Teäve mleiMiiv zaradi »glasbenih liflptigovcev cdl^ stran 4 Stran 2 Št. 17/ Leto 62 / Celje, 27. februar 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT (((»OBoiolf) www.stmer.si RokMarsuGs »IVeiiiralseni rokiMneL« 9770353734020 Konec spora v celjski SDS? Predsednik Stanislav Hren se umika - Z novim vodstvom več enotnosti? Decembra je v celjskem mestnem odboru SDS-a zavrelo. Velik del članov izvršilnega odbora ao) je odstopil, ker se ni strinjal z domnevno napačnim, samovoljnim načinom dela predsednika odbora Stanislava Hrena. V sredo bodo na po odstopu članov lO-ja sklicani izredni voUlni konferena volili novo vodstvo te močne mestne stranke, ki ima približno 700 članov, v mestnem svetu pa šest svetnikov. Decembrskemu revoltu, ki je dodobra razklal vrste mestne SDS, nismo prišii do konca. »Uporniki« so se zavili v molk in so pripravljeni javno spregovoriti šele po sredinem volilnem zboru. Znano je le, da devet od 16 članov 10-ja očita «svojemu« predsedniku Hrenu samovoljne poteze in način vode- bom nepreklicno odstopil.« nja, s katerim se ne strinjajo. Kaj konkretnega je za temi očitki, ne povedo in odklanjajo tudi kakršen koli komentar svojega izstopa, s katerim so izsilili volilno konferenco. Stanislav Hren, med tem je postal celjski podžupan, deluje zbegano. Tudi sam naj ne bi vedel, kje so razlogi za razkol v tretjem največjem odboru SDS-a v državi. Ve le, da sta aktivnosti za njegov odstop sprožila sedanja svetnika mestnega sveta Denis Pad-jan in Zlatko LukaŠčik. Za razloge ne ve, jasno mu je le, da »se tako več ne bo šel«. »Na volilni konferenci bom nepreklicno odstopil, saj na tak način in v razmerah, ki sta jih ustvarila s svojimi dejanji LukaŠčik in Padjan, ne morem več delati. Ostajam pa podžupan,« je povedal Hren. Tudi sam se strinja, da je v dobrobit stranke, da dobi novega predsednika. Sam bo pri delu stranke stopil bolj na stran, saj je naveličan sporov in nenehnüi očitkov, ki padajo po njem, ne da bi kdorkoli povedal kaj bolj otipljivega in konkretnega. Zunanjim opazovalcem se zdi, dajerazkolvmestniSDS v Celju zelo globok. Vsaj dve struji - Padjan-Lukaščikova in Hrenova, ki jo domnevno 1 tudi nekdanja pred-I odbora Frančiška Vo-: - ne najdeta skupnega jezika. »Ljubljana« pa še ni udarila po mizi. Zalite-vajo, da mestni odbor svoje notranje odbore razreši sam. Morda bo več o razpletu znano že po sredi. BRANKO STAMEJČIČ podpin sednicč dopiv Kandidata za novega predsednika mestne SDS naj bi bila Metka Cerjak iz ministrstva za kmetijstvo in direktor Zavoda za požarno varstvo Celje Janko Požežnik. Janša podelil priznanja člani Slovenske demokratske stranke so praznovali 18-letnico stranke v Brežicah, ki so seje udeležili številni slavnostni gostje. Ob tej priložnosti so podelili tudi posebna priznanja članom, ki jih stranka združuje več kot 25 tisoč. Slavnostne akademije so se med drugim udeležili predsednik stranke Janez Janša, predsednik državnega zbora France Cukjati, prvi predsednik SDS-a France Tomšič ter vsi trije podpredsedniki stranke, dr. Romana Jordan Cizelj, dr. Milan Zver in dr. Miha Brejc. V znamenju vrednot stranke so podelili tudi najvišja priznanja, zlate znake. Prejela sta ga tudi predsednika območnih enot stranke, Jože Korže iz Šentjurja (na sliki) ter Marjan Doberšek iz Štor, štorski občinski odbor pa je ob tem prejel še priznanje za dobre rezultate na lokalnih volitvah 2006. PM Starman na čelu uprave Mesto predsednika uprave "Mglava, zdravstvene zavarovalnice, bo 1. marca po odločitvi nadzornega sveta zavarovalnice prevzel Danijel Starman, doslej v upravi zavarovalnice zadolžen za trženje. Gregor Strmčnik, ki je zavarovalnico vodil od njene ustanovitve konec leta 2002, prevzema poslovne odnose zavarovalnice z zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev ter vodenje področja kadrovskih in splošnih zadev. Sestava štiričlanske uprave ostaja enaka, so sporočili iz Triglava, zdravstvene zavarovalnice, ki trži dopolnilna zdravstvena zavarovanja in ima s približno 200 tisoč zavarovanci na trgu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 14-odstoten tržni delež. MBP Mestna občina Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS šl. 110/2002-popr. 8/03 in 58/03 ZZK-1) sklicuje PROSTORSKO K< pred pripravo STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA NE OBČINE (»UE PROSTORSKEGA REDA MESTNE OBČINE CELJE ki bo v sredo, 7. marca 2007, ob 12. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Namen prostorske konference Je pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe In legitimne Interese lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združen) in organizirane javnosti ter uskladiti Interese pri pripravi prostorskih aktov (28. člen ZUreP-1). Na prostorsko konferenco, na kateri bo predstavljen osnutek Programa priprave SPRO in PRO so tako vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združen), organizirane javnosti ter nosilci urejanja prostora. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Brečko prihaja v Rimske Toplice v Rimskih TopUcah je že skoraj vse nared za preselitev sedeža družbe Rimske terme v t. i. vilo Majerhofer, od koder je lep razgled na celoten zdraviliški kompleks. Direktor Rimskih tenn Maks Brečko pravi, da bo uprava term v prostorih vile začela delovati že ta teden. Stavba je zadnjih petnajst let, tako kot ostali zdraviliški kompleks, samevala in propadala, dokler ni Maks Brečko sklenil, da objekt, ki ima velik zgodovinski pomen in odlično lokacijo, obnovi in si v njem uredi pisarne. V nadaljevanju, ko se bo uprava preselüa v nove zdra\dliš-ke prostore, naj bi viio preuredili v apartmaje za visoke goste. Obnovitvena dela dobro na-predujejo tudi v Sofijinem dvoru, ki naj bi v novi podobi zasijal jeseni. Prav tako že letos naj bi obnovili tudi zdra- vniški dom. Povezovahii hodnik med njima bodo porušili, pri čemer Brečko pričakuje, da bo dovoljenje za rušitev na mizi že v nekaj dneh. Predvidoma do 15. marca naj bi dobili še gradbeno dovoljenje zanovograd-njo. Kot je predvideno v ter-minskem načrtu, bodo ob-' iiovljene terme prve goste sprejele konec prihodnjega leta, BOJANA AVGUŠTINČIČ Vilo je pred približno 125 leti postavil zdi je kupil lastnik zdravilišča Uhlich, Ko pa je zdravilišče prešlo preuredili v delavnice |kl|učavničarsko, mizarsko.,.). - Št. 17-27. februar 2007 - IZJAVA TEDNA Izstop »Pred leti so me spraševali, kako sem lahko šel noter. Zdaj me sprašujejo, kako sem lahko šel ven.« Bivši LDS-ov poslanec, žalski župan Lojze Posedel RiKLISO Poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks: »U- ni smo na območj u zveze zabeležili 132 posredovanj, kar kaže trend naraščanja. Tudi škoda j e bistveno večja, to pa zaradi velikega požara, ki je bil 1. februarja v podjetju Novem car na Ložnici in ki je bil med največjimi v Sloveniji. Naši gasilci so pripeljali v višje ležeče predele veliko pitne vode, ki je ob suši zelo primanjkuje. Gasilci smo opravili veliko pomembnega dela in ugotavljamo, da smo posredovanja opravili strokovno, racionalno in kar je najpomembnejše, varno. Lahko rečem tudi, da smo za svoje delo deležni javnega priznanja.« NOVinDHIK MtOGMlKI Dve politiki enega izstopa Izstop žalskega župana Lojzeta Posedela iz LDS-a naj ne bi vplival na (ne) dogajanje v žalskem občinskem svetu že v petek smo pisali, da je žalski župan Lojze Po-sedel s Pavletom Gantarjem in z Davorinom Terčonom izstopÜ iz LDS-a in poslanske skupine. Z Velenjča-nom dr. Matejem Lahovni-kom so ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev. Podrobnosti o novi poslanski skupini, ki naj bi se ji v teh dneh menda pridružili novi »izstopljeni« poslanci, včeraj še niso bile znane, je pa župan Posedef potrdil, da se je za izstop iz LDS-a odločil zaradi osebnih razlogov. Sicer meni, da je dogajanje na državni ravni nekaj drugega kot v občini. »Na lokal- ni ravni napovedujem korektno sodelovanje z vsemi strankami. Hidi z žalskim odborom LDS-a smo se pogovorili in ni razloga, da ne bi sodelovali še naprej,« je poudaril Lojze Posedel, ki je v LDS vstopil novembra 2003 in nato leto dni kasneje na LDS-ovi listi kandidiral za dr-žavnozborskega poslanca. V svoji volilni enoti je dobil dobrih 26 odstotkov glasov, kar je bil glede na polom stranke precejšen uspeh. Kako bo izstop župana Posedela vplival na dogajanje v žalskem občinskem svetu, še ni znano. Pred izstopom je bilo, poenostavljeno rečeno, na županovi strani samo 11 svetnikov. Če odštejemo LDS-ove svetnike, so na strani župana Posedela ostali le še De-SUS-ovi svetniki. Nekateri ugibajo, da se bo zaradi izstopa iz LDS-a župan Posedel lažje povezal s Partnerstvom za hitrejši razvoj Občine Žalec, v katerem je združena večina preostalih svetnikov. »V partnerstvu ves čas poudarjamo, da želimo sodelovati z županom in podpirati skupne projekte, ne glede na politično opredeUtev,« je v imenu žalskega partnerstva povedal Marko Laznik ter dodal, da je bolj kot z vidika politične pripadnosti vprašanje sodelovanja z županom kot osebnostjo. Laznik je napovedal uskla-jevalni sestanek, na katerem naj bi se predstavniki partnerstva tov, posebej pa naj bi govorili tudi o podžupanih. Sicer bo seja žalskega občinskega sveta, vsaj po napovedi župana Lojzeta Posedela, 12. marca. US Poslanec Matej Lahov-nik, sicer izvoljen na Usü LDS-a, tudi v velen|skem mestnem svetu deluje kot samostojni neodvisni svetnik in se ni priključi Uniji za razvoj pod vodstvom Franca Sever ja (SDS). Sever z novim vodstvom Veteransko društvo Sever za celjsko območje je v četrtek v Celju na lemi skupščini članstva ocenilo lani opravljeno delo in sprejelo program dela za letos. Člani društva so predvsem policisti, rezervni policisti in drugi delavci policije ter državljani, ki so aktivno sodelovali v vojni za Slovenijo leta 1991. Društvo deluje na območju 33 občin širšega celjskega območja in ima trenutno 655 članov. Med pomembnejše dejavnosti štejejo zlasti aktivno vlogo pri urejanju področja vojnega veteranstva, tako pri sprejemanju predpisov kot pri uveljavljanju pravic, ki izvirajo iz statusa vojnega veterana. Pomembno vlogo ima društvo pri zbiranju in arhiviranju dokumentarnega gradiva o delovanju takratnih organov za notranje zadeve v procesih osamosvajanja Republike Slovenije in v vojni za Slovenijo. Med pomembnejše dejavnosti štejejo tudi skrb za svojce padlih policistov in za vojne veterane, ki jih spremljajo so- iske in ) potrebn: V Vitanju o vesoijsici agenciji Vitanje je v četrtek gosü-lo Orbitalno svitanje. Pobudnikom za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije se je pridružil evropski poslanec in kandidat za predsednika države Lojze Peterle, v kulturni dom pa so prišli tudi številni ljudje od blizu in daleč. V Vitanje so na ta dan povabili tudi delegacijo Evropske vesoljske agencije, ki je bila prejšnji teden na delovnem obisku v Sloveniji. S ponosom so čianom delegacije, ki jo je vodil direktor za pravne in mednarodne zadeve Rene Oosterlinck, predstavili Spominsko središče Hermana Potočnika Noordun^. Pogovor o Slovenski vesoljski agenciji in prvem slovenskem satelitu je bil v okviru S. evropskega večera Lojzeta Peterleta. Sodelovali so izdelovalec ultrafahkih letal Pipistrel in podjetnik Ivo Boscarol, profesor umetniškega designa na univerzi Santa Barbara v Kaliforniji in dobitnik nagrade Unesco za digitalno umetnost Marko Peljhan, profesor na ljubljanski elektrotehniki dr. Matjaž Vidmar ter Dragan Živadinov, režiser in umetnik, ki ima tudi največ za- Dragan Živadinov, Lojze Peterie in Slavko Vetrih so tožnjo po Slovenski vosoljski agenciji in pnrem slovenskem satelitu predstavili tudi poslušalcem Radia Celje. slug, da tudi v Sloveniji spoznavamo velikega vitanjske-ga rojaka Hermana Potočnika Noordunga. Zbrane j e pozdravil vitanj-ski župan Slavko Vetrih, nato pa so gosti predstavili pomen lastne vesoljske agenci- je in prvega slovenskega satelita, ki naj bi Slovencem omogočil kvalitetnejši razvoj znanosti, tehnologije in komunikacije, pa tudi umetnosti ponujal nešteto izzivalnih možnosti. Peterle je pri tem ocenil, da bi bil lahko okvir- cialne s pomoči S temi dejavnostmi bodo nadaljevah tudi letos. Na skupščini se je dosedanji pred-sednßc Franc Bevc po 13 le-rth vodenja društva poslovil od te funkcije, vajeti pa je za njim prevzel Ivan Žaberl iz Celja. BS VeČina prostovoljcev zadovoljna Slovenija je leta 2000 vstopila v program Mladina, ki je odprl nove priložnosti mladim. Ena vse bolj razširjenih oblik neformalnega izobraževanja mladih je sodelovanje v evropski prostovoljni službi. Samo lani je bilo po podatkih Katje Goršek iz nacionalne agencije programa Mladina v Sloveniji 56 prostovoljcev iz drugih držav in hkrati 27 slovenskih prostovoljcev v različnih evropskih državah. »To je odlična priložnost in dobra učna izkušnja, ki lahko mladim koristi tudi pri iskanju službe,« pravi in poudari, da je program primeren tudi za mlade z manj priložnostmi za izobraževanje v tujini. Mladim, ki se odločijo za opravljanje prostovoljne službe v državah Evropske unije, namreč plačajo tako stroške prevoza kot tudi bivanje, hrano in zavarovanje, za svoje delo pa so nagrajeni s sicer skromno, a za marsikoga pomembno žepnino (več informacij lahko najdete na naslovu http://mladi- Ker nacionalne agencije skrbno preverjajo gostiteljske organizacije, le redko prihaja do navzkrižij med njimi in prostovoljci: »Včasih so kljub jasno zapisanim pričakovanjem gostiteljske organizacije, na osnovi katerih se mladi odločajo, k^ bodo odšU, pokaže, da so büa pričakovanja različna. Posledica je nezadovoljstvo enih ali drugih, kar pa je na srečo izredno redko. Lani so iz Slovenije predčasno odšli štirje prostovoljci, pa še za te ne moremo reči, da zaradi nezadovoljstva,« navaja Katja Goršek. Med vzroki za predčasen odhod so namreč tudi domotožje in bolezen ali pa se vrnejo, ker so dobili zaposlitev. Če bo statistika tudi letos tako dobra, bomo še videli. Slovenijo bosta namreč konec tedna zapustili dve prostovoljki: ena iz Španije in druga iz Francije, obe pa je gostil Mladinski center Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah. Ta je imel doslej s prostovoljstvom zelo dobre izkušnje, dekletoma, ki odhajata, pa očitno ni izpolnil pričakovanj. Tako kot je v takih primerih v navadi, je nacionalna agencija že opravila nadzor, pri katerem preverja predvsem izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Slovenske Konjice je obiskala v četrtek, njeno poročilo pa je mogoče pričakovati v dobrem tednu. MBP 1.) OBČINA VOJNIK, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik Je dne 23. 2.2007 objavila v Uradnem listu RS št. 16/07 pod razglasnim delom tBzpIsa z naslovom »Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske Javne službe za urejanje pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti za pokopališče Vojnik«. Koncesija se bo podelila za dobo 5 let. Podeljena bo ponudn^ '' bo dosegel največje število točk in bo izpolnjeval tudi ^____I • • • • dež C Razpisno dokumentacijo lahko ponudniki dvignejo na sedežu Občine Vojnik ob predložitvi dokazila o plačilu stroškov za razpisno dokumentacijo. Vse ostale informacije lahko dcbite na tel. 03/78-00-620 (Mojca Skale in Brigita Kušar). 2.) OBČINA VOJNIK, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik Je objavila, dne 22. 2. 2007, v Uradnem delu občinskega glasila Ogledalo in dne 23. 2.2007 v Uradnem listu RS št. 16/07 pod razglasnim delom razpis z naslovom »Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem«. Prosilci dvianeio obrazec vlooe v času uradnih ur od 2. 3. 2007 dalle v tajništvu ( wvw.voinik.ai Vloge z dokazilom o plačani upravni taksi morajo prosilci poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik od 2. 3. 2007 do vključno 30. 3.2007. Šteje se, daje prijava pravočasna, če Je bila zadnii dan roka za oddajo prijav odd^a na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12.00 oddana v tajništvu Občine. Svetovalka za prem. pravne zadeve Brigita Kušar ni sporazum o sodelovanju med Evropsko vesoljsko agencijo in Slovenijo sklenjen v času od treh do šestih mesecev. To bi bil tudi prvi korak k uresničitvi že sedem let stare želje. MBP radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz ■«■lili, Težave mlekarjev zaradi »glasbenih želja« trgovcev! Po pripovedovanjih slovenskih mlekarjev, kaj vse jih tare, podatki o izgubah ne presenečajo. Izjema med njimi je le I^ekama Celeia, ki je priS-la iz rdečih številk. Med glavnimi vzroki za težave mlekarjev so predvsem zahteve trgovcev. »Naj povem nekaj številk. Naš strošek dela je 5,96 odstotka, kar pomeni 2,7 milijona evrov. >Glasbene želje trgovcev, ki zahtevajo od nas dodatne bonitete, pa znašajo 2,2 milijona evrov Tu je glavni problem slovenskega mlekarstva,« opozarja direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob. »Pri tem najbolj zamerimo državi, ki je dovolila tako močno koncentracijo trgovine. V Evropi težko najdeš državo, kjer bi en trgovec imel več kot 40-odstotni tržni delež. In tudi sistem je bolj urejen, saj tam trgovci nimajo tako velikega interesa iz živilsko-predelovalnih industrij izvabljati bonitete in ugodnosti, ker so tudi te obdavčene.« Državi sicer zamerijo še, da ni omogočila prehodnega obdobja za prodajo na trgih bivše Jugoslavije, saj so na teh tradicionalnih trgih, v katera so v preteklih letih veliko vlagali, čez noč postali nekonkurenčni. »Tistim, ki nam pravijo, da so naši trgi tako ali tako bolj na zahodu, torej v Avstriji, Nemčiji, naj povem, da nas imajo tam še '3 H. o, Precej kritik na račun diiave sta podala Marjan Jakob In Ivanka Valjavec. vedno za Balkance. Najbrž bo potrebno še nekaj časa, da nas bodo kljub temu, da imamo zelo kvalitetne izdelke, obravnavali drugače. Sicer pa tudi nobenega našega trgovca ne vidim, da bi se >lotii< kakšnega zahodnega trga, temveč gredo vsi na jug.« K slabši promociji slovenskega mleka je botrovala tudi aiera s kloramfeniko-lom iz leta 2002, poleg tega predpisi od slovenskih mlekarjev zahtevajo nadstan-darde. »Zgolj menjava znaka in kakšnih deklaracij je vsaj takšen strošek, kot znaša cebtnai2gubamlekani,« opozarja predsednica upravnega odbora GIZ mlekars- »Naš LCA-jogurt ima povsem enake učinke kot Acümel, le da je precej cenejši in izdelan iz kakovostnega svežega slovenskega mleka. iVIulti-nacionalke pa nam ponujajo izdelke iz cenenega mleka v prahu, kupljenega na svetovnih trgih po najnižji ceni,« opozarja Marjan Jakob. Mlekarna Celeia v prvih li mesecih beleži 7-odstomo rast prihodkov, s 16 pa so delež odkupljenega mleka povečali na 23 odstotkov. S1. marcem bodo večjun proizvajalcem mleka plačevali dodatek na koncentracijo, saj želijo ob-držaU predvsem tiste proizvajalce, ki bi sicer mleko prodali Italjanom. Pogovori o povezovanju celjske mlekarne s Pomurskimi mlekarnami še vedno potekajo, le da so v zadnjem času zaradi menjave lasmištva malo zastali. tva Slovenije Ivanka Valjavec. »Se zgodi, da kakšen izdelek šele lansiramo na trg in niti ne vemo, ali bo preživel, pa moramo vmes že ulkrat menjati deklaracijo.« Marjan Jakob je dodal: »Če bi se slovenski inšpektor sprehodil p na primer kakšni italjanski mlekarni, bi jo zagotovo zaprl. Poleg tega si ne moremo privoščiti oglasov kot kakšna multinado-nalka. Čeprav izdelujemo izdelke iz kakovostnega svežega mleka, multinacio-nalke pa iz cenenega mleka v prahu.« ROZMARI PETEK Pozor! Napačni obrazci Po Informacijah davčne uprave naj bi bili v poslovalnicah Državne založbe Slovenije na voljo obrazci za napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ki bodo dosežene v letu 2007, v katere je treba zneske navesti v evrih. Zneske v napovedi za leto 2006 je treba navesti v tolarjih in ne v evrih, sicer bo napoved zavrnjena. Rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ki so bile dosežene v letu 2006. se izteče jutri, prave obrazce pa najdete na spletnih straneh davčne uprave ter na vseh davčnih uradih. V kolikor zavezanci že imajo obrazce, ki zahtevajo zneske v evrih, naj zneske v napovedi kljub temu navedejo v tolarjih. Davčni zavezanci morajo obresti na denarne d^o-zite pri bankah in hranilnicah letos prvič prijaviti na posebnem obrazcu in ne več v napovedi za odmero dohodnine. Davek bo odmer-jen, če je skupni znesek obresri v letu 2006 znašal več kot 300 tisoč tolarjev, sicer napovedi niä ni treba vložiri. RP Oznaka Im» EiiM»tača| Promet»!«« CICG Cinkarna Celje 135.00 43.20 0.74 CETG Celis 36.00 0.30 0.00 CHZ6 Comet Zreie 11.00 15,20 0,00 6RV6 Gorenje 29.98 2.927,60 0.17 PUR Pivovarna Laiko 43.74 737.00 •1,44 JTKS Juteks 119.00 33,90 0,17 ETOG EtDl 220.00 26,40 0.00 Neprepričljiv teden Po rekordnem porastu tečajev delnic na Ljubljanski borzi v januarju in začetku februarja se je slika v tem tednu nekoliko obrnila, l^aji delnic so izgubili svoj zalet, negativni premiki pa so bili v uvodnih dnevih tedna kar občutni. Od najvišje vrednosti 7.317,95 indeksnih točk, ki jüi je slovensld borzni indeks dosegel konec januarja, je njegova vrednost izgubila nekaj manj kot 2 odstotka, nadaljnja pot pa še vedno ni gotova. Dobre novice so se v tem tednu dotaknile le redidh izjem, kot je na primer Telekom. Vlagatelje je razveselila novica, da bo Telekom kot drugouvrščeni kandidat na razpisu za mobilnega operaterja na Kosovu vplačal 75 miUjonov evrov kosovski agenciji in skupaj s podjetjem lpko.net postal drugi mobilni operater na tamkajšnjem trgu. Kosmocell kot uradni zmagovalec namreč v 8-dnevnem roku za plačilo koncesije ni nakazal denarja, glede na razpisna pravila pa je tako na svoje prišel Telekom Slovenije. Vlagatelji so v sredo z nakupnimi naročOi kljub manj ugodnemu razpoloženju na trgu potisnili delnice Telekoma za dobra 2 odstotka višje, konec tedna pa je vrednost končala pri 357 evrih, kar je dobrih 16 odstotkov več kot je bila delnica vredna ob vstopu v novo leto, Medved pa je kljub spodbudnim novicam udaril po delnicah Petrola. Naftni trgovec je po sporočilu uprave povečal prihodke za II odstotkov na 1,94 milijarde evrov, medlem ko se je čisti dobiček družbe povečal za 42 odstotkov na 49,8 milijona evrov. Boljši lanski rezultati skupine so bili deloma posledica tudi enkratnih izrednih prihodkov. Kljub lepemu dobičku je cena delnice sledila splošnemu vzdušju navzdol, v tem tednu pa je padec znašal 3 odstotke. Opazen nihaj v negativno smer so doživele tudi delnice Krke. Najnižjo točko 850 evrov je delnica dosegla v sredo, zatem pa je spet sledil obrat navzgor. Konec tedna je delnica pričakala nad nivojem 880 evrov, kar pa je še vedno 2 odstotka nižje kot konec preteklega tedna. Po izjemni rasti v začetku leta je bilo ta umiijen scenarij mogoče pričakovati, smer pa se še vedno lahko izredno hitro spremeni, saj bodo informacijsko vrzel v pnhodniem tednu zapolnile obiave poslovnih rezultatov, -d,01 Močan bikovski trend se nadaljuje na balkanskih trgih, kjer vlagatelji kljub rasti ne unovčujejo dobičkov, na nakupni strani pa se pojavljajo vedno novi interesenti. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Še imate tolarje? Le še dva dni lahko na vseh bankah, izpostavah pošt in hranilnicah tolarje brezplačno menjate v evre. Z marcem namreč zelo verjetno prihaja tudi provizija. V četrtek se bo končalo obdobje brezplačne zamenjave tolarske v evrsko gotovino, medtem ko boste morali po tem datumu za zamenjavo najverjetneje plačati provizijo. Najverjetneje zato, ker je Banka Slovenije poslovnim bankam poslala predolg, po katerem naj bi bila tudi po tem datumu zamenjava brezplačna. Ne glede na to, kakšna bo odločitev bank, boste evre ;:agotovo brezplačno menjali še na Banki Slovenije, kjer boste lahko kovance menjali še deset let, medtem ko za bankovce časovne omejitve sploh ni. V času dvojnega obtoka gotovine se je po podatkih Banke Slovenije v banke vrnilo 90 odstotkov tolarskih bankovcev, kovancev pa dobra četrtina. RP Nagrade zaslužnim Celjski mestni svet bo b «ejl potrjeval pred-inj. 'n^, litlCzB^^^iig^^^BBHRP^ ^^ poliud za podeHiev ceJjskih giWv ki fiS^^K^-ni meščan. Po razpravi so v potrditev mestneniy svetu predlagali dobitnike zlatega, dveh srebrnih, treh bronastih in štirih kristalnih grbov. Zlati celjski grb naj bi ob 120-letnici delovanja prejela Splošna bolnišnica Celje. Srebrni celjski grb naj bi prejela za plesno pedagoško delo Ana Vovk Pezdir, drugega pa Ivan Grobei^^ e^oi,^ živeči osvoboditelj zaporaikov iz cel^ grbe nai __ _ -Dobrova in gli Barbari Vidovič. Za odličnost v celotnem študiju bodo kristalne grbe podelili diplomantu ekonomije Mateju Drevu, diplomantki tržne komunikacije Vesni Hajnšek, diplomantki primerjalne književnosti, literarne teorije in vzhodnjaških študij Tini Majcen in diplomantki muki medijskega izobraževanja Poloni Dolžan. BS Obrezovanje v praksi Sekcija sadjarjev in vinogradnikov Društva upokojencev Petrovče in Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec, ki jo vodi mag. Ivan Glušič, sta v Arji vasi pripravili prikaz pravilnega obrezovanja sadnega drevja in vinske trte. Na predavanju so govorili o letnem delu v sadovnjaku s poudarkom na upogibanju mladih poganjkov vjuniju, spomladanskem škropljenju sadnega drevja in breskev, ki naj se opravi v začetku brstenja, škropljenju v poletnem času ter gnojenju sadnega drevja in vinske trte. Predavanja in prikaza se je udeležilo 25 ljubiteljskih sadjarjev, ki so bih s predavanjem in praktičnim prikazom mag. Glušiča nadvse zadovoljni, TT Mag. Ivan Glušič med praktičnim rz|Ma^n»KiH svetov Investicijsko naravnan proračun POLZELA - V enem mesecu, kolikor je trajala javna obravnava predloga občinskega proračuna, do sprememb in pripomb ni prišlo- Svetniki so investicijsko naravnan proračun, kjer 35 odstotkov celotnega proračuna predstavljajo investicije, zato na seji sprejeli brez zapletov. Prihodki znašajo približno 3,8 milijona evrov, medtem ko so odhodki za sto tisoč evrov višji, občma pa se bo zadolžila za okoli 150 tisoč evrov. Nad avtocesto se premika POLZELA - Predlog odloka o lokacijskem načrtu Nad avtocesto, ki je bil javno razgrnjen že leta 2004, se je zaradi številnih pripomb občanov in pogojev Družbe za državne ceste, zavlekel. Ta je za pozidavo 22 stanovanjskih objektov zahtevala študijo obremenitve hrupa, zaradi vse večjega prometa bo treba tam povišati tudi protihrupno ograjo. Občinski lokacijski načrt Nad avtocesto predvideva ureditev stanovanjske in obrtne servisne cone. Poleg stanovanjskih objektov je na območju med avtocesto, regionalno cesto Šempeter-Polzela-Velenje, naseljem Ločica-Gmajna in reko Savinjo na južnem delu Polzele, predvidena tudi gradnja treh poslovno stanovanjskih objektov, kjer je dovoljena obrt, upravni prostori in pisarne. Spreniemi>e Poligona POLZELA - Zaradi .sprememb prometne ureditve, in sicer priključevanja regionalnih cest Celje-Ljubljana in Šen-trupert-Velenje oziroma priključka na avtocesto, ki se iz VEDKOV Zi^ qI^ASMEHOV V razpredelnici označite dve polit, v katerih se skriva po en medvedek. Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.novitednik.com Tokrat izmenjava receptov Društvo podeželskih žena Braslov-če ima v svojem programa dela zapisano tudi organizacijo in izvedbo kuharskih tečajev. Tokrat so se v delavnici priprave in peke drobnega peciva članice zbrale v učilnici za gospodinjstvo v braslovški osnovni šoh. Predsednica društva Dragica Kokovnik je povedala, da se je delavnice udeležilo 15 članic. Svoje znanje so obogatile z izmenjavo receptov, obenem pa so prišepnile tudi nekaj skrivnosti oziroma podrobnosti za uspešno peko. Spekle so kar 17 vrst drobnega peciva, s katerim so se ob zaključku de-Udeleženke delavnice ob bogato obloženi mizi lavnice tudi posladkale. TT sedanjega klasičnega križišča spreminja v krožišče, je prometno ministrstvo zahtevalo tudi spremembo priključevanja poslovne cone Poligon. Po novem se bo ta navezovala neposredno na krožišče. Je pa na tem območju, vehkem približno 14 hektarov, veliko investitorjev zemljišča že odkupilo in začelo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Sprememba odloka zato pomeni neracionalno rabo prostora, a je to edina možna rešitev, za katero se je občina odločila tudi zaradi sredstev, saj je tako privarčevala 833 tisoč evrov. Višje plače POLZELA - Župan, podžupan, občinski funkcionarji, člani delovnih teles občinskega sveta in drugih organov bodo odslej za svoje delo prejemali višjo plačo in prejemke. Ljubo Žnidar bo za županovanje v občini s šest tisoč prebivalci tako prejemal za okoli sto evrov višjo plačo, za vodenje sej okoh 107 evrov, svetniki pa za sejo okoli 97 evrov. Dolg bodo izterjali POLZELA - Sinova Edvarda Žahiika, ki je iz občinskega stanovanja v gasilskem domu na Polzeli že pred časom odšel, ne da bi o tem obvestil občino, se bosta preselila v drugo manjše stanovanje, je bilo slišati na zadnji seji. Sinova, ki sta po očetovem odhodu ostala sama v stanovanju, ki ga nista zmožna plačevati, bodo preselili v drugo, manjše stanovanje družine, ki se bo preselila v njuno, S postopkom izterjave dolga, v višini 8,033 evrov, ki ga je naredil njun oče, pa občina nadaljuje, ^^^^ line ft-umek pitesW. '"^avtom^^Merced^nj^ CELJ E * 20 1 2 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE KANDIDAT Na odiinju Mastne pisarne EPK seja ibralo velika uglednlli Calianov. < i mpaiHiiavdobtamiazpalaženladržalJaizfaalptlMsttla. Mestna pisarna živi V Stanetovi v središču Celja tudi Mestni studio Radia Celje v petek zvečer je celjski podžupan Marko Zidanšek v Stanetovi ulici v središču mesta slavnostno odprl Mestno pisarno, ki bo tam delovala v podporo kandidaturi Celja za evropsko prestolnico kulture (EPK) najmanj do sredine maja. Če bo med štirimi slovenskimi kandidati izbrano Celje, bo pisarna odprta vse do konca prireditev, torej do začetka leta 2013. V istih prostorih smo le nekaj minut prej odprli tudi Mestni studio Radia Celje, ki nudi celjski kandidaturi vso možno informacijsko in medijsko podporo. Mestna pisarna je le še ena v nizu številnih aktivnosti občine Celje v času pred jutrišnjo oddajo kandidature na ministrstvu za kulturo. Zamislili so si jo kot stičišče vseh informacij povezanih s kandidaturo Ce Ija, kot prostor za srečeva nje umetnikov, za izmenja vo informacij, pa tudi 2 vedbo zanimivih projektov ki spremljajo kandidaturo Celja. Prostor so oblikovali po zamisli mladega arhitekta Bora Pungerčiča, ki ga je z zavesami razdelil v več smiselnih celot in prostorov. Osrednji prostor, opremljen z računalniki in internetnim priključkom, je namenjen informacijski pisarni, pa tudi izvedbi računalniško podprtih projektov. V njem je tudi informacij ski pult z najrazličnej šim gradivom tako umetnikov samih kot tudi Celja, v teh dneh pa je pred- Mestni studio Radia Celje je neva pridobitev našega radia in mesta. Iz njega bomo oddajali ves čas kandidature Celja za EPK in s tem kandidaturi nudili vso potrebno medijsko podporo. Na sliki (z leve) radijski tehniki Tomaž Mimik. Mitja Miklavc. Alješa Bončina in Mitja Tatarevič. manjka Branko Ogrizek. Ozračje v središču mesta je dodobra segrel Celjski pihalni orkester. vsem stičišče vseh, ki sodelujejo v Tednu kulture. V tem prostoru sprejemajo tudi kratka elektronska SMS-sporoči-ia, ki jih zatem predvajajo na velikem TV-zaslonu v izložbi čez dan, ko se stemni pa tudi na platnu, postavljenem na drugi strani ulice. Gre za piTO tovrstno akdjo urbane kulture, kot ji pravi njen avtor Franci Pui^. Organizatorji pravijo, da bodo objavili vsa sporočila, poslana na številko 040/288-066, pa naj gre za sporočila o celjski kandidaturi za EPK, šale, ljubezenska sporočila ali pač za domislice, ki jih ljubitelji SMS-ov najbolje obvladajo. V sosednjem prostoru je Mestni studio Radia Celje, opremljen s sodobno radijsko tehnß^o, ki omogoča v vsakem trenutku oddajanje sporeda v živo. Tam je prostor za posebne oddaje, namenjene promociji Celja in njegovi kandidaturi za EPK, promociji dogajanj ob Ted- nu kulture, pogovorom z umetniki, estradniki, znanimi in manj znanimi Celjani. S kombinacijo studia, ki je praktično postavljen v izložbi in so vsi v njem nenehno na očeh mimoidočih, in javljanj novinarjev z ulic samih, je že v prvih dneh delovanja upravičil svoj obstoj in opravil pomemben del medijske promocije celjske kandidature. BRST Foto: GREGOR KATIČ Kultura sto na uro Najrazličnejše prireditve ob celjskem Tednu kulture so dodobra razgibale življenje v mestnem jedru Celjani bodo jutri na ministrstvu za kulturo oddali svojo prijavo na razpis za evropsko prestolnico kulture v letu 2012. Kandidatura je zelo resna, med vsemi štirimi slovenskimi kandidati so Celjani edini, ki so v podporo svoji kandidaturi pripravili tudi niz prireditev v šopku Tedna kulture. Že skozi ta projekt so pokazali, kaj s kandidaturo pravzaprav želijo. Zelo poenostavljeno - ponesti oblike kulturnega ustvarjanja med ljudi in to na zelo neposreden način, v prizoriščih v mestnem jedru in na njegovih ulicah, ki bi jih radi na ta naan še bolj oživeli. Z jutrišnjo oddajo kandidature se izteka tudi Teden kulture, ki je v mesto, res »sto na uro« pripeljal živahno dopja-nje. Vrstijo se nastopi uličnih umetnikov, im^o gledališč, glasbenikov, plesalcev, vrtijo se filmi, posebej za to priložnost ustvarjeni projekti, koncerti... Zaživela je Mestna pisarna, ob njej tudi Mestni studio Radia Celje. Teden kulture naj bi postal tradicionalen, sledila mu bo množica prireditev ob bližnjem občinskem prazniku, zatem teden knjige in slednjič še na novo postavljeno in s kandidaturo Celja obarvano Poletje v Celju, knežjem mestu. Le želimo si lahko, da bi bilo tako živahno, ustvarjalno, kreativno tudi v naprej, vsak teden, vsa leta in ne le do leta 2012. BRST Foto: GREGOR KATIČ oiiščih,zatosoiHi posebej Na zvezdi, v mestnem smfi»u, se 8 RmRTMA Iii ,11 Jubilejni zasule radijskega vrtiljaka v Gorici pri sbvnici so Novi tednik & Radio Celje io ansambel Unikat uspešno pripravili in izpeljali vrtenje jubilejnega, 700. Vrtiljaka polk in valčkov. Prva oddaja je bila na sporedu Radia Celje v ponedeljek, 27. septembra 1993. Doslej je v vseh vrtiljakih nastopilo več kot dvatisoč najrazličnej- ših gostov s področja slovenske in tudi tuje narod no zabavne glasbe. Tokrat je dvorana dobesedno pokala po šivih, saj je bila znova povsem polna obisicovalcev s Celjskega in tudi iz vse Slovenije, Na jubilejnem vrtiljaku so sodelovali Okrogli muzikanti. Alfi Ni-pič, nonet županov, Robert Goter, Joškova banda, Vitezi Celjski, Ne- slavje Pol ža Šporer, Mladi upi, Navihanke, Zreška pomlad. Unikat, Modrijani, ansambel Francija Zemeta in Re-čiški kvartet, trio Vikija Ašiča in kvartet Grmada, Boris Kopitar, Pogum in Alpski kvintet. Prireditev so uspešno povezovali Blaž Švab, Domen Hren, Davor Pušnik in Tone Vrabl. Izrečenih je bilo veliko dobrih želja, da bi se radijski glasbeni vrtiljak vrtel tudi v prihodnje v zadovoljstvo vseh, ki imajo radi to zvrst glasbe, Ob besedi naj o jubilejnem Vrtiljaku polk in valčkov govorijo tudi fotografije. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIC IN V^\LČK(,)V, Alfi Nipič je zvezda stalnica radijskega vrtiljaka, saj je bil gost že na prvem, 27, septembra 19g3Jn kasneje na vseh jubilejnih. Nafotografijisprejemačestrtkoavtorja In vodje Vrtiljaka polk in valčkov Toneta Vrabla. Oktet županov je nastopil že četrtič, tokrat sicer kot nonet, in dokazal občinstvu, da v njem niso samo dobri govorci, ampak tudi pevci - z leve: Martin Bred (Dobrna), Minin Jurkovšek (Štore), lj>jze Posedel (Žalec), Franc Sab^^^ Bojan Šrot (Celje), Štefan Tisel (Šentjur), Andrej Kocman (Kozje) in Beno Podergajs (Vojnik). Občinstvo se je m sv-zleve: IN VAaLÖWVc Oavorja Pušnlka. Blaža Švaba in Oomna Hrena, ki tudi na tem področju veliko obetajo. Brez njih se ne bi »vrteli« Pri triurnem vrtenju jubilejnega Vrtiljaka polk in valčkov je prostovoljno sodelovalo veliko dobrotnikov: Društvo kmetic Ajda iz Šmaija pn Jelšah s Francko Javeršek, Kmečki turizem Falur Slaäna pri Ponikvi. Kmečki turizem Hilda Goršek Lipa nad Frankolovim, Jožica Vengust iz Vodruža, Društvo vinogradnikov Virštanj Kozjansko, Društvo vinogradnikov Sv. Urban Gorica pri Slivnici. Gostilna Ankica Lesjak Gorica pri Slivnid. Ttgovina Salobir iz Dobja. okrepčevalnica Zagata Frančiška Jančiča iz Celja, Stane Ivanšek iz Celja, Vrtnarstvo Vainer iz Vodruža. Danica Recko. predsednica TD Izviri Dobrina, in člani Kluba Vrtiljaka polk in valčkov z Elico Šantl. Za brezhibno ozvočenje so poskrbeli Igor Podpečan ter tehniki Radia Celje, Mitja Tatarevič, Branko Ogrizek in Jbmaž Mimik. udeleženec Vrtiljaka Matevž Rebevšek iz Žalca in s Špelo Žafran lepo odpel priljubljeno Ne cukaj me za kitki. «'•lik. V iskanju odgovornosti Po čigavi krivdi je JZ Vrtec Slovenske Konjice že vrsto let v izgubi? Konjiški vrtci se soočajo z izgubo pri poslovanju že vse od leta 1999. Občina ustanoviteljica jim izgub ni redno pokrivala, tako da so se povečale še zamudne obresti, ki so zrasle že na 20 tisoč evrov. Občinski svetniki so zato na zaduji seji namenili največ časa ugotavljanju odgovornosti tako za izgube kot za posledice. Predsednica odbora za družbene dejavnosti Marija Sodin (SLS) je krivdo pripisala članom bivšega občinskega sveta. Konjiški vrtec je namreč glede na cene v spodnji tretjini vrtcev v regiji, prispevek staršev k cenam pa je v občini le 25-odstoten, medtem ko je republiško povprečje 30 odstotkov. Razlog torej po njenem ni v slabem poslovanju vrtca, kar so želeli dokazati svetniki, ki so sedeli v občinskem svetu tudi v prejšnjem mandatu. Tadej Slapnik (AS), predsednik odbora za finance, ki je zaradi nekaterih še odprtih vprašanj »zakrivil« umik od-ločanjao povišanju cen v vrtcu na prejšnji seji, je opozoril, da bi občina morala sproti pokrivati izgubo, saj je to njena zakonska dolžnost. »Nedopustno je, da zaradi izgube vrtci niso plačevali prispevkov na plače zaposlenih,« je poudaril. Nasprotno je Stane Podplatan (NS-i) krivdo pripisal ravnateljici vrtca Mariji Primožič: »Zahtevali smo sanacijski program, a ga nismo dobili. Kot Miran Gorinšak občinski svet nismo nikoli dobili negativnega poročila sveta zavoda.« Nasprotoval je dvigu cen pred analizo poslovanja vrtca in predlaga!, da se prou- Široko razpravo o poslovanju konjiškega vrtca je sprožil na koncu sprejet predlog za 10-odstotno povišanje cen za 1. starostno obdobje. Po novem bo celodnevni program za otroke v starosti od 1-3 let stal 362,11 evra. Vrtec bo tako letos dobil dodatnih 33 tisoč evrov. Staršem se bo mesečni prispevek dvignil v povprečju za 14,82 evra (od 3.29 do 26,34). či možnost o podelitvi koncesije za to dejavnost, Anton Noner (AS) je ob tem svetnike spomnil, da je odbor za družbene dejavnosti v prejšnjem mandatu predlagal pokritje izgube, a tega ostali svetniki niso podprli: »Januarja lani smo vedeli, da bo poslovanje vrtca konec leta negativno,« je spomnil pozabljivce, Sicer pa bodo poslovanje vrtcev v preteklem letu ugotavljali tudi z revizijo poslovanja. Z vodstvom vrtca se je še pred sejo občinskega sveta sestal konjiški župan Miran Gorinšek. Dogovorili so se za vrsto ukrepov, s pomočjo katerih naj vrtec letos ne bi bil več v izgubi. Vrtec, ki ga že obiskuje 432 otrok, bo s preoblikovanjem skupin brez dodatnih zaposlitev vključil še 13 otrok, V poletnih mesedh bodo delovale le tri enote: vrtec na Slomškovi, Prevratu in v Lo-čah. ProučUi bodo možnosti zmanjšanja stroškov prehrane in se potem odlo-čih, ali bodo hrano še vedno pripravljali v posameznih vrtcih ali centralno ali morda s pomočjo zunanje^ izvajalca. Vrtci bodo še naprej delovali tudi v manjših krajih, kjer skupine niso pohio zasedene. Razen pri tehničnem osebju, kjer bodo pri upokojitvi delavke delo razdelili na preostale zaposlene, števila zaposlenih ni mogoče zmanjševati, saj je že zdaj število zaposlenih na skupino najnižje v regiji. Vse te ukrepe so svetniki pozdravili. MILENA B. POKLIC občinskemu svetu Star širi-sistama v Moste in Stražo obljubil za letos. V Za širitev KRS Na zadnji seji občinskega sveta Štore so se svetniki seznanili z možnostjo širitve kabelsko razdelilnega sistema v občini. Direktor podjetja Elektro Turnšek Janko Turnšek, ki ima v tej občini koncesijo, je na povabilo svetnikov povedal o možnostih za širitev sistema na območjih Most, Straže ter na Svetini. Glede Most in Straže je napovedal, da bo lahko prišlo do gradnje še letos, vendar le v primeru, če bo med občani dovolj zanimanja. V ta namen bodo v občinski stavbi začeli zbirati podpise morebitnih interesentov. Na redko poseljeni Svetim takšna gradnja ni ekonomsko opravičljiva, zato v podjetju računajo na možnost brezžičnega sistema, s postavitvijo antene na Alminem domu. Do Celjske koče optični kabel namreč že imajo. BJ Klepet o demenci Društvo za boj proti raku Velenje prireja 27. februarja ob 19.19 v Knjižnici Velenje Klepet o demenci. Demenca je bolezen starosti, ki prizadene posameznikov spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje ... Ob klepetu bodo udeleženci spoznali kratek oris bolezni in nekaj napotkov, kako lahko z različnimi aktivnostmi omilimo pojav bolezni. O tem, kaj storiti ob prvih znakih demence, bo predavala višja delovna terapevtka Zorica Spital. MBP Napitek Cockta Droga Kolinska, 9 x 0.5 I, 6 + 3 GRATIS Alpsko mleko 1.6% m.m.. Ljubljanske mlekarne, 12x1 I 10I + 2IGRATIS I NTERS PAR Goveja jušna kocka Knorr, 3 x 120 g, 2 + 1 GRATIS € 2,88 ; 7 40 € 2,50 690,16 511 'w ■ 599,10 SIT Ponudba velja od 21,2,'07 do prodaje zalog v trgovinah SPAR in megamarketih INTERSPAR. Preračuni v SIT so informativni in so izračunani po tečaju zamenjave 239,640 SIT = 1 EUR. 50% VEČ 10 IJA 111 imic Sredi januarja je bila naSa roka srečna za 30 n izžrebani, da z nami potujejo na enodnevni izlet. Minulo soboto o se polni dobre volje odpravili na pot. Najprej smo se okrepCali s skodelico odlične kave podjetja Caf-fe Tropic in se nato napotili proti Zgornji Savinjski dolini. V Nazar- jah smo si ogledali Muzej gozdarstva in lesarstva, ki je edini tovrstni muzej pri nas. Nato smo odšli proti frančiškanskemu samostanu. Da smo nabrali energijo za vse znamenitosti, ki so ta dan čakale na nas, smo si privoščili obvezno jutranjo kavo kar v podjetju Caff e Tropic, Direktor Darko Sukič nam je ob tem prijazno razodel vse zdravilne lastnosti črne tekočine. Številni ogledi človeka ziakotijo. Še dobro, da je prijazno osebje Aparthotela Matura z odličnim kosilom poskrbelo za naše želodce. Ob kulinaričnih užitkih nista manjkali niti dobra kapljica niti ubrana pesem. , predvsem od starosti eksponatov, kar vzelo sapo! Marsikdo si je pnič Ta celi novi testament ali Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. »Namantraliff se pa res nismo i. ki so bili Ogledali smo si cerkev Marije Na- zaret in samostansko knjL kateri se ponašajo s številnimi eksponati častitljive starosti. Polni novih spoznanj smo odšli v čudovit Aparthotel Natura, ki stoji sredi neokrnjene narave v Lačji vasi pri Nazarjah. Še izvrstno kosilo ter zdravica in izlet se je kar prehitro končal. Zadovoljni, nasmejani, v družbi novih prijateljev smo odšli domov in si obljubili, da se kaj kmalu spet snidemo. NINA PADER Foto; ALEKS ŠTERN ivilu reče, da seje fino izvira B ročne žage, ki se je imenovala »mi mantre« in so jo razžagovalci lesa uporabliali pred I. svetovno vojno. cal^b- UŽITEK V DOBRI KAVI Pot nasje vodila v Nazaqe. kjer smo se najprej ustavili v Muzeju gozdarstva in lesarstva in izvedeli vse o secnji, splavarjenju m furmanstvu. Ste vedeli, da so ob spravilu lesa debla v dolino hHela s hitrostjo od 80 do kar 120 km/h? ^i-STaVf 10 naredili še eno gasilsko. In kot povedo nasmeški na obrazih, nam je bilo tako lepo, da komaj čakamo na m - Št. 17 - 27. februar 2007 - ikupne dogodivščine. VAŠE SKRITE ŽELJJ^^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE »Jutr mam zobarja, mama bo z mano šla ...>To srečanje je tudi zame veliko presenečenje. V čast mi je, da sem lahko prišel v Celje, da si me nekdo želi videti. Take stvari mi veliko pomenijo. Oboževalke me sicer ponavadi ne vabijo na pijačo ali podobna srečanja, ker težko pridejo do moje telefonske številke, si pa z njimi dopisujem preko elektronske pošte. Oboževalke so najl^ši del moje^ >posla<,« ni skrival zadovoljstva Rok Kosmač. P«>tenje z najljubšim pevcem Sledilo je še eno presenečenje. Srečanje Nine in Roka nismo po naključju pripravili v Top-fitu, ampak zato, da bi se skupaj še malo namučilavfitnesu. Roku so se ob pogledu na naprave za utrjevanjemišic kar zasvetile oči, Nini pa malo manj, saj športa, kot nam je zaupala, ne mara preveč. Rok, ki redno obiskuje fitnes, je komaj čakal, da bo lahko sedel za kata-o od »mučilnih« naprav Na predlog ureneija Lucljana Clgaleta sta se Rok in Nina najprej ogrela in si povečala srčni utrip (ki je bil že tako visok) na stepeiju. Sledile so vaje za hrbtne in prsne mišice, noge, roke, »Vidi se, da je Rok vajen fitnesa. Pravilno zna uporabljati vse naprave. Trenutno dela z utežmi, težkimi 35 kilogramov,« ga je pohvalil Lucijan. »To je samo za ogrevanje, drugače vadim s težjimi,« se je pobahal Rok, ki bolj kot na telesni pripravljenosti dela na mišični masi, »mislim, da sem v dveh tednih pridobil en kilogram telesne teže«. Medtem ko sta se Nina in Rok po- ' z utežmi. Nina ga je le opazovala. za pot na EP, kjsr bodo igrali Romuni, Pokopali sami sebe Slovenska je »tna reprezentanca kvalifikacijskem turnirju za nastop evropskem prvenstvu najprej v Laškem premagala Moldavijo s 6:2, nato pa v čudovitem vzdušju še Romunijo s 4:2 in bila z eno nogo že na Portugalskem. Za mnoge je bilo turnirja že konec, pa se je pravzaprav šele začel. V petek je Slovenija nekaj časa že imela vozovnico za EP, ko so na tekmi med Moldavijo in Belgijo preostale le še tri minute do konca, izid pa je bil izenačen. Nato so Belgijci dosegli zmagoviti gol in obstajala je možnost, da v nedeljo pride do kro^ treh ekip na vrhu lestvice. Zato nas je vse zanimalo, kateri poraz Slovenije je proii Belgiji še sprejemljiv za osvojitev prvega mesta. Odgovor jebil: z enim golom, a mora biti izid 2:3 ali več. Romuni so imeli razliko v zadetkih 6:5 ,.. Naš tabor je zavedel delegat turnirja, ki je trdil drugače, naša selekcija pa je v 2. polčasu branila zaostanek 1:2. Potem pa je tri minute pred koncem prišlo opozorilo, da ta rezultat ni dovolj. Naši so zaigrali na vse ali nič - in prejeli še en gol. Selektor Slovenije, Celjan Andrej DoboviCnik, kar ni zmogel dojeti, da so ga v lastnem taboru napačno obvestili. Zagotovo bi marsikaj potekalo drugače, če ne bi bil tako zaveden. Zgodil se je zgodovinski paradoks, medtem ko so se Romuni že cijazili s svojim avtobusom proti domovini, prepričani, da bo Slovenija zanesljivo ohranila visoko prednost oziroma da Belgija ne bo zmagala dovolj visoko. Potem pa jih je dohitel šokantni telefonski klic, ki ga zlepa ne bodo pozabili. DŠ, foto: SHERPA PANORAMA KOŠARKA Mednarodna regionalna liga (ž) 21. krog: Merkur Celje - Dubrovnik 70:77 (18:15, 38:28, 51:41, 63:63); Komplet 22, Conkova 15, Vulič 9, U. Kvas 5, Jereb 6, Maganjič 5, Radu-lovič 4, Prša, Kvaternik 2; Pe-riša 34, Bejtič 14. Vrstni red: Šibenik, Gospič 17-2, CSKA 14-6, Zeljezničar 12-7, Merkur 11-8, Budučnost 8-11, Dubrovnik 7-13, Vojvodina 6-12, Jedinstvo G-13, Ilerceg Novi 5-13, Crvcna zvezda 2-17 1. SL (ž) 18. krog: Konjice - Kozmeä-ka Afrodita 71:68 [23:17, 38:34, 53:47); Klasan 16, Šrot 14, I. Klančnik 13, Lubej 11, Soderžnik 7, K. Klančnik, Ja-vornik 5; Bukvič 20, Baloh 18, Grm 13, Zdolšek 10, Lesjak 4, Pliberšek 3. Vrstni red: Kianj-ska Gora 35, Ilirija 33, AJM 32, Ježica 30, Domžale 28, Odeja, Kozmetika Afrodita 25, Konjice 24, Črnomelj, Neso Ihke 19, 1. ASL 18. krog: Triglav - Alpos Šentjar 55:82 (12:24, 30:46, 40:63); Horvat 18, Grušovnik 13; Hunt 18, Kadič, Koštomaj 15, KruŠiČ 11, Ribežl 8, Sebič 7, Palčnik 6, Lapornik 2, Zia-torog - Koper 102:75 (33:14, 52:39, 75:59); Ingram 32, Vrečko 26, Nuhanovič 10, Br-čina, Mali 8, Alispahič 7, Maček, Williams 4, Stojakovič 2, Smajlovič 1. Vrstni red: He- lios 35, Zlatorog 33, Slovan 32, Krka, lx)ka kava 29, Elek-tra, Alpos Šentjur 27, Zagorje 25, Koper 24, Kraški zidar 23. Triglav, Postojnska jama 20. 1.BSL 18. krog: Janče - Celjski KK 74:79 (24:21, 39:40, 52:62); Abramovič 21, Bradač 16; Petrovič 26, Ambrož 16, Zdovc 11, Senica 10, Grilanc 8, Ter-žan, Temnik 4, Konjice - Ro-glaZreče97:109 (19:25,44:49, 64:81); Ribič 30, Novak 19, Gačnik 12, Ravnihar 11, Lu-Šenc 8, Keblič 6, Vipotnik 5, Šmid 4, Dobrin 2; J. Brolih 24, Horvat 16, P. Brolih, Remus 14, Sivka 13, Covič 11, Tilinger 9, Petrovič 6, Moče-nik 2, Hopsi - Rudar 101:83 (27:12, 50: 36, 72:75); Jova-novič 28, Rizman 26, Pungart-nik 13, Godler 9, Tajnik 8, Podvršnik 6, Vujasinovič 5, Čatovič 4, Zore 2. Vrstni red: Hopsi, Nova Gorica 35, Ro-gla, Litija 31, Bežigrad 28, Konjice, Radenska 27, Hrastnik 26, Rudar, Janče, Celjski KK 25, Cerknica 23, Grosuplje 22, Kolpa 18, 2. SL - vzhod 18. krog: Terme Olimia -Rogaška 91:82, Prebold - Nazarje 70:85. Vrstni red: Medvode 34, Rogaška 33, Ježica 29, Ilirija, Terme Olimia 28, Slovan, Ilirija 27, Ustovka 26, Ruše, Nazarje 24, Prebold 18. 3. SL - center 16. krog: Loka kava 06 -Pakman Celje 69:90. Vrstni red: Krka 32, Pakman 31, Bistrica 29, Stražišče 28, Trzin Tudi Šentju ligo za pr 27. Gorenja vas 24. Krvavec 23, Podbočje 22. Kranjska Gora 20. Loka kava 19. ROKOMET 1. SL .nv Vinski 21 »25 B.Sim«r IS ^34 9.MRkGilel]i . !5 .161-11 IS.II.ninCtaRi|»ll|>iill t -2S i n «.SftUKHl 2 -riui aiKMCintonHi 0 -71 imel pa je s Koprom naša najboljša v. zoni. V drugi in tretji četrt smo z nezbrano igro popu; li, saj smo gostom omogoi kopico lahkih košev.« ^m i \ fc'. n -Art-i I wsM^ Znani pari četrtfinaia Ljubi Po prvih četrtfinahuh tekmah lige prvakov sta v najboljšem položaju Flensburg, ki je za 10 golov ugnal Barcelono, in Gummersbach, ki je uspel igrati neodločeno pri Val-ladolidu Gregorja Lorgerja. »Slovenski« derbi je bil v Ciu-dad Realu (Rutenka 6 golov, Pajovič 3), kjer je Portland izgubil za 5 golov (Vugrinec 4). Okoli 30 celjskih navijačev Flo-rijanov pa si je ogledalo tekmo v Veszpremu, kjer je do- roam v vaka igre (44) in ne pri prostih metih (K«), ri asistence, Brez odpora na Kodeljevem Elektra Esotech je med ted-lom gostovala na Kodeljevem in doživela prepričljiv poraz z 81:64 s Slovanom, V šoštanjski vrsti tokrat ni bilo posebej razpoloženega igralca v nafMuu, u čemerpričajole33-odstoiiii int'i iz igi-e in vsega trije igralci z trn seženimi več kot desetimi uk; kami. To so bili Blaž I (14), Aleš Kune (12) ir ljub Nedeljkovič (12), ponovno pa so slabo odigrali predvsem branilci Elektre. Sicer «otrok Ko-deljevega«, zdaj trener Elektre Esotech Bojan lazit, je bü zelo kratek in jedrnat: «Košarkarji Slovana so bili tokrat boljši, za zmago jim lahko le č^titam.« Hopsi ponovno v vodstvu. Rogaška v kvalifikacijah v B ligi so Polzelani ponovno prevzeli vodstvo na tabeli, saj imajo boljši količnik od Nove Gorice (1,247:1,241) in kot kaže bo boj za prvo mesto trajal vse do konca sezone, kajti obe vodilni ekipi še naprej zmagujeta. Omenimo, da je v tej ligi Rogla še vdrugo zlahka visoko premagala sosede iz Slovenskih Konjic (109:97) tn ostala v boju z Litijo 7.a tretje mesto in dodatne kvalifikacije za 1, A ligo, V kvalifikacije pa gre Rogaška kot drugouvrščena ekipa 2. SKL-vzhod. Skupaj z Medvodami, Šenčurjem in Jesenicami bo Rogaška odigrala mini ligo šestih krogov (vsak z vsakim po dvakrat), iz katere bo najboljši par napredoval v B ligo. V 3. ligo je izpadel Prebold. JANEZ TERBOVC »en ostaja lače moštvo do zmage proti Kielu(Kavt)čnik3)z39:36 popeljal Dejan Perič, saj je zbral 23 obramb. Pred in po tekmi je skrbel za celjsko odpravo, da ni bila žejna. Perketovi soi-^alci so priznali, da ga kličejo Mr, President, Kiro Lazarov, najboljši strelec madžarskega moštva, pa je napovedal svoj prihod v Celje - a le, če z njim pride tudi Perič! DŠ Foto: SLAVKO KOLAR Rokometaši Celja Pivovarne Laško so doma premagali Ribnico s 37:34, potem ko je v predzadnji minuti Tomaž Tomšič znižal na 35:34. Zaradi poraza Kopra v Trebnjem so Celjani prevzeli vodstvo na lestvici, spodrsljaj pa je doživel tudi Gold Club pri Slovanu z 29:24. »Kot večina Celjanov sem treniral rokometff Rok Marguč je bU še do nedavnega neznan. A se je to spremenilo, ko je 21-lemi de-skar na snegu prvič stopil na stopničke v članski konkurenci na tekmi svetovnega pokala v paralelnem veleslalomu v Furanu. Z doseženim tretjim mestom je nekdanji mladinski svetovni podprvakiz leta 2005 dokazal, da lahko slovenska članska reprezentanca računa tudi na njegove visoke uvrstitve. Čeprav je daleč na Vzhodu, si je vzel čas za pogovor. «Najprej sem bil dve leti član mladinske reprezentance, zdaj pa sem že tretje leto v članski, ne glede na to, da sem lahko še v prejšnji sezoni nastopal na mladinskih tekmah. V južnokorejskem Sungvooju sem bil v kvalifikacijah 14.. premagal me je Alexander Maier, brat alpskega smučarja Hermana, a sem nato ugnal Nemca Busslerja in osvojil 8. mesto. Nadaljeval sem tradicijo uvrstitev v četrtfinala, s tem pa sem v skupnem seštevku na 11. mestu.« Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste se odločili za de-skanje na snegu? Smučali sem začel verjetno prej, kol sem znal dobro govoriti- Ko sem dobil svojo prvo desko, sem hitro pozabil na klasično smučanje. Kajti desk,inio in smučanje sta dva popolnoma različna pristopa do športa m do snežnih užitkov. Ste trenirali še kakšen drug sport? V rani mladosti sem kot večina Celjanov treniral rokomet m nekaj časa tudi košarko. vendar mi ni bilo nikoli žal. da sem »menjal«, saj sem nato našel vse, kar sem iskal v ekipnih športih. Kot študent prvega letnika menedžmenta verjetno težko uskladite treninge in šolo ... Drugi se morajo učiti namesto mene. V bistvu imam leto razdeljeno na tri dele: trening-šola-lrening. trening-tekma-Irening in šola-trening-šola. Do zdaj mi je to kar dobro uspevalo in upam. da mi bo tudi v bodoče. Udeležujete se tudi tekmovanj v okviru študija. Zmagali ste namreč na letošnji Univerzijadi v Italiji! Res je, letos sem se prvič udeležil Univerzijade in na njej osvojil edino zlato me- daljo za Slovenijo. Vesel sem bi! vseh čestitk, še posebej od dekana univerze na Primorskem. moja fakulteta je namreč v Kopru. Kaj je še preostalo do konca sezone? Po tekmi v Južni Koreji sledi še zaključek svetovnega pokala v Kanadi, ki bo od 16. do 18. marca, pa nekaj tekem nižjega ranga po Evropi, Upam, da bo odbor za deskanje tudi letos organiziral državno prvenstvo, saj bi bila to izredno zanimiva tekma. Kaj pa ekshibicija? Alpin deskanje je precej bolj podobno smučanju kot deskanje v prostem slogu. Zato so hidi treningi in tekme precej podobni alpskemu smučanju. Je pa »naš svet« precej bolj svoboden in filozofija življenja precej drugačna. Vas morda kdaj zamenjajo s svetovnim prvakom Rokom F^ndrom? Do tekme v japonskem Furanu se to ni dogajalo, a kako bo zdaj. ne vera. Je pa res trenutno v Sloveniji kar nekaj Rokov, ki dosegajo vrhunske rezultate v različnih športih. Kako prenašate ves ta brup, ki ste ga povzročili z uvrstitvijo na tretje mesto? Srečo imam, da sem na drugem koncu sveta, zato se me to ni tako dotaknilo. Je pa tudi res. da bi bil ta «bum« precej večji, če bi tretje mesto pri teh letih dosegel kakšen slovenski alpski smučar. Je med reprezentanti kaj rivalstva? Deskanje je individualen šport in moji kolegi iz reprezentance so tudi moji konkurenti, brez katerih ne gre. saj z njimi skupaj dobro treniramo in skupaj preživimo velik del leta. Vsi so odlični deskarji in jih je težko premagati na tekmah. Kaj pa poškodbe? Vedno me kaj boli. vendar na srečo še nisem imel resne poškodbe. Letos so me sicer morali prepeljati kar s heli-kopteijem v bolnišnico, ker sem precej nerodno padel na poletnih pripravah. Na srečo se je vse dobro končalo. Kaj pa deskanje iz užitka? Vam kdaj uspe ali le tekmujete? Vedno deskam iz užitka in tudi tekmujem iz užitka. Ni lepšega občutka kot premagati največje zvezde tega športa. Vsako leto se potrudim in odpotujem za kakšen dan tja, kjer se da de-skati po «celcu«. To je treba doživeti, saj se tega ne da Sezona se bo kmalu končala. Že razmišljate o prihodnji? Po pravici povedano ne. Ne razmišljam še niti o zaključku svetovnega pokala v Kanadi, O naslednji sezoni bom začel razmišljati nekje konec aprila, ko se bodo že začele nove priprave, MOJCA KNEZ Rok Margi M A KRATKO ška spet i najvišji stopnički Hamburg:Judoistkaceljske- ' ga Sankakuja Urška Zolnir je i zmagala na tekmi svetovnega pokala v Nemčiji, potem ko je v finalu z iponom ugnala domačinko Anno von Harnier. Peha Nareks, Vesna Džukič, Regina Jerneje. Lucija Polavder, Roki Drakšič in Matjaž Trbovc so ostali brez uvrstitev. Zadnji tekmi pred EP v Beogradu (6. do 8. april) bosta konec tega tedna, v Varšavi za moške in v Pragi za ženske. Pre netljii poraz z Dalmatinkami Celje: Košarkarice Merkurja Celje so v predzadnjem krogu mednarodne regionalne lige izgubile z Dubrovnikom po podaljšku s 77:70 in si otežile delo pred zaključkom rednega dela. Prej bi jim za uvrstitev na final-four zadostoval tudi poraz v Sarajevu za 4 točke, zdaj pa jim preostane le igra na zmago. V regularnih razmerah lahko Merkurjevke tudi presenetijo, vendar obstaja zelo malo možnosti. (DŠ) Napor brez primerjave Langkawi: . Celjski triaüonec Nino Cokan se na Ironrnanu v Maleziji ni uspel kvalificirati za Iromnan na Havajili. Med 666 tekmovalci je dosegel 142. mesto, v svoji kategoriji je bil 26. Kljub hudi vročini in izjemno zahtevni progi mu je uspelopriti do cilja, čeprav je vmes že večkrat pomislil, da bi odstopil: »Zagotovo je to eden najtežjih, če ne celo najtežji Ironman na svetu. Bilo je 38 stopinj, samo nekaj dni pred tekmo so spremenili traso kolesarjenja, tako da je bila speljana čez najbolj shme hribe. Prvič se mi je zgodilo. da so mi noge odpovedale že sredi kolesarjenja.« Rečičani odlični v Velenju Velenje: Strelsko društvo Mrož je pripravilo prvenstvo Ko-roško-štajersko-zasavske regije z zračnim orožjem, S standard zračno puško je med članicami zmagala domačinka Tadeja Urankar, druga je bila Katja Da-dič iz Slovenskih Konjic, med čbni si je četrto mesto prisae Ijal Rok Polajžar iz Liboj, peto pa Vili Ravnikar iz Rečice. V kategoriji standard zračna pištola je bil pri članih najboljši Andrej Brunšek, tretji Aljaž Zorko, pri članicah sta prvo oziroma drugo mesto osvojili Valerija Kuf-ner in Helena Kostevc (vsi iz Rečice), drugo mesto si je pristre-Ijal domačin Renato Sterman. Barbara in Rada nadaljujeta odlično Celje, Jesenice: Na tinalu državnega prvenstva v kegljanju za mladinke posamezno je slavila Celjanka Barbara Fidel (1211) pred klubsko kolegico Rado Savič (n 70). Med 38 tekmovalkami je poleg njiju nastopilo še 10 tekmovalk celjskega Mirotoksa, (JŽ) 14 Kultura NOVI rilll! Erjavčeva ulica je v središču Kri Od Erjavca do Milčinskega Prejšnji teden smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje ErjavCeva ulica, ki jo v Celju najdemo v središču Krajevne skupnosti Ostrožno. Imenuje se po 4. avgusta 1834 v Ljubljani rojenem potopisen, naravoslovcu in pripovedniku Franu Erjavcu. Rojeni Ljubljančan je že v mladih letih postal velik ljubitelj narave, predvsem cvetlic, kar je verjetno podedoval po oCetu, ki je velja! za izjemno izobraženega moža. Čeprav si je oče kruh služil kot paznik v mestni klavnici, je imel ob domači hiši na Poljanah velik cvetlični vrl. Oče mu je umrl že v otroških letih, tako da mu svojih pridobljenih izkušenj ni mogel posredovati. Ker mu je tudi mama kmaUi umrla, je zanj v otroških letih skrbela leta, Fran Erjavec je v zgodnjih letih veljal za precej težavno osebo in tudi šolanje mu sprva ni šlo kaj prida od rok. V takratni normalki je celo ponavlja! 2. in 3. razred. Kot pa se v vsakdanjem življenju pogosto dogaja, se mu je ob vstopu v gimnazijo (1847) »glava odprla«. Maturo je uspešno opravil leta 1855. Že v dijaških letih se mu je razvila ljubezen do naravoslovja. posebno so ga zanimale žuželke in polži. Zato ne čudi, da je Erjavec nadaljeval s študijem kemije in naravoslovja na Dunaju. Po treh letih šolanja je dobil prvo službo na giimpendorfski realki na Dunaju, hkrati pa je bil nekaj mesecev tudi prcfekt v Pokom SE imenujE terezijanski akademiji. Po končani diplomi leta 1860 ga je pot ponesla na Hrvaško, kjer je nato 11 let poučeval na realki v Zagrebu. V tem času se je veliko ukvarjal tudi z naravoslovjem in prepotoval celotno avstrijsko cesarstvo, velik del Bavarske, Francije, Švice in Italije. Leta 1871 se je kot profesor zaposlil na realki v Gorici, kjer je ostal do svoje smrti leta 1887. Le za krajše obdobje ga je pot ponovno zanesla v Zagreb, kjer so ga na tamkajšnji univerzi leta 1875 izvolili za rednega profesorja zoologije, vendar seje službi odpovedal in se vrnil v Gorico. Doletela pa ga je tudi čast, da je leta 1875 postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Plod Erjavčevega raziskovalnega dela so številna leposlovna besedila o živalskem in rastlinskem svetu, s katerimi je vzpodbujal razvoj naravoslovja pri nas. Vrhunec njegovega raziskovalnega dela sta poljudnoznanstveni deli, v katerih je opisoval tako domače kot tuje škodljive živali, in drugi številni znanstveni in strokovni članki, objavljeni v Letopisu Slovenske Matice. Ob tem KUPON Mitednik www.ce.sik.si/domprojekti.htni Ime in priimek....... Naslov ........... Kraj in poštna številka Ulica/stavba se imenuje po ki je bil........................... Moj predlog ........................ si je Erjavec pridobil veliko zaslug za razvoj slovenske naravoslovne terminologije; pravzaprav je v tem na Slovenskem oral ledino. Tudi v znamenitem Pleteršnikovem Nemško-slovenskem slovarju (1894-95) je opazno delo Frana Erjavca na tem področju. Kot profesor se je Erjavec uveljavil tudi v pisanju oziroma prirejanju strokovnih učbenikov za realne šole. Poleg strokovne publicistike pa je bil Erjavčev prispevek viden tudi v slovenskem leposlovju- Že v dijaških letih j e napisal prve leposlovne spise, ki jih je nato objavljal v takratnih listih. Največ njegovih le-poslo\'nih del je nastalo v za-^ebškera času, večino pa jih je objavil v slovenskih leposlovnih in drugih listih. Literarni zgodovinarji uvrščajo Erjavca z njegovimi deli med tiste pisce, ki so poskrbeli za kakovostnejše večemiško pripovedništvo. W Epavcu to še posebno velja s pripovedjo Ni vse zlato, kar se sveti (1887). Vsestranski Erjavcc sc je poskusil tudi v pisanju potopisov, med katerimi velja omeniti Pot iz Ljubljane v Šiško, Na kraški zemlji. Med Savo in Dravo, ki veljajo za roman-tično-realističen prikaz tako kmečkega kot hitro razvijajočega se slovenskega mestnega življenja. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Milčinskega ulica na celjski Hudinji? Za pravilni odgovor o Erjavčevi ulici je žreb nagrado - majico NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje prinesel Pa-rriciji Koprive iz Doropolja 22, Planina pri Sevnici. Nagrado bo prejela po pošti. BS Odgovore pošljite do ponedeljka, 5. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po Kratko zgodbo o Frani Erjavcu je za objavo pripra vil mag. Branko Goropev šek. Kjer se prepirata Od čričkov in mentalnih premikov do digitalnih grafitov Ste že kdaj v tem času sredi Celja slišali peti čričke, in to cel dan brez prestanka? Na Krekovemtrgu vCelju jim lahko prisluhnete še danes in jutri med 9. in 21. uro, nato pa bo njihovo petje spet preglasil ropot avtomobilov. Gre za projekt celjskega umetnika Franca Purga, ki je želel zomenjeno zvočno inštalacijo pokazati, da lahko tudi z zvokom spremenimo podobo nekega urbanega prostora. «Opazil sem, da ljudje zaznajo zvok, da obračajo glave, so pa tudi taki, ki samo hitijo po opravkilr in ničesar neobičajnega ne zaznajo. In ravno to me jc pri tem projektu tudi zanimalo: kako se bodo ljudje odzivali na zvočno preoblikovanje prostora,« je pojasnil Purg, ki se bo s podobnim projektom poleti predstavil tudi v letošnji evropski prestolnici kulture, romunskem mestu Sibiu. V Romuniji predstavljeni projekt bo bistveno večji in kompleksnejši od celjskega, pravi Purg, »celjska izkišnja s črički mi jedala nove ideje, W jih bom poskušal uresničiti v Romuniji, kamor se odpravljam že ju- Franc Purg tri, da se dogovorimo o izvedbi tega projekta.« Purgov projekt so v Sibiuju potrdili lani, ko je bila Nevenka Sivavec iz Zavoda Celeia Celje v Bukarešti kot štipendistka romunske vlade. Tam je navezala stike z organizatorji letošnje kulnime prestolnice, iz Celja so v Romunijo poslali nekaj idej za projekte, pri čemer so izbrali Pur-govega in projekt umetnice iz Belfasta. S svojo zvočno inštalacijo se Put^ v teh dneh predstavlja tudi na vlakih ICS na relaciji med Celjem in Ljubljano, pri čemer potniki na vlaku med vožnjo po zvočnikih poslušajo ljube- zenske izjave- »Če se že fizično premikamo, zakaj se ne bi še mentalno,« svojo idej o predstavi Purg, »animatorka ih vlaku tudi nagovarja potnike, naj tudi sami napišejo kakšno ljubezensko izjavo. Ljudje pišejo, kar me preseneča, potem to posnamemo in predvajamo potnikom.« Purgova ideja so tudi SMS sporočila, ki jih lahko prebiramo na platnu v Stanetovi ulici v Celju. Vsa sporočila, ki jih meščani in drugi pošljejoiz mobilnega telefona na številko 040 288-066, namreč projicirajo na veliko platno in tako ustvarjajo nekakšne digitalne grafite. »Pri tem ni nobene eenzm e. Ljudjelahko pišejo o čemerkoli. Vsak lahko pove, kar misli. Doslej ni bilo še nobenega sporočila, v katerem bi kdo koga žalil,« pripoveduje Purg. Umetnik je prepričan, da bo Celju uspelo priti do naziva EPK leta 2012, kar utemeljuje z naslednjo razlago: «Med velikima dvema, Ljubljano in Mariborom, bo velika borba, dobiček pa bo imelo Celje. Saj poznate pregovor: kjer se prepirata dva, U-etji dobiček ima.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Nima hitroga Interneta, rad gleda filme. neomejen dostop v internet enostaven priklop brezplačna in neomejena uporaba Varovalnega sistema za popolno za46Ko valega računalnika najsodobneiša in kakovostna tehnologija (ADSL ADSL 2+, VDSL 2) odlična lehniina pomoč 24 ur na dan amis 4 Sv'. 15 Interstik je bil prvi skupni projekt mladih plesalcev iz Celja in iz francoskega Lamoriaya. Interstik poglobil sodelovanje v Plesnem forumu Celje so v soboto pripravili skupen nastop domače in gostujoče plesne skupine Tempo iz francoskega mesta Lamorlaye. Celjski plesalci so predstavili več že znanih koreografij ali odlomkov iz njih in za pokušino tudi eno od novih, iz naslajajoče predstave Hororskop. Desetčlanska skupina iz Francije pa je predstavila šest svojih koreografij. Sodelovanje med obema skupinama se je porodilo pred dvema letoma, ko je Plesni Labirint Lepe Vide Nov plesno-gledališki performans Plesnega teatra Igen Teden kulture si je za prvo premiero nastajajočega plesno-gledališkega perfor-mansa Labirint Lepe Vide izbral Plesni teater Igen. Predstava je še vnastajanju, poudarjajo izvajalci, saj bo premiera njene končne podobe šele junija letos na Poletju v Celju, knežjem mestu. Predstavo so oblikovali nastopajoči sami, zato si je avtor ideje Igor Jelen - Igy pripisal lekorežijo. Predstavo so si zamislili kot sprehod skozi štiri slike v štirih ločenih prostorih. V vsaki od slik so skozi aluzijo na vseslovenski simbol Lepe Vide upodobili večno in nikoli izpolnjeno hre-penenje. V prvi sliki skozi song o Lepi Vidi, ob katerem pod njeno sliko stojijo otroci s kovčki; v dm^ skozi sprehod vnebesa,kjerplešejo angeli; v uretji skozi lik pisatelja, ki na papir dobesedno tolče svoje misli o nekdaj ljubljeni. In v četrti skozi prebiranje besedil o ljubezni, hrepenenju ... Prvič v Sloveniji smo bili obiskovalci postavljeni v prostore, skozi katere smo se pro- sto sprehajali in doživljali postavljene slike. Zapuščali smo jih z epruveto krvi Lepe Vide v rokah... Zelo zanimiva ideja bo potrebovala še kar nekaj zorenja, dela in izboljšav, za kar bo do premierevjuniju še dovolj časa. Nastopili so Jagoda v vlogi Vide, Marijan Pušavec kot performer, angeli so bile Mojca Majcen, Anka Rener, Eva Jan-kovich in Bojana Misich, medtem ko je s krvjo Lepe Vide stregel Mateo. BRST Foto: GREGOR KATIC fonrai z velikim uspehom sodeloval na evropskem festivalu v Lamorlayu, leto zatem pa še na Irskem. Francoski plesalci so v spremstvu organizatorjev tega festivala, prijateljev z Irske m drugüi zdaj obisk vrnili in napovedali nadaljevanje sodelovanja. Pretežno plesni Interstik sta s svojimi interpretacijami francoskih šansonov obogatila Aleks Tovornik in Barbara Hartman, večer pa se je iztekel ob prijateljskem druženju mladih plesalcev in njihovih spremljevalcev. Prva slika Lepe Vide CELJE * 2012 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE KANDIDAT TEDEN KULTURE 24. - 28. 2. 2007 Torek, 27. 2. 2007 UMESTUSIÜMETNOSTI (Knežji dvor - Rimska cesta) 16.00 Ljubljanski vizualni tunel (razstava video objektov, Neveii Korda, Luka Dekleva, Tomaž Furian, Borut Savski, Slavko Glamočanin, Calvin Stein + video arheologija) 19.00 Ulrike Meinhoff 1976 (impro gledališče, Kud Alme Karlin) 20.00 Emergency room (gledališče Ana Monro) MESTNI KINO METROPOL IN INTERNET KAVARNA STANE 21.00 Rock radar/Radar TV {SMK predstavlja) CELJSKI MLADINSKI CENTER 20.30 Hardcore (Mladina Kina, Killing Option. Curse Of Instinct + razstava slik HC koncertov v Celju -Stephan & Rok) CELfSKI DOM (Zavod Celeia) 19.00 Medvedja pravljica (lutke, LG Velenje) 19.00 Peripetije čarovnice H. (film, Burekteater) 20.00 Milena Zupančič v tej predstavi ne igra (predstava, Kud Priden možic) 18.00 - 21.00 (vse dni) - gverilski nastopi harmonike in pozavne (Stih, Šumečnik) - lončarska delavnica (Igor Bahor) - ambientalna glasba (Klemen Kline) KNJIGARNA IN ANTIKVARL\T ANTIKA 18.10-2LOO Kreativna delavnica za mlade (Zoran Pevec. Andreja Jezernik) RACKA (Zavod Celeia) 2L00 Jiianita Hildegard Bo (plesni performance, Gallina Borissova, Bolgarija) BOGA.?AJ»ÜE PO MlöTNIB ULICAH: STANETOVA ULICA 10.00-13.00 Moderno trubadurstvo (ulični glasbeniki) 17.00-20.00 Moderno, trubadurstvo (ulični glasbeniki) 10.00 Svije s Savije-(impro ^edališče, Kud Alme Karlin) MESTNA PISARNA v Stanetovi ulici Portreti tistih, ki poskrbijo, da je naše mesto čisto (projekcije. Andreja Džakušič) Sporočila (vizualna akcija, Franc Purg) RAZLIČNE LOKACIJE Kolo s prikolico, sestavljeno iz rabljenih, zavrženih in neu-purabnili koles (Jure Cvitan, Miha Kaučič) KREKOV TRG Črički (zvočna inštalacija, Franc Purg) MED UÜBUANO IN CEUEM Vlak (Vizualno-zvočna inštalacija - akcija za potnike na vlaku, Franc Purg) Sreda. 28. 2. 2007 UMESTUSIUME-mOSTI (Knežji dvor - Rimska cesta) 16.00 Ljubljanski vizualni tunel (razstava video objektov, Neven Korda, Luka Dekleva. Tomaž Furian, Borut Savski, SIa\ico Glamočanin, Calvin Stein + video arheologija) 20.00 Jazz večer z ZlatkomKaučičem " (solo koncert, bobni) MESTNI KINO METROPOL IN INTERNET KAVARNA STANE 19.00 Zadnja večerja superherojev - making off (premiera dokumentarnega filma. Mark Požlep, Bana Vodefa) 20.00 Tudi jaz bi rad bil Celjan (predfilm, Stane Špegel in Boštjan Leben) Darwinova nočna mora (film) 19.00 Personal Jezus (fotografska razstava. Robert Hutinski; Internet kavarna Stane} CEUSKl MLADINSKI CENTER 20.00 Rock koncert (Psycho-Path, Genetiks) CEUSKl DOM (Zavod Celeia) 18.00 Nebo (gledališka predstava) 18.40 Duo Akordeon for fun 19.15 Los fungos locos (koncert latino glasbe) 20.00 K_A.F.K.A. (glasbena monodrama, Burekteater) 18.00-21.00 (vse dni) - gverilski nastopi harmonike in pozavne (Štih, Šumečnik) - lončarska delavnica (Igor Bahor) - ambientalna glasba (Klemen Kline) KNJIGARNA IN ANTIKVARIAT ANTIKA 18.10-21.00 Regionalna literarna društva se predstavijo z izvirno prozo in poezijo RAČKA (Zavod Celeia) 21.00 Lih Handel (predstava, Ivo Dimchev, Bolgarija) . DOGAJAKIE PO MESTOIH 0L1CAH: STANETOVA UUCA 10.00-13.00 Moderno trubadurstvo (ulični glasbeniki) 17.00-20.00 Moderno trubadurstvo (ulični ^asbeniki) 10.00 Svije s Savije (impro gledališče, Kud Alme Karlin) MESTNA PISARNA v Stanetovi ulici Portreti tistih, ki poskrbijo, da je naše mesto čisto (projekcije, Andreja Džakušič) Sporočila (vizualna akcija, Franc Purg) RAZLIČNE LOKACUE Kolo s prikolico, sestavljeno iz rabljenih, zavrženih in neuporabnih koles (Jure Cvitan, Miha Kaučič) KREKOV TRG Črički (zvočna inštalacija, Franc Purg) MED UUBLJANO IN CEIJEM Vlak (Vizualno-zvočna inštalacija - akcija za potnike na vlaku, Franc Purg) 16 gMRliicA 'M Štirje ponaredki za 500 evrov okjSneiH, Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo Na celjskem območju so bili letos odkriti štirje kvalitetno ponarejeni bankovci za 500 evrov. Zaradi dveh ponaredkov so policisti zoper dva osumljenca z območja Celja podali kazenske ovadbe. O preostalih unovčitvah preiskava še traja. Ponaredki bankovcev za 500 evrov so kvalitetni, izdelani s tiskarsko tehniko ploskega tiska in imitlrajo vrsto zaščit, ki jih imajo tudi originali. Je pa omenjene ponaredke najbolj uspešno in najhitreje prepoznati po nekaterih pomanjkljivostih, ki jih ločijo od originalov. Vsi originalni bankovci so iz bombažnega papirja, medtem ko so ponarejeni 500 evri natisnjeni na slabši papir. Prepoznamo jih lahko tudi z otipom. Ponaredek ima pomanjkljivost tudi na hrbtni strani bankovca. V spodnjem desnem kotu je številka 500, ki je natisnjena s t. i. optič- no spremenljivo barvo. Če jo pri originalu gledamo naravnost, vidimo številko 500 vi-johčaste barve, in če jo gledamo pod kotom, številka spremeni barvo v olivno zeleno. Pri ponaredku pa je številka 500, če jo gledamo naravnost, prav tako vijolične barve, ob nagibu pa spremeni barvo v nekako srebrno-vijoličasto in ne v olivno zeleno. Ponaredek za 500 evrov je tudi nekoliko manjši od pravega. Koristno je pogle- Recite "DA!" varni prihodnosti. konzervativna uravnotežena Izberite naložbeni paket po svoji meri! vsakega izmed njih seslavlja optimalni n, inlormscij dobite na brezplainl telefonski št< ©S^ENICAŽiVUM dati tudi serijsko številko bankovca, kot še sporočajo policisti, saj se pri omenjenih ponaredkih vse serijske številke začnejo s številko X00229, nadaljnjih šest številk pa je različnih. Ovadeni ponarejevalci Omenjeni ponaredki so se na celjskem območju pojavljali že v letih 2005 in lani. Unovčenih je bilo 19 ponaredkov in osem oseb kazensko ovadenih. Osumljenci, doma iz Celja in okolice ter širšega območja Trbovelj, so unovčevali ponaredke tudi na območjih drugih policijskih uprav. V obtok so jih spravljali v gostinskih objektih, trgovinah, na poštah in pri na- kupih preko oglasnika, kjer so večinoma kupovali mobilne telefone in prenosne računalnike. Ponarejevalci so v obtok skušali spraviti ponaredke tako, da so kupovali manjše vrednosti in jih plačevali s ponarejenimi bankovci. Dogajalo se je tudi, da so oškodovanci s sumom, da imajo v rokah ponaredke, te skušali preveriti. Na žalost pa so jih preverjali z različnimi napravami slabše kva-Ütete, ki ponaredka niso zaznale in so bankovce, misleč, da so pravi, sprejele. Priporočljivo je zato pristnost bankovca preveriti na banki, kjer imajo ustrezne naprave in za to ustrezno usposobljene zaposlene. MATEJA JAZBEC Kolona vozil na obeh pasovih Prejšnji ponedeljek okoli 7. ure zjutraj se je na avto-cesU Celje-Maribor, na viaduktu Skedenj, zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih več vozil, medtem ko se je ena oseba lažje poškodovala. Tridesetletna voznica, ki je vozila iz Celja proti Mariboru, je na viaduktu Skedenj zaradi neprilagojene hitrosti izgubila oblast nad vozüom. Najprq je trčila v odbojno ograjo na levi strani vozišča, nato jo je zaneslo še na desno stran v odbojno ograjo in nato še v drugo vozilo. Vozniki, ki so vozili za njo so se začeli umikati, vendar je kljub temu prišlo do trčenja še med dvema voziloma, medtem ko so ostali vozniki uspeli ustaviti. Za prometno.nesreče se je na obeh pasovih začela valiti 80 metrov dolga kolona vozil, za katero se je pripeljal 30-letni voznik osebnega avtomobila. Ta zaradi neprilagojene hltFosti ni mogel ustaviti pravočasno in je trčil v že stoječe vozilo, ki se je nato odbilo v še dve vozili pred njim. Z reševalnim vozilom so s kraja nesreče odpeljali sopotnico v vozilu 30-letne voznice, ki se je po mnenju zdravnikov lažje telesne poškodovala. MJ ^MALO 113 AdriaticSlovenica aM^ as ■ ČJsfuca »up.» IÜ Ovuf Na oddelku za urologijo v noči na petek je bilo vlomljeno v lokal na Fran-kolovem. Lastnik pogreša nekaj cigaret in 1.100 evrov gotovine. V soboto se je nepridiprav odpravil na lov za aluminijastimi prečkami. S tovornega vozila v Dolu pod Gojko je odtujil 36 aluminijastih prečk, vrednih 700 evrov Popoldne istega dne je do tatvine prišlo tudi v celjski bolnišnici, in sicer na oddelku za urologijo. Neznanec je odnesel LCD-monitor, vreden 300 evrov. V noči na nedeljo je z novejšega tovornega avtomobila, parkiranega na Celjski cesti v Žalcu, nekdo odtujil menjalnik ter lastnika oškodoval za 11.000 evrov. V Šmarjeti pri Celju lastnik VW passata pogreša štiri aluminijasta platišča s pnevmatikami. ' prometni nezgodi, Zo-nirio me, kakšne so prednosti vašega podjetja (Poravnava, d.o.o.] pred ostalimi odškodninskimi podjetfi oziroma zakaj bi prepustil svoj odškodninski primer v reševanje vošemu podjetju. Prosim, novedite mi tehtne argumente. Hvolo. Podjetje Poravnava, d.o.o., je največja odškodninska družba v Sloveniji. Trenutno ponuja pomoč oškodovancem v 18 pravnih pisarnah po vsej Sloveniji. Smo tudi prva odškodninska družbo in pionirji odškodnir)-skego prava v Sloveniji. Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, stranki po se posvetijo od nezgode po vse do izplačila zavoro-volne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov. Poravnova, d.o.o., beleži nojvečje število odškodninskih zahtevkov, vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. Dokoz za to so Ševilne zadovoljne stranke, kajti uspešnost podjetja je 95odstolna. Da pa vam navedemo še en bistven podotek; podjetje Poravnavo, d.o.o., na leto zasfopo več kol 5.000" zadovoljnih oškodovancev po vsej Sloveniji. Odločitev je vašol Vprašonja v zvezi s svojim primerom pošljite na INFO@PO-• RAVNAVA.SI ali po pošli na naslov: Poravnava, d.o.o., Lju-blionsb cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste preieli odgovor pravnikov podjetjo Poravnava, d.o.o. Lahko nas tudi pokJičite na brezplačno 080 13 14 [PORifl\/NA^ Zaklepajte vozila Pogosto se zgodi, da smo pri tatvinah stvari iz avtomobilov storilcem nehote v pomoč, ko pustimo avtomobil, v katerem so vredne stvari, odklenjen. Nekaj podobnega se je zgodilo v ponedeljek popoldne, ko je neznanec iz kabine tovornega vozila na Mariborski cesti v Celju odnesel tri denarnice in lastnika oškodoval za dobrih 200 evrov. Niz vlomov v torek dopoldne je neznani storilec iz pisarne podjetja na šaleški cesti v Velenju odtujil prenosni računalnik in mobüni telefon in podjetje oškodoval za tisoč evrov Policisti so bili v teh dneh tudi obveščeni, da je neznanec v preteklih dneh vlomil v vikend na območju Vitanja. Lastnik pogreša električni agregat in več kosov električnega orodja v vrednosti 2.500 evrov. V noči s srede na četrtek je bilo vlomljeno v skladišče na Partizanski cesti v Velenju, kjer je neznanec iz objekta odtujil 600 evrov V noči na sredo je bilo vlomljeno tudi v prostore avtood-pada v Hajnskem, kjer je neznani storilec odtujil računalnik, nekaj rabljenih delov, več pnevmatik in orodja ter nekaj denarja v skupni vrednosti okoh 2.000 evrov. Na Ljubečni, v Kocbekovi ulici, je bilo vlomljeno v proizvodno halo, iz katere je nekdo odtujil večjo količino električnih vodnikov, vrednih okoli 8.000 evrov. MJ nVITEMfI -razvedrilo 17 f^ÖTROSKI ČA50PI5^ Otroška kultura Smo v tednu kulture in zato smo se tudi v Otroškem časopisu odločili, da bomo tokrat bolj kulturni. Tako objavljamo prispevke o kulturnem dogajanju na vaših šolah. Glede na to, da Celje kandidira za evropsko prestolnico kulture za leto 2012, vabimo tudi vas, otroke, da pri tem pomagate. Lahko sodelujete z zabavnimi prispevki o Celju - kaj bi predstavili tujcem, še bolj pa bomo veseli kakšne anekdote. Vsi üsti, ki niste doma v mestu ob Savinji, pa še vedno vabljeni k pošiljanju člankov, fotografij, risbic iz vaših šol oziroma vrtcev, Spomnimo naj vas še na akcijo Moja najljubša knjiga, ki jo vodimo s Knjižnico pri Mišku Knjižku. Tokrat smo izžrebali Niko Zupanec iz Vojni-ka. Čestitamo! Vsi, ki bi radi sodelovali v akciji, le preberite kakšno knjigo in če vam bo všeč, glasujte zanjo s kuponom, ki je objavljen. Glasovnico nato pošljite na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Muri na obisku v braslovški osnovni šoli so za kulturni praznik učenci prvega razreda staršem predstavili program Maček Muri na obisku. Učenci so z velikim zadovoljstvom pokazali, kaj vse so ob Mu-riju v tednu dni spoznali in se naučili. Po predstavi so 36 pr-vošolcev sprejeli v Šolsko kulturno društvo. Gost literarnega večera je bil otroški pisatelj Franci Rogač, ki je otrokom v urici druženja predstavil svoje pravljice, vsak učenec pa je za spomin na ta dan prejel tudi njegovo slikanico s posvetilom. TT Otroški pisatelj Franc Rogač med Šolsko kulturno društvo. V predstavi so omenjene vse živali, ki jih je Igor Mesec res videl na popotovanju po Afriki, za »začimbo« pa so poskrbeli še člani plesnega in pevskega kro»(a. Malo »poseben« levček Leo Otroci iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna 50 letos Prešernov dan praznovali malo drugače. Naredili so si pravi afriški dan, z afriško malico, z diapozitivi iz Afrike in lutkovno predstavo, v kateri nastopajo zgolj afriške živali. Pa ne gre za to, da zamujamo s pisanjem o letošnjem kulturnem prazniku, pač pa da pohvalimo izvrstno predstavo, katero si lahko, če jih lepo poprosite, ogledate tudi sami. Tako kot so si jo pred krat- nejo lepo izdelane živalce, iz-kim ogledali najmlajši iz vrtca vrstni teksti in posebna zgod-Dobrna. Ne samo, da priteg- ba. Prijetno jo popestrijo tu- -BEREM MOJA NAJUUBSA KNJIGA j« Ime in priimek: Naslov: Dovsijufam, » moji podatki |avno ob|civl|«nL di afriški plesi in glasba, vse, jasno, izvirno in še nikoli slišano. »Idejo za predstavo smo dobili že jeseni, ko se je naš varovanec vrnil s potepanja s starši po Afriki,« je povedala Anita Požin, avtorica zgodbe, ki sicer dela kot delovna terapevtka. »Ko nam je kazal slike, nastale na potovanju, smo se navdihnjeni od tega odločili, da z vrsto različnih krožkov, ki pri nas delujejo, naredimo eno igro.« Zgodba pripoveduje o levčku Leu, ki ga krdelo zato. ker ne želi ubijati drugih živali, izloči. Ta nato potuje po črni celini, medtem spoznava ostale živali, na koncu pa se vseeno lahko srečno vrne v svoje krdelo, kjer ga sprejmejo takšnega, kot je. Nekaj posebnega! «Ravno zato, ker so naši otroci malo drugačni, je tudi Leo malo drugačen,« pravi avtorica zgodbe, ki je sicer malce prirej ena po istoimenski otroški knjigi, in dodala: »Tbdi drugačnost je treba sprejeti!« ROZMARI PETEK ^eieJ.eieJl n ms«^ Lebdeči viaic 1.DEL Sedanjost od m< zahteva, da je sulno na poti. Povsem običajno se nam že zdi, da porabimo uro vožnje za pot v službo. Če se prebijamo skozi mestni vrvež, preplazimo v tej uri nekaj kilometrov, če pa do službe vodi spodobna avtocesta, jih prepotujemo lahko več kot 100. Ni daleč čas, ko bomo lahko v tem času prepotovali 500 km! Stanovali bomo na primer v Mariboru in se vozih v službo v Milano. Pa poglejmo, kakšha prevozna sredstva nam bodo to omogočila. Letališča pred Bin Ladnovim štetjem in po njem če potujemo daleč, dandanes običajno izberemo letalo. To resda preleti tisoč km v kakšni uri, toda ostali postopki - pot do letališča. Čakanje na vkrcanje, vkrcava-nje, izkrcavanje, preklinjanje pri iskanje prtljage, pot z letališča - trajajo podobno neskončno dolgo, kot čakanje žene za šankom, ko se leta podi po trgovini s sezonsko razprodajo. Pri tem trendi kažejo na to, da se bo omenjeni »pripravljalni« čas samo še podaljševal. Da dobimo občutek, koliko časa zapravimo pri čakanju na let. se preselimo na letališče v Chi-cagu, v mesto, kjer sta svoje čase kraljevala spoštovani gangster Al Capone in košarkar Air Jordan. Na tem tipičnem ameriškem letališču so imela letala v 90. letih, torej pred Bin Ladnovim podvigom, povprečno na leto 12 milijonov ur zamude! Te zamude so enakovredne vrsti 1.400 ljudi, ki celo leto stoji in čaka na let. V času po Bin Ladnu. oziroma po 2001. letu po Kristusovem štetju, pa je proces vkrcavanja še bistveno daljši zaradi raznih za-sUševanj in natančnih pregledov potnikov. Mimogrede, glede na lastne izkušnje vam svetujem, da pri potovanju v Ameriko oblečete sveže spod-nje perilo in čiste nogavice, ki po možnosti nimajo lukenj . Poleg tega so letala energijsko dokaj potratna in močno onesnažujejo naravo z izpušnimi plini in s hrupom (Si predstavljate, da stanujete zraven letališča in da niste gluhi?) . Danijeve karte torej kažejo, da bodo v bodočnosti letala predstavljala izredno časovno potratno prevozno sredstvo. Na razdaljah do nekaj tisoč kilometrov bodo zato kraljevali hitri vlaki, ki bodo tiho lebdeče drseli nad tračnicami v delno evakuiranih (brezzračnih) tunelih. Magnetno lebdenje Preletimo vlakove adule. V vlak enostavno vstopiš, se pelješ in izstopiš, postaja se lahko nahaja v središču mesta. Poglavitna trenutna pomanjkljivost vlakov je njihova polžja hitrost. Če bi obdrža-h obstoječi način potovanja, ko se vlaki kotalijo na kolesih po tirih, bi vlake z razvojem tehnologija lahko pospešili kvečjemu do hitrosti okoli 300 km/h. Seveda bi morali v ta namen posodobiti tračni sistem. Če bi takšni vlaki potovali po sedanjih slovenskih tirih, ki jih je postavila Marija Terezija, bi drveli .le do prvega ali morda do drugega ovinka. Pri hitrostih nad 300 km/ h pa predstavlja trenje med kolesi in tiri preveliko izgubo energije za komercialni prevoz potnikov. Poleg tega z naraščajočo hiti-ostjo v takšnem sistemu strmo narašča verjetnost mehanskih napak. Za večje potovalne hitrosti bodo v prihodnosti tako uporabljali vlake, ki bodo lebdeli in drseli nad posebno oblikovanimi tračnicami. Lebdenje, t. i. antigravitacijo, bodo omogočili magnetni pojavi. Mimogrede, živa bitja lahko lebdijo v zraku že v močnem magnetnem polju. Za lebdenje ne predebele ža- be z manekensko vitko linijo potrebujemo magnetno polje 16 Tesel. Pri tem znanstveniki pravijo, da se žaba baje kar prijetno počuti. To verjetno pomeni, da v poskusu ne šprica kri. (Teslo je enota za magnetno polje. Zemeljsko magnetno polje ima vrednost okoli deset tisočink Tesle, močni permanentni magneti se pohvalijo z 1 Teslom, močni super prevodni elek-tro magneti pa dosegajo j a kosti nad 10 Tesel. Ta enota je tudi zelo primerna za razvrščanje politikov) Lebdeči vlak Koncept konstrukcije magnetno dvignjenega vlaka so postavili že okoli daljnega leta 1960. Prototipni vlaki so uspešno prestali poskuse pri hitrostih okoli 500 km/h v letih 1970-1980 v Nemčiji in na Japonskem. Cena konstrukcije teh vlakov, skupaj s tračnicami, se giblje okoli 5 milijonov evrov. Ta številka je primerljiva s ceno štirih vodljivih raket Patriot za »enkratno uporabo«, s katerimi so Američani radodarno obstreljevali Iračane in Srbe. Za pogon 50 ton težkega vlaka, ki potuje pri hitrosti 500 km/h, pa potrebujemo okoli 50 mega Wattowr moči (mega ustreza milijonu). Pri tem največ moči (približno 10 mega Wattov) porabimo za premagovanje zračnega upora. V prihodnosti bodo ti vlaki potovali v evakuiranih tunelih, tako da bo slednja izguba moči odpadla. Ker je za širjenje zvoka potreben zrak, bodo ti vlaki drveli neslišno. Naslednjič bomo na kratko predstavili delovanje teh vlakov. kralj Samo lil will VSAK 3EAICAJ IMA SVOJ Odgovori na vse Imate konkretno vprašanje in rabite konkretno rešitev? Bi rabili nasvet, pa ne veste iz česa? Mogoče veste iz česa, pa ne znate postaviti pravega vprašanja? Ali pa ste do pravega vprašanja sicer prišli, kam dlje od tega pa ne? Evo - to je rubrika za vas. Če jo le ne boste jemali preveč resno. VPRAŠANJE: Sem mlad delavec in moti me, da nisem direktor našega podjetja. Ko jaz »rintam« za stružnico, se on vozi s fajn avtomobili. Kaj naj storim? ODGOVOR: Spoštovani mladi delavec. Rešitev obstaja, seveda. Pravzaprav jih je celo več: 1. Dolgoročna strategija Bodite vzoren delavec in napredujte v prvega kovino-strugarja podjetja. Naj vas pošljejo na tečaje za pred-delavca, v desetih letih boste napredovali v namestnika šefa oddelka. Nato naj vas pošljejo na tečaj za mene-džerje v Kranj, potem še par let čakanja... hop, ste šef oddelka ... vaš direktor se sedaj sicer še kar preganja naokrog s športnimi avtomobili, vendar ga že kljuje išias ... še par let in mora v »penz-jon« ... čakate kot jastreb, imate vse pogoje, ste v nizkem štartu in z robo že v kar-tonastih škatlah, pripravljeni na vselitev v njegovo ogromno direktorsko pisarno. Mine par let, tip dobi pozlačeno uro in poslovilno večerjo ... vi z erekcijo vtaknete ključ v njegovo ključavnico - in glej ga vraga - ključavnica je zamenjana. In napis na vratih tudi. In ta nov priimek na vratih NI vaš priimek. Je pa priimek sina družinskega prijatelja bivšega šefa. Mlad fant, ravnokar iz MBA-študija in s še bolj športnim avtomobilom, kot ga je ime! prejšnji. Pa ne imejte takrat nos do tal. Tako lo je. Saj bo. 2. Srednjeročna strategija Najprej do sitega naštudi-rajte Marxa. Nato postanite neformalni vodja v oddelku in najprej prikrito, kasneje pa kar javno opozarjajte na krivice delodajalca. Sklicujte sestanke kolektiva, trkajte na delavsko zavest in kličite k uporu. Ko bo zadeva blizu vrelišča, pa le organizirajte - seveda vnaprej najavljeno -stavko. Stavka naj zaobjame vso kovinostrugarsko panogo, v množico vtaknite skupino agitatorjev, ki jo bodo podpihovali od znotraj, pa veliko transparentov naj bo, pa imejte megafon in uporabljajte veliko izrazov kot so »za pravice delavstva«, »ne damo se« in podobno ... potem pa imamo dva možna izida. Eden je, da vas podrejo na tla z vodnim topom in da preživite kakšen vikend na pa-sulju po zaporih, kjer vam tudi poštno ležeče dostavijo vašo delavsko knjižico s pozdravi vašega šefa... ali pa vam veliki met uspe, Poker s štraj-kom privede do pogajanj z delodajalci, med pogajanji vam uspe fascinirati sogovornike, ki ugotovijo, da ste pravzaprav rojeni za voditeljske funkcije v vaši panogi ... in evo - vas nastavijo za direktorja v vaši firmi. Zamenjajte napis na vratih, zamenjajte ključavnico, naslonite se nazaj in se zabavajte ob poskusih enega izmed podšefov, ki poskuša vtakniti ključ v novo ključavnico. Saj veste, to je eden tistih, ki je desetletja čakal na ta trenutek. Vi pa kakšen teden še razmišljajte, kako boste delah popolnoma drugače kot vaš šef... nato še kakšna dva tedna poskušajte to idejo spraviti v prakso ... potem opazujte, kako nezadovoljstvo v firmi raste ... nato hitro smuknite skozi obdobje streznitve, vmes pristrižite peniti novi vodji sindikata, ki vas torpe-dira še bolj, kot ste to počeli Piše; GREGOR JAZBEC gregajazbec@yahoo.com Gregor Jazbec, vojaški psiholog 20. MTB iz Celja, je na naših straneh že nastopal z VEČ zabavnüni teksti. Tokrat vam ponuja odgovore na vsa vprašanja, kar jih je. na njegovem mestu vi... nato pa le hitro v avtomobüski salon po nov šprten avto in veliko sreče pri drsečem polaganju ovinkov. 3. Kratkoročna strategija Ta je po mojem okusu še najbolj udarna in vam jo zatorej tudi najtopleje priporočam. Cilj te strategije je, da ste kar najhitreje na njegovem mestu. To lahko storite na primer tako, da pridete v službo kakšno uro pred ostalimi in gladko vlomite v šefovo pisarno. Nato k vratom zrinite njegovo masivno omaro, se zavalite v njegov fotelj, noge na mizo in evo - pa ste direktor. Vsaj za kakšno uro. Nato bo sicer sledüo kar nekaj nepotrebne panike, vendar ^ejte na to z vedrega zornega kota. Najprej skozi šipo opazujte zbegan šefov obraz, ko bo naletel na zabarikadirana vrata, nato se hihitajte ob zvonjenju telefona, policijske sirene in škripanju gasilske lestve, nato bodite vedri, ko bodo simultano vlamljali v pisarno skozi vrata, šipo in streho in ne zgubite smisla za humor, ko vas bodo v prisilnem jopiču peljali na psihiatrijo. Saj veste, naj si mislijo kar koli, šef ste pa le bili. Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli se drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. \ABLJEM K SODELOVANJU! ififififiiir.novitecliiik.com Po premieri gostovanja Mladi gledaUščniki, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Miklavž nad Rimskimi Toplicami, so v začetku februarja uprizorili komedijo Vinka Moedem-dorferja Na kmetih. Premiero so imeh v dvorani OŠ Lažiše, ki je dobesedno pokala po šivih, pa ne zaradi slabe gradbene konstrukcije, ampak zaradi čudovitega vzdušja prepolne dvorane. Tudi najstarejši obiskovalci že dolgo ne pomnijo takšnega vzdušja in obiska, kot je bil tokrat. Tudi če bi bila dvorana dvakrat večja, bi bila premajhna, mnogi obiskovalci so morali zato stoje iz hodnika spremljati kar dve uri trajajočo predstavo. veliko jih je zaradi tega moralo oditi domov in si bodo morali predstavo ogledati v sosednjih krajih. Odlič- no odigrana komedija Vinka Moedendorfeija, pod budnim očesom režiserke Martine Jelene, daje gledališčni-kom KD Miklavž veliko volje in elana. Nasmejani obrazi, solze sreče in stisk rok obiskovalcev z dobrimi željami ... pa je vse, kar si preprosta amaterska gledališka skupina KD Miklavž nad Rimskimi Toplicami zaželi. BRANE MAČEK Ö. mam. Ibt vsako isto tudi letos {tripravljame presenečenje Z8 mamice - in letos ^ 10. marcu, ... dnevu mitcenikov, nagrejaiemo ockel {zpolnite kup«! za svojo masüeo ali očka in ga na dopiuiict pošljite do 8. marca v naše uredništvo na naslov: Novi tednik in Radio Calja, Prešernova 19. 3000 Celje, s pripisom: za iiamico: za očka. Med prejetimi dopisnicami bomo t» Radiu Celn 8. marca v živo izžrebali srečnice in srečneže. Nagrajence bomo objavili v Novem tedniku in na spletni strani E B o D o p R I .iVMa/x ydODXlSlVlCJSIVO Ijanska 10, Celje 03/5 44 33 88 laircenterdarja.con Lcvcc 62a, Pctrovče Tel.: 03 547 31 15 GSM: 041 584 618 CJSkostrSJ^ KUPON l^^zAMAMlßO imatnptiiniakiiujenmi Nisliv Tikl« ;lnw in (räiwk mojega Dčeta jllask» Tdilon Illli 19 ■NAŠE BOGASTVO Izmerite svoj holesterol Ca jnes se holesterol dolo-ambulantah, v labora- torijih, v raznih akcijah po različnih centrih, po krajevnih skupnostih, domovih upokojencev, na sejmih... pod različnimi pogoji, ob različnih urah. Holesterol se lahko v Sloveniji določa le po metodah, ki so preverjene in kontrolirane in dobijo potrditev s strani strokovne komisije za verifikacijo laboratorijskih storitev. Normalen holesterol je v vseh laboratorijih normalen, če so rezultati taki, kot je navedeno: - CHOL pod 5 mmol/1 - LDL H pod 3 mmol/1 - HDL H nad 1 mmol/1 - trigliceridi pod 2 mmol/1 Če so vrednosti drugačne, je potrebna verifikacija laboratorija ali izvedene storitve, izvesti popravek v dokumentaciji, saj tehnologija ne omogoča določanje drugačnih vrednosti, če ni posredi kakšna večja tehnična napaka. Ko vrednotimo maščobe v krvi, se moramo zavedati, da Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Kaj izbrati, da s hrana ne borna dobili se le-te hitro spreminjajo m prilagajajo potrebam organizma. Tako bomo lahko v relativno kratkih razmakih dobil: zelo razhčne rezultate. Tudi laboratorijske metode imajo določen odstotek napake, vendar je ta dokaj konstantna in je ob pravilnem izvajanju preiskave nepomembna. Nanjo pač računamo. Na preiskavo pa vphva tudi dnevno nihanje holesterola v krvi. Tako kot preko dneva niha krvni tlak, tako nihajo tudi maščobe v krvi. Najbolj se spreminjajo trigliceridi, ki se spremenijo tudi za 50 odstotkov in imajo vpliv Moj zdravnik Vivina akcija Moj zdravnik se letos nadaljuje. Pri njej že vrsto let sodeluje tudi Novi tednik, saj imajo tako tudi bralci in s tem zdravniki z našega območja možnost, da se uvrstijo na lestvico najbolj cenjenih. Glasove za najbolj cenjeno družinsko zdravnico/zdravnika, ginekologinjo/ginekologa in pediatrinjo/pediatra zbiramo od začetka januarja do 16. marca 2007. Pošiljate jih lahko na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vsemi, ki boste glasovali, bo uredništvo Vive izžrebalo lepe nagrade. Tedensko bo nekdo od bralcev prejel polletno naročnino na revijo Viva, na koncu akcije pa bodo med glasovalce izžrebali naslednje nagrade: 3-krat Power juicer express, 20-krat mini kopalni set (kopalni plašč -i- brisača -i- copati) ter 70 drugih privlačnih nagrad. Tedenska nagrajenka je Ivanka Selič, Večje Brdo 10, Uobje. ki bo prejela polletno naročnino na revijo Viva. KUPON tedniki Glasujem z Mojö'AuJWstiardi MojopetÖtWSoatoedlali KI« 1 Sää"-.: AdnaocSlovenicaB na določanje LUl.-hoJestero-la.Manj nihata celokupni holesterol (CHOLl in čisti LDL, a le, če ga merimo po direktni metodi. Če hočemo izvedeti natančno vrednost LDL-holestero-la in trigliceridov, moramo opraviti meritev zjutraj na tešče (pred tem moramo biti brez hrane najmanj 12 ur). Pijemo lahko le vodo ali nesladkan čaj. Na CHOL ne vpliva toliko dnevni ritem, bolj fizična aktivnost, saj bi morali pred odvzemom počivari. Zato se pred določitvijo oziroma pred odvzemom krvi ne smemo fizično obremenjevati, piti kave... Če pred odvzemom ležimo, so vrednosti nižje, kot pa če sedimo. Razlike so pomembne, tudi do 20-od-stotne, kar pogosto vodi vna-pačno interpretacijo in v nove strese za že tako obremenjenega bolnika. Raven holesterola pa ni odvisna samo od dnevnega nihanja, temveč se spreminja tudi sezonsko. Ta nihanja so bolj izrazita pri ženah kot pri moških, še večja so pa pri bolnikih, ki imajo povišane maščobe v krvi, Tako za določitev in oceno, ali imamo povišan holesterol v krvi, ni dovolj, da si holesterol izmerimo le enkrat. Potrebno si ga je izmeriti vsaj v dveh 14-dnevnih zaporednih intervalih in to predvsem v jutranjem ali dopoldanskem času. V kolikor so razlike med obema narejenima meritvama večje kot 0,8 mmol/1, je potrebna še tretja meritev. Pa kdo to izvaja? Prepogosto se le na osnovi ene meritve odloča o ogroženosti in o nadaljnjem zdravljenju, ki je lahko zato predrago in nepotrebno ali pa celo prepozno in usodno. Holesterol v hrani Največ holesterola nastane v organizmu, veliko pa ga dobimo ludi s hrano. Vegetarijanci dobivajo manj holesterola, saj ga je v rastlinah le zelo malo, pravzaprav se nahaja v rastlinah le izjemoma. Tako ga ni v nobenem olju, tudi ne v ti- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog stem, ki z reklamo zavaja kupce »olje brez holesterola«. Za lažjo orientacijo o vsebnosti holesterola v posamezni hrani predstavljam krajšo tabelo posameznih živil, ki vsebujejo holesterol ah pa ne.V hrani se določa, koliko mg holesterola se nahaja v 100 g posameznega živila. ŽIVILO__ Kruh Sladoled mlei.zomiiole[l»lono,l<,hkov okrarikopim. Telefon |03| 573l»)5, 041 64+.501. 927 POSEST PRODAM GRADBENO parcelo, Vojnik, Brezom, 900 m',nložoosllflkoišojegrodnie, sončno lego, rovnino in mirni okoliš, prodam 10 40.000 EUR. Telefon 041 601-555. KUPIM STtllE)ŠOIiiša,iCelioiookotd,bpla>za golt»i«>.Telefon041 866-933. »23 GRADraO|orcokikopim.Semieseiko|KK in nudim pošteno pločilo.Telefoo 041 866.933. 623 PtICLO ali starejšo hišo,vColiooliMiin|l okolici, kupim zogolomo.Ielefoo 041 672-374. b74 GRIOIEIIO parcelo olilrišoošteiilko, 00 sofloti fegi, ¥ oestntjenem noseljo, do 10 km iz Celja, kupim. Telefoo 041 731-8)6,041 912-733- dm MODAM dam. loloroiotije po telefano 00305 3429-1601. «i7 (EUt,»ruačera.Veislanovaniskalilšo,!liti-sobnostonoTonje, 108 m', adaptirano 2002, vsi priključki, stanovaojo pripo-clagaražo,30m'in nadstrešek zzeknr CO, piodom,ceno 125.000 EUI.TeUon 051375994, po 16. uri. 889 ENOIIIPOLSOBNOstonovoajo.opcomljeno in oboovljeoo, prodam. Telefon 041 853J09. Bei STANOVJIU!, 54 m', Trufatjen 2, kuhiaio in kopalnico opremljeni, lastno central-00 no plio, zelo iskono lokocijo, pro-dam.Teleloo041601-555. 916 £«0501110 Sloncrnirie, 45 m', v Štoiah, odqUmaon.«.™ (kuhinjo, sJ«,gole rijo,«; kopalnico. Bet,imnklllüjoi no predam zo 21.000 Ein (6.709.920 SlTl.Telelc 041 796824. m KUPIM SIAniIIEv(elja,do5Sm',kupim.SiO,Mi tnjMlkgOaC BIKU limuzin, ležkego 110 kg, hikca,ai ig teličko simenlolku,storo 5 lodnov,pro-clam.Tohifoa03l 270-762. 3i62 TEUČKO simentoBoi, težko )00 kg, pccHkrn. TelefcKi5799-274. SiBS DVlhlkcasimealalca,170ininčbl60kg, predem skupaj zo 980 EUR. Telefon 031 553-567. S168 SUHO v okrogirb bokih prodam. TeMaa 040 621-332. ssb ODPADNITii!»mlosza(ur|nloalldl»l-Tolo(oa 041631-770 ssB u^m PRODAM SENOtotgoraznamvhodnDlflsenovtoto proilam.Telefoo031 731-350 973 PRlKOUCO.zokoojeoli govedo, odjomohc silažefelloinciriculorzaiirvo,prodoai. Telefon 031 553-567. sibs ZAHVALA AVGUST GABRIJEL UMEK (rojen 16.9.1947 v Celju-umrl 4.2.2007 v Celju) Njegovo življenje govori samo zase... Veselje do življenja, nasmeh na ustnicah, optimizem, pravičnost... V svojem srcu je imel ves svet, a, žal, je le-to klonilo in zaspal je za vedno. 2 njegovo modrostjo ne zremo v tla, v žalost, v obup ... Vidimo novo jutro, nov dan, novo pot. V mislih in v srcu ostaja z nami za vedno. Zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre MARIJE ČANČAR (1928-2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku, pogrebni službi Ropotar, govorniku g, Pustine-ku in vokalnemu kvartetu Idila. Vsem še enkrat hvala. KARVNIteievizor,ekran 51,prodam 20 50 EUR.TeleFoA031 535471. fffflf PIŠČANCE, bele in jorkicozonadaliajo rejo, prodom, loformocijolaooroöla po telefonu (03] 5773-744. p PRAŠIČE, od 30 do 100 kg, kidjeie z domačo krmo, mešamo pasmo, pro-doni.Mažentudi zakol prašiča Tel^oo 031 839« 8145 BIKCA ia leliaco, staro 14 dol, prodam. Tefelon (03)5731». 944 TEUCOsimcHitolko,tožko4SO kg,zo zakol olinndnljnjomjo,pradoai.TelelcKi734-7337. 943 PRAŠIČE, težke od 25 do 50 kg, možaa dostovo, pcodom Telofan 041 656-078. 8139 ZENITHApo opooje v ljubozeo povrnilo že več kot 10.000 osehom, posreduje 70 vso 5to-rostno obdobja, brezpločnozo mlajše ženske. Telefon (03| 5726-319, 031 505495.1eopakl0rošnlks.p.,0alenjo vas8S,Pmbold. 7APD5U«avo!niajCinEkategorHe, prevozi no relaciji Šloveoiiu -Idjo -Nimajo-Avstrijo -Slovonqo. Iflfomiocijo po tolaf> nu (031781 2310,041 707«. Greto Pošflik,s.p.,ivenco30,32l2V6jnik. n AGMNomec,d.o.o.,5«dtaž3,3270loško Zaopan|a,krje zoposlisi ie. Telefoo (03| 56414)43,041 625-913. l92 AG«le.oc,d.o.o,Sedrai 3,3270 loška zaposli delavca 70 zidarsko dola. Tolofoo (0315641-043,041625-913-L92 IG« Nemoč, d.o.o,Sodrai 3.3270 Loško zoposh voznika kiper kamiona. Tele. fon (03) 56414143,041625-913. L92 IŠČE« deki: Sonjo stoaovanj, hišo, paslo». oe;gradbe.Tolofon 031 355755. S161 VOZNIKA zo prevoz cozsoteso tovora, z vloälcom, po šloveaiji in lujini, zoposli-.0. Telefoo 041 639-322,(0315414-311. šom inženiring, d. o. o., Brotov Dobrolinškuvl3,Colje. 9eo Zm« äitve pudevuje Etroši(ovspoiraite. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. SlUrATIČNACollanko, urejeno, 48 ki,ždl prijuteljo de 64 let. Resoe. Telefon 041 24t«47;>wvr.suporalon.si. 858 URÜEN moški, uslužboaoc,46 let,želiprija^ teljicood35do43let.Resoa7vozo. Telefwr04l 24 bsb EiSMmi NODlIlOpušleoodekizopošlenoplaah). Telefon (13) 705M00,040 431-563. Demon,s.p.,Pnrtžljol45a,3314Bro-skiv3. ZAPOSUMnatokaricozo strežbo hrane in pijnc-e.Iolofon(03| 546H52, Gostilna lvonKolar,s. p.. Obrtniško 12, Ljobečna ŠE» brez službo, iščem delo prt starejših ljudeh: pomoč v gospodinjstvu, čiščenje stnnovDojo. 5em urejeoo io poštenn. Tilefaa(03)5Z380l9. im AGM Nemec, d.o.o,Sodraž 3.3270 Icško zoposh delovcozo lesarsko dela. Tole-lon (03) 5641043,041 625^913.1-92 Začemk takoj. Intnnnadje D3/4Z6«)-»].imi)eLMl9.da1G.iig. UKALNiaperlhi:lkaa|e parilo vscdivcst. Telefoo 031 164^55, Jožica Razgor-Sek,li»ca ob Sovioli 45, Polzelo. r [föDWDtednik n Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakr sicer ob toridh in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. iiifww.radiocelje.com 22 remZA IMELA rsi'1 IDI' Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposbvanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajaki (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda: ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// ■ pri delodnjalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE larič s. Zidars 2007; sklac ičnik - .... , ^a po naročila stranke, zlaganje in prekladanje blaga, skrb za red in čistočo v skladišču; do 27. 2. 2007; Man-'E Celje, Sianetova monier sejemske opreme in šotorov; do 14. 3. 2007; Biro Ogis d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. vLokr ,3000 C Mesar mesar; do 6. 3. 2007; Celjske mesnined.d., Celje, klavnica. Cesta v Tmovlje 17, 3000 Celje. Stnigar stnigar. struženje strojnih delov po načrtih na klasični stružnici; do 21. 3. 2007; Mateli d.o.o., Celje, Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje. Vajilec varjenje, brušenje, sestavljanje; do 24.3.2007; Vindiš Matjažs.p., Pristava pri Mestinju - PE Kovaš-tvo, Bežigrajska cesta4,3000 Celje. Strojni mehanik strojni mehanik, dodelava strojnih delov, montaža strojnih delov v sklope pri izdelavi strojev; do 21. 3. 2007; Mateh d.o.o., Celje, Bežigrajska cesta 4b, 3000 Celje. avtomehanik za osebna vozila; Av0elektrikar mehanik - avtoeiektrikar -1 taže, popravila grelcev, klin 2. 3, 2007; Trenkwalder d. Leskoškova 9e, lOOO Ljublji fasaderstvo Cfelje, MUčlnskega ulica 13, 3000 Celje. Delavec brez poklica posluževanje strojev za dodelavo umetnih vlaken, dela po navodilih nadrejenega do 2. 3. 21W7; Aquasetd.d., Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore: čiščenje prostorov in garažne hiše v Citycentru Celje; do 6. 3. 2007; Modri val d.o.o., PE Inters-par Celje, Mariborska cesta 100, 3000 Celje. Osnoimošolska izobrazba voznik avtobusa; do 21.3.2007; Izlemik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje; montaža knauf sistemov in stavbnega pohištva; do 2.3.2007; Jošt Dejan s.p.. Zaključna gradbena dela, Male Dole 56, 3212 Vojnik; razlagalec; do 27.2.2007;Man-power d.o.o., Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 6. 3. 2007; Potočnik Damjan s.p., Avtoprevoznik, Ljubljanska cesta 54. 3000 d. o. o., Ulica Matevža Haceia 10, 3000 Celje; šivilja; do 1. 3. 2007; Sotošek d.o.o.. Obdelava kovin, trgovina, Kocenova ulica 2, 3000 Celje. Živilski delavec v mesarstva delo v klavnici in razsekovalm-ci; do 6. 3. 2007, Celjske mesnine d.d. Celje, Klavnica, Cesta v Škofjavas. krovsko-kleparska dela; do 21. 3. 2007; Moskk, Krovstvo, kle-parstvo in veletigovina d.o.o.. Nova Cerkev 127, 3203 Nova Cerkev. Nižja poklicna i20bra2ba (do delo v proizvodnji tio2, prif Ijalna in pomožna dela v proizvodnem procesu, zamen java in čiščenje elementov filtrimih naprav; do 2. 3. 2007; Cinkarna Celje d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Voznik voznik težkih motornih vozil -opravljanj e prevozov bl^ v cestnimi vozili za potrebe družbe; do 27. 2. 2007; Ei^rotuš d.o.o., Celje, Cesta v Trnovlje 10,3000 Celje; voznik komisionar, prevzemanje, skladiščenje, sortiranje in priprava blaga po naročilu obstoječih strank ter razvoz blaga strankam ter urejanje dokumentacije; do 27, 2.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik prevoz blaga (živil); do 2.3.2007; Novak Viktor s.p., Av-toprevozništvo, Boštanj 42, 8294 Boštanj. Skiadiščnik kleni- i. 2007; žigrajska cesta 6, 3000 Celje; posluževalec na stroju za brizganje plasUčnih mas; do 1.3.2007; Vivapen d.o.o., Gaji41, 3000 Ce- 2007; ( ■alnica skladiščnik, sortiranie in popravljanje alum, šotorov; do 14. 3. 2007; Biro Ogis d.o.o., Teharje 56, 3221 Teliarje. Prodajalec blagovni manipulani, zlaganje blaga na police, skrb za red in čistočo v prodajalni, pomoč strankam, pomoč v skladišču in na parkirišču; do 2.3.2007; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; prodajalec; do 2. 3. 2007; Kroj d.d., Škofja Loka, Hafnerjevo naselje 125,4220 Škofja Loka; prodajalec svetovalec, do 27.2. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje. Natakar natakar, strežba razno vrsme hrane po naročilu, malice, pice in strežba raznih napitkov v večji restavraciji; do 27. 2. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje; natakar, točenje toplih in hladnih napitkov; do 2. 3. 2007; Ska-za Milena s.p., Bai, Kocbekova ulica 8, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba monter ozvočenja in osvetlitve; 6. 3. 2007; Dega sistemi d.o.o., Čopova ulica 23, 3000 Celje; voznikkamiona; do 28.2.2007; roja Ucka 8, 3000 Celje; strojnik TCM; do 28. 2. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje; voznik kamiona; do 28.2.2007; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9.3220 Sto- 'strojnik TGM; do 28. 2. 2007; Mannat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9,3220 Štore; nabavno-prodajni referent, komercialist, tudi delo na terenu; do 6. 3.2007; Pozinek Koštomaj Tina s.p., Celje, Krpanova ulica 3, 3000 Celje. Strojni tehnik dimnikar, čiščenje kurilnih in dim. naprav; do 9. 3. 2007; Dim-nikarstvo Maribor d.o.o., Slomškov trg 8, 2000 Maribor; ' • ■ linskil ■ Covi- diagnostik, samostojno izvajanje vseh. tudi najzahtevnejših elek-tričarskih del za vse vrste vozil; do 2. 3. 2007; Avto Celje d.d., PE Celje, Ipavčeva ulica 21,3000 Celje; elektotehnik, delo na montaži video in vlomnih sistemov; do 2. 3. 2007; Kosič Drago s.p.. Veza Celje, Delavska ulica 18,3000 Celje; poslovodja, dogov^anje za posle s končnimi kiipci in drugimi poslovnimi partnerji, naročanje blaga, skrb za zaloge in priprava ponudb, vodenje zaposlenih in odgovarjanje za posle; do 5.3.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Kemijski tehnik zastopnik za institucionalno higieno za območje Celja in Savinjske doline, prodaja, prezentacija, promocija izdelkov, pridobivanje novih kupcev; do 6.3.2007; Eco-lab d.o.o., Vajngerlova ulica4.2000 Maribor. Kozmetični tehnik vodenje stranke po predpisanem programu, svetovanje o zdravem načinu življenja; do 8.3.2007; Vitka linija d.o.o., Celje, Smrekar-jeva ulica 1,3000 Celje. GratUieni tehnik vodja montaže; do 5. 3. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Prometni tehnik logistik, referent za promet; do 9. 3. 2007; Dolores Transport d.o.o.. Gorica pri Šmartnera 17. 3201 Šmarmo v Rožni dolini. trgovinski poslovodja poslovodja, prodajalna z žensko konfekcijo, prodaja artiklov, ponudba in svetovanje kupcu pri izboru in nakupu, sprotno naročanje manjkajočih artiklov, skrb za urejenost in izgled prodajalne, spremljanje prodaje in posredovanje informacij; do 2. 3. 2007; Kroj d..d., Škofja Loka^Hafnerje-vo naselje 125, 4220 Škofja Loka. Gostinskitehnik picopek, samostojna obdelava in priprava raznovrstnih pic; do 27.2.2007; Manpower d.o.o., Celje, Sianetova ulica 4,3000 Celje; natakar; do 6. 3. 2007; Terme Dobrnad.d., DobmaSO, 3204 Dobrna. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 28.2. 2007; Adriatic Slovenica d.d., PE Celje, Lava 7, 3000 Celje; poslovodja poslovne enote otroške kor^fekcije, igrače, oprema za dojenčke; do 6. 3. 2007; Ariel d.o.o., Ljubljana, PE Celje Interspar, Mariborska cesta 100, 3000 Celje; prodajalec vozil; 27. 2. 2007; Avtomotiv Rado d.o.o.. Podružnica Avtohiša Odar Celje, Dečkova cesta 43, 3000 Celje; področni vodja za teliniko, skrb za urejen oddelek, prodajo, organizacijo in vodenje manjših sku pin delavcev; do 7. 3.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; delovno mesto v prostorih Teh-nopoiis v Celju; do 27. 2. 2007; Bela plus d.o.o , Trlaška cesta 132, 1000 Ljubljana; referent v logistiki, koordinacija med naročnikom in proizvodnjo, izvajanje kontrol nabave s proizvodu j o in usklajevanje ter pre-gledzalog blaga, priprava računov, dobavnic, naročil in izdobav, spremljanje prometa po posameznih naročilih in analiziranje; do 7. 3. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; samostojni zavarovalni zastopnik za območje Celja; do 10. 3. 2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19,1000 Ljubljana. Zdravstveni tehnik vodenje stranke po predpisanem programu, svetovanje s področja zdravega načina življenja; do 2. 3. 2007; Vitka linija d.o.o., Celje, Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje. Gimnaz^ski maturant pomožni zavarovalnizastopnik, iskanje morebitnih Ljubljana, Kržičeva ulica 1000 Ljubljana; pomožni zavarovalni zastopnik za osebna zavarovanja, območje Celja; do 10.3.2007; Generali zavarovalnica d.d., Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana; pomožni zavarovalni zastopnik za obrtna zavarovanja, območje Celja; do 10.3.2007; Generali zavarovalnica d.d., Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana; pomožni zavarovalni zastopnik za osebna zavarovanja, območje Celja 2 okolico; do 7. 3. 2007; Generali zavarovalnica d.d.. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljub- Univ. dipl. ekonomist vodja plansko analitske službe - organizacija in vodenje plansko analitske službe in analiz; do 27. 2. 2007; Eaot d.o.o., Celje, Kersnikova ulica 21, 3000 Celje; komercialist, delo v pisarni in obsega dogovarjanje s poslovnimi partnerji v mjem jeziku, pripravo poročil, pisanje dopisov; do 7. 3. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Ce- Uniu. dipL ekon. informaciji pripravnik za usposabljanje na delovnem mestu v sektorju informatike: standardizacija, poenotenje in organiziranje tehnoloških postopkov bančnega poslovanja po poslovnih funkcijah, ugotavljanje infoimacijskih potreb v organizacij; do 2, 3. 2007; Banka Celje d.d.. Vodnikova ulica 2,3000 Celje. Univ. dipl. pravnik ..... sodniški pomoč- 2007; rožno Si nje Strokovnih mnenj, specialističnih izvidov in navodil, sodelovanje pri konzultacijah s strokovnjaki drugih strok v interdisciplinarnih primerih; do 9. 3. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova uüca 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist rent- inštruktor B-kategorije; do 28. 2.2007; Avto šola Mazzoni d.o.o.. Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje; zavarovalni zastopnik za območje Celja z okolico; do 7. 3. 2007; Slovenica življenje d.d.. Celovška cesta 206,1000 Ljubljana. Inž. lesarstva lizarske delavnice; 'st za ojialize in plani' zdravnik specialist radiologije, opravlja vsa dela iz radiologije in UZ, diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na specialističnem nivoju, izdajanje strokovnih mnenj, izvidov in navodil, sodelovanje pri konzultacijah s strokovnjaki drugih strok; do 9. 3. 2007; Splošna bohilšnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Doktor medicine specialist ne-vrologije zdravnik specialist nevrolog, preprečevanje bolezni, diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bol-likov na specialističnem nivoji izdaj. .spe- cialističnih izvidov in navodil, .. delovanje pri konzultacijah s strokovnjaki drugih strok; do 9. 3. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. ran/e vodja oddelka 1, vodenje večjega oddelka, skladišča v velepro-dajnem centru z zahtevnejšimi opra-vüi; do 6.3.2007; Mladinska knjiga trgovina d.d., Ljubljana, PE Ve-leprodajni center Celje, Lava 9, 3000 Celje. Fizioterapevt vodenje stranke po predpisanem programu, svetovanjeo zdravem načinu življenja; do 8.3.2007; Vitka linija d.o.o., Celje, Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje. Višja strokovno izobrazba poslovodja trgovskega centra, del. mesto Celje; do 6. 3. 2007; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana; komercialist na področju ročnih orodij, del. mesto Celje; do 6. 3. 2007; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana; delka metalurgije, del. mesto Celje; do 6. 3. 2007; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9e, 1000 Ljub- zdravnik specialist anesteziolo-^je z reanimatologijo, diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na speciahstičnem specialističnih izvidov in navodil, sodelovanje pri konzultacijah s strokovnjaki drugih strok; do 9. 3. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist interne medicine zdravnik specialist internist; do 27.2.2007; Hemodial, zdravstvene storitve d.o.o., Cesta v Tomaž 6, 3212 Vojnik; zdravnik specialist internist, pre-• jebole; - - nje, zdravljenje i nikov na specialističnem nivo|u, izdajanje strokovnih mnenj, specialističnih izvidov in navodil, sodelovanje pri konzultacijah s stro- njaki d a Celje UPRAVNA ENOTA lAŠKO Delavec brez poklica delo v proizvodnji; do 27. 2. 2007: Kmetijska zadruga z.o.o.. Laško, Kidričeva ulica 2,3270 Laš- ko. Osni ■M izobrazba Obd. ;ckovi , Prešernova 3000 Celje; višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 2. 3. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. DipL upnwniorganizator(VSj kad rovik ni, kadrovski referent; do 6. 3. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Doktor medicine zdravnik specialist infektolog, preprečevanje bolezni, diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacije bolnikov na specialističnem nivoju, izdajanje strokovnih mnenj, specialističnih izvidov in navodil, sodelovanje pri konzultacijah s strokovnjaki drugih strok; do 9. 3. 2007; Splošna bolnišnica Celje. Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Dipi. medidnskasestra (VS) višja medicinska sestra; do 6. 3. 2007; Terme Dobrna d.d.. Dobrna 50, 3204 Dobrna. Doktor medicine specialist pa- UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Strojni tehnik tehnolog priprave dela, razne presoje, priprave kalkulacij, orga-nizacijadel, vodenje dela vpisar-ni in na terenu, izdelava delavniš-kih risb, navodil, načrtov, razne kontrole, izstavitev računov in komunikacija z naročnikom; do 7. 3.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Gradbeni delavec gradbena dela. betoniranje, zidanje; do 17. 3. 2007; Kompanija Silko d.o.o., Škalce 111,3210 Slovenske Konjice. Avtomehanik avtokleparska. ličarska dela, montaža gum; do 13. 3.2007;Je-zovšek in Jezovšek d.n.o., Mlače 13. 3215 I^če. Železokrivec gradbena dela, zidanje, krivljenje železa; do 17. 3. 2007; Kom-panijaSilkod.o.o.. Škalce 111.3210 Slovenske Konjice. Tfafflr gradbena dela. zidanje; do 17. 3. 2007; Kompanija Silko d.o.o., Škalce 111. 3210 Slovenske Konjice. Zidar gradbena dela, zidanje; do 17. 3. 2007; Kompanija Silko d.o.o., Škalce 111, 3210 Slovenske Konjice; zaključna gradbena dela, fasaderstvo. pleskarstvo; do 6. 3. 2007; Strnad Samimarina storitve, proizvodnja d.o.o., Kajuhova ulica 8, 3210 Slovenske Konjice; npleskar- proizvodnja ska dela; do 1. Samimarina stt Srednja poklicna izobrazba voznik avtobusa; do 25.4.2007; Curious d.o.o.. Stranice, Križevec 44. 3206 Stranice; in mednarodnem promem (Avstrija); do 17. 3. 2007; Haložan Rudolf s.p., Avtoprevozništvo, Ulica omožna krovsko-kleparska dela ha terenu; do 6. 3. 2007; Robert Gregorčič s.p.. Cikava 17, 8231 Trebelno; pomoč pri gradbenih delih; do 28. 2. 2007; Trbovc Darko s.p., gradbena mehanizacija. Huda Jama 18, 3270 Uško; perica; do 27 2. 2007; Zdravilišče Uško d.d.. Zdraviliška ce-, 3270 Laško. reba3, Grai^eni tehnik vodja gradbišča, delo v Avi do 17 3. 2007; Kompanija 3 d.o.o.. Škalce 111, 3210 : nske K. nske splošna mehanična dela, izde-ufdXnaC^C^ro'^hldo™ 3270 Laško. Ključavničar ključavničarska dela v delavnici; do 13. 3. 2007; Tehnomatika -Andrej Klezin s.p.. Trojno 3,3270 Laško. Monter hladilnih naprav monter strojnih inštalacij hladilne tehnike na terenu; do 24.3. 2007; Eho d.o.o., elektrika, hla-dilništvo in ogrevanje. Brezno 7a, 3270 Laško. Elektromoiaer monter elektro inštalacij hladilne tehnike na terenu; do 24.3.2007; Eho d.o.o., elektrika, hladilni št vo in ogrevanje. Brezno 7a, 3270 Laš- Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 10.3.2007; Generali zavarovalnica d.d., Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU delo v lakirnici, obeša nje izdelkov in snemanje iz tekočega traku, montiranje in embaliranje; do 27. 2. 2007; Alpos oprema trgovin d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Do-brotinška 2. 3230 Šentjur; voznik, gradbeni delavec; do 2. 3. 2007; Gradnje Polak Gabrijel. Polak s.p., Primož pri Šentjurju 34a, 3230 Šentjur; ^ ^ vljanje strojev. voznik kamiona s prikolico; do 9. 3. 2007; Eho d.o.o., elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7a, 3270 Uško. Strojni tehnik izdelava in ostrenje orodij na CNC strojih; do 6. 3. 2007; Caj-hen Matjaž s.p., Cajhen rezilna orodja, Spodnja Rečica 80a, 3270 Uško. Inž. strojništva vodja projekta vodenje izgradnje - izvedbe hladilnih sistemov na objektih doma in v tujini; do 9. 3.2007; Eho d.o.o., elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7a, 3270 Laško. 2007; Alpos oprema trgovin d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinš-ka 2, 3230 Šentjur. Cestno gradbeni delavec as falter, ročno asfaltiranje; do 14. 3. 2007; Asfalt Kovač d.o.o.. Planina pri Sevnici 47, 3225 Planina pri Sevnici. Strojni mehanik upravljanje in nastavljanje vseh vrst zahtevnih strojev, prograiniia-nje; do 27.2.2007; Alpos oprema trgovin d.o.o., Šentjur, Cesia Leona Dobrotinška 2. 3230 Šentjur. Slikopleskar slikopleskarska dela: do 27. 2. 2007; Jutjec Bojan s.p., Slikople-skarstvo, elektioinštaladje, pre\'ozi. Dobrina 36,3223 Loka pri Zusmu. Voznika za prevoz razsutega tovora na relaciji Madžar-ska-ltaliia; do 9. 3. 2007; Vrhov-šek Branko S-p- Avtoprevozniš-tvo, Grobelno -Del 150.3231 Gro-belno. Pwäxijalec blagovni manipulant, zlaganje pomožni zavarovalni z^istopnik, nje idarskihi lovak Marija s.p., Gst Novak, St e 13, 3240 Šmarje pri Jelšah Pomožni delavec čižčenje prostorov; do 27. 2007; A pomoč vvi - ■ m Straš ji; do 6. ;-kmel 2007; Avtomehunik avtomehanik; do 1.3.2007; Žgaj-ner - Žis d.o.o. Rogaška Slatiiia, ^igornje Negonje 36a, 32S0 Rogaška Slatina. Elektrikar energetik izvedba elektroinštalacij, montaža in priklop el. naprav; do 27 2. 2007; Igor Špolja XIV.divizije60,32S0 uiiiobrtuba strežba pijač, čiščenje; do 27 2.2007; Novak Marjana s.p.. Bai Roky, Koroška cesta 16,3325 Šoštanj. Gradbinec pomožni gradbeni delavec; do 27. 2. 2007; Popržen Lazo s.p., Šalek 86, 3320 Velenje. kirišeu;do2.3.2007;Ade(xoh.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, UUca XIV. divizije 6, 3000 Celje; prodajalec, svetovanje strankam in prodaja keramičnega blaga, naročanje in prevzem materiala, skrb za zadostno zalogo blaga, delo na blagajni; do 27. 2, 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Gostinskitehmk pi aipek, predpriprava in priprava raznovrstnih pic, delo v dinamičnem in urejenem kolektivu; do 27. 2. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Ce- knjigovodja; do 27.2.2007; Ko-reli plus d.o.o., Ljubljanska cesta 38, 323Ü Šentjur. Ekonomsko komerd<üni tehnik skladiščni manipulant, vodenje blaga. priprava in izdaja blaga, priprava dokumentacije, računalniški prevzemi in izdaj_e; do 2.3.2007; Kemoplast d.o.o, Šentjur, Drofe-nikova ulica 7. 3230 Šentjur. TiskaT za tisk s ploskve üskanje; do 1. 3. 2007; Kotiš Kozjanski tisk d.n.o. MočenikAn-ton&Fanika,Bodrež42,3231 Gro- istojni delavec pomožna gradbena in slikople-skarska dela; do 10. 3. 2007; Mf čistilni servis d;o.o., Topole 20, 3250 Rogaška Slatina. Tfesar krovsko kleparska in tesarska dela, pokrivanje streh z raznimi kritinami; do 28. 2. 2007; Skic MJC d.o.o.. Gradbeništvo, trgovi- Voznik avtomehanik voznik v mednarodnem prome-u;do27.2.2007;lniermakd.a.a. Podčetrtek, Inieiio 73, 3254 Podčetrtek. Voznik ončnih izdelkov; Manpower d.o.o.. Velenje. KljuMmičar ključavničarska dela; do 2\ 2007; Popržen Lazo s.p., Š; 86, 3320 Velenje; vzdrževalec strojnih naprav; ;a kam i. 2007; - prevozi 2c, 3253 Pri- za premoženj ska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur zoko-lico; do 10.3.2007; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krži-čeva ulica 3.1000 Ljubljana. Dipl. inž. elektrotehnike (VS) vodja servisno tehnične službe; do 24.3.2007; Adheziv d.o.o. Šentjur, Prešernova ulica 34,3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih, polaganje cevi, betoniranje, pomoč rodnem pro: Gnidnik Rol 7.1, Dol pri F stava pri Mestinju. Natakar pomoč pri strežbi pijač; do 24. 3.2007; Banovina d.o.o., Virštanj 17, 3254 Podčetrtek; strežba pijač v restavraciji; Hoh-njec Martin s.p.. Gostinstvo, turizem, telekomtuukacije, Olimje 6, 3254 Podčetrtek. cesionarja TYgotur d.o.o.; do 2; 2. 2007; Skaza Igor s.p., Selo 1" 3320 Velenje. Monter ogrevalnih naprav Metleče 14, 3325 Šoštanj. 54,: O Velei natakar-; do 6. 3. 2007; Terme Spa Rogaška d. d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Ekonomist za komercialno dejavnost komercialist, pospeševanje prodaje keramičnega blaga, gradbenega materiala in rznovrstno podobnega materiala, vodenje 3250 Rogaška Slatina. lahke gradbme me- ojnik gradbene mehanizacije, mini bager; do 27 2. 2007; Novak Marija s.p., Gst Novak. Stranje 13. 3240 Šmarje pri Jelšah; strojnik težke in lahke gradbene mehanizacije; do 15. 3. 2007; TadinaAleš-strojna zemeljska dela, Brezje pri Podplatu 5, 3241 Podplat. tvo. Spodnji Gabemik 34, 3241 Podplat; vnnar vzdrževalec, dnevno čiščenje parkovnih površin, košenja trave, vzdrževalna dela, pometanje. Oblikovalec kovin delo v kownarski delavnici in na terenu; do 3. 3. 2007; Ixirger Vinko s.p.. Kovinska opremaInox, Rogaška cesta 19. 3240 Šmarje pri Jelšah. Avtoklepar avtokleparska in ličarska dela; do L 3.2007; Žgajner-Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36a, 3250 Rogaška Slatina. Strojnik sestavljalec m strojnik težke in lahke gradbe- 2007; Strip ne mehanizacije; do 6. 3. 2007; sta 17. 332f Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58,3250 Rogaška Sla- 1.2007; Man power d.o.o., PE Celje, Stanetow ulica 4, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist vodja nabave; do 8. 3. 2007; aAfrodita d.o.o ka Slatina, Kidričeva ulica 54,3250 Rogaška Slatina. Utdverzitetna izobrazba raziskovalna razvoj na dejavnost, priprava projektov gradnje nizko energetskih objektov; do 21. 3. 2007; Tehnološki jtark Posavje d.o.o.. Ulica Jožeta Savriča2,8257 Dobova. UPRAVNA ENOTA VEIENJE Delavec brez poklica čistilka, del. mesto v Velenju; do 2. 3. 2007; Bio - eco center d.o.o., Stegne 25, 1000 Ljublja- natakar, strežba pijače; do 27. 2.2007; Duška Kmetič s.p., Reü-ca ob Paki 79. 3327 Šmartno ob Paki; gradbeni delavec; do 6.3.2007; Gradin d^o.o.. Cesta I.ole Riba rja ■ natakar; do 13. 3. 2007; Grud-nik Marjan s.p.. Bistro Grudnik. Kajuhova cesta 4, 3325 Šoštanj; kuharski pomočnik; do 27. 2. 2007; Rednak d.o.o.. Floijan 37, 3325 Šoštanj; takar; c bar,DavorL Elektrotehnik vzdrževalec; dc d.0.0.. Prešernov Velenje. 2007; rakovičs. Ekof 2 račar. ., Kajul T;do2; ke 1 3325 Šošta krovec klepar; do 27 2. 2007 Strip d.o.o., Kajuhova cesta 17 3325 Šoštanj. aplikaüvne rešitve; do 28.2.2007; Pia d.o.o.. Podjetje za avtomatizacijo proizvodnje, Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. ;i;do 7, 3. 2007; Fi les d.o.o., Škale 59, 3320 Velenje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) delo v oroizvodnji, več oseb za • poHzdel- lažja dela, kovzatekočimt polizdelkov ink do 27 2. 2007; h PE Celje, Staneti Celje; skladiščnik, manipulacija pri prevzemuinizdaji blaga, raztovar-janje in natovarjanje blaga; do 27. 2. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Mesar 2007; pomožni zavarovalni zastopnik, za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 10. 3. 2007; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba zavarovalni zastopnik za območje Velenja z okolico; do 7. 3. 2007;Slovenicaživljenjed.d., Celovška cesta 206,1000 Ljubljana. Ittž. računalništva programer specialist, načrtuje, razvija in izdeluj e programsko opremo za aplikacijski strežnik cold fusion, razvija in programira orodja oja programske oprem plikativ 0,3320 vzdrževalec elektro naprav, redno pregleduje, vzdržujein po potrebi popravlja elektroinstalacije, električne stroje in naprave, opravlja preventivne preglede, montira, pregleduj e, vzdržuj e in popravlja razdelilna mesta, vtičnice, priključne omarice; do 27.2.2007; Skaza (gor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Prodajalec blagovni manipulant, zlaganje blaga na police, skrb za red in čistočo v prodajalni, pomoč stran- ______________ delo je terenskoin kam, pomoč v skladišču in na pai^ vodenje dela iz pisarne, stiMzob- kirišču; do 2.3.2007; Adecco h.r. stoječimi naročniki in koordini- Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Poje naročil; do 27 2.2007; Man- družnica Celje, Uhca XIV. divizije Ö. 3000 Celje. artiklov prodajalka; do 27 2. 2007; Ac-man d.o.o.. Partizanska pot 5,3325 Šoštanj. Natakar vodja gradbišča; vloge na naslov Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13/b, Velenje; do 2.3.2007; Florjan 256^, 3325°Solta^"' vodja gradbišča, načrtuje, usmerja in usklajuje dejavnosti na grad-biščii, pripovljataa dela, gradnja, tranj imi in zunanj imi izvaj alci, zagotavlja pripravo, ureditev, začetek in opremo gradbišč in delovišč; vloge na naslov Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13/b, Velenje; do 6. 3.2007; Sovič Franc - avtoprevoz-3.Horian256,332SS ija in testi rešitve; do za. i. mv/; i-ia a.o.o.. Podjetje za avtomatizacijo proizvodnje, Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Ekonomist za komercialno dejavnost prodajno nabavni referent; do 27. 2. 2007; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje. Univ. dipl. mi. kemijske tehnologije raziskovalec; do 12. 3. 2007; Erico Velenje. Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Univ. dipl. kemik samostojni analitik VU/l; do 12. 3. 2007; Erico Velenje. Koroška cesta 58, 3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽAiEC Lesarski delavec pomožna dela v inizarski in tesarski delavnici; do 27 2. 2007; Biva hiše d.o.o., Šmatevž 26,3303 Ložnica pri Žalcu 53, 3310 Žalec. Osnovnošolska izobrazba tiskar, sistisk, tampo tisk, digitalni tisk, strojno vezenje; do 2. 3.2007; Caberšek Stanislava s.p., GDS - trade, Šešče pri Preboldu 13,- 3312 Prebold; pomoč pri delu, pomoč pri krovsko kleparskih storitvah; do 9. 3. 2007; Janko Deželalc s.p., Rakov-Ije 33, 3314 Braslovče. hanizadje strojnik lalike gradbene mehanizacije, del. mesto je na Ložnici pri Žalcu 43; do 13.3.2007; Alea Krovec krovec tesar; do 14. 3. 2007; Ramšak Alojz s.p., Kira - krovs-tvo, inštalacije, izolacije, Liboje41, 3301 Petrovče. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) gradbena dela, upravljanje valjarja; do2.3.2007; GrobelnikEmil s.p.. Prevozi in splošna gradbena dela, Pernovo 17,3310 Žalec. Vrtnar cvetličar cvetličar; do 2. 3. 2007; Mast-nak Božena, Cvetličarna Boža, Rimska cesta 35, 3311 Šempeter vSa-vinjski dolini. Zivilec programer, razvija spletno programsko opremo za aplikacijski strežnik cold fusion, programira orodja za podporo razvoja programske opreme, testira zahtevne valder ■ Marib Frezalec operater na CNC stroju; do 2. 3. 2007; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Oro^ar zahtevna orodjarska dela, izdelava orodij za avtomobile; do 2. 3. 2007; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova uhca 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Slikopleskar slikopleskarska dela; do 27. 2. 2007; Meško Ivan s.p.. Prevozi. Arja vas 6a, 3301 Petrovče. Frizer moško in žensko friziranje; do 9. 3. 2007; Malgaj Terezija s.p.. Nova, Pečnikova ulica 4,3310 Z,i-lec. Zidar KV zidar; do 2. 3.2007; Termo SGD d.o.o., Š^če pri Preboldu 48, 3312 Prebold. Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela strojnik težke gradbene mehanizacije, del. mesto je na Ložnici 43, Žalec; do 13. 3. 2007; Air,i 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 13. 3. 2007; del. mesto je na Ložnici pn Žalcu 43, 3310 Žalec; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Voznik voznik tovornjaka, prekucnika; 2007;Gn)belnikEmils.p., • ■ - j-adbenadela. opravljanje prevozov po EU; do 17. 2. 2007; Kačič Marjeta s.p,, Aektransport,Nazelemcil4,3312 Prebold; aka za dostavo i; do 2 2007; : kuhar 5. 2007; nitehidk 3000 Celje ali priijav deT,com; do 13, 3, 2007; Trenk-walder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Slaščičar slašHčar konditor; do 2,3.2007; Vanilija d.o.o., Latkova vas 221, 3312 Prebold. Ključavničar samostojna kij učavničarska dela; do 2. 3. 2007; Uroš Herodež s.p., Šešče pri Preboldu 5, 3312 Prebold; pomožni ključavničar; do 2.3. 2007; Uroš Herodež s.p., Šešče pri Preboldu 5, 3312 Prebold. ibmočje Žalca .1.00 Muzej novejše zgodovine . ■ Celje.. • ■ spomin na mojo pustno mnskn muzeßka astvarjaiTUca .7.00 Medobčmska matična PopravljicidiŠi 9.00 Galerna sodobne pftdsrauu sa nemškega umetnika J Muze) now)še zgodowne C^e .. . mjjz^ska astnarjalruca. ,7,00 KnjižnicapnMišku Knjižku __ Slovenska narpibia: Fižol-ček, cviček inslamica pravnico ba pripovedovala MüjcaLesi(A .9.00 fojlž" ........ ., Pernovo 17, 3310 Žalec. Skladiščnik skladiščnik, del mesto je na Ložnici43, Žalec; do 13. 3.2007; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12. 3000 Celje. Prodajalec voznik, prodajalec, prodaja na terenu iz dostavnega vozila, del. mesto je v Žalcu; do 6. 3. 2007; Family frost d.o.o, Ljubljana, Šmar-inska cesta 102,1000 Ljubljana; prodaja oblačil; do 6, 3, 2007; ^radprojekt d,o.o. Top Trend, Hmeljarska cesta 2,3312 Prebold. Kuhar klepetala Šergeja Javomik SLGtaije iilus von Mayenburg: Paraziti abonmaPoposäinem raz-poreduiTLizven lzela205, 3313 Polzela; kuhar; do 13, 3. 2007; Hotel Žalec d.o.o,. Mestni trg 3, 3310 Žalec. Strojni tehnik žgalec, upravljanje peči za žganje keramičnih izdelkov; do 2.3. 2007; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do 13, 3, 2007; del mesto je na Ložnici pri Žalcu 43,3310 Žalec, Alea group d,o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 proj ektant, izdelava načrtov, nad-zorvhodnihpodatkov, urejanje do-kum entadje, priprava za proizvod-njo; do 27. 2. 2007; Biva hiše d.o.o., Šmatevž 26, 3303 Gomil- la muze] äa hiši TTVJzeiska iistiwjalfuca B. Bloom; Tiho, tukaj be- 0. Konnecke: Anton zna Caraö ure pmvlflcza otroke od4. do &. razreda 8.00 htiadinskaknjigaCelje O Galenja sodobne umetnosti Celje_ Umetnostkatrehgl)a:VaD Gogh predaval badr. Lef Kieft tajnica, sprejem in odajanje pošte, vodenje evidenc o delovnem času. izdelava delovnih izkazov, vnos v bazo poilatkov, vodenje kadrovskih evidenc, likvidacija računov. naročUa; do 2. 3. 2007; Elek-tro-Slovenija d.o.o. Elektroprenos Mog, Zalog pri Šempetru 26,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik. Likovna dela AhePe6uk odprtje razstave Plesni večen swinga Univ. dipl. inž. strojništva razvojni projektant, razvoj, projektiranje, konstruiranje orodij in priprav; do 2. .3. 2007; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Univ. dipl. ekonomist za komercialno d^avrwst komercialist; do 6.3.2007; Dar trade d.o.o., Petrovče 115, 3301 Petrovče. Dipl. fizioterapevt (VS; diplomirani fizioterapevt; do 6. 3. 2007; Dom upokojencev Polzela, Polzela 18, 3313 Polzela. PodjeljeNT&RC, d.0.0. Dlreklor: Srečko Šrol cijsko-užno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (Ü3) 54 41032, Novi tednikizhaja vsak torek in petek, cena torkovega iTroda je 0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1,25 F.UR (299,55 SIT), •ftjnica: TeaPodpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Me.sečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakajskega raöjnaü60C0 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra čamu. Tisk Delo, d.d., Tiskan^ko srediSče, Dunajska 5 direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, z, katere se plačuje 8,S% davek ita dodano vrednost. Urednik fotogra prelom: Igor Sari www. m injadesigii.c__________________________ E-mail tehničnega uredništva lehnika.lednik@nt-ix;.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Jai Ivana Stamejčič. : Gregor Katič. Računalniški Andreja Izlakar, Oblikovanje: .......)a:lfidnik(®nt-rc.s1; Brečko-Poklič, Bran i Petek, Urška Seliš Šolinič, Dean šuste AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nndi ostale agcncijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencijc: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Frančck Pungerčič. Propagäida: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, "iktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marj. Brečki Itlefon: (03)42 25 190 Fix: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprtem oglasov po dekt, pošti: ^endja@>nt-r JožefiniihčailiciMaiianD Pred oltar ir družbi vnukoM i» pravmiicov Težko pričakovani zlati jubilej skupnega zakonskega življenja sta 10. februarja obhajala Anica in Avgust Štefančič iz majhne kmečke vasice Brezo-vec pri Polju ob Sotli. Kot pred 50. leti sta ponovno stopila pred oltar v domači župnijski cerkvi v Polju ob Sotli in se Bogu zahvalila za prehojeno pot, za vse darove, ki sta jih bila v teh letih deležna, pa tudi za preizkušnje, v katerih sta si vedno stala ob strani in drag drugega opogumljala. Tokrat sta ju hvaležno pred ohar pospremili dve hčeri z možema ter 15 vnukov in dva pravnuka. Svizci spet na smučeii Med zimskimi počitnicami - za predšolske otroke pa teden prej - je Športno rekreativno društvo (ŠRD) Svizec že tretje leto pripravilo enotedenske tečaje smučanja na Rogli. Odziv malčkov in šolarjev je bil velik, njihov napredek pa so ob koncu tedna zadovoljno spremljali številni starši- ŠRD Svizec je tako tudi letos poskrbel, da bo znalo več kot sto otrok smučali varno in dobro. Zaradi vehkega zanimanja za tečaje iz širše regije - v minulih so smučali otroci iz Šmarja pri JeiŠah, Šentjurja, Celja, Vojnika, Zreč in Slovenskih Konjic - bodo ob ugodnem vremenu na Rogli skušah sredi marca izpeljati še en te^j smučanja in deskanja. AMB ÜI «^Icev^&no. da nam pošljejo na naslov Novi tednik, Prešernova i9. 50OT Celje ats po mti UedB{k#nt-rc.sn fotografijo sv(^e^?azre4e§ p€Hjatki q tem. kdo aa^gej iB kdo Riao^. iT5to^afi}i'bomo ohjav}^ ¥še. dff ioanca fe)iskega kta. Skupno praznovanje 90-letnic Ob zlatem jubileju je sveto mašo daroval župnik Jožef Rogač, v pridigi pa ju je nagovoril njun vnuk, diakon Janko Rezar s Teharij. Pri sveti maši so s petjem in besedo sodelovah vnuki in vnukinje, zapela so jima tudi dekleta otroškega cerkvenega zborčka, zla-toporočenca pa sta pozdravila župan Občine Podčetrtek Peter Mišja in predsednica KS Polje ob Soth Nada Vindar. Po sveti maši sta zlatoporočenca skupaj s svojimi domačimi, sorodniki, prijatelji in znanci ob glasbi vnukov nadaljevala slavje v Domu krajanov v Polju. CVETKA REZAR V Domu u cev na Polzeli sta minuli teden kar dve njihovi oskrbovanki praznovali 90. rojstni dan. To sU bili Frančiška Brecelj in Jožefa Erjavec, ki sta v dom prišli z območja Krajevne skupnosti Griže. Vodstvo doma na čelu z direktorico Evo Lenko, socialno delavko Beti PrtBjak in višjo medicinsko sestro Nives Cadej jima je pripravilo krajšo slovesnost in vsaka je prejela tudi šopek rož. K temu praznovanju.se je s svojima šopkoma in darili pridražiia tudi delegacija iz KS in KO RK Griže, ki so jo sestavljali Ivi Krašovec, Valčka Gnus in Frida Kuder. Slovesnost je bila zelo prijetna in prisrčna in v veliko veselje obeh slavljenk, ki sta najprej nazdravili druga z drugo, nato pa z vsemi prisotnimi. Skupaj so tudi zapeli, saj sta obe 90-letnici radi peli in tudi danes to še vedno radi počneta. Kljub slabšemu zdravju sta aktivni v skupini starih za samopomoč, ki jih je v polzelskem domu kar 11, ena skupina pa deluje izven doma. Jožefa Erjavec je bila rojena v Zabukovici. V domu na PolzeJi je od leta 2004 in zelo rada sodeluje v domskih dejavnostih. Jožefa je mati štirih otrok, in sicer sina Nan-deta ter hčerk Lije, Slavice in Marjane. Jožefa je bila izučena šivilja, delala pa je kot trgovka. Pred odhodom v dom je bila zelo aktivna v skupini starih za samopomoč v Grižah. Frančiška Brecelj je bila rojena v Arji vasi. Živela je v kmečki družini skupaj s sinom Jankom, ki jo redno obiskuje. V domu je od leta 1998 in čeprav je noge ne nesejo več, se rada udejstvuje v skupini starih za samopomoč in je vesela vsakršnega dogodka v domu, ki je sedaj že skoraj deset let njen drugi dom. Obe slavljenki sta povedali, da v domu lepo skrbijo zanju, da imata vse kar žeiita in sta veseli, da sta v tako veliki družini, ki jim omogoča dostojno preživljanje starosti. D. NARAGLAV Z dobroto do zdravja >>Za svoje zdravje moramo tudi sami nekaj prispevati,« si je rekel Jurij C viki z Dobrne in podaril sto evrov celjski bolnišnici za nakup rentgena za globinsko diagnostiko. O veliki akciji zbiranja denarja za nov CT aparat, s katerimi je mogoče od-kriri tudi najmanjše spremembe v vseh organskih sistemih, se je bralec seznanil preko letaka, ki ga je dobil v svoj poštni nabiralnik. »Tudi meni malo nagaja zdravje. Mogoče mi bo pa rentgen kdaj prav prišel,« je pojasnil svojo odločitev, »sto evrov je kar lep znesek, če bi jih vsaj polovica, ki vedo za akcijo, darovala toliko, bi hitro zbrali milijon 300 tisoč evrov, kolikor stane aparat.« BA Jurij CvikI je že večkrat sodeloval v kakšni dobrodelni akciji.