba, tako da se lahko katerikoli
ekipi pripeti, da igra več tekem zaporedoma doma oz. na gostovanju.
Prav žreb je določil, da bodo Kraševe igralke v prvem kolu nastopile v Grčiji in to proti ekipi Atletiko Kentro Zografou, ki ima sedež v predmestju glavnega grškega mesta Aten.
V Grčijo so naše namiznoteniške igralke odpotovale že včeraj, in to z letalom, ki'je preko Zagreba in Be-
ograda priletelo v Atene. Trener Matjaž Šercer je odpotoval z Miličevo, s Sedmakovo, z mlado Ukmarjevo in Batiničevo, ki se je ostalim trem pridružila v Zagrebu. Glede postave trener še ni določil, kdo bo igral, kar bo storil le na dan nastopa, tako da je mogoče, da bo na .tem prestižnem mednarodnem tekmovanju svoj krstni nastop opravila tudi mlada Ukmarjeva.
O sobotnem nasprotniku se v Kraševem taboru ve le bore malo, vendar glede na kakovost in uspehe grškega namiznega tenisa v mednarodnem merilu lahko z zmernim optimizmom pričakujemo nastop naših igralk.
Pri Krasu vsekakor s precejšnjim zaupanjem pričakujejo gotove tri točke igralke Batiničeve, z majhno količino sreče in dobro igro vseh naših igralk pa se prav te lahko vrnejo domov z zmago v žepu. V primeru uspeha naših bo to za Kraso-vebarve velik uspeh. S tem pa bi si priborile tudi možnost nastopa v drugem kolu, ki bo na sporedu 31. oktobra.
Na slikah: Branka Batinič (levo) in Tanja Ukmar (desno).
Jadranje: regata v Tržiču
Velik uspeh naših tekmovalcev
Regata optimistov, ki je bila konec tedna v Tržiču, je prinesla našim mladim tekmovalcem res veliko zadoščenja, obenem pa je potrdila, da je bilo dosedanje delo z njimi pravilno zastavljeno. Za »3. trofejo jadralnih šol« se je namreč pomerilo skoraj 80 jadralcev iz 25 društev 11. cone, med njimi pa je bilo tudi več predstavnikov Čupe in Sirene, ki so šele letos začeli s tečaji, vendar jih že najdemo med najboljšimi.
Predvidene so bile regate v soboto in nedeljo, zaradi pomanjkanja vetra pa so izpeljali le eno preizkušnjo v soboto. V močni konkurenci je zmagal Tinker (Hannibal Tržič) pred Mercantijem (Societa triestina Vela) ter Mosettijem (Societa velica Oscar Cosulich iz Tržiča), naši pa so tako pristali: 6. Colja (Čupa), 8. Sabadin (Sirena), 10. Zidarič, 12. Škerl, 20. Pe-taros (vsi Čupa), 43. Ferluga, 50. Bre-celli, 63. Močilnik, 76. Cossutta in 77. Pertot ^vsi Sirena). Na društveni lestvici je Cupa zasedla odlično tretje mesto.
Naše so se izkazale
Na sliki sta skupaj zbrani ekipi Bora Friulexport ter goriškega Doma, ki sta v nedeljo z dobrimi rezultati nastopili na Trgu Unite na neuradnem deželnem finalu miniodbojke za trofejo »Topolino«
Nogometni turnir v Barkovljah
Znana prva polfinalista
Z izdatnima zmagama v petem kolu nogometnega bar-kovljanskega turnirja sta ekipi Simpatične mrhe in Tus osvojili prvo mesto v A, oziroma B skupini in se s tem uvrstili v polfinale. Za določitev drugih dveh ekip, ki bosta igrali v polfinalu je treba počakati na dre višnje izide 6. in zadnjega kola kvalifikacijskih tekem.
A SKUPINA
Simpatične mrhe - Arniči del tennis	9:3 (2:2)
STRELCI: Marlelani 2, Smotlak 2, Betocchi 1, Kalin 1, Jogan 1, Sedmak 1, Nardin (avtogol), Proti 1, Fiori 1, Marte-lani (avtogol).
B SKUPINA
Dinamo Gašpereti - Tus	1:5 (0:3)
STRELCI: Brady 2, Bloomfield 2, Tomažič 1, B. Pertot 1.
Lestvici
A SKUPINA: 1. Simpatične mrhe 7; 2. Arniči del tennis 2; 3. Užitni 1.
B SKUPINA: 1. Tus 8; 2. Oldstraks 2; 3. Dinamo Gašpereti 0.
Sedmi juriš s kolesi na Lokve
Kar 143 udeležencev
Športno društvo Meblo je pred dnevi organiziralo sedmi Juriš s kolesi na Lokve. Proga je bila dolga 23 km, udeleženci pa so morali to razdaljo premagati z višinsko razliko 840 m v dveh urah in pol.
Udeležba je bila doslej največja, saj je na akciji, ki je bila posvečena 40-letnici priključitve Slovenskega primorja Jugoslaviji, udeležilo kar 143 udeležencev. Prišli so od vsepovsod, skoraj iz vse Slovenije ter iz sosednje Italije.
Ženske: 1. Podgornik (Soča); 2. Podbršček (Meblo); 3. Cof (Mengeš). Pionirji: 1. Trebižan (Meblo); 2. Kutin (Soša Kobarid); 3. Štor (Ajdovščina). Mladinci: 1. Hvala (Soča); 2. Čuk (Soča); 3. Berce (Soča).
Člani: 1. Arsič (Vrhnika); 2. Bonča (Sloga Idrija); 3. Žva-nit (Podnanos). Veterani A: 1. Bizjak (Komunala); 2. Jereb (Kolektor Idrija); 3. Bajt (Hepideja). Veterani B: 1. Kreševec (Vozila); 2. Ivan Hvala (Meblo); 3. Mikuž (Postojna).
RAJMUND KOLENC
Pogovor z vodjo MZSTE Silviom Taučerjem
Častno zastopstvo na deželni ravni
Med zimsko sezono je mnogo govora- o memddruštveni zamejski smučarski tekmovalni ekipi, saj njeni mladi tekmovalci že pet let nastopajo skoraj vsako »snežno« nedeljo, v tem obdobju pa so seveda novice o tej delovni skupini razumljivo bolj skope. No, ekipa že vadi kondicijo vse od julija, sedaj pa bodo treninge še nekoliko poostrili, saj bo zimska sezona nastopila še kar hitro. Že dalj časa je vodja skupine MZSTE požrtvovalni Silvio Taučer, in prav njega smo vprašali, kaj si od te, že šeste sezone naših smi-učarskih tekmovalcev, pričakuje, kakšne so njegove želje, načrti, upanja in skrite želje.
Silvio, prav gotovo bo v tej novi sezoni MZSTE mnogo novosti...
»Mislim, da bo ta pravzaprav zelo zanimiva sezona. Trenutno imamo skupno 16 tekmovalcev, v glavnem pa so ti novi, navdušeni in perspektivni. To so mladi od 8. do 17. leta, ki bodo nastopali v kategorijah začetnikov, dečkov, naraščajnikov in mladincev. S to skupino pa opravljam delo z veseljem, saj je med temi mladimi mnogo navdušenja in želje do dela in napredovanja. Sploh so navdušenje in iz tega izhajajoči rezultati iz sezone v sezono boljši, zato pa je tudi veselje do dela v taki skupino vedno večje.«
Opiši program treningov in tekmovanj skozi vso sezono.
»Od začetka septembra smo suhe treninge nekoliko popestrili, tja do decembra pa bo skupina vadila dvakrat tedensko. Sicer bi se morala prav tateden podati na avstrijski Kaprun, vendar pa je tam snega premalo in je akcija, ki jo bomo skušali nadomestiti oktobra, odpadla. Že decembra pa bi-morali biti redni treningi na snegu, saj se kaj kmalu nato začne agonistična sezona. Za novoletne počitnice se bodo vsi skupno podali na enotedenski trening, morda tudi letos kot že lani, na Pohorje. Nato se bo sezona začela »zares«, sezona, ki bo trajala skupno tri mesece, pač prve tri v prihodnjem letu. Takrat bo torej šlo zares. Naši mladinci bodo tekmovali na več frontah. Predvsem na deželni, nato pa na zamejski, na šolski in še na mladinskih igrah. Glede na to, da bomo prisotni v štirih kategorijah, se lahko tudi zgodi, da bodo naši smučali na vsaj treh različnih krajih.«
Seveda se v tem primeru postavi problem spremljevalcev, ki morajo preko celotne sezone voditi te naše najmlajše na smučišča...
»Jasno je, da je to še precejšen napor. V Trbiž, na Zoncolan, Nevejsko sedlo, Piancavallo in v Sappado gredo skupaj s tekmovalci njihovi starši, člani vodstva ekipe ali pa matičnih društev. Večkar gremo s kombijem ali pa osebnimi avtomobili.«
Kakšne rezultate ste dosegli v prejšnji sezoni?
»Mislim, da smo vsekakor opravili dobro delo. Večkrat smo se uvrstili v sam deželni vrh, na zamejskih in šolskih prvenstvih pa smo razumljivo stalno med najboljšimi, saj tudi več treniramo. Tudi na mladinskih igrah in na tržaškem prvenstvu so naši naj-mlajši večkrat prehiteli tiste, ki jim je sneg "vsakdanji kruh'.«
Preidimo sedaj k ustroju skupine same. Kdo sestavlja vodstvo in pod katerim imenon nastopa naša tekmovalna skupina?
»Vodstvo ekipe sloni na predstavnikih kriške Mladine in SPDT, pa tudi
tekmovalci v glavnem prihajajo iz teh društev. V bodoče si želimo, da bi se razširil krog' tistih, l^j ekipi pomaga in tekmovalcev, ki z njo vadijo. Se za to sezono bodo tekmovalci nastopili pod inienom matičnega društva, naš bližnji cilj pa je, da bi tekmovalci MZSTE nastopili pod istim in skupnim imenom: ali izmenično pod imenom kakega društva, ki ima svoje člane v tej skupini ali pa pod kakim novim učinkovitim nazivom.«
Kdo trenira ekipo in kakšni so pogoji vadbe?
»Pogoji vadbe so kar dobri, trenutno pa imamo dva trenerja. Že lani je naše mladince treniral smučarksi demonstrator Dušan Videmšek iz Ljubljane,
Najuspešnejši zamejski tekmovalec v prejšnji sezoni Aleksander Žezlina
letos pa se mu bo pridružil še smučarski vaditelj Cveto Vidovič in Sežane. Oba v bistvo vodita suhi trening in bosta nato še nadaljevala vadbo na snegu. Vsekakor smo na tem področju zelo kriti.«
Kakšni so cilji te ekipe in kakšne so tvoje želje v bližnji bodočnosti?
»Ciljev MZSTE je pravzaprav več. Prvi je seveda ta, da smo zamejci prisotni tudi v smučanju, in ne le kot številka, temveč kot kvaliteta, na deželni ravni. Naše zastopstvo torej mora biti častno. Drugič nam gre za to, da ustvarjamo nove kadre, tako trenerje, kot tekmovalce. Za nas je tudi važno, da se v tej skupini združujejo najrazličnejši mladinci, v tem primeru smučarji, ki bi drugače ne imeli te priložnosti. Kot sem pa že omenil, biti homogena skupina pomeni imeti tudi skupno ime in skupne cilje. Do tega, to sem prepričan, bo hitro prišlo.«
DUŠAN JELINČIČ

	
i'
Skupina planincev SPDT, ki se je udeležila dvodnevne ture na Schiaro slikana pred kočo Settimo Alpini skupno z upraviteljem slednje
Uspela tura SPDT v Dolomite
Krasno vreme je spremljalo planince SPDT na njihovi dvodnevni turi v Dolomite v skupino Schiara, prav na okoli 2500 m visok vrh Schiare. Poudarili smo vreme, ker je tokrat bilo enkrat redko, da je bilo vreme naklonjeno našim planincem. Prav zato je izlet res lepo uspel, pa čeprav je bil naporen in tehnično še kar zahteven.
Planinci SPDT so se zbrali v soboto zjutraj ter se podali do koče Settimo Alpini pod Schiaro, kjer so tudi prespali. Naslednjega dne jih je čakal naporen dan: na pot so se namreč Podali že ob 7. uri ter po naporni zavarovani poti Zacchi opoldan dosegli vrh Schiare. Zadnji del poti je bil kar zračen, tako da je bilo zadoščenje na vrhu toliko večje. Izlet je vodil priznani zamejski alpinist Angelo Kermec.
Vrsta izletov SPDT
SPDT prireja to nedeljo, 20. t.m., izlet z osebnimi avtomobili na Učko. Zbirališče je ob 7. uri v Bazovici pred cerkvijo. Izlet vodi Mario Milič (tel. 229258J, pri katerem lahko dobite vse informacije. Skupno je kake tri ure boje. Izlet je primeren za vse, predvsem pa za družine.
* * *
Zadnjo nedeljo v septembru, 27. t.m., prireja SPDT izlet na Špik v Julijskih Alpah. Sicer se bo izlet začel že dan prej, ko se bodo planinci zbrali ob 14.30 pred tržaško sodno palačo (Poro Ulpiano). Nato se bodo z osebnimi avtomobili podali do Kranjske gore, kjer bodo v okolici prespali. Naslednjega dne (ko se med drugim tudi spremeni legalna ura), se bodo udeleženci izleta podali na osem ur dolgo, tehnično lahko, a naporno turo, na vrh Špika. Vse informacije in vpisovanje pri Aleksandru Sirku ali Vojku Slavcu (tel. delo 764832).
* * *
Tradicionalni priljubljeni izlet v neznano skupno s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane bo v nedeljo, 11. oktobra. Odhod bo ob 7. uri izpred tržaške sodne palače. Hoje bo skupno za kake 3 ali 4 ure. Vpisovanje bo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel 767304).
* * *
Ob bližajoči se smučarski sezoni vodstvo medsmučarske zamejske smučarske tekmovalne ekipe vabi mlade smučarje, ki bi se radi udeležili kondicijskih suhih treningov, ki so
dvakrat na teden v Križu, naj se javijo pri predstavnikih društev, pri Zvezdanu Rabiču (tel. 762228), ali pa v uradu ZSSDI (tel. 767304).
Septembrska številka Planinskega vestnika
Naslovnica devete številke Planinskega vestnika je kot pobrana iz kake
knjige znanstvene fantastike, naslov pa ji je »S padalom na Trisulu I«. V notranjosti revije pa je članek, ki ga je napisal Lado Vidmar z naslovom »Svetovni alpinistično - padalski rekord«. Sedaj je vse jasno: jugoslovanski alpinisti so namreč pred kratkim postavili svetovni rekord spusta s pa-
dalom, ko so »odleteli« z vrha himalajskega sedemtisočaka Trisula 1.
Sicer pa je tu mnogo zanimivih člankov za vse okuse. Od razmišljanj samotnega popotnika Petra Skoberne-ta, do splošnega sestavka o jamarstvu ter proslavljanja 80. letnice dr. Mihe Potočnika in še do »peklenske trilogije« alpinista Christopha Profita, ki je pozimi sam, podobno kot Tomo Česen, sam preplezal Eiger, Matterhorn in Grandes Jorasses, ter še bi lahko naštevali.
Alp številka 9
Zadnja številka italijanske revije Alp je zelo zanimiva. Celotna rubrika pisem uredništvu je posvečena problemu tržaškega CAI in pristopa k odboru za obrambo italijanstva, sicer pa ni rečeno nič novega.^ En članek je prispeval celo Tomo Česen, z veseljem pa beremo, da je koprska alpinistka Ines Božič postala stalna dopisnica iz Jugoslavije. Dosti je govora o prostem plezanju, o gorski skupini Monvisa, o znamenitem alpinistu Et-toru Castiglioniju, ki se je smrtno ponesrečil leta 1944, omenili pa bi še stalno rubrico »Montagne di carta«, ki jo vodi tržaški urednik Alpa Piero Spirito. (dj)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.-l}in, nedeljski.letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG
18. septembra 1987
Na srečanju s predstavniki različnih veroizpovedi v Los Angelesu
Papež pozval budiste, hinduiste muslimane in Žide k sodelovanju
LOS ANGELES — Vera, pa naj bo to katera koli, mora združevati vse ljudi v naporih za izgradnjo trajnega miru. To so zatrdili na včerajšnjem snidenju s papežem budistični, hinduistični, muslimanski in židovski dostojanstveniki, a Janez Pavel II. je prikimal (»treba je poglobiti dialog ob strogem spoštovanju sleherne rasne in verske skupnosti«) in pozval k tesnejšemu sodelovanju po vzoru skupnih molitev za mir oktobra lani v Assisiju in avgusta letos na japonski gori Hiei.
Svečano vzdušje srečanja je »zmotil« le rabin Alfred Wolf, ko je papežu rekel, naj Vatikan vendarle prizna Izrael in tako dokončno zakoliči temelje sprave med rimskokatoliško Cerkvijo in Židi. Wojtyla je problem spretno obšel: »Skupaj z vami nasprotujem kakršni koli obliki antisemitizma; obvežimo se, da napoči dan, ko bo vsako ljudstvo in vsak narod lahko zaživel v slogi, varnosti in miru.« Rabin ni bil s tem zadovoljen, še manj pa so zadovoljni njegovi vrstniki iz Centra Simon VViesenthal, ki so bili odločno proti Waldheimovemu obisku pri Sveti stolici in ki niso odpustili papežu, da ni vsaj blago kritiziral početja Pija XII. med drugo vojno.
Lep del Američanov tudi sicer ne bo ohranil v dobrem spominu Wojty-lovega obiska pri njih, čeprav jih večina priznava, da je doslej govoril jasno, pošteno in dosledno. Indijanci, ki jim je drugače priznal, da so žrtve genocida, protestirajo zoper razglasitev za blaženega španskega misijonarja Juni-pera Serre, ki je začel leta 1769 naznanjati blagovest v Kaliforniji, češ da je izkoriščal njihove prednike. Katoličanke so hudo zamerile Janezu Pavlu II., ker jim prepoveduje delitev zakramentov, mnogi duhovniki pa godrnjajo, ker jim ne dovoli ženitve. Nezadovoljen je celo zvezni organizem za imigracijo, ker je papež pohvalil duhovščino, ki pomaga ilegalnim priseljencem. Da ne govorimo o homoseksualcih, ki bodo nocoj v San Franciscu uprizorili protest, ker jim je poglavar rimske Cerkve predpisal recept spolne vzdržnosti.
Janez Pavel II. je v spremstvu Reaganove soproge Nancy (na sliki) obiskal v Los Angelesu tudi nižjo srednjo šolo Brezmadežnega spočetja in se pol ure pogovarjal s šolarji.
D. G.
Med brezposelnimi dvakrat več samomorov
Brezposelnost veča smrtnost v Angliji
LONDON — Vsako leto povzroči brezposelnost smrt 3.000 Angležev. Ta srhljivi podatek izhaja iz raziskave, ki jp je izvedel »British medical journal«. Število mrtvih za posledicami brezposelnosti pa je še večje, saj je raziskava zaobjela le moške. Podatke so namreč črpali iz registrov vladnega statističnega urada o umrljivosti in boleznih med brezposelnimi moškimi.
Raziskava pravi, da ni kakega posebnega vzroka smrti, ki naj bi bil značilen za to kategorijo, umrljivost je preprosto večja. Med brezposelnimi je dvakrat več samomorov kot med ostalimi prebivalci, umrljivost zaradi raka, oziroma raka na pljučih, pa je za 40, oziroma 75 odstotkov večja. Na splošno pa so brezposelni bolj podvrženi boleznim.
Doktor Richard Smith, ki je sodeloval pri raziskavi, je rekel, da so ti podatki nepopolni, saj ne upoštevajo ženske brezposelnosti, otrok brezposelnih in kroničnih bolnikov, ki ne dobijo dela ali pa so predčasno upokojeni. Doktor
Smith pravi, da izvira velika večina obolenj pri brezposelnih iz občutka odrinjenosti iz družbe in iz izgube spoštovanja do samega sebe, svoje pa storijo tudi posledice revščine.
Vendar se posledice brezposelnosti ne vidijo le pri odraslih ampak tudi pri otrocih in pri mladini. Iz analize nekaterih kliničnih podatkov izhaja, da so otroci brezposelnih ali le občasno zaposlenih staršev fizično manjši in slabotnejši in torej z manjšimi možnostmi preživetja. Za »teenagerje« pa raziskave dokazujejo, da je prav brezposelnost eden glavnih vzrokov njihovega zatekanja k mamilom.
Raziskava je postavila na zatožno klop vlado Margareth Thatcherjeve, ki ni upoštevala zdravstvenih posledic svojih gospodarskih ukrepov. Od leta 1980 do danes je za posledicami brezposelnosti umrlo v Angliji najmanj 20.000 ljudi, če pa ne bo sprejela vlada drastičnih ukrepov, bo do konca stoletja brezposelnost ubila še 40.000 Angležev.
Desničar Paolo Signorelli od danes v hišnem priporu
BOLOGNA — Porotno sodišče iz Bologne je včeraj ugodilo prošnji neo-fašista Paola Signorellija, da bi ga izpustili iz zapora in bi mu odredili hišni pripor. Signorelli, ideolog desničarskega terorizma, je obtožen na procesu zaradi pokola na železniški postaji v Bologni, v zaporu je že sedem let in je doslej shujšal že 35 kilogramov.
Sodišče je podobno prošnjo obravnavalo že pred dvema mesecema, takrat pa je bil odgovor negativen, ker je sodišče ugotovilo, da psihofizično stanje jetnika ni 'takšno, da bi opravičilo ugoditev prošnji. Za osvoboditev Paola Signorellija se je prejšnji teden izrekel tudi občinski svet iz Bologne, po Italiji pa je bilo v ta namen več manifestacij, organiziranih bodisi od levičarskih kot tudi od desničarskih organizacij.
Signorelli se bo tako danes vrnil v Rim, kjer pa bo lahko imel stike le z družinskimi člani.
V	Beninu so pričeli oster boj proti razširjenemu čarovništvu
COTONOU — Revolucionarni narodni svet Benina (bivši Dahomey), parlament edine zahodnoafriške države, katere režim je uradno marksistično-leninisti-čen, je na svoji zadnji seji cel dan razpravljal o boju proti čarovništvu. Parlament Benina je na koncu zasedanja sprejel zakon, po katerem bodo lahko obsodili na od 10 do 20 let zaporne kazni vsakogar, ki ga bodo zalotili pri »nazadnjaških opravilih«, predvsem pa tistih v zvezi s sušo in z deževjem.
V	desetih letih znanstvenega socializma se očitno Benin ni uspel otresti dediščin fetišizma in magičnih ritualov woodooja, država je namreč že več stoletij največje afriško »svetišče« tovrstnih obredov. Več poslancev je med razpravo ostro obsojalo vidne afriške politike, ki so se med obiskom v Beninu »posvetovali« tudi z domačimi čarovniki.
V Črni gori cenejša elektrika
TITOGRAD — Črnogorska gospodinjstva z najnižjimi denarnimi prejemki naj bi od 1. oktobra do 31. marca naslednjega leta plačevala 20 odstotkov cenejšo električno energijo. Takšen je vsaj predlog, o katerem pravkar razpravljajo v elektrogospodarstvu te republike.
Ne gre za nikakršen predlog o po-
cenitvi električne energije. Ta se je pred kratkim podražila in prav verjetno je, da se v kratkem spet bo. Smisel predloga je v zaščiti življenjskega standarda najrevnejših slojev državljanov.
Tako jugoslovanska ekonomija začenja izstavljati ceno družbenega miru. Vprašanje je le, kdo jo bo plačal.
Redek primer krokodila
Okrog 700 kilometrov severno od mesta Darwin so te dni ujeli krokodila brez pigmenta (albina), kar se je v Avstraliji prvič pripetilo. Žival je dolga štiri metre in je 40 let stara	(Telefoto AP)
Gustav Husak obišče SFRJ
BEOGRAD — Na povabilo predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ bo na uradni obisk v Jugoslavijo pripotoval predsednik ČSSR in generalni sekretar CK KP Češkoslovaške Gustav Husak. Obisk bo od 21. do 23. septembra 1987, je povedal predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Aleksander Stanič na včerajšnji tiskovni konferenci.
Makedonski novinarji so predstavnika ZSZZ vprašali, ali je kaj novega v zvezi s pobudo za sestanek vodij diplomacij balkanskih držav. Odgovoril jim je: »Turčija je pozitivno odgovorila na jugoslovansko pobudo za organiziranje sestanka zunanjih ministrov balkanskih držav. Kot sem vam že povedal na prejšnji tiskovni konferenci, so pismene odgovore poslali tudi Romunija, Bolgarija, kmalu pa ga pričakujemo tudi iz Grčije.«
Dopisnika iraške časopisne agencije INA je zanimal obisk iranskega poslanca Mansurija v Beogradu. Veleposlanik je povedal: »Kot ste lahko sodili po ves-_ teh, se je namestnik zunanjega ministra Mansuri pogovarjal z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Raifom Dizdarevičem. Predsedniku predsedstva SFRJ Lazarju Mojsovu je Mansuri izročil sporočilo predsednika Irana Hamneija, ki se nanaša na trenutni položaj v Zalivu, govorila sta tudi o obojestranskem sodelovanju in tako je ta obisk potekal v sklopu običajnega izmenjavanja mnenj obeh držav.« (dd)
■ BEOGRAD — Jugoslovanski komite za delo, zdravstvo in socialno varnost obvešča, da je od sredine julija do 18. avgusta letos, v hotelu Epidaurus v Cavtatu 11 ljudi, od tega osem tujcev in trije Jugoslovani, zbolelo za legionarsko boleznijo. Pravočasno so ukrenili vse potrebno in od 18. avgusta naprej ni bilo pojava novih obolenj. Ker je do danes poteklo že skoraj mesec dni, ne obstaja nadaljnja nevarnost te bolezni za ljudi, ki bivajo v hotelu.
Legionarska bolezen je sicer obolenje novejšega datuma, ki povzroča vnetje pljuč in se občasno pojavlja v različnih državah v poletnem in jesenskem obdobju.
(dd)
HnnnpoTEC
riše Ivo Antič
št. 1
POMOČ
ONEMOGLIM
REI/NIM
POMOČ
OBUPANIM
PROD4ZM OROŽM