Z38. številna.
V Ljubljani, i soboto, 16. oktobra 1915.
XLVII1. leto.
•
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani
na dom dostavljen:
celo leto naprej pol leta četrt leta „ na mesec
K 24— . 12--• 6*-- 2*-
v upravništvu prejeman: celo leto naprej  . t . . K 22*—
pol leta četrt leta na mesec
11-—
5-50 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hnaf lova ulica št. 5 (v pritličju levo J telefon it 34.
Izbafa vsak dan zvečer isvzemil nedelje In pravnike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon šL 85.
.Slovenski Tšarod' -velja po posti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta     „       m    • •   » 13"—
četrt leta m » • • • 6*50 na mesec   -           • •   . 230
za Nemčijo i
celo leto naprej r  • « . MK 30* —i
za Ameriko in vse druge dežele : \
celo leto naprej  , • . • K 35.—?
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravni&tvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica št. 5, telefon št.85«
Nemci so osvojili Požarevac.
naše Čete so vrgle srbe cez olicito. — bolgarska prva armada je zasedla pozicije med bjelogradčikom in knjaževcem.
Dunaj, 15. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Čez Erino brdo prodirajoče c. in kr. bojne siie so vrgle sovražnika čez potok Olicita, ki se pri Vinči izliva v Donavo.
Na obeh sćraneh dolenje Mora-ve prodirajoče nemške bojne sile so y boju zavzele Požarevac.
Bolgarska prva armada je pričela napad čez srbsko vzhodno mejo ter je zasedla pozicije med Bjelo-gradčikom in Knjaževcem.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hoier, fml.
#
nemške ČETE so včeraj ponoči jurišale požarevačko južno   fronto   ter MESTO ZASEDLE.
Berlin, 15. oktobra. (Kor. urad.)
Balkansko bojišče.
Pri armadni skupini generaia feldmaršala von Mackensena so potekale operacije po načrtu. Južno Belgrada in Smedereva so potisnjeni Srbi še bolj nazaj. VJeiih je 450 mož, ugrabljeni so 3 topovi, med njimi 1 težek.
Utrdbe na južni fronti Požarev-ca so bile danes ponoči zajurišane. Utrjeno mesto je prišlo s tem v naše roke.
Bolgarska prva armada je pričela z napadom čez srbsko vzhodno mejo. Osvojila je sedla na višinah med Bjelogradčikom in Knjaževcem.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOJI V SRBIJI.
Iz vojnega časnikarskega stana poroča »Beri. Tagblatt«:
Na belgrajskih ulicah so se upi-
rali srbski zadnji voji in četaši s puškami, granatami, strojnimi puškami, revolverji in bodali, dokler niso bili z bajonetom zaklani ali s kopiti pobiti. Ravno tako so se borile srbske čete v strelskih jarkih in na svojih oporiščih in tako si je razlagati razmeroma majhno število vojnih vjetnikov.
Srbi so imeli 4 obrambene črte. Pred prvo so se nahajala obširna polja min, volčje jame, do 10 m široke žične ograje. Obrambene pozicije so bile močno zasedene z artiljerijo zlasti tudi s francoskimi in angleškimi ladijskimi topovi. Prva srbska* črta pa se je nahajala le 7 km od Save in Donave, tako da so jo mogle naše zemunske baterije popolnoma razbiti.. Ko so v Belgradu še divjali poulični boji. smo obstreljevali že drugo srbsko linijo. Srbi so se potem še nekaj časa držali na tretji, najmočnejši svoji poziciji na višini Stra-žava - Ekmeluk, ki je povprečno 250 metrov visoka in od naših baterij na severnem savskem bregu 10—12 kilometrov oddaljena. Do tu so morali opravljati glavno delo težki topovi, 15 cm havbice, 24 cm možnarji in 30'5 cm Škodove motorne baterije. Seda? pa so nastopili dalekonosni 10"4 cm avstrijski jekleni topovi, ki so pošiljali svoje projektile preko Belgrada v srbske okope ter jih strahovito drobili. Kmalu so jim začele pomagati naše baterije, ki so bile medtem prispele pred mesto. Srbska dozdevno proti vsaki bombi varna kritia so se nodirala ter pokopavala pod seboj branitelje, granate so trgale človeška telesa in bom-bardement je postal tako strašen, da so'braniteljem odnovedavali živci. Med tem so se nribližale naše vojne črte z ročnimi granatami in naiog-njevitejše ponašanje srbskih častnikov ni moglo več preprečiti panike med srbskim moštvom, ki je pričelo bežati. Le s težavo so se Srbi zbrali na 565 m visoki Avali. kjer se nahaja nova njihova obrambena črta.
Prodiranje naših čet v Srbiji.
Dunajski listi poročajo iz Sofije: Po tukajšnjih vesteh se   Srbi zlasti
južno Belgrada in v Mačvi z največjo srditostjo upirajo. Prodiranje avstrijskih in nemških čet je vsled tega sicer počasneje, toda navzlic vsem težkočam nevzdržno. Srbi upajo, da se bodo mogli na močno utrjeni Avali dolgo in uspešno upirati.
Boji v Mačvi.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Tudi v Mačvi se vršijo trdovratni boji. Posebno krvavi dogodki so se odigravali pri Šabcu, kjer so Srbi hoteli za vsako ceno preprečiti prodiranje naših čet. Okoli mesta so velika močvirja, ki so sedaj posejana z mrliči.
Poročilo angleških listov.
Berlin, 15. oktobra. Londonski listi poročajo iz Niša 14. t. m.: Pritisk avstrijskih in nemških armad na srbsko fronto postaja vedno občut-nejši. Nemci in Avstrijci ter Bolgari zbirajo nove čete. Sovražnik si je izbral najobčutljivejše točke srbske fronte, da prodre srbsko obrambeno črto. Srbi sovražnika navzlic najsrditejšim napadom še vedno zadržujejo Srbski odpor je tako energičen, da more sovražnik le korak za korakom prodirati. Prostor, na katerem so vdrle Bolgari na srbsko ozemlje, je le 1600 m širok.
Plen naših čei v Srbiji.
»Az Est« poroča, da so našle naše čete pri svojem prodiranju v Srbiji povsodi Dolna skladišča živil, kar dokazuje, da je bila letošnja letina izvrstna.
Veiike srbske izgube.
Iz Sofiie poročajo: Srbi so imeli zlasti pri Smederevu velike izgube.
Moravsko dolino je bombardiralo nemško brodovje aeroplanov.
Srbi koncentrirajo z vso naglico nove čete v severo - vzhodnem oglu države, da preprečijo prodiranje Bolgarov v timeški dolini.
Knfaževac v bolgarskem ognju.
Iz Sofije poročajo: Bolgarske čete se nahajajo le še 10 km od Knjaževca ter so pričele obstreljevati mesto in srbske pozicije v okolici.
Pri Kjustendilu se je morala Bolgarom udati neka srbska gorska baterija, ki se ni mogla pravočasno rešiti pred prodirajočimi bolgarskimi četami.
Srbski municijski vlak razstreljen?
Preko Lugana poročajo: V bojih med Srbi in Bolgari pri Robidnici je bil razstreljen srbski municijski vlak in kolodvor Tabanovce. (Taba-novce so železniška postaja severno Skoplja. Ako je ta vest resnična, potem je vardarska železnica že prekinjena.)
Romunski oficijozni glas o nastopu Bolgarije.
Bukarešta, 14. oktobra. (Kor. urad.) O nastopu Bolgarije piše oii-cijozna »Independance Roumaine«: Odločitev je bila že dolgo pripravljena in krivično bi bilo jo pripisati izključno le Radoslavovu. Izvzemši nekatere osebnosti, ki jih lahko naštejemo na prste je večina bolgarskega naroda v svoji samovoljnosti razburjena ter gre dopolnitvi svoje usode naproti. List citira francoske \csti, iz k°tenh izhaja, da je četve-rozveza odločena izkrcati v Solunu pol milijona mož
Veselje v Turčiji. Iz Carigrada poročajo: Turški listi pozdravljajo Bolgare kot svoje bojne brate ter jim želijo največjega uspeha. Bolgarija si je s svojim nastopom pridobila iskrene in zveste prijatelje.
Izkrcavanje ententnlfr čet v Solunu.
Reuter javlja, da je dosedaj iz-krcanih v Solunu že nad 100.000 mož. Četverozveza je odločena poslati proti Bolgariji^ veliko armado.
Homatije v Albaniji. Lugano, 15. oktobra. (Kor. ur.) »Corriere della Puglie« javlja: Črnogorska vlada je pripustila v Skadru zopetno otvoritev katoliških samostanskih šol ter dovolila, da se smejo mnogi avstrijsko - ogrski vojni vjetniki popolnoma prosto gibati. Mi-riditi so pri Karmi uspešno napadli čete Esad paše. Prenk Bib Doda se nahaja v Cetinju.
BOLGARSKO SRBSKO OBMEJNO OZEMLJE.
Ozemlje, na katerem se bodo odigravali boji med Srbi in Bolgari, je po sodbi veščakov eno najtežjih operacijskih ozemelj. Ozemlje obsega vzhodno Srbijo, to je ozemlje, vzhodno od srbske Morave in reke Tetova do zareze Demir Kapu-Stru-mica, pritok Strume je že v zapadni
Bolgariji, na severu omejuje ozemlje Donava. Ozemlje je posebno goratega značaja. Že vzhodno - srbsko gorovje južno Donave je jako težko. Srednje gorovje s Stolom je visoko 1195 metrov, severno tečejo razse-žni izrastki, obkoljujoč neprodiren gozd. Gorovje pada proti Timoku počasi, gorovje v sredi k spodnji Moravi se znižuje v rodovitno malo pogorje. Zlasti kraji okoli Negotina in Kotlina pri Zaječaru so jako obljudeni in rodovitni. Rtanj - planina tvori izdatne ovire radi gostega goz-dovja, skupina Leskovik je težko prehodna. V tem prostoru so se že začeli boji. Sploh je srbsko - bolgarsko obmejno ozemlje večinoma težko prehodno, malo je potov, omeniti je tudi močvirje Vlasine. Jugovzhodno bojišče je 7 kilometrov široka kotlina Kalkandela, tudi Tetovo imenovana, in visoka planota Ku-manovo, kjer je bila leta 1912. odločilna bitka med Turki in Srbi. Planota vodi v ozemlje Vardarja. Južno je Ovčjepolje, kjer so bili v balkanski vojni tudi večji boji. Onostran se razteza jugo - zapadna Bolgarija. Kotlina je, obkoljena od visokega gorovja, ob robu težko dostopno pla-< ninsko gorovje s precejšnjimi višina-mi. Severo - zapadno zaključuješ ozemlje že omenjeno srbsko - boN garsko obmejno ozemlje z izrastki, zvezanimi s sedlom Dragomanom. Južno - zapadni del tvori Osogovska planina, severno Bregalnice. Najvaž^ nejši kraji so utrjeni: Negotin, Zaje-čar, Knjaževac, Pirot, Niš, Skoplje;1 na bolgarski strani: Sofija, tabor z okopi 30 km obsega. Kula, Bjelo-gradčik, Slivnica, ki obvladujejo kraje, kjer bi mogli Srbi vdreti v. Bolgarijo.
grey o položaju na balkanu.
V angleški zbornici je poročal zananji minister sir E. Grey o položaju na Balkanu, trdivši, da se je Bolgarija odločila za vojno proti Srbiji, ker sta ji centralni državi iz-« vzemši Trakijo obljubili več, kakor; so mogle to storiti ententne države. Centralne države so stavile svoje ponudbe na stroške sosedov Bolgarije, ne da bi tem sosedom priznale kake kompenzacije. Grey je poudarjal, da se nahaja Srbija zopet v resnem kritičnem položaju, v katerem pa se zopet kaže vsa sijajna pogumnost   srbskega    naroda. —■
LISTEK.
Odvetnibova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Samo to je dobro, da sem se že na vse zgodaj obrnil na policijo,« je dejal O' Neil. »Pojdi, Ra\vson, z menoj na stanovanje. Policija mi je obljubila, da mi sporoči svoje obvestilo glede Duerota na dom.«
Lady Boldonova je na svojo hišno Julijo sicer zelo skrbno pazila, a tega vendar ni mogla preprečiti, da je Julija v ponedeljek zjutraj poslala hišnfka na brzojavni urad, da je oddal njeno, ponoči spisano brzojavko. Čim je dobil Duerot to brzojavko, si je bil nemudoma na jasnem, da stori najbolje, če hitro izgine in da se povrne v Alton Street šele potem, ko bo Frederik Boldon, njegov gospodar, zopet čil in zdrav. Zbral je vse svoje stvari v kovčeg in se postavil pred hišna vrata, da bi dobil zaupanja vrednega človeka, ki bi kovčeg odnesel. Postreščka ni hotel Duerot, češ, da imajo ti preveč dober spomin in se tudi policija posebno rada pri njih informira. Duerotu ni bilo treba predolgo čakati. Pnsel Je počasnih korakov mož, ki se mu
očividno ni nikamor mudilo. Tc je pravi, si je mislil Duerot in je moža ustavil ter se i njim domenil, da nese njegov kovčeg na bližnji kolodvor. Malobeseden mož je vzel ki#v-čeg in je odšel in koj z njim se ie splazi! iz hiše tudi Duerct, ne da bi bil kdo Zri pazil, kdaj jo je oukuril in kam.
Na kolodvoru je Duerot shranil svoj kovčeg pri por tir j u in se je potem izprehaial po sosednih ulieah, motreč posebno hiše, na katerih so viseh listki z napisom: »Soba v najem«. Duerot je bil menda zelo izbirčen, kajti ogledal si je precej sob predno le našel tako, kakcrš.rC je želei dobiti. Duerot se ie s priletno gos^o natančno domenil o najemšči-ni in postrežbi in je odšel nazaj na kolodvor, da pošlje kovčeg na svoje novo stanovanje.
Komaj Je bil Duerot zapustil hišo, je že zopet nekdo pozvoni! pri gospe Kmg.
»Lej. lej, lej,« je sam? sebi govorila gospa King. »Če začne enkrat kapljati, potem sledi navadno dež. Lej, lej. lej, najbrž je pušel zopet kdo vprašat za mojo sobo, ki je toliko časa nisem mogla oddati«
Gospa Kingova je prav slutila. Ko je odprla vrata, je stal prea nio precej slano oblečen možki in je vprašal za njeno sobo.
*Tn sobo sem ravnokar oddala,«
je zadovoljno izjavila gospa Kingova. »Ni pet minut tega, kar sem jo oddala.«
»Škoda!« je rekel mož, kakor bi mu bilo posebno žal. »Ravno v tej hiši bi najraje stanoval.«
»Pa se oglasite čez štirinajst dni. Soba je namreč najeta samo za štirinajst dni. Najel jo je gospod, ki ste ga morali srečati ali na stopnicah ali vsaj v veži.« %
»A, da, tega se že spominjam. No, pa saj ni nič pomagati. Priporočam se Vam, gospa.«
Gospod Duerot bi bil gotovo pisano gledal, če bi bil prisostvoval temu kratkemu pogovoru. Tisti mož namreč, ki je bil tako razočaran, da ni mogel dobiti Duerotu oddane sobe, je bil namreč Duerotu že znan: malo poprej je nesel Duerotov kovčeg iz starega stanovanja na kolodvor. Ta mož se je moral pač posebno zanimati za Duerota. Oddavši kovčeg na kolodvoru, se je nekoliko skril, potem pa v spoštljivi oddaljenosti sledil Duerotu, kamor se je ta obrnil in se končno šel tudi prepričat, če je uganil resnico, ko je mislil, vi-devši Duerota spopati v hišo, kjer je stanovala gospa Kingova, da si je tu najel sobo.
Mož je stekel po stopnicah in hitel kar je mogel na bližnjo brzojavno postajo, kjer je oddal na glav-nj policijski urad naslovljeno brzo-
javko. Posledica te brzojavke se je pokazala že čez nekaj časa. Ko je namreč Duerot po izdatnem pokrep-čilu v dobri gostilni prišel domov na svoje novo stanovanje, sta ga tam na njegovo veliko začudenje pozdravila s prav energičnimi besedami dva gospoda. Duerot je enega takoj spoznal, O' Neila namreč, saj je bil O' Ncil ravno tedaj v Roby Chasu, kakor Frederik Boldon s svojim slugo. Drugi gospod se je zdaj predstavil Duerotu; povedal je, da mu je ime William Rawson.
Duerot je komaj dobro spoznal, s kakima možema ima opraviti, ko se je naglo zasukal in jo hotel odku-riti. Toda O' Neil ga je prehitel, skočil med Duerota in med vrata ter vrata zaklenil.Duerot je strme pogledal zdaj O' Neila, zdaj Rawsona. Oba sta ga gledala tako srdito in žugajoče, da je ves zelen od strahu padel na kolena in s sklenjenima rokama prosil:
»Gospoda, bodita milostna!«
»Ustani, lopov,« je zagrmel O* Neil, ki je le težko premagal svojo močno željo, da bi z izdatno brco Duerotu pomagal na noge. »Ustanite in poslušajte, kar Vam imava povedati. Vi ste bili v soboto pri porotni obravnavi. Jaz sem Vas natančno spoznal in sem videl, kako ste pazljivo poslušali razpravo. Vaš zločinski obraz se ni prav nič premeni!,
dasi ste videli, kaka strašna nesreča grozi Hughu Thesingerju in lady Boldonovi. Kaj še, da bi se bili ogla' sili in jima pomagati. Vstanite!«
Ne da bi zinil le besedo, se je Duerot dvignil, a kolena so se mu tako šibila, da se je komaj vzdrževal na nogah.
»Poslušajte dalje,« je zapoveduj joče dejal O' Neil. »Da me boste bolje razlimeli, Vas opozarjam, da stoji pred hišo policijski stražnik, ki sem ga jaz dobil na razpolaganje. Poglejte skozi okno, pa ga boste videli. Jamčim Vam tudi, da ima prav moč' no verižico pri sebi.«
Duerot je plaho pogledal skozi okno in strahotna vzdrhtel, ker je videl, da gleda stražnik prav na1 okno njegove sobe.
»Ta stražnik,« je nadaljeval O* Neil, »je z veseljem pripravljen, da Vam umetniško pravilno in zanesljivo trdno vklene Vaše dolgo-prstne roke in Vas odpelje v ječo, ker ste ukradli oporoko ...
»Bodite usmiljeni, gospod,« je prosil Duerot. »Jaz nisem ničesar iz lastnega nagiba storil. Lady Boldonova ...«
»Kaj je z Iady Boldonovo? Pa« zite na svoje besede, spoštovani zločinec. Jaz sem z lady Boldonovo že sam govoril in vem več kakor bi Vam utegnilo biti po volji.«
fDalje prihodnji«.).
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD", dne 16. oktobra 1915.
238. štev.
fvidentno je, da so interesi Srbije in Grške identični. Te dve držaji bodete skupno padli ali pa skupno zmagali. V sporazumu s Francijo smo storili primerne korake. Sodelovanje ruskih čet je obljubljeno, čim bodo na razpolago. Naši vojaški načrti za Balkan temeljijo na zdravi strategični podlagi. Srbija se bori za svojo narodno eksistenco, toda odločitev bo za nas vse ednaka.
Viviani o sodelovanju Italije.
Pariz, 15. oktobra. Ministrski predsednik Viviani je v senatu izjavil: Francoska vlada upravičeno sodi, da se Italija ne bo odtegnila skupnemu nastopu na Balkanu. Vlada mora pa zaenkrat varovati še najstrožjo tajnost o tekočih diploma-Jičnih pogajanjih.
Italija solidarna z ostalo entento glede Balkana. Iz Rima poročajo: Salandra se ie vrnil iz glavnega stana v Rim, da sporoči ministrskemu svetu kralje-ivo odločitev, ki pomenja popolno solidarnost Italije z ostalimi zaveznicami glede dogodkov na Balkanu.
Kaj zahteva Italija za svojo pomoč na Balkanu? Preko Lugana poročajo: Italija se bo balkanskega podjetja le v tem slučaju udeležila, ako se Srbija odreče vsem aspiracijam v Albaniji, v kolikor nasprotujejo italijanskim interesom.
Italija noče nikamor.
Ghiasso, 15. oktobra. Navzlic klicom Srbije na pomoč, ki jih objavljajo tudi italijanski listi, potlači italijanska cenzura vsako zagovarjanje ali siljenje listov, da naj se balkanske ekspedicije udeleži tudi Italija. »Giornale d' Italia«, ki ima zveze S Salandro in Sonninom, izvaja, da Italija za enkrat ne bo odposlala v ;Orijent nikakih kontingentov. Italija da veže s svojim prodiranjem (!) v 'Avstriji cel milijon (?!) sovražnikov z veliko množino artiljerije ter koristi tako odlično skupnemu vojevanju. Ta korist bi se le zmanjšala, ako
bi se italijanske čete uporabile drugod. Tudi Avanti podpira to argumentacijo, češ, da potrebuje Italija zlasti pozimi mnogo čet na avstrijski fronti.
Petrogradski bolgarski poslanik — odpuščen iz službe.
Sofija, 15. oktobra. (Kor. urad.) Uradno javljajo: Bolgarski poslanik v Petrogradu, Madžarov, je bil radi njegovih izjav v listih odpuščen iz službe.
CETVEROVEZA GROZI GRŠKI.
Četverozveza je sklenila navzlic grškemu protestu nadaljevati iz-krcavanje svojih čet v Solunu. Ako bi se Grška dejansko uprla, potem bi jo ententa z blokado prisilila, da sploh opusti . svojo dosedanjo nevtralnost.
Dunajski listi poročajo, ^da so zastopniki četverozveze izročili grški vladi tozadevno noto, da pa je grški kabinet odgovoril z novim protestom. Za to ni izključeno, da pride tudi z Grško do prerušenja di-plomatičnih stikov.
Grško - angleški odnošaji so se poostrili, ker je angleška vlada sedaj prepovedalaizvoz grškega tabaka v Nemčijo.
Iz Petrograda poročajo, da je načelnik urada za orijentalske zadeve v zunanjem ministrstvu Gulkije-vič grškemu poslaniku zagrozil z ostrimi ukrepi, ako bi se Grška upirala prehodu ententnih čet preko grškega ozemlja. Pri tej priliki je Gulkijevič tudi naznanil, da bodo izkrcali Italijani v Valoni močno armado. Skušal je grškega zastopnika prepričati, da položaj Srbije nikakor ni brezupen.
Prijateljski odnošaji med Grško in Bolgarijo.
Iz S o j i j e poročajo: Bolgarska vlada je dovolila grškim trgovcem nakupovati in izvažati žito iz Bolgarije na Grško. Grška vlada je prevzela jamstvo da se bo žito porabilo le za grško prebivalstvo. Vse to kaže, da so grško - bolgarski odnošaji izvrstni.
Vojna z Italijo.
PONESREČENI ITALIJANSKI NAPADI NA FOLGARII IN PRI PE-TOVLJU.
Dunaj, 15. oktobra. (Kor. urad.) L radno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Na tirolski fronti je trajal močni artiljerijski ogenj. Pehotne napade je poskusil sovražnik le na visoki planoti Foigaria, kjer je več italijanskih kompanij proti polnoči navalilo na naše pozicije; bile pa so po kratkem boju prisiljene se umakniti. Takisto se je ponesrečil ponovni v jutranjih urah izvršeni poskus se nam približati.
Ob koroški meji in na Primorskem je splošni položaj neizpreme-njen. Posamezni odseki teh front se nahajajo pod trajnim sovražnim artiljerijskim ognjem. Neki ob robu planote pri Petovlju prodirajoči italijanski oddelek je bil s protinapadom vržen nazaj ter je imel velike izgube.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA.
Profesor Lovrić piše z dne 3. oktobra:
Kakor vsak dan, tako tudi na idan 25. septembra, je imela naša artiljerija lepe uspehe: italijanski okopi pri S. P., višine X., iz katere so metali sovražniki na naše okope eksplozivne metke, so uničeni; isto-tako so razrušene sovražnikove utrdbe pri P. in D. in šotori pri P.
26. septembra. Sovražnikova £ila je nekoliko ponehala. Razven Idelnih prask pri T. in D. ni prišlo do znatnejšega navala Sovražni revolver - topovi so začeli obsipati z ognjem odsek P.
Tudi danes, dne 27. septembra, sovražnik zopet strelja na bolnišnico »Rdečega križa« v Gorici. Mi samo vprašamo, čemu to? Ali je to lepo, ali je to človeško, izlivati svojo jezo radi neuspehov na ranjence in bolnike? Tu moram pripomniti, da se mi vsi čudimo hladnokrvnosti tamkajšnjega dičnega slovenskega prebivalstva. Ali strelja sovražnik, ali počne kaj drugega, — to je njim vse-jedno!
Kmet vrši mirno na polju svoj posel, ženske hodijo v Gorico, tam prodajajo in kupujejo potrebne stvari, tako pač, kakor da se nahajajo v mirnih časih. »Glejte, gospod!« mi reče neki starec, kažoč na drobce razstreljene granate, »to so nam po-tlali Italijani, ko smo delali na po- »
Iju.« — »Pa, ali ste zbežali?« — Odgovor: »Za trenotek, pa smo zopet začeli delati. Nekaj granat je padlo še nekoliko bolj daleč od nas, potem je nastal mir.« — »Ali kaj je to?« sem vprašal neko starko v G., ter pokazal na rupo, globoko en meter, široko tri. — »Granata je naredila to,« odvrne starka. — »Ali, majka, tukaj je nevarno stati; pojdite raje v B.« — »Oh ne,« pravi; »Mati božja nas bo varovala.« Pa da ni to diven narod! Zdi se ti, kakor da so se mladi in stari zakleli, da hočejo braniti svojo milo Sočo. Slovenec ljubi nežno svojo grudo, Soča je simbol njegovega narodnega ponosa, jako je vdan svoji veri. Čustvo vidne hvaležnosti polje po njegovem srcu do braniteljev njegove mile reke brez razlike narodnosti; ker pa ve, kaj mu je storil posebej še Dalmatinec, ga čisto obožava.
Štirideset Italijanov v gozdu.
Iz nekega pisma: 2e dva dni smo opažali ogenj v gozdu, kakih 200 korakov daljave od naše pozicije, ponoči in podnevi je bil tam ogenj. Ali so res Italijani tako predrzni, da v taki bližini kurijo ogenj in se okrog njega zabavajo? Praporščak s štirimi vojaki se napoti ponoči, pogledat si ta ogenj in prijatelje Italijane. Proti jutru so odšli. Ogenj je bil tam, ali Italijanov nikjer. Plezali smo navzgor po pobočju in iskali. Nevarna pot, vsak trenotek bi se bil lahko kdo prekopicnil v kako globel. Sovražnika nikjer. Šli smo na drugem kraju in se ustavili. Ko smo bili tako namiru, smo čuli nekaj, da se giblje, da nekdo govori. V bukovem gozdu, kakih 250 korakov pred nami smo jih naših Okoli 40 jih je bilo. Eden izmed njih je sedel pri mizi in neki vojak ga je ribal po golem gornjem telesu. To mora biti častnik. Potem se je oblekel, sedel k mizi in si zravnaval lase z vso skrbjo, prišel je še drugi, smejala sta se in zabavala, kakor bi bila kje lepo doma. Solnce je posijalo na enega, strel poči, oni, ki je bil tako lepo sfriziran, je padel na tla, drugi zbežal. Vseh 40 je pograbilo za puške in streljalo kar na slepo okoli sebe, potem so začeli streljati ravno od nas proč proti našim postojankam, odkoder so nanje letele svinčenke, ker naši so mislili, da jih hočejo Italijani napasti. Še 15 strelov smo oddali mi na Italijane, vsak strel je skoro zadel. Slednjič so zbežali nekateri s težavo v strelski jarek, prišla je saniteta in pobrala ranjence in mrtve. Mi smo se vrnili domov, vsi zadovoljni. Ognja v gozdu ni bilo keč..«
Nevarnosti za italijansko vzhodno obal
Prebivalstvo v Ankoni, Bari in Brindisi se boji, da bi italijansko vzhodno obal napadle združene Čete Nemčije, Avstrije, Turčije in Bolgarije, ko bi odbile srbski in črnogorski odpor in pregnale Italijane iz Albanije. Oblasti iščejo one, ki začno razširjati take vznemirjajoče vesti med ljudstvo, ali pozabljajo, da je oficijozni »Giornale d' Italia« pred časom m pisal o možnosti nenadnega ponočnega napada vzhodne obali z one strani. V Ankoni so se dne 6. oktobra širile vesti, da se izkrca tam sovražna eskadra. Isti dan so začeli pa tudi popravljati pristanišče, kar je prebival, smatralo za jako slabo znamenje, češ, da pomorska oblast hoče v zadnjem trenotku napraviti tam najnujnejše utrdbe. Vse zaman, ljudstvo se ni dalo pomiriti. Slično je bilo v Brindisi. Kdor more, beži v notranjost dežele.
Slaba disciplina v italijanski armadi.
Da vlada v italijanski armadi slaba disciplina, nam spričuje dejstvo, da je v zadnjem času jako mnogo moštva odreklo pokorščino svojim predstojnikom. Trebalo bi seveda vse te nepokorneže ustreliti, ali vojno ministrstvo se je zbalo, ker bi tak čin najbrže le še bolj oslabil disciplino. Zato pošiljajo nepokorne vojake v zapore v Gaeto.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana:
12. oktobra. Napadi in protinapadi so se menjavali pogost orna v odseku planote, pri izviru Astica, in njegovih pritokov. Sovražni sunek v smeri na Malgo 2, severno hriba Co-stona, je bil odbit dne 11. oktobra, zjutraj na vse zgodaj. V gorenji dolini d' Assa so naše čete napredovale. Ob drugi fronti, zlasti v Kar-niji, navadni topovski ogenj, s strani sovražne artiljerije jako malo učinkovit. Na Kraški planoti je podvzel sovražnik dne 11. oktobra zvečer po intenzivni artiljerijski pripravi na široki fronti, napad na naše pozicije, vzhodno Vermeljana, na hribu »dei sei busi« Takoj smo ga ustavili in pod težkimi izgubami odbili.
Italijanski parlament bo sklican koncem novembra.
»Messaggero« poroča, da bo sklican italijanski parlament koncem novembra, zasedanje utegne trajati par tednov, poslanci, ki so na fronti, dobe dopust in se udeleže zasedanja v civilni obleki. Nacijonalisti pa so, kakor znano, zahtevali ravno nasprotno.
Italijanski radikalci.
Centralni odbor radikalne stranke v Rimu je sprejel preteklo nedeljo resolucijo, v kateri zahteva, da stranka ostane v svoji disciplini in podpira vlado.
Italijanski dohodki.
Haag, 14. oktobra. Italijanski poslanik naznanja, da italijanski dohodki v septembru presegajo na carini na žito za 36*29 milijonov lir dohodke v septembru lanskega leta. V zadnjem četrtletju so znašali dohodki za 74*59 milijonov lir več nego lansko leto.
Umetnine v zasedenem ozemlju.
Italijanska vlada je imenovala Huga Ojettija, zgodovinarja umetnosti, za kustosa umetnin in starin v vsem ozemlju, ki so ga Italijani zasedli. Hugo Ojetti je bil pristaš raznih političnih struj. Najprvo je bil socijalist, potem konservativec, odkar je vojna, se kaže Ojetti velikega sovražnika centralnih držav. Sedaj je dobil novo mesto, kdo ve le, koliko časa bo mogel opravljati to svoje novo mesto!_
Goriško mostišče.
Polno je ljudi, ki kar ne morejo umeti, zlasti kadar pogledajo na zemljevid, da Italijani glodajo in glodajo goriško mostišče pa nimajo ni-kakega uspeha, tako piše vojni poročevalec »Pester Lloyda« Kurt von Reden iz vojnoporočevalskega stana. Vsi smo že mnogo slišali in čitali, koliko sil so že napeli Italijani, da bi mogli zasesti ta razmeroma majhen košček dežele. Ali ta košček je neprebavljiv kamen, ne prenese ga niti nojev želodec.
Kakšna je torej tam naša pozicija?
Dobi se ugodno ležeče točke, s katerih se dopoldne, ko imaš solnce za hrbtom, vidi res skoro vse. Komaj 300 metrov smo nad morjem, to je tako poprečna višina teh nepoznanih in sedaj tako zaslovelih hribov na doberdobski planoti, na levo se vidi sesljanski zaav, zaliv v Pan-carui, katerega ozadje tvorijo l&tfuae nizdol ob Sdobi. Daleč zadaj se vH-nfevi stote gravdej&i.  kjer £e s^dsj
Italijani šopirijo; približno jednako daleč, ali že bolj pred nami se vidi Oglej. Tik pod nami ležijo »Adria-werke«, ladjedelnica v Tržiču. Neki veliki parnik leži tam zapuščen. Citati moremo še celo napis na glavnem poslopju »Adriavverke«; tik nad vhodnimi vsati je zadela naša granata, ker so si Italijani le preveč po domače vredili svoje bivanje tam. Veliki dimnik podjetja smo dvakrat zadeli, jeden strel ga je prevrtal gladko od vzhoda proti zahodu, drugi istotako od severa proti jugu. Sedaj si Italijani ne upajo priti več gor. Velika delavska kolonija leži tu pod nami mirna in zapuščena, in pred njo tečejo italijanski sprednji strelski jarki proti severu v Tržič, ki stoji v dolini ali neposredno ob vznožju planote. Od tu gor je že.precej strmo. Tudi železnico imajo v svoji posesti Italijani, okoli planote do blizu Rubij je proga njihova, kakih 5 kilometrov južnozapadno od Gorice. Nam pod nogami je Doberdob in ne daleč od njega doberdobsko jezero. Italijani so se pod varstvom svoje artiljerije tuintam na zapadnih pobočjih roba doberdobske planote vstalih. Na sploh se more reči, da italijanska artiljerija obdaja naše pozicije na robu višine spodaj v soški ravnini.
General Cadorna je govoril v svojem poročilu jako mnogo o znatnem napredovanju zavojevanja doberdobske planote; kakor že omenjeno, so se povspeli Italijani na za-zadna pobočja in tam ležijo našim četam nasproti včasih prav na bližnje distance; dalje pa niso prišli, ker so zašli v naš ogenj z boka. Na sploh,, mi smo spremenili doberdobsko planoto, s katero mislim kraško ozemlje južno od Gorice do Tržiča, v trdnjavo, ki se nahaja v oblegovalnem stanju in bo prenašala ta stadij brez drugega na nedoločeno dobo.
Neprimerno kompliciranejši je položaj v severnem delu goriškega mostišča. Ta je ločen od južnega, ki sega mnogo dalje proti zapadu, po čisto ozki dolini Soče, uro hoda na širino. Takoj omenjam, da razni soški mostovi pri Gorici so vsi nepoškodovani, to sta dve cesti, železniški most in steza. Mesto goriško leži tu skoro popolnoma odprto in Italijani je morejo obstreljevati, kakor hočejo.
Južnim višinam mostišča najbližje ležeči hrib, torej zapadno od Soče, je Podgora (Kalvarija), gozd-
nati komaj 200 metrov visoki greben. Na tej Podgori je situacija v malem prav ista kakor na planoti v velikem, Italijani sedijo na zapadnem pobočju in naši so v neposredni bližini nad njimi. — Italijani imajo hribovje zapadno Pod-gore, na katerega robu, pod hribom Sv. Kvirina se nahaja Krmin. Na hribu so postavili Italijani številno težko artiljerijo. Severno Podgo-re imajo Števerjan, visoko ležeč kraj z lepo bivšo cerkvijo in streljajo od tam posebno radi tudi v Gorico. Tako se je zgodilo to tudi v zadnjih dneh, ko so preskusili svoje junaštvo na bolnišnici Rdečega križa. Ob vznožju Podgore je tovarniški del Gorice, Podgorec, ki je mnogo trpel. Od tam vodi jedna cesta ob Pevmski višini zapadno in vzhodno v Števerjan. To višino in z njo zvezano Oslavje imamo mi v svoji posesti.
Zadnji in najvišji hrib, ki predstavlja takorekoč krilno vtrdbo goriškega mostišča, je Podsabotin. okoli 600 metrov visok. Ta vladajoči hrib, neposredno nasproti Solkanu stoječ še na zapadnem soškem bregu je pa ob jednem lomišče italijanske črte. Iz tega že se razvidi, da posestne razmere niso tako preproste in posledica je bila, da namesto gozdov na najbolj spornih višinskih delih so ostala sedaj le posamezna razstreljena debla. Prekrasni solkanski most je ohranjen in poskrbeli smo še na drug način, da ga nikdo ne prekorači.
Železnica in cesta zapadno in vzhodno Soče sta v obojestranskem ognjenem območju in torej takorekoč nerabni. Poprej sem označil Podsabotin za severno, končno točko goriškega mostišča, ker spada naravno v neposredno goriško območje; v širšem smislu bi se moglo prištevati k temu območju tudi Še Ž njim sklenjene vtrjene višinske pozicije, ki zopet podpirajo Podsabotin in ga obdajajo z boka. Na vsak način pa provizorična vtrdba Gorice predstavlja unikum v toliko, da to mostišče ne sme biti obkoljeno; na jugu ima vtrdbo na planoti in morje, na severu jednotno sklenjeno črto, ki sega zopet do tirolske in od tam do švicarske meje. Ne preostane Italijanom drugega nego poskusiti, da proderejo na kaki točki, kar so delali doslej brez uspeha, in mi vemo, da so bili ti poskusi toliko dražji, kolikor pozneje so jih izvršili. (»Gr. TagbU«)
Ljuti boli pri DolnsKu.
POLOŽAJ NA NAŠI SEVEROVZHODNI FRONTI.
Dunaj, 15. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, f ml.
*
LJUTI BOJI   PRED DVINSKOM. BOMBE NA KOLODVOR V MINSKU.
Berolin, 15. oktobra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 15. oktobra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Kindenburga.
Jugo - zapadno in južno Dvin-ska so nas Rusi včeraj ponovno večkrat napadli. Južno črte Dvinsk-Novo Aleksandrovsk, so bili z izredno težkimi izgubami odbiti. Takisto sta se ponesrečila dva napada severo - vzhodno Vestolova. Pri enem navalu se je Rusom tu posrečilo, vdreti v naše pozicije en bataljon na široko. Protinapad se vrši.
Eden naših zrakoplovov Je izdatno bombardiral kolodvor Minsk, kjer se baš sedaj vkrcava mnogo čet. Opaziti je bilo 5 težkih eksplozij in velik požar.
Armadni skupini generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega in generala v. Linsingen.
Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Ruski generalni štab poroča 12. oktobra:
Naše torpedovke so pregnale nemške hidroplane, ki so pripluli nad zaliv Rige. V okolišu Tukum je vrglo nase letalo tipa »Ilija Muromjec« par tucatov bomb na sovražni vlak in vpreženo artiljerijo. V okolici Dvinska se ljuti boji nadaljujejo. Pri vasi Dubeliški (severozapadno Iluk-ata) se je Nemcem posrečilo zasesti dal naših jarkov. Boj se nadaljuje. V
okolici Lavkesov, severovzhodno Novega Aleksandrovska, je naša artiljerija razpršila nemške čete. Naš artiljerijski ogenj je Nemce tudi prisilil zapustiti vas Toršok (15 km južno Dvinska) ter njihove jarke. Pod zaščito megle so napadle naše čete včeraj ob zori naenkrat in ne da bi streljale sovražnika na južnem koncu Demenskega jezera; polastile so se 3 strelskih jarkov, vjele vojake ter ugrabile strojne puške. Naši letalci so podpirali čete ter so vrgli približno 50 bomb na sovražne črte med Meddumskim in Drisvijatskim jezerom. Južno Obolskega jezera so prekoračile naše čete reko Prorvo ter so zasedle ožino severno Bogin-skega jezera. V okolišu Oginskega kanala je poskušal sovražnik na nekaterih točkah prodirati, bil pa je povsodi odbit. Jugozapadno Pinska (24 km) smo napadli Nemce pri Komori ter jih z bajonetom vrgli iz vasi. Bežali so v neredu ter so imeli vsled našega strojnega ognja veiike izgube. Južno Pripjeta je izvršila naša kavalerija na levem bregu Sti-ra več izvidnih pohodov ter je imela več uspehov. Napadi sovražnika v okolici vasi Rafalovka in Saladžin, od Čartorijska ob Stiru navzdol (17 in 26 km) ter njegovi poskusi prekoračiti reko so bili brezuspešni.
V Galiciji so se polastile naše čete blizu vasi Hajvoranka, zapadno Trembovle (25 km, ob Strypi) zadnje obrambne črte. Zasedle so dve vrsti strelskih jarkov ter so za-jurišale utrjeno višino vzhodno Haj-voranke. Utrdba na tej višini je obstojala iz pokritih strelskih jarkov zvezanih z rovi, ki so imeli strelne line, zavarovane z obrambnimi ščiti. Okoli utrdbe so bile napravljene žične ovire. V okopu se nam je uda-lo 252 mož. Vplenili smo 1 top in 3 strojne puške. Sovražnik je poskušal izgubljeno utrdbo zopet osvojiti. Izvršil je z močnimi silami protinapad, pa je bil odbit. S ponovnim sunkom v okolici Hajvoranke smo premagali sovražno črto na hribu Makova, kjer smo vjeli cel avstrijski bataljon. Rezultat je ta, da se v celem odseku poraženi sovražnik pričenja vneredu umikati na dm© breg
238. Silv
„aLOVfiNSKJ Nakud-, anc 16. oktobra 1915.
Stran 3
Strype. Naše  čete  so zasledovale
sovražnika, ki se je gnetel pri mostu pred vasjo Hajdoronke, z artiljerijskim ognjem. Proti večeru smo prekoračili Strvpo. Naša kavalerija se je vrgla na sovražnike, jih mnogo posabljala ter je vplenila trensko kolono. Ta dan smo ugrabili 60 častnikov, 6000 mož, 4 topove in 10 strojnih pušk.
Potopljene nemške ladje.
»Berlingske Tidende« javljajo, da je bilo v Baltiškem morju zopet potopljenih več nemških ladij. Kapitan nemškega parnika »Adler« javlja, da so samo v petek zvečer vsled napadov angleških podmorskih čolnov eksplodirali trije nemški parniki. Na kako zamenjavo s parniki, katerih potopijenje se je že prej javilo, ne gre misliti, kajti oni so bili torpedirani opoldne, ti pa, ki jih je videl »Adler«, zvečer. Vsled naroČila, naj ostanejo nemške ladje v švedskih pristaniščih, stoji zdaj v Stockholmu 10, v Lulea pa 20 nemških parnikov.
Program novega ruskega ministra notranjih del.
Minister Hvostov je povabil k sebi zastopnike časopisja, da jim pojasni vodilne misli svoje politike. V prvi vrsti bo delal proti temu, da bi se nemški kapital in nemška industrija silila na ruski trg, poleg tega pa bo delal zlasti proti draženju živil. Skupno delo vlade s prebivalstvom je potrebno, toda liberalni blok naj ne poskuša eksperimentov. Za zdaj ne smatra za potrebno, sklicati dumo, ker je njena avtoriteta in moč že itak silno narasla; predvsem je treba, da ima prebivalstvo zaupanje v vlado. Amnestijo je sedaj težje izdati, kakor začetkom vojne, ker bi izgledalo, kakor da je izdana vsled pritiska na vlado. Židom se ne more dovoliti, da bi postali zemljiški posestniki. Četudi se med napredno stranko in med kadeti ni doseglo sporazumljenje, bi vendar lahko obe stranki skupno postopali.
Kokovcev v Švici.
Kolonija, 15. oktobra. Švicarski listi poročajo iz Petrograda, da poj-de bivši ruski finančni minister Kokovcev navidezno privatno, bržčas pa v posebni misiji čez Angleško in Francosko v Švico.
Rusko - japonska zveza.
»Times« javlja iz Petrograda: Ministrstvo zunanjih del je dobilo poročilo, da želi Japonska, naj se čim prej končajo priprave za rusko-japonsko zvezo. V kratkem pride visok uradnik ministrstva zunanjih del v posebni misiji na Japonsko.
Ruska ofenziva o »ollnlju.
»Berliner Tageblatt,« prinaša iz c. in kr. vojnega  tiskovnega stana obširno poročilo o ruski  ofenzivi v Volinju, zlasti o bojih armad generala Ivanova proti armadam generala Linsingena. V tem poročilu je rečeno: Ruska protiofenziva  in francosko - angleški prebijalni poskus sta začela v tistem trenotku, ko sta se Nemčija in  Avstrija  pripravili, da podasta preko Srbije   Bolgarom in Turkom roko. Ofenzivi na vzhodu in na zapadu sta ponesrečili   in nista vplivali na prodiranje v Srbijo. Zdaj se naznanjajo nova ruska premikanja sil na 500 km dolgi fronti. Od Polesja do romunske meje je s posebno ljutostjo vzplamtel boj. Zaradi izgub pri prvi ofenzivi je general Ivanov zahteval znatna ojačenja, ki so bila pripeljana Čez Kijev. To so deli armade, ki je bila  namenjena proti Turčiji, pa čete iz Odese in iz Kavkaza. Večinoma so  to neizvežbani ljudje. Pri zadnji ofenzivi se je tudi pokazalo, da imajo Rusi zopet jako mnogo municije in topov, večinoma amerikanske in japonske ter le deloma ruske provenijence. Nasproti generalu Ivanovu stoji general Linsin-gen. Ruski načrt  je, suniti   v treh smeren. Desno krilo   poskuša prodreti na Kovel, da bi zabilo klin med armado Linsingen in   med nemške armade na severu ter jima odrezalo zveze z ozadjem.   Rusko središče poskuša   doseči   železnico Brodv-Dubno in tako priti volinjski armadi Linsingen v flanko.   Tretji sunek se je zgodil tik romunske meje in v vzhodni Galiciji, a bolj iz političnega, kakor iz strategičnega namena. Romunsko je treba v .teh kritičnih časih plašiti. — Najzanimivejše bojišče je med   železnicama Kobrin-Pinsk in Kovel - Zarni. Najprej je bila reka Pripjet meja med   operacij- i skima skumnama; severna  skupina j je bila pod   nemškim poveljstvom, volinjska in vzhodnogališka pod avstrijskim. Izgubivši   Pinsk so Rusi morali zapustiti cesto iz   Pinska v Pripjet.   Večinoma so se utrdili za dotoki in močvirji Pripjeta do poštne postaje Lubičov. Nemška kavalerija jih je pregnala in  zavzela vas NeveL S tem Je naša tova Sanka z*- J
varovana in zdaj se vrše že dva tedna z menjajočo se srečo boji ob Sti-ru. Ti boji so med soboj v zvezi in se lahko imenujejo bitka  ob Stiru. Ruski sunek gre ob železnici Zami-Kovel od vzhoda na zapad. Zarni je zbirališče Rusov. Ko je v drugi polovici septembra nemška ofenziva na severu ruske sile pregnala iz Polesja, so te prišle na levo flanko avstro-ogrskih  armad,  ki  so se morale vsled tega od Rovna   umakniti na Luck. Obenem so se Rusi polastili prehodov čez Stir.  Tisti dan, ko je Linsingen prevzel poveljstvo, je bil pri vasi Čartorijsk hud boj. Ponoči so Rusi prišli čez Stir in se od vasi Rafalovka   razširili   na   sever do Sobiešice, na zapad  do Kostinech-novke, Galužickaje in Galužice. Ko je bila tako reka Stir forsirana, se tudi mostovišče pri Eminih ni dalo držati. Sovražnik je prodrl do Me-drieze in Litora, ruska kavalerija do Kolkega. Med tem so se pripeljale v Kovel nemške čete in   krepko posegle v boj. Rusi so bili v središču in od strani prejeti, vrženi čez Lisovo in Emine nazaj in so izgubili več tisoč mrtvih in 6000 vjetnikov. Rafalovka in Čartorijsk sta bila zavzeta in s tem zagotovljeni  prehodi Čez Stir. Ta uspeh je pomagal, da je avstrijska armada zopet  zasedla začasno zapuščeni Luck.  Rusi so šli nazaj za Kormin, pa so Južno od tod ob železnici Rovno - Kovel poskusili nov sunek. Od Olijke so z granatami obsuli avstrijske strelske jarke, na kar so ruske kolone   jurišale v desetih vrstah. Avstrijci so Ruse pognali Čez potok Putilovka. Tudi poskus Rusov,   prodreti   fronto med Luckom in Dubnom  se ponesrečil. Ob Putilovki in ob Ikvi so imeli Rusi 2000 mrtvih: 1000 mož je bilo vje-tih. Dalnji artiljeristični centrum generala Ivanova je gorovje pri Krem-jenču.  Tu se je z bombardiranjem pripravljajo   prebitje   ob železnici Brody - Dubno.   Po hudem boju so morali Rusi bežati. Celi ruski polki so bili uničeni. Manj sistematični so napadi na armado Bothmer. Napad iz Tarnopola na Kozlov je ponesrečil; padlo le 2000 Rusov. Pri Cebro-vu se je Rusom   posrečilo   priti v nemške strelske jarke, a so   bili z velikanskimi izgubami   odbiti. Vse kaže, da se bo tudi druga velika ruska ofenziva izjalovila.
ZAPADNO BOJIŠČE.
USPEHI NEMŠKIH ČET PRI VER-MELLES IN V CHAMPAGNL — BOMBE NA CHALONS IN VITRY LE FRANCOIS.
Berolin, 15. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 15. oktobra.
Zapadno bojišče.
Severo - vzhodno in vzhodno od Vermelles so Angleži zopet vrženi iz naših pozicij. Le ob zapadnem robu, takozvanem »Kiesgrube«, so se mogli v malem kosu jarka še držati.
V Champagni so saksonske čete vzhodno Auberive izpraznile neko francosko gnezdo, ki se je od velikega napada sem še držalo v naši poziciji. Pri tem so vjele 5 častnikov in 300 mož ter ugrabile več strojnih pušk.
V noči od 13. na 14. oktober je neki naš zrakoplov bombardiral za vršeče se operacije vojaško važna kolodvora Chalons in Vitry le Fran-cois.
Vrhovno armadno vcds+vo.
Zeppelini nad Londonom.
Angleški vojni urad razglaša dne 15. oktobra: Brodovje sovražnih letalcev je zadnjo noč obiskalo vzhodne grofije in en del londonskega okraja ter metalo bombe. Naši hranilni topovi so streljali. Kakor se je videlo, se je ena zračna ladja nagnila na stran in šla navzdol. Dvignilo se je pet naših letal, a zaradi neugodnih zračnih razmer je le eno našlo eno zračno ladjo, ki je izginila v megli. Nekaj hiš je bilo poškodovanih. Nastalo je več požarov, a resne škode na militarističnih stvareh ni bilo. Vsi požari so se hitro pogasili. Z že naznanjenimi žrtvami jih je vseh skupaj: 27 civilnih moških je mrtvih, 64 je ranjenih, 9 žensk je mrtvih, 30 je ranjenih, 5 otrok .je mrtvih, 7 ranjenih. Izmed teh jih je bilo v londonskem okraju ubitih 32, ranjenih pa 95.
V gozdu Givenchv.
Geneva, 15. oktobra. Ljuti boji v gozdu Givenchy potekajo ugodno za Nemce. Vsled pozicij, ki so jih za-vojevaJi Nemci, so otežkočene vse operacije Francozov severovzhodno Soucheza.
Za Anglijo se vojna šele začne,
»Manchester Guardian« piše v uvodnem članku; Za Angleško se x
gotovem smislu začne vojna šele sedaj. Doslej smo doprinašali velike žrtve za Evropo, za Francijo, za Belgijo in za Rusijo, a čim je bila Bolgarska pridobljena za centralni državi, je postalo ogroženo vse naše stališče v Aziji. Zdaj se borimo prvič ne za abstraktno načelo pravičnosti ali za minljivo fato m organ o ravnovesja med državami, nego za najstarejši angleški interes.
Splošna vojaška dolžnost na Angleškem.
Iz Londona javljajo nemški listi, da so v angleškem ministrstvu nastala nasprotja in da hočejo nekateri ministri odstopiti. Tisti ministri, ki so za uvedbo splošne vojaške dolžnosti, bi radi dosegli, da se vlada Že odloči, a doslej jim to ni bilo mogoče. Ti ministri samo zato še niso odstopili, ker še vedno upajo, da bodo zmagali s svojo politiko.
Ćetoerozvezno diplomacija.
Na Balkanu nastala situacija pomeni vsekako poraz četverozvezne diplomacije in zdi se, da leti vsa krivda na vodilne ministre, odsto-pivšega Delcasseja, Sazonova in Greva. V tem oziru so značilne naslednje brzojavke:
Berolin, 15. oktobra. »Tageblatt« Javlja iz Geneve: Napadi ruskega časopisja na diplomate četverozveze so nezaslišano silni. Iz Londona se razširja vest. da ima Sazonov zopet svojo staro bolezen, vsled katere se svoj čas mnogo mesecev ni mogel baviti s politiko. Najbrže pojde na dopust.
Petrograd, 14. oktobra. »Novoje Vremja« napada ministra zunanjih del, Sazonova, zaradi njegove balkanske politike in pravi, da je balkanski blok stal in padel z Bolgarijo. Sazonov se je izkazal prevelikega optimista; zanašal se je preveč na tradicijonalno prijateljstvo Bolgarije za Rusijo. Izgubljena diplomatična bitka na Balkanu bo Rusijo stala mnogo novih žrtev. Vsak Rus mora pomniti, da se ima Rusija za ta poraz zahvaliti Sazonovu.
Geneva, 15. oktobra. V pariškem Časopisju je Delcassčjev odstop vzbudil ogorčenje. »Hervč« pišer Delcassč je spravil domovino oh prepad in, zaprši vrata za seboj, dolži še svoje tovariše, da bi odvalil krivdo od sebe. Odstopil je iz samo-ljubja. — Clemenceau je spisal Delcasse" ju ironičen nekrolog, v katerem se pritožuje, da je cenzura doslej zabranjevala diskusijo o Delcas-sčjevi politiki. Zdaj se vidi uspeh te politike, ki zna pomeniti propad domovine. — »Matin« označuje Del-cassejevo postopanje kot dezertaci* jo. Tudi »Figaro« rabi ostre izraze. — »Temps« ignorira Delcass6jevo eksistenco in ne prinaša nobene besede o njegovem odstopu, kar je v nasprotju z vsemi načeli tega lista. »Radical« pravi, da je Delcassč za vedno odpravljen.
Kolonija, 15. oktobra. »Kolnische Zeitg.« pravi o Greyevem govoru v parlamentu, da je smatrati četvero-zvezo na Balkanu za poraženo. Če je res, da smatra četverozveza že živahnejše delovanje Italije na njenem lastnem bojišču za zadostno pomoč, potem obsega ta izjava priznanje lastne onemoglosti.
Ministrska kriza na Angleškem.
»Morningpost« javlja, da vlada splošno mnenje, da se v nekaterih dneh zgodi v ministrstvu prememba. »Daily News« pišejo,da je Kitchener na strani tistih, ki hočejo splošno vojaško dolžnost in so za to tudi voditelji delavstva.
Francoski parlament odgođen.
Pariz, 15. oktobra. Francoska zbornica se je odgodila do 21. oktobra.
TEOFIL DELCASSE.
Pravi vzrok odstopu francoskega ministra zunanjih del, Teofila Del- ! cassčja, pride pač šele po vojni na dan. Odstop tega državnika  je pa vsekako pomemben dogodek, zakaj prav Delcasse" je bil med poglavitnimi možmi, ki so pripravili sedanjo vojno. V svoji mladosti je bil Del-cassč Časnikar. L. 1884. je bil izvoljen v francoski parlament, kjer je kmalu igral važno vlogo. A šele leta 1898. je postal faktor v mednarodni politiki.  To leto je postal minister zunanjih del in je nemudoma začel delati na to, da se  osnuje koalicija velesil proti Nemčiji.   Delcassč je največ pripomogel, da se je poravnalo staro nasprotje  med Francijo in med Anglijo. L. 1899. je bil temu sporazumljenju   položen  temelj,  s I katero se je Francija odrekla vsem aspiracijam na Egipt. Angleška pa je Franciji prepustila Maroko. Dve leti pozneje je Delcassć tudi poravnal še I izza Crispijevih Časov obstoječe na- I sprotje med Francijo in Italijo. Te- I daj je bilo tudi domenjeno, da si vza- I me Italija TripoUtaniJa  Ta  zveza J
med Francijo in Anglijo ter Italijo se je prvič pokazala tedaj, ko se je nemški cesar peljal v Tanger in je Nemčija hotela doseči en del Maroka. Takrat se je začelo na Francoskem propagirati vojno proti Nemčiji in takrat je angleški kralj Edvard VII. zagotovil Franciji za slučaj vojne z Nemčijo angleško pomoč. Leta 1905. je moral Delcassč odstopiti. To je bil za Nemčijo uspeh, saj je na vseh krajih in koncih čutila, kako dela ravno Delcasse proti njej. Pa že 1. 1911. je Delcasse postal zopet minister in sicer minister mornarice in je sklenil rusko - francosko pomorsko konvencijo. Po izvolitvi Poincareja za predsednika francoske republike je postal Delcassč francoski poslanik v Petrogradu in je tam veliko storil za utrjenje zvez, naperjenih proti Nemčiji. To mesto je zapustil meseca februarja 1914., meseca avgusta 1914. pa je izbruhnila svetovna vojna in skoro ob sebi je bilo prvi dan umljivo, da prevzame krmilo zunanjega ministrstva Delcasse. saj je bil eden poglavitnih sovariteljev vseh alijanc proti Nemčiji. Ali se bo smer francoske politike vsled odstopa Delcassea kai pre-menila, se pač ne da presoditi, a verjetno ni. Kamen se vali . . .
na plivala nafesa 17. peHk
I Deželni predsednik baron I S c h w a r z je prejel naslednje I pismo:
Vaša ekscelenca!
I Vaša ekscelenca ste bili že enkrat tako dobri in ste s proslavo omenili bravurozno hrabrost meni podrejenih vrlih Kranjcev.
Polagam torej važnost na to, sporočiti V. E., kot vrhovnemu načelniku kranjske dežele, zadnje pohvalno priznanje našega zbornega poveljnika, ki jasno dokazuje, da se 17. polk, hrabri sinovi Kranjske po-
I vsodi in v vsakem položaju junaško bijejo, nikdar ne omahnejo in se nik-
I dar ne umaknejo.
i       Tako bo tudi ostalo do slavne-I ga in zmagovitega konca! j      Blagovolite prejeti V. E. pozdrave polka in  izraz najodličnejšega j spoštovanja
od udanega podpolkovnika Ventour m. p.
t. č. polk. poveljnika.
I       Na bojišču 2. oktobra 1915.
1 *
POVELJE ZAPOVEDNIKA j SKUPINE.
Bivališče,    19. septembra 1915.
j C. in kr. pp. št. 17 odhaja na višje povelje iz zaveze skupine.
Nad en mesec se je nahajal ta hrabri polk pod mojim poveljstvom; v tem Času je v Ivanjski pentlji preprečil vsak sovražnikov poskus se približati našim pozicijam ter je tvoril dne 1. in 2. septembra jedro napadalne skupine, ki je imela trdno
I voljo vreči sovražnika iz njegovih utrjenih pozicij severno Zaleszczy-kov. Ko se je pozneje sovražnik umaknil ter je prišel polk na Seret, je to reko pri Muskarovu junaško forsiral, sovražnika porazil ter pridobljeni teren držal proti vsakemu napadu. V obmostni poziciji Žyraw-ka - Bedrykowce - Hluske je bil polk postavljen na najopasnejše mesto, kjer je vedno odbil naval mnogo močnejših sil.
Za odlično delovanje, ki sem je zgoraj kratko očrtal, izrekam polku v imenu Najvišje službe svoje priznanje ter želim, da bi polk pod vodstvom svojega preizkušenega polkovnega zapovednika v novi zavezi si vedno priboril take uspehe, kakor tu, in da bi mu bilo usojeno se bojevati tudi nadalje hrabro in zmagovito v dobrobit celote in v lastno slavo.
Henriquez m. p., fml.
Kranjskim industrijalcem, obrtnikom in trgovcem.
Brezprimerni uspeh zadnjega nemškega vojnega posojila ne sme vzbujati le občudovanja. Vsakemu avstrijskemu patriotu bodi marveč mogočna vzpodbuda, da se z vso pripravljenostjo in čim izdatnejše udeleži podpisovanja našega lastnega tretjega vojnega posojila. Za krepko nadaljevanje in za zmagovito dokončanje usiljene vojske je odločilnega pomena, da damo sedaj naši državi v obilju na razpolago denarna sredstva, potrebna za vojskovanje. V ta namen, da se izkoristijo veliki uspehi, katere so naše vrle armade s svojo brezprimerno hrabrostjo že dosegle, ter v to svrho, da dobojujemo vojsko srečno in dosežemo trajen, neoviran gospodarski raovoi omogočujoč muc ie treba x
sedanjem usodepolnem času napeti naše gospodarske sile vsestransko. 2ivahno udeleževanje subskripcije tretjega vojnega posojila naj izpriča zmagovitim našim armadam našo zahvalo za njih sijajne čine. Sveta patriotična dolžnost je, da vsakdo po svojih najboljših močeh pripomore do impozantnega uspeha tretjega vojnega posojila, ki naj nadkrili krasne rezultate predidočlh dveh posojil.
Preizkušen patriotizem in neomajna lojalnost narekata zlasti gospodarskim krogom v naši deželi krepko sodelovanje ob podpisovanju tretjega vojnega posojila. Ljubljeni domovini treba v viharnem času dati na razpolago drage volje denarna sredstva, katera so potrebna za srečno dovršitev orjaške borbe. Sedanje vojno posojilo naj ima tak uspeh, da dobi država za kar možno dolgo dobo potrebna denarna sredstva. Podpisovalni pogoji so jako ugodni in omogočajo tudi gospodarsko šibkejšim udeležbo. Vojno posojilo nudi po svojih ugodnih pogojih izvrstno in dobičkanosno denarno naložbo.
Sedaj, ko država po sijajnm uspehih na bojnem polju vabi na subskripcijo tretjega vojnega posojila, se hočemo odzvati vabilu z vso svojo gospodarsko močjo ter po svojih najboljših močeh pripomoči do tega, da bo naša staroslavna monarhija po sijajnem usnehu tretjega vojnega posojila tudi finančno kolikor moč vredna vrstnica naše mogočne zaveznice.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko se obrača zlasti do in-dustrialcev, trgovcev in obrtnikov v deželi Kranjski ter jih nujno poziva in vabi, da se kar najčastnejše in naj-izdatnejše udeleže 3. vojnega posojila. Trgovska in obrtniška zbornica je trdno prepričana, da store naši domaČi produktovni krogi svojo patri-otično dolžnost v polni meri sedaj, ko gre izpričati neoslabljeno denarno moč naše monarhije.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko:
Ivan Knez.        Dr. Fr. Windlscher.
Mi iz urini dežel.
V etapnem prostoru na Goriškem se vidi po slovenskih vaseh brezbrižno deco, kako se igra po tesnih blatnih ulicah ali ženejo kako kravco na pašo ali s paše. Ne zanimajo jih preveč sive vojaške uniforme in bojno orožje. Žene se vrte v topi ravnodušnosti po hiši in okoli ognjišča, ne meneč se za grmenje topov in pokanje pušk v bližini. Starci trgajo po vinogradih zadnje ostanke grozdja in po poljih spravljajo sirk. Najsvečanejši trenotek je zanje, ko gredo v nedeljo v cerkev, da pomolijo za duše pokojnih in za srečno vrnitev svojih sinov, očetov, sorodnikov iz boja. Ako pridejo k njim novi vojaki, jih sprejmejo gostoljubno in vedejo se tako, kakor da hiša ne pripada njim, marveč erarju. »Bog Vas varuj in nam daj sveti mir!« to so besede, s katerimi pozdravljajo vojake pri dohodu in odhodu. Bog naj čuva tudi vas, potrpežljivi in dobri goriški Slovenci! Hrvatje razumejo vaše žrtve, ker je tudi njihova domovina postala bojišče, na katerem se odločuje usoda Evrope. — P. G.
V Gorici je umrlo v času od 5. septembra do 2. oktobra 125 oseb; na koleri jih je umrlo 13, na legarju 8. Rodilo se je v isti dobi 13 otrok. V tekočem letu do 12. septembra je bilo 245 rojenih, med njimi 52 nezakonskih otrok. V Gorici je sedaj že okoli 10.000 prebivalcev. Ob zavzetju Belgrada je vihralo po Gorici obilo slovenskih zastav.
Grofica Olga Strassoldo iz Fur-
lanije je internirana v Florenci kot talka.
Gradišče ob Soči je popolnoma evakuirano. Prebivalstvo, okoli 800 oseb, je bilo zbežalo v bližnji Ro-maus, odkoder pa so jih poslali v Italijo v razne kraje.
Samomor v Italiji interniranega goriškega profesorja. Kakor poroča »Pol. Korr.«, je izvršil v Italiji internirani avstrijski podanik, srednješolski profesor B r e s c a iz Gorice, samomor. Vzroka italijanski listi, ki poročajo o samomoru, ne navajajo.
V sežanskem političnem okraju se je vršilo nabiranje darov za ranjence v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva. Nabralo se je 4111 K 41 vin., 3000 cigaret, 12 steklenic ri-bezlja, 2 piščeti in 95 iajc. Največ se je nabralo v občini Sežana: 730 K 96 vin., cigarete, ribezelj, piščeti in jajca.
Smrt med begunci. Na Bledu je umrla Marija Kavčič, begunka iz Modrejc pri Sv. Luciji, stara 47 let.
Prebivalce Srpenice, kolikor jih je ostalo doma, so odpeljali Italijani v Benečijo najprvo, potem pa so jih poslali del v Diano Marino, prov. Eorio Maurizio. Kraj je Jako lep.
8
&tnm 4.
.Si-QVfc.N6Ki NAROD*t ant 16. oktobra 1915.
233 atev.
Na kolodvoru v Divači se je ponesrečil Andrej Cerkvenik iz Matavuna na Krasu. Umrl Je v ljubljanski bolnišnici vsled notranjih poškodb.
Begunce iz Istre, kar jih Je še na
Ogrskem, premeste vse v Avstrijo. Mnogo jih je že na Štajerskem in Gor. Avstrijskem, Kar se tiče perila, obleke, obuvala itd., se zagotavlja, da vlada stori, kar mogoče, da bo za begunce čim bolje.
Obsodbe. Iz Splita javljajo, da je sodišče po večdnevni razpravi obsodilo urednika bivše »Zastave« in »Slobode«, Oskarja Tartaglio, na 5 let in pravnika čuliča na 18 mesecev zapora; vračunal se jima je preiskovalni zapor.
Aprovizacija Zadra. Vršil se je sestanek, na katerem se je sklenilo, osnovati konsorcij s 500.000 K kapitala za preskrbo mesta z živežem; moko bo nabaval gospodarski svet
Zgorela Je na Reki trgovčeva soproga, 521etna Franica Mileusnič. Sodi se, da se je njena postelja po nesreči užgala, a gospa se je prebudila prekasno in se ni mogla več rešiti. Nekam čudno je, da so našli zgorelo ženo na goreči postelji.
Dnevne vesti.
— Novi grb avstrijsko - ogrske monarhije. Poročali smo pred nekaj dnevi o cesarski odločbi, s katero je uveden nov skupen grb za avstrijsko - ogrsko monarhijo. Ta grb izraža heraldično, kar dejansko že dolgo obstoji: da namreč naša monarhija obstoji iz dveh držav, iz Ogrske in iz Avstrije. Zaeno s tem grbom je tudi uvedeno imenovanje »Avstrija« za dežele tostran Litve, ki doslej niso imele skupnega imena, nego so se oficijalno nazivljale »v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele«. Kolikor se je doslej izvedelo, se edino nergavi madžarski grof Apponvi ni popolnoma sprijaznil s tem novim grbom, češ, na grbu so tri krone in morda bi kdo smatral tretjo krono za skupno krono obeh držav, Avstrije in Ogrske, take tretje krone pa da ni.
— Odlikovani slovenski častniki. Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik infanterijskega bataljona 1/93 Rudolf Caučig plem. Krasni-doL — Signum laudis so dobili: stotnik 4. etapnega poveljstva Vtk-tor pl. Sušnik, rez. poročnik 13. saperskega bataljona Adolf K o š a k, črnovojniški poročnik 9. topničar-skega polka Bogoljub 2 i b e r t, nad-poroČnik 60. pešpolka Ludvik P u š-nik, rez. nadporočnik 7. topničarske-ga polka Emil Č e r n e in rez. nadporočnik 11. trenske divizije Franc B e r a n. Red železne krone III. razreda z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli stotnik infanterijskega bataljona Franc Dekleva.
— Odlikovanje. Živinozdravnik dr. Fran Zavernik je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolanje.
— Pri ljubljanski kreditni banki SO »ubskribiraH III. 51/2% avstrijsko TOjno osojilo med drugimi naslednji gg.: Robert Kollmann, tu, c. kr. dvorni založnik 60.000 K; Jean Schrey, tu, 50.000 K; Karel Kress, Praga, c. kr. stavb, nasvetnik 15.000 kron; ga. Josfpina čuden, tu 5000 K; Ludovik Kneifel, c. in kr. polkovnik, tu 3000 K; Bohuslav Žirovnicky Edl. ▼on EUybor, c. in kr. polkovnik, tu 2000 K; d!r. Jernej Demšar, tu, c. kr. vojni nadzdravnik 2000 K; Vencel Hucl, c. in kr. ritmojster, tu 1000 K.
— Izreden slučaj. Rodbina ljubljanskega bivšega mesarja gospoda Josipa Prepehiha, ki šteje 8 sinov, je dala v vojake vseh 8 sinov. Najmlajši Emil, bil je vpoklican včeraj. Eden sinov — Ivan — je padel, dne 16. novembra 1. 1. v Galiciji.
— »Zakaj zebe Jožeta P. Iz B. v eno nogo.« Z južnega bojišča nam piše vrl slovenski saper: Ko je prvi sneg zapadel po Alpah, piše Jože hitro domov svoji Rezi: Draga Reza! Prosim Te, pošlji mi moje najde-belejše spodnje hlače, ker tukaj je že zelo mrzlo. — Reza pa, ker ima rada Jožeta, napravi zavoj in nese na pošto. Ali smola! Poštni uradnik vrže na tehtnico Jožetove spodnje hlače in glej, imele so nad 35 dkg. Na vojno pošto pa se ne prevzame več od omenjene teže v enem zavoju. Brihtna Reza si hitro domisli, teče domov, vzame škarje in prepara Jožetove hlače po šivu ter napravi dva zavitka t j. v vsak zavitek dene po eno hlačnico. Urnih krač jo mahne Reza zopet na pošto. Slo je. Cez par dni prinese naš »ordonanc« zavitek. Jože hitro odpre zavitek, in glej, samo ena hlačnica! Drugo pa čaka še dandanes. Jasno Je bilo, da se je en zavoj izgubil, kar se pač lahko dogodi sedaj v vojnem času, ker je velik poštni promet. Drugega mu ni kazalo, kakor da si je eno hlačnico oblekel, da ima vsaj €00
— Vesti o vjetniklh. Emil Tomšič, carinski uradnik v Trstu je od 20. septembra 1915 v ruskem vjetni-štvu; Anton Trebše iz Srpenice na Bovškem, sporoča, da se nahajata on in njegov oče, bivši tajnik iz Srpenice, kot italijanska interniranca od 31. maja V Alessandriji.
— Za oslepele vojake. Za ustanovitev deželnega zavoda za slepe so poslali deželnemu odboru: Upravni svet zavarovalne banke »Slavi-je« v Pragi po generalnem zastopu v Ljubljani 100 K, c. g. Karel Gnido-vec, kaplan v Žužemberku mesto razdeljevanja podobic ob biri 50 K, č. g. Kambič Josip, župni upravitelj v Preloki pri Vinici 5 K in po ženah in dekletih župnije Preloka nabranih 30 K, dalje g. Rih. Sušnik, lekarnar v Ljubljani, mesto venca na krsto rajnke gospe Mahrove 20 K in okr. Črnovojniško poveljstvo, transen. odd. št. 27 znesek 10 K 44 v. — Bog plačaj darovalcem in naj bi se še mnogi ob raznih prilikah spomnili slepih — največjih revežev med reveži.
— Podpolkovniku Frid. Kaučiču
so bili nadalje izročeni za slovensko junakinjo Berto Kenda: I. R. 50 K; Viljem Beck in sinovi, dvorni liferant, 50 K; bratje B. 20 K; malo omizje A. C. v rotovški kleti 10 K; Ivan Winternitz, domobranski liferant, 10 K; podpolkovnik Kaučeč v imenu častnikov in tehničnih uradnikov domobranske orožarne 40 K; gospa Adela Luber 20 K; P. pl. Gra-selli, Dunaj, 20 K; Steiner in Adel-berg, Dunaj, 10 K; Henrik Eisner, Dunaj, 10 K; veletrgovec Ludvik Edelstein v Libercah 25 K; gospa I. I. 5 K; Ludvik Riedl, posestnik kavarne »Evropa« 15 K; Kassiopag, Line, 10 K; avstrijska tovarna orožja 50 K: Emanuel Kraus, domobranski liferant v Pardubicah, 20 K = 365 kron 4- prejšnji izkaz 650 K = 1015 kron.
— Podpore državnim nastav-Ijencem. Med odredbami za zboljšanje materijelnega položaja državnih nastavljencev, je tudi odredba, določujoča, da se na individuelne prošnje uradnikom, do vštetega 8. činov-nega razreda in uslužbencem lahko •dovoljujejo po osebnih razmerah prosilca enkratne podpore. Zdaj so oblastva pooblaščena, da smejo brez prošenj na predlog uradnih predstojnikov v slučajih bolezni, neugodnih denarnih razmer itd. dovoljevati podpore. Dovoljevati se smejo podpore tudi vpoklicancem, če niso ga-žisti ali če ne dobivajo njihove rod^ bine že itak podporo.
— Bodite previdni pri prodaji fižola! Mnogokrat se je že razglašalo, da je letos tudi fižol zaplenjen v prid države in da ga smejo kmetovalci prodajati samo komisijonarjem zavoda za promet z žitom. Kljub temu pa po mnogih krajih še vedno prodajajo fižol drugim osebam, zlasti po kamniškem okraju hodijo nekateri, ki baje kupujejo fižol za vojaštvo; pripeti se tudi, da vojaštvo samo gre nakupovat fižol na deželo. Kmetovalci se še enkrat opozarjajo, da razen komisijonarjev žitnega zavoda nihče ni opravičen, nakupovati fižola, tudi vojaštvo ne, ker ga žitni zavod sam oddaja vojaškemu erarju. Zatorej naj se tisti kmetovalci, ki so prodajali fižol drugim, ne čudijo, če bodo imeli opraviti pred sodiščem.
— C. kr. državna obrtna šola v Ljubljani. Glede pričetka šolskega pouka v Šolskem letu 1915/16 na tem zavodu doslej Še niso došle odločilne naredbe naučne uprave. Ker je šolsko poslopje sedaj uporabljeno za vojaške namene, ni izključeno, da se pouk letos sploh ne bo vršil. Ko dobi ravnateljstvo pričakovane ukrepe merodajnih oblasti, bo po tukajšnjih dnevnikih naznanilo, če se pouk prične, ali pa če izostane.
— Umrl je včeraj v Ljubljani rezervni poročnik R u d e s c h, sin radovljiškega notarja.
Z grabljami je obdelal neki gospodar v Brdu pri Ihanu svojo deklo Jero Kuga, ker mu je očitala, da je grdo ravnal z nekim otrokom pred par dnevi. Kuga je močno poškodovana, nahaja se v deželni bolnišnici.
Na c. kr. gimnaziji v Novem mestu se prične novo šolsko leto dne 19. oktobra 1915 z vpisovanjem učencev v frančiškanskem samostanu. Novi učenci se bodo vpisavali dopoldne, stari popoldne.
t Ivan Jagodic. Dne 11. oktobra opoldne je v Kranju nepričakovano umrl fotograf, hišni posestnik in mestni odbornik gospod Ivan J a g o-d i c, star 52 let. Pred dobrimi tridesetimi leti je prišel v naše mesto s prijazne Šenturške gore Šibak mladenič — Ivan Jagodic. Vstopil je kot slikarski vajenec v delavnico vrlega našega mojstra Matija Bradaške, a tu je ostal le nekaj časa in se skoro posvetil izključno fotografiji. Jagodic Je prinesel z doma dve neprecenljivi lastnosti: staro kmečko poštenost in neutrudno marljivost. Zar to si Je kmalu pridobil med meščani 1 Ktal tu seoStavanje. ločna ie mxt
Seval svojo obrt, ves prosti čas pa je porabil za izobraževalno, narodno in občekoristno delo. Pri našem Sokolu je vodil z redko vestnostjo blagajno od njega ustanovitve (1896) pa vse do svoje smrti. Za občepri-ljubljene Sokolove maskerade je vsako leto s finim ukusom dekorira! društveno dvorano; za Čitalnico je drage vol je slikal kulise. Nekdanje Bralno društvo se je uspešno razvijalo pod njegovim predsedništvom. Deloval je v odboru Požarne hrambe in zadnji čas opravljal posel podpredsednika Godbe požarnega in reševalnega društva. Zaupanje meščanov ga je poslalo že pred leti v mestni občinski zastop; marljivo je sodeloval v raznih odsekih, posebno se je zanimal za napravo mestne elektrarne; njegova mirna, tehtna in premišljena beseda je nekaj zalegla v mestnem zastopu. Kaj čuda, da nas je smrt tega vrlega moža vse pretresla. Šel je po mestu samo en glas: Škoda je bilo moža! Na dan sv. Edvarda popoldne pa smo ga spremili gori k Sv. Križu. Mračno, neprijazno popoldne. In mračne, žalostne so bile naše duše. Smo pač pokopavali v resnici dobrega, plemenitega moža. Pri pogrebu si videl ves Kranj: občinski odbor. Čitalnico, Sokola, Požarno brambo. Svirala je gasilna godba pred hišo žalosti in ob odprtem grobu se je ginljivo poslovil od pokojnika čitalniški moški zbor pod vodstvom gospoda Vilka Rusa. — Dragi Ivan! Bil si mož, ki ni glasno govoril in bahato nastopal. Delal si na tihem, a vztrajno, potrpežljivo, brez strasti, a zato — z uspehom. In takih delavcev nam Bog daj obilo. Sladak ti pokoj, vrli domoljub, v dragi zemlji domači, katero si ljubil tiho, a z vsem žarom zlatega svojega srca! — Rupar.
Radovljica. Na korist ranjencem na Bledu bo v nedeljo 17. oktobra ob 8. zvečer v restavraciji Kun-stelj v Radovljici pri pogrnjenih mizah koncert in gledališka predstava. Uprizori se komedija »Lokalna železnica«. Vstopnina 1 K. Preplačila se z ozirom na Človekoljubni namen hvaležno sprejemajo.
Kap ie zadela gospoda Frana K e n k a, c. kr. poštnega nadoskrb-nika v Gradcu, ki je služboval poprej več let v Ljubljani. Boril se je s smrtjo par dni, včeraj pa je umrl. Pokojnik je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono. Dosegel je starost 49 let.
Policijske odredbe proti prostituciji v Zagrebu. Ker se je med vojno prostitucija zelo razvila in so nastale med vojaki venerične bolezni, je policija v Zagrebu izdala stroge odredbe. Dopuščala se bo samo oblastveno dovoljena prostitucija. Vse druge sumljive ženske se bodo iz Zagreba iztirale. Odslej so vse natakarice in kasirke v Zagrebu podvržene strogi kontroli. Za bodoče pa hoče policija vpeljati določbo, da morajo biti natakarice in kasirke vsaj 40 do 45 let stare. Policija pa izrecno razglaša, da je med natakaricami in kasirkami tudi mnogo spodobnih žensk in bo to vpoštevala.
Krapinske Toplice na Hrvaškem je obiskalo letos do 30. septembra skupaj 3571 oseb.
Kino »Ideal«. Senzacijonelna drama »Na nevarnem tiru« nam pripoveduje o konkurenci dveh železniških družb. Scena, ko povozi vlak ženo, je prav umetniško napravljena in postavi vse dosedanje trike te vrste v ozadje. Ravnotako se odlikujejo bojni prizori po dovršeni tehniki. Film: »Na nevarnem tiru« lahko prištevamo k najboljšim učinkovitostim svoje vrste. — »Konservska nevesta« je zopet enkrat veseloigra, katera daje dovolj snovi za smeh. Ze vsebina sama je dovolj humorja polna, kaj pa šele v igri! Poleg tega je najnovejše vojno poročilo. Ta spored bo predstavljal kino »Ideal« od danes do ponedeljka.
Žrebanje razredne loterije (5. razred, 7. dan). 200.000 kron dobi 11.427. Po 10.000 K dobtia: 25.290, 87.209. Po 5000 K dobe: 27.308, 46.770, 93.643. Po 2000 K dobe: 1374, 6091, 17.985, 21.186, 22.352, 30.465, 31.761, 45.603, 47.330, 47.853, 48.856, 56.182, 60.381, 67.525, 69.086, 72.476, 82.552, 83.393, 83.446, 85.625, 88.438,95.160,95.179,101.257,101.497, 102.134, 102,945, 103.355, 104.805, 106.041, 106.769, 109.050. Po 1000 K dobe: 3331, 5515, 17.078, 18.300, 20.665, 21.474, 27.852, 34.207,43.700, 46.319, 50.492, 51.382,52.477,56.120, 59.862, 60.292, 60.306, 61.159, 67.362, 73.718, 74.974, 80.988,91.516,100.250, 105.805, 107.191, 108.254.
Razne stvari.
* Petrolej na Dunaju. Kakor v mnogih drugih krajih, primanjkuje petroleja tudi na Dunaju in ga v Jako mnogo trgovinah sploh ni dobiti. Zadrega Je nastala v prvi vrsti vsled tega, ker so ogrski trgovci za visoke cene pokupili kolikor 50 le mogli KBUsteltL
I      * Zaplenjeno hnetje. Hrvatski
uradni list javlja, da se je večjemu številu prebivalcev iz Kupovina, Ašanja, Budjanovca, Grabovca in Dobanovca zaplenilo vse imetje, ker teče proti njim preiskava zaradi zločina proti vojni sili države in vele-izdajstva,
* Huda žena. V Budimpešti se je 44 let stari tovarniški delavec La-još Kovač spri s svojo ženo. Ta njegova boljša polovica je sicer posest-nica jako strupenega jezika, a zdelo se ji je najbrž, da tudi najhujše besede še ne zaležejo zadosti, kajti med prepirom je stekla po sekiro in je moža ž njo ubila.
* Posavina preplavljena. Skoro vsa Posavina, od Siska naprej do Jasenovca, je zopet pod vodo. Zadnji dve leti stopa Sava v tisti pokrajini skoro vsak čas čez bregove. Letošnja povodenj traja z malimi presledki že skoro celo leto in je itak ubožnemu prebivalstvu provzročila ogromno škodo.
* Umor Jauresa. Znameniti voditelj francoske socijalne demokracije, J a u r č s, je bil začetkom vojne v neki pariški kavarni umorjen. Zdaj poročajo »Baseler Nachrichten«, da je bilo aretiranih 11 konservativnih poslancev in aristokratov, ker so na sumu, da so ali provzročitelji,ali vsaj sovedci tega zavratnega umora.
* Sestra atentatorja Čubrilovi-ča, ki je bil zaradi sarajevskega atentata na smrt obsojen in justifici-ran, gospa Stasa Bokunič, je bila zdaj obsojena na Šest tednov ječe zaradi odobravanja hudodelskega dejanja. Obsojenka je doktorica medicine in je bila sekundarka v sarajevski bolnici.
* Draginja na Ogrskem. Listi trde, da je nastala ne le v Budimpešti, nego tudi v vseh drugih ogrskih mestih velika draginja. Mesta Sze-gedin, Arad, Veliki Varadin in Te-mešvar so se združila na skupen boj proti draginji. Če je res taka draginja, potem je vzrok pač ta, da pro-ducentje nalašč zadržujejo živila. Pridelalo se je vsega dovolj.
* 38.000 jajc so v Zagrebu zaplenili trgovcu Ivanu Ogrizku, ki jih je hotel tihotapsko odposlati na Reko in v Trst, dasi je izvoz jajc s Hrvatskega prepovedan. Jajca je prevzel mestni aprovizacijski urad; kar se bo skupilo po maksimalni ceni, dobi Ogrizek, a vse mu ne bo ostalo v žepu, kajti čaka ga še primerna globa.
* Bolgarofilske manifestacije na Dunaju. Snoči so se vršile na Dunaju velike bolgarofilske manifestacije. Več tisoč ljudi se je zbralo pred bolgarskim poslaništvom in posebni odposlanec množice je slavil Bolgarijo kot zvesto zaveznico centralnih držav. Bolgarski poslanik Tončev je odgovoril, slaveč Avstrijo in njeno armado. Manifestanti so se nato podali pred turško veleposlaništvo, pred nemško veleposlaništvo in pred vojno ministrstvo.
* Ameriški Nemci so hoteli preprečiti udeležbo svojih finančnih zavodov, v katerih je naložen nemški denar, na angleško - francoskem posojilu. Prvi slučaj te vrste, ki je prišel pred sodnijo, so obravnavali v Čikagu. Od sodišča se je zahtevalo, da na} prepove, da bi podpisala Assecourations Compagnie Mutual Life 2 milijona funtov posojila, ker zavarovanci družbe pripadajo vsem narodnostim.
* Usoda poslanca Brelterja. Kdor se je v mirnih Časih zanimal za državni zbor, temu je znano, da Je sedel med drugimi poslanci tudi lvovski poslanec Breiter. O njem je svoj čas izšla v nemškem jeziku posebna brošura. Kakor zdaj poročajo listi, se nahaja Breiter s svojo ženo v Kijevu, kjer je pač pod policijskim nadzorstvom, a se sicer povsem svobdno giblje. V Kijevu je vse polno talov iz Galicije, največ Židov.
* Skrb za premog. Na Dunaju se je pred nekaj časom posvetovala tr-govsko-politična komisija o preskrbi premoga. Reklo se je, da bodo prihodnjo zimo s premogom velike težave, češ, da ni dosti železniških voz, da ni drugih voz in konj, iz Nemčije pa je premog težko dova-žati, ker je treba zdaj plačati čez 140 kron za 100 mark, dočim se Je prej za sto mark računalo le 118 K. Zastopnik veletržcev s premogom Beri je enegično pozval vlado, naj skrbi, da cena mark ne bo tako rasla.
* Priština. Srbska vlada je zapustila Niš, kjer je bil od začetka vojne njen sedež, ter se Je preselila v Prištino. To mestece nima 20.000 prebivalcev in nobenih posebnih znamenitosti. Edino zanimiv je stari grad srbskega kralja Milutina, v katerem Je bil za časa Turkov sedež turške vlade. Mesto Je kakih 11 kilometrov oddaljeno od železnice in leži na slavnoznanem Kosovem polju, osem kilometrov od mesta, na kraju, ki se imenuje Vučji trn, je nagrobni spomenik sultana Murada. ki ga ie MMoS
iQbflfc nUL
• Sežiganje mrličev v Budim« pesti. Prizadevanje, da bi se v Budimpešti uvedlo sežiganje mrličev, je že svoj čas dozorelo tako, da je mestna uprava sklenila, sezidati primerno požigališče. Ministrstvo pa tega ni dovolilo. Zdaj se bo mestna uprava zopet bavila s tem vprašanjem in je že zagotovljeno, da bo dotični predlog sprejet. Tudi je že bil pred nekaj časom razpisan natečaj za načrte za tako požigališče in je vojna uprava na dveh krajih zgradila požigališča ter požiga tam za kužnimi boleznimi umrle vojake. V Budimpešti menijo, da to pot ministrstvo ne bo nasprotovalo gradbi velikega požigališča.
* Ženska demonstracija v Lincu. Ker vlada v Lincu velika draginja in časih tudi živil sploh ni dobiti, se je zbralo 12. t. m. več sto žensk pred mestno hišo, da bi županu povedale svoje želje. Župan jim je razložil, kake korake je že storil in pojasnil, kake odgovore je dobil z Dunaja. Zbrane žene pa so izjavile, da jim s tem ni nič pomagano in so prosile župana, naj gre ž njimi k na-mestništvu. Župan je to storiL Množica je med tem narasla na več tisoč oseb. Tudi pri namestništvu so žene prav odločno nastopile. Namestnik jim je povedal, da sta krompir in mast že na potu v Line, nakan mu je članica deputacije zaklicala, »da, pa po kaki ceni bo?« V Lincu je župan sicer vse naročil, pa ni dobil ne krompirja, ne masti, ne jajc.
* Davek princa Koburga. Brat bolgarskega kralja, princ Filip Ko-burg, ima na Ogrskem velika posestva, ki mu nesejo na leto tri milijone kron. Zdaj je na Ogrskem vpeljan nov davek, namreč vojni davek, ki ga morajo plačati ljudje, ki imajo več kakor 20.000 kron letnega dohodka. Princu Kcburgu je davčna komisija odmerila tega davka 300 tisoč kron. Sicer je princ Koburg lastnik lepega dela domovine, ki jo drugi branijo s krvjo in z življenjem, a davka se je vendarle branil. Postavil se je na stališče, da je član cesarske rodovine in torej po zakonu ni dolžan plačati davka. Toda davčna komisija je dognala, da princ ni član cesarske rodovine, nego z njo le v sorodstvu in da mora torej davek plačati. In princ se je vdal.
* Dekleta v srednjih šolah. V predlanskem letu je bilo v avstrijski državni polovici vsega skupaj 5871 gimnazistk in sicer največ, namreč 3921 na gimnazijah v Galiciji, na Nižjem Avstrijskem z Dunajem vred pa le 658. Na dekliških licejih je bilo vsega skupaj 11.322 učenk, a na Ga-liškem le 939, dočim jih je bilo na Nižjem Avstrijskem 2862. V šolskem letu 1914/15 je bilo zaprtih mnogo galiških šol in vsled tega se je v ostalih kronovinah število gimnazistk in leciik pomnožilo; vstopila so namreč dekleta iz Galicije. V obče pa je konstatirati, da na bogatem Dunaju dajo prednost dekliškim licejem, v Galiciji pa gimnazijam. Tudi je na medicinski in filozofski fakulteti v Krakovu in v Lvovti bilo vedno več študentk, kakor na istih fakultetah na Dunaju.
* Pastor in proesor. V Chariot-tenburgu pri Berolinu je profesor dr. Vogt na cesti s svojo soprogo in z vzgojiteljico njegovih otrok govoril francoski. Profesorjeva žena Je Francozinja, vzgojiteljica pa francoska Švicarka. To francosko govorjenje je slišal vpokojeni pastor Kett-ner, ki je bil ravno dan poprej dobil obvestilo, da je njegov sin padel na francoskem bojišču. Pastor je profesorja in njegovo družino začel zmerjati in je končno hotel starega profesorja s palico po glavi udariti. Pastor se je pred sodiščem postavil na stališče, da je za Nemca v sedanjih časih sramotno, če govori »ostudni francoski jezik«. Ker se je izkazalo, da je profesor le v navadnem tonu in povsem neprovokantno s svojo družino govoril francoski, ni bil nič obsojen, pač pa je bil pastor obsojen na malo globo.
* Volilni boj na Norveškem. Dne 11. oktobra so bile na Norveškem volitve. Priprave za te volitve so trajale več mesecev. Po celi deželi so se neprestano vozili agitatorji in agitatorice in prirejali shode v najbolj oddaljenih vaseh, v skritih dolinicah in na visokih gorah. Tri stranke so zapletene v ta boj: liberalna, ki je doslej vladala, konservativna, ki bi rada prišla na krmilo, in socijalnodemokratična, ki bi rada prišla vsaj do večje veljave. V enem oziru so vse stranke edine, v tem namreč, da naj ostane Norveška v sedanji vojni tudi še dalje nevtralna. Doslej je bilo v norveškem parlamentu 76 liberalcev, 27 konservativcev in 23. socijalnih demokratov. Pri sedanjih volivtah pa imajo pravico glasovanja tudi ženske. Liberalci so 1. 1913. razširili volilno pravico žensk in vpeljali splošno volilno pravico  vseh žensk.   Volilo bo
1 ada] 225,000 žensk več, kakor ori
zadnjih volitvah. Ker pripadajo te nove volilke najubožnejšim slojem, pričakujejo socijalni demokratje, da bodo pri volitvah kaj pridobili, da bodo liberalci ostali v večini, o tem ni dosti dvomov.
* Levite   Dunajčanom  je bral dunajski župan, zgovornik dr. Weis-kirchner dne 11. t. m. na nekem javnem shodu. Govoril je najprej o potrebi gospodarskega združenja Avstrijsko - Ogrske z  Nemčijo in potem o potrebah in preskrbovanju živil za dunajsko prebivalstvo. Vmes je tudi rekel: Govori se neprestano o hudi, skoro nezmagljivi draginji, a malo jih je bilo, ki so govorili o izgubi vrednote   denarja, kar je so-faktor  draginje.  Govori se vedno, kako je v Nemčiji, a Če se danes pogleda kurz nemške marke, se vidi, da že gre na 150. Znano je, da je po-jemanje vrednosti denarja podražilo vse potrebščine. Tudi ne smete prezreti, da   vladajo na   Nemškem v mnogih ozirih drugačne razmere in pred vsem — prosim,   nikar se ne hudujte — je Nemec na severu vedno bc!j štedljivo živel   kakor moji ljubi Dunajčanje. Že 15 mesecev ni bilo k nam nič sočivja vpeljanega, a mi smo navezani na uvoz iz Rusije. Nemčija ima v posesti bogato Belgijo in severno Francijo, mi pa imamo opustošeno   Galicijo   in okupirano ozemlje, ki komaj za lastno prebivalstvo  in za   armado   dosti pridela. — Prestali  bomo  tudi to,  a potrebno   je.   da   se   štedi   in da so moji Ifuhi Dunajčanje maloskrom-nejši; pri uživanju   življenjskih dobrot.
* Anekdote iz Kurlandije. O
Kurlandiji, kjer se zdaj že toliko mesecev vrše med Nemci in med Rusi veliki boji, je pred kratkim izšla zanimiva nemška knjiga. Znano je, da le v Kurlandiji mnogo nemških ari-siokratičnih veleposestnikov,   ki so do sedanje vojne na Ruskem sploh igrali jako veliko vlogo,   kajti zavzemali so najvišja mesta v upravi in na dvoru ter imeli jako velik vpliv na dvoru. Iz rečene knjige, ki popisuje življenje te aristokracije, naj posnamemo dve anekdoti. Svoje čase je priredil generalni guverner v Rigi veliko pojedino, na katero so bili povabljeni aristokratje, visoki uradniki, visoki oficirji in veliki trgovci. Najponižnejšemu med gosti se je primerilo, da je z rdečim vinom poškropil namizni prt. Generalni guverner je zapazil na prtu temne lise in je zaklical svojemu gostu: V kaki hiši ste pa bili vi vzgojeni. Gost je na to ravnodušno odgovoril:    V taki hiši, kjer so položili vsak dan svež prt na mizo. — V mestu Goldingen je bil prvi uradnik pač prijatelj dobre jedi, ne pa prijatelj dela.    Ta gospod ie, ko se je bližal 50. letu, dobil v brado nekaj sivih las, dočim so ostali lasje popolnoma nepobeljeni. Ko je pri neki priliki izrekel svoje začudenje, da mu sivi le brada, ne pa tudi lasje, mu je vprašanec odgovoril: To je čisto naravno; brada vam sivi, ker s čeljustmi toliko delate, lasje pa ne sive, ker z glavo nič ne delate. — Kakor se vidi, so vladale v Kurlandiji nekoč prav domače navade.
* Smešen načrt. »Pester Lloyd« poroča, da je dobil v roke v Parizu izdan zemljevid bodoče Evrope. Pod tem glavnim napisom ima zemljevid dva podnapisa: »Razdelitev nemškega in avstrijsko - ogrskega cesarstva« ter »Razkosanje pruskega kraljestva«. Po tem načrtu hoče Francija vzeti Alzacijo in Lotaringi-jo in levi breg Rene do izliva Mosle z mestom Magnucija. Pa s tem še ni zadovoljna. Imeti hoče med bodočo Nemčijo in bodočo Francijo še kakih 100 kilometrov široko nevtralno ozemlje od nizozemske do švicarske meje. To nevtralno ozemlje z mesti Barmen, Darmstadt, Karlsruhe, Stuttgart, Ulm itd. naj pod francoskim nadzorstvom »varuje Belgijo pred Nemčijo«.Sploh so Francozi, sodeč po tem zemljevidu, jako radodarni. Medvedovo kožo dele. Švica ne dobi tisti del Nemčije, ki leži ob Bodenskem jezeru, pač pa Tivolskoz Inomostom; Srbija naj dobi Bosno, Hrvatsko in Slavonijo, en del Dalmacije in en del Albanije; Romunska naj dobi Sedmograško, Bukovino, komitat Temeš in vso Bačko. Rusiji je namenjena vzhodna Prusija, Poznanj, Galicija in en del Šlezije z Vratislavo in Opavo. Nemčiji se naj vzameta Slezvik in Holštajn, nemške kolonije si razdelita Angleška in Francija. Češka naj postane samostojno kraljestvo. Nemčija pa se naj razdeli na šest držav. — Če se pomisli kakšen je dejanjski vojni položaj, da je vsa Poljska v rokah nemške in avstrijske armade, da je okupirana Belgija in najbolj industrijaini del Francije, da ne morejo ne Rusi, ne Francozi, ne Angleži ničesar ooraviti, dočim sta nemška in av-
i Carigrad, potem se šele spozna,kaka smešnost je ta francoski zemljevid.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za junakinjo Berto Kenda iz Tolmina: Gosp. dr. Volkar, namest-niški svetovalec v Litomvšlu, 10 K, in gosp. Teodor Drennig, nadzornik artilerijskega preskrbovališča, vojna pošta 201, 10 K; skupaj 20 K.
Za »Ciril - Metodovo družbo«: Gosp. Zdravko Koren, vojni orožnik pri kolodvorskem poveljstvu v Stry-ju, 5 kron, in gosp. Teodor Drennig, nadzornik artilerijskega preskrbovališča. vojna pošta 201, 20 kron; skupaj 25 K.
Za »Zavod za oslepele vojake«: Gosp. Zdravko Koren, vojni orožnik pri kolodvor, poveljstvu v Strvju, 5 kron. in gosp. Teodor Drennig, nadzornik artilerijskega oskrbovaiišča, vojna pošta 201, 20 kron; skupaj 25 kron.
Za »Rdeči križ«: Gosp. notar Anton Carli v Žužemberku, 20 K (ad U 156/15, 157fl5).
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. oktobra: Janos Faur, honved, v rezervni bolnici v Marija-nišču.
Dne 14. oktobra: Štefanija Ladi-cha, hči sprevodnika državne železnice, 4 leta, Žibertova ulica 223. — Jožefa Gregorič, užitkarica, 63 let, v hiralnici, Radeckega cesta 9. — Karol Untersteiner, ognjičar, 37 let, Sv. Petra cesta 25.
Dne 15. oktobra: Marija Sitar, mestna- uboga, 89 let, Stara pot 8. — Jera Pintar, mestna uboga, 78 let, Japljeva ulica 2.
V deželni bolnišnici. Dne 10. oktobra: Ivana Rupnik, posestnikova žena, 44 let. — Marija Glančnik, zasebnica, 52 let.
Dne 11. oktobra: Kristina Sadnik, zasebnica, 64 let — Ivana Jug, hči užitkarja, begunka, 16 let.
Dne 12. oktobra: Ivan Zima, za-virač državne železnice, 32 let.
Dne 13. oktobra: Mina Martnik, dninarica, 33 let.
Današnji list obsega 12 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2				Sreda i zračni (lak 736 ti. m	
j oktobra	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	S.-s 2 f— —	Vetrovi	Nebo
15. M	2. pop. 9.zv.	735-3 736 0	7*1 57	sr. jvzh. si. sever	dež oblačno
16.	7. zj.	735-8	50	sr. svzh.	■
Srednja včerajšna temperatura 6"9°. norm. 10 6°. Padavina v 24 urah mm   1 7.
lepo meblovana 8 6 tako) Odda.
Sv- Petra cesta 4. I. nadstropje,
levo. — Razgled na cesto. 2659 Sprejmeta se takoj dva poštena
dečka
zmožna obeh deželnih jezikov v do-broidočo trgovino z mešanim blagom sa Spod. Štajerskem. Ponudbe pod „pošten  deček/2669"   na upravn.
»Slovenskega Naroda«. 2969
Javna zahvala.
Mpi SW -Štuper, je umrl
t3. aprila t. L v celjski vojaški bolnici m sicer vsled bolezni, ki si jo ie nakopal vsled nesnosnih strapac v vojni v Galiciji — bil je še le komaj dobra tri leta zavarovan pri Prvi Češki splošni in delniški drufbi sa Zavarovanje na Življenje v Pragi — a jem dobil po njem vseeno vso zavarovalno vsoto, 3a far se ime-novani družbi na tem mestu najtopteje Zahvaljujem ter jo kot skrajno ku-lanino vsakomur naitopljej* priporočam.
Št. Pavel, Savinjsko: dolina, dne t3. oktobra 19?5.
Peter Stuper.
26*67 Oče.
tiradi   odpotovanja   predem takoj cen6 lop, dotro ohranjen
avtomobil
Vpraša in ogleda se v trafiki
Jeieršok, Zaloška cesto 166. 2675
Išče so
obstoječe iz 1 sobe, kabineta in kuhinje, z pltnovo ali električno razsvetljavo, za takoj. Ponudbe pod šifro „stanovanje z razsvetljavo 2671" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Ugodna prilika Ugodna prilika
za kaknp 70 hI izvrstnega belega
katero se takoj radi nenadne selitve proda.
Kje, pove uprav »Slovensk. Naroda«. 2674
brivski pomočnik
so pod Jako ugodnimi pogoji sprejme takoj pri 2673
0. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
Prešernove slike
prodaja in pošilja po poštnem oovzetin Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
372
Popotni kožuh
in 2661
kožubovinasta YPn£a zo noge
za avtomobiliste, Še skoro nova, potem popolnoma nov, težak
: havelok s
se ceno proda.
Kje, pove uprav. »Sloveask. Naroda«.
Sprejme se
2672
mi pomočnikov
železninske stroke in nekaj
delavcev
pri
Franu Stupica«
Ljubljana, Marije Terezije c. 1-
^M»S^
I" Sarkc m * ■ percdnc5ti
Sramežljive kratkoJasnice.
Izdal
Tinček Hudoklin. Cena 1 K, i pošto 1 K 10.
Narodna knjigarna
v Ljubljani
v.:
Zbirka
v slovenskem jeziku.
L zvezrk:
Bazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. za k. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 St d. z. ez 1863 in drugimi novejšimi  zakoni kazenskopravnega obsega.
Vizitnice in kuverte s firmo
.  priporoča =====
::    „Narodna tiskarna". ::
V platno vasan e K; po posti e K 20 ste.
jfarodna knjigarn
o Ljubljani.
M, DRENIK
LJubljana, Kongresni trs 1
snežne kapice,
sv.terji,
zapesfke,
koleniki, životni pasovi,
nogavice i- t. d.
E3
Ovčjo volno
vseh vrst in vsako množino
OTF" kupuje po najvišjih c
J. GR0BELNIK,
2117
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 22.
Najbolj zanimiv in najboljši slov. llnstrovanl todnlk soi
ki priohčujejo vsak teden mnogo zanimivih Slik z bojišč in o drugih važnih aktunali*1 domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, fako zanimiv, leP detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, brlv« niča, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in celo leto K lO—, Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prost% na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, Frančiškanska ulica 10 I.
Deželno sletUlitte.
Kino
Deželno jlednllHe.
Central".
05 sobote 16.5o ponedeljka 18. oktobra:
V senci prestola
Igrokaz v 3 dejanjih. Drama izmod onih mnogih dram, U so odigravajo v sonol prestola! drama takih, U so le na videz srečni, v resnici pa
srečni niso.
Dve izvrstni komični sliki:
Kohl gre na maškerado.
Avguštin v smrtnem strahu*
Njen večji brat.
Prisrčna, krasna slika lz otroškega življenja. — V Ulmn nastopi mlada deklica kot Izbe a plavačlca.
V klnemafografičnem tedenskem vojnem poročilu:
Najnovejše slilie z italijanskega bojišča.
Naši II-čolni.
jjijet v 1. nadstropju je otvorjen vsak dan od pol 7. ure naprej.
V torek do četrtka: Vražji ples. Velika drama iz umetniških krogov v 4 dejanjih. — Zamenjani ženin. Izvrstna burka v 3 dejanjih.
6764
Tople volne uniforme
zgotovljene in po meri
JOSIP ROJINA, uniformiranje,
Ljubljana, Franca Jožefa cesta it. 3. =====
Največja izbera žalnih klobukov.
Priporoča se solidna tvrdka
specialno damskih in otročkih klobukov ter svilenih čepic v najnovejših oblikah.
MARIJA GOTZL, Židovska ulica štev. 8.
Vnanja naročila obratom poste in na iscbero.
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10
specijalno trgovina pletenin, trikotaž in perilo
priporoča svojo veliko zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice. gamaŠe, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žiJogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barbenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
j z 1 ali 2 sobama išče mirna stranka j brez otrok za november. 2627
i        Ponudbe na upravn. »Slov. Na-
- roda« pod „stranka kres otrok/ 2627".
PATE
jvm,
vseh dežela izposluje inženir 362 USk, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
5 vinarjev
stane dopisnica, s katero dobite zastonj in poštnine prosto moj glavni katalog s 4000 podobami, u  Prva tvornica ur u
JIH HffiJU), l kr. dvor. dobavitelj. Most 185. (Češko).
Nikljasta ankerica K 3*80, boljše kakovosti K4-20, v starosrebrnem kovinskem rokoko rokovju K 4 80, s Švicar, kolesjem na sidro K 5'—. Vojne spominske ure K 5 50, radi-jeve Žepne ure K 850, nikljasta budilka K 290. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Nad 50 let obstoječa
parna barvanj a in kemično snaženje oblek
tem* 610
== apretura sukna ==
LJubljana,     flniim Da* GHnce,
Selenburgova al. 6.     HIIIUII DUV        Burska ulica 46.
»fes*.
Postrežba vestna ln točna.
Najnižje eene.
Srebrn prstan z obeskom, lopo emajliran .....  K 2"—
Srebrn prstan, lepo emajliran „Viribna unttis"   .  . K 2 —
Srebrn prstan, lepo emajliran, „Svetoma vojna" z rdečim kritem......K 2>30
Srebrn prstan „Scafiticngra* bea" ....... K 5*—
Srebrn prstan „irapnel" sa ■lika .... v  .. K 5*—
HO?"  Največja izbira I
Ah spominskih prstanov.:1
Najboljše ure ^^^^=
najfinejše svetovne znamke,
kakor tudi
zlatnina, srebrnina in namizna oprava.
Cene nizke. Cene nizke.
Za obilni obisk se vljudno priporoča
Prešernova ulioa št. 1 v Ljubljani.
Lastna tovarna ur v Švici.
Cenik tudi po pošti gratis.
telesen prstan s srebrom preoblečen, lepo Izdelan K 3 —
telssenprstan s M kar. zlatom preobleCen ln slaHml robčki K  Ž0 —
Istt telesni kr.tan  z zlatom - _      _ _
šSSmT&f^?* £- I Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni,
C/3
C
91
. Scbnbert
preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nI. 5.
priporoča veliko zalogo tkanin in glace-rokavic, modno blago za
gospode  in   dame,   raznovrstne fine
parfume, ročna dela in materijal, kirurgi čue predmete. 413
Moderna predtiskarija.
Izdelovanje preoblečenih gumbov.
C. in kr. dvorni založniki
A. Zanki sinovi
tovarne barv, lakov in firnežev
LJUBLJANA.
Centrala i Gradec. Centrala s Gradec.
Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gdstingu, Trstu, ■  Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu, ——
vse vrate ollnate, suhe, emajlne in fasadne barve, tirnež, pristni kranjski, mavee (Gyps), olje za pod in stroje, karbo-linel, čopiče, steklarski in mizarski klej in druge v to stroko
spadajoče stvari. Ceniki na razpolago 1 Ceniki na razpolago l
4 cKottlp.
^eter SKo%ina
tovarna čevljev ^SS6K8^*' 0 Wr%iču, Sorenjsko
prodaja lastne izdelke na debelo in drobno
v SjubljanL $reg> nasproti so. čin ho tih mostu.
Voj(tŠlci   CCvTji  %a mo^vo JJ častnike se dobe v vsaki množini.
ranilnica ljubljan
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000*—
Vlog dne 30. junija I9I5.........■••   » 46,800.000*—
Rezervnega zaklada............. „ 1*330.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnilnica je pupllarno varua ic
stoji pod kotrolo c. kr. deželna vlade.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 57«% obrestim in najmanj V«% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
13-
Od 14. oktobra 8. ure dopoldan se nahajata Bolgarija in Srbija v vojnem stanju.
2e tretjič si stojita Srbija in Bolgarija kot sovražnici z orožjem na-
rNajmanj je pričakovala diplomacija četverozveze, da bo Bolga-J rija definitivno prerušila svoje dose-" danje tradicionalne stike z državami entente in se aktivno pridružila njenim sovražnicam. Ententa je marveč upala, da se ji posreči ustvariti novo Balkansko zvezo, ki bi bila to-
sproti. Ravno pred 30. leti. sredi ok-   E* S? S^Jfl
striji in Nemčiji. Zdelo se ji je, da v ta namen ni treba ničesar drugega kakor, da se Srbija in Bolgarija na ednostavni podlagi »makedonskega 14. novembra 1SS5 — I kcmpromisa«pobotate in že avgusta mejo.   Toda,   Milanovo \ lanskega _ leta so pričela tozadevna
tobra 1885, se je zbrala 40.000 mož broječa armada takratnega srbskega i kralja Milana na bolgarski meji pri | Piratu in prekoračila mesec pozne- i je — dne bolgarsko
podjetje se je končalo žalostno. Bol- I diplomatična posredovanja ruske gari so postavili več kakor dvakrat j vlade. Kralj Ferdinand in Radosla-tako veliko armado ter so pri Sliv- I vov sta se pokazala sijajne državni-nici, Caribrodu in Pirotu Srbe na- kc. Bolgarska vlada je z veliko ravnost uničujoče porazili. Komaj 4 j spretnostjo zavlačevala pogajanja in tedne je trajala vojna — končala se ; našla je vedno nove pomisleke naje vsled intervencije Avstrije, ki z j pram predlogom, ki jih je stavljala oziram na prijateljske zveze z Mila- j ententa, med tem pa se je   tiho in
nom, ni hotela pripustiti, da bi Srbija popolnoma podlegla. Dne 2. marca 1886 je bil sklenjen v Bukarešti med obema državama mir. Mirovna pogodba obstoja iz enega edinega članka, ki konstatira, da hočeta Srbija in Bolgarija zopet živeti v prijateljskih odnošajih. 2e
neopaženo približevala centralnima državama in Bolgarija je imela gotovo že davno definitivno zarisano j smer svoje politike, ko so ententni \ diplomati v Sofiji še vedno računali, ! da bo konečno vendar-le sprejela i njihove oferte. Neki angleški list je te dni zapisal, da je bil lani za časa
fc^prva vojna med obema mladima i ruske ofenzive v Karpatih »zadnji
jedro   onega J diplomatični   moment«.   Takrat bi bila četverozveza z obljubami in pri-
državama je odkrila notranjega nasprotstva, ki ga
tudi
vsa poznejša leta vse do aanes niso j mernimi grožnjami Bolgarijo morda
^In-^rnJR,iuSVeta^ SW.a he~ 1 * sPravi]a "a sv<*> stran- ta"
"aH?a kan R^raIj Mi!Ian -Je   krat je bila tudi rusofilska struja na leta looo. udaril na Bolgare, ker ]e, 1
kakor je v srbski   skupštini izjavil,
združitev   bolgarske   kneževine z
vzhodno Rumelijo »ogrožala ravnotežje na Balkanu in s tem tudi srbske življenske interese«.
Čim slabejša je v poznejših letih postajala Turčija, tem bolj je sililo v ospredje vprašanje še ne osvobojenih balkanskih krščanskih narodov. Skupni cilj, razbiti evropsko Turčijo, je za hip spravil stara nasprotstva med Srbi in Bolgari (in Grki) v ozadje ter povzročil ustanovitev »balkanske zveze«.
Tako je izbruhnila pred tremi leti prva balkanska vojna. Srbija, Bolgarija,  Grška in Crna gora so udarile skupno na Turčijo. Dne 8. oktobra je izročila Crna gora kot prva v Carigradu vojno napoved; dne 14. oktobra so stavile Srbija, Bolgarija in Grška svoj znani ultimatum, na katerega je odgovorila Turčija dne 17. oktobra s tem, da je izročila zastopnikom balkanske konfederacije potne liste. Še isti dan zvečer se je podal kralj Ferdinand v vojaško taborišče,   kjer je prečital plamtečo proklamacijo na bolgarski narod, zavezniške vojske pa so dobile povelje, da prekoračijo meje. Tri leta je od tega. Nekdanji prijatelji in zavezniki so si danes zopet ljuti sovražniki, ali pa skrajno se mrzeči in vzajemno nezaupljivi sosedi. Že v zrna govitih bojih proti Turčiji so se pojavili sveži znaki   starega srbsko-bolgarskega nasprotstva. Obe državi sta od nekdaj   pretendentinji za prvenstvo na Balkanu, od nekdaj pa tudi ostri konkurentinji v svojih aspi-racijah na ono krvavo zemljo, v kateri prebiva   pleme še neizrazitega etniškega   značaja,   Makedonijo, o kateri pravijo Bolgari, da je bolgar ska, Srbi pa, da je srbska. Opasnost makedonskega problema je skušala odstraniti balkanska zavezniška pogodba, ki je razdelila Makedonijo v »sporno«   in   »nesporno«, označivši ozemlje med Šarplanino, Rodopo in Ohridom za sporno, ter določila, da naj nastopi v slučaju nesporazum-Ijenj ruski car kot razsodnik. Toda pogodba je le kos papirja napram velikim realnim interesom državne politike. Razmere na Balkanu so se kmalu zasukale tako,   da   je bilo vprašanje nesporne in trajne hegemonije na Balkanu odvisno od tega, kdo postane lastnik makedonskega
Bolgarskem jako močna. Ta moment je diplomacija četverozveze zamudila, zamudila tako, da je povzročila celo opasno zakasnitev potrebnega vojaškega odpora četvero-zveznih držav proti nameram Bolgarije.
Iz bolgarske oficijozne brošure vemo, da nudite centralni državi Bolgariji ne le priliko osvojiti Makedonijo, temveč tudi možnost direktnega teritoriialnega spoja, ki bo omogočil, da se poda Bolgarija definitivno pod okrilje Avstrije in Nemčije, ki pa je na drugi strani tudi centralnima državama potreben, ker jima zasigura varno not v Carigrad in Malo Azijo ter dalje v notranjost mohamedanskih dežel.
Bolgarija hoče v sedanji tretji svoji vojni s Srbijo uresničiti svoj makedonski idejal, se maščevati nad dolgoletnim tekmecem ter z uničenjem Srbije razrušiti dosedanji balkanski sistem, ki naj se definitivno podredi veliki gospodarski, kulturni in politični organizaciji centralno-evropejskih držav. To so veliki državniški cilji kralja Ferdinanda, za katerega bo zmaga bolgarske armade najlepše kronanje njegovega življenskega dela.
Zmeren in trezen na zunaj, in izbirajoč vedno prava sredstva, je kralj Ferdinand v svojem manifestu naznačil le oni cilj, glede katerega si je celi bolgarski narod edin, dvignil je zastavo makedonskega idejala ter pozval armado in narod na boj proti zavratnemu sosedu.
Podobno kakor I. 1913. se je pričela tudi tretja bolgarsko - srbska vojna brez formalnih napovedi. Gotovo je to zadnja borba med Srbijo in Bolgarijo in, manifest kralja Ferdinanda z upravičenim ponosom in skalnato trdno samozavestjo po> udarja, da tokrat bolgarska armada ni zapuščena temveč, da se sme opirati na nepremagljivo vojaško silo Avstrije in Nemčije.
B soriško-grGdišftnsKem zmimm ozemlju.
Gradež ... Ni je dežele, razven Goriško - Gradiščanske, ki bi tako lepo spajala v sebi sever in jug. Naš ozemlja in da je povrh postala Var- I Krn je bil doslej pač že dovolj popi-darska dolina za Srbijo edina cesta I san, kaka planinska višina in strmina
je. Kdor čita te popise, misli, da stoji Krn kje gori visoko v Alpah in ne v deželi, katero označamo za južno. Ako pa pogleda na zemljevid, vidi pred seboj hribovje, zmoti ga hitro pogled na morje ... In tam doli koncem Goriško - Gradiščanske stoji Gradež, na katerega, veže toliko lepih spominov na tisoče in tisoče avstro - ogrskega prebivalstva. Otoček s prekrasnim dolgim bregom, ob katerega se poigrava morje in poljublja pesek, s katerim skupno s svojo žarnico nad seboj, s toplim južnim solncem, dela čuda. Marsikoga bi danes ne bilo na bojišču, da si ni utrdil ali celo pridobil zdravja tu ob najljubkejših valovih Jadranskega morja. Ob tem koncu, kjer pada Goriško - Gradiščanska v morje, se je sešlo leto za letom nešteto vsebuje bukareški mir kal novih bal- I občinstva, vsi narodi so bili zasto-kanskih konfliktov in armadno pove- J pani, na enem kraju si mislil, da si lje kralja Ferdinanda, ki je naznanil na Dunaju, na drugem v Berlinu, na bolgarski armadi pri demobilizaciji, j tretjem v Pragi, na četrtem v Zagre-da bo v ugodnem trenotku zopet j bu, na petem v Budimpešti, na bre-razvila svoje prapore, je napravil j gu, pri koncertih pa se je vse zdru-največji vtisk. J žilo v neko čudovito mednarodno
Nikdo ni takrat mislil, da bo harmonijo . . . Podjetni ljudje so za-tako kmalu zopet odbila usodna ura I služili tam obilo denarja. Tudi Slo-imm$P eopilaae Bolgarije.   _ ^L 1 venci smo se polagoma uj^jstvovah
povečane države k svobodnemu morju. Preglobok je bil iz tega izvirajoči konflikt, da bi se ga bilo dalo rešiti brez orožja. Bolgarija je hotela presekati makedonski vozel z mečem in njene čete so dne 26. junija napadle Srbe ob Zletovski reki. To je bil začetek druge balkanske vojne, v kateri so se mesarili zavezniki od včeraj in ki se je končala s ponižanjem Bolgarije. Poraženi od Srbov ob Bregalnici, ogroženi od Romunije, katere čete so se bližale Sofiji, so morali Bolgari prositi za mir, ki je bil po daljših pogajanjih sklenjen dne 6. avgusta 1913 in ki je oropal Bolgarijo skoro vseh pridobitev prve balkanske vojne, predvsem pa izročil domalega vso Makedonijo Srbiji. Dalekovidni politični krogi so že takrat poudarjali, da
tam, ali za nas je bilo težko, ker je vsako slovensko podjetje zasledovala irredentovska kača in domače hudobije tudi ni manjkalo niti na takem mestu. Gradež je zaslovel zopet pred dobrimi desetimi leti, otroke, nesrečne škrofulozne otroke so pošiljali tja in prihajali so skoro vsi ozdravljeni, pokojni goriški odvetnik , dr. Bizarro je imel v tem oziru mnogo zaslug, potem je prišel naval, vse je hitelo na morje, kar je ljubilo življenje, kar si je hotelo utrditi kratko življenje, južno solnce in morje sta vsakemu posetniku ostala v najboljšem spominu.
Ta kos sveta, ta otoček z lagunami, ima ponosno zgodovino za seboj. Ko je cvetelo rimsko cesarstvo, se je zval kraj »ad Aquas gradatas«, j dve stoletij je igral vlogo pomorske i kraljice, katero vlogo so potem pre-j vzele Benetke in Gradež (la citta di j Grado) so imenovali — »mater Be-' netk«. Politično gospodstvo je bilo odvzeto Gradežu, ali ostali so mu patrijarhi. Osemsto let je trajal gra-i dežki patrijarhat, Gradež je bil tri-' najstkrat napaden, oropan, razdejan, ? skozi stoletja so se vlekli spori med I Gradežem in Oglejem,   slednjič je Gradež podlegel, bogate družine so odšle, patrijarh se je preselil v Benetke, in koncem srednjega veka je j bil Gradež uboga ribiška vas. Pod j Avstrijo je prišel Gradež končno le-t ta 1815.. torej pred sto leti. Ko so 5 \ let poprej še Angleži napadli mesto, poprej so je bili okupirali tudi Francozi, je bil Gradež pozabljen, komaj je zopet vzcvetel in bil veliko okrep-čevališče in zdravilišče zlasti prebivalstvu s severnih dežel Avstrije in Ogrske, že mu preti poguba, ako bi ostal pod italijanskim gospodstvom, kajti   Italijani so zaljubljeni v svoj Lido pri Benetkah — in Gradež bi se ponižal  zopet v umazano ribiško vas . . .
Znani Marchesini je sedaj »sin-j daco« v Gradežu,.   čigar sinovi se i bore pod   avstrijsko   zastavo, oni Marchesini, katerega so primorski irredenristi s ponosom imenovali in i niso nikdar pozabili dostaviti njego-I vega pridevka »Piemontese«. Mar-I chesini Piemontese, to se je glasilo I tako pristno italijansko. Pripetilo pa j se je bilo, da je ta Marchesini, takrat : še avstrijski podesta v Gradežu. ob j neki veliki slavnosti v Benetkah br-! zojavil tja čez morje v imenu Grade-• ža in se skliceval na zgodovino, ki i govori o gradeškem mestu kot »materi Benetk«. Odgovorili so mu prav pomembno:    »Signor Marchesini, Grado,    Osterreichisches Kusten-land« . . . Irredentisti vsi iz sebe.
Gradež so zasedli Italijani dne 24. maja. Štiri ladje so vjele naše vojaštvo na Porto Buse, naše vojaštvo iz Gradeža je na ukaz odšlo, poveljnik italijanske posadke Cam-piero je pobral iz občinske blagajne okoli 3000 kron, župnik je moral v cerkvi prečitati dekret, da mora prebivalstvo 'pripoznati novo vlado in mora moliti za zmago italijanskega orožja. Nemške družine so odpeljali čez mesec dni v Italijo, ker so bili obdolžili eno, da daje signale Avstrijcem. — Goriška deželna hipotečna banka ima izposojene milijone v Gradežu . . .
Oglej . . . Leta 183. pred Kristusom so ustanovili Rimljani Oglej v varstvo vzhodne italijanske meje. Ob času rimskega svetovnega gospodstva je zadebil Oglej svojo veljavo kot vojaška operacijska glavna točka ob vhodu v Italijo, kot cesarska prestoincla in tudi kot važen industrijski kraj in posebno še kot pomorsko tržišče ob Adriji. Leta 452. je Atila deloma razdejal Oglej, mesto se je poživelo zopet ob času Te-odorika in Narsesa, izgubilo pa svojo veljavo z vpadom Longobardov leta 568. po Kristusu. Potem je napočil boj med Gradežem in Oglejem. Oglejski patrijarhat je trajal od leta 610. do 1751., slednjič je prišel razpad nad Oglej in iz ponosnega oglejskega patrijarhata sta postali dve nadškofiji: v Gorici in v laškem Vidmu . . . Čudni občutki obdajajo človeka, ko stopa po Ogleju in se zamisli nazaj v čase, ko se je tu okoli razprostiral ponosni krasni Oglej, »Roma secunda«, okoli 800.000 pre-
bivalcev, sedaj priprosta ribiška vas. Ce kje, velja tu: Sic transit gloria mundi . . .
Veličastna je bazilika v Ogleju, leta 1031. jo je posvetil patrijarh Popo, leta 1348. jo je potres deloma porušil, leta 1379. jo je popravil patrijarh Marquardt, leta 1500 so jo Benečani olepšali. Veličastna zgradba, krasne slike, freske, s stolpa diven razgled po ravnini na morje, v Trst, na Julijske in Karniške Alpe. Italijanski kralj je bil na vrhu tega stolpa, 108 težkih stopnic je gor, in gledal je okoli tja proti »neodreše-nemu« Trstu, gori proti Doberdob-ski planoti, proti Julijskim Alpam in širilo se mu je malo srce, češ, »to bo vse moje!« Ali širilo se mu je samo gori na visokem kampanilu, tam pri Podgori se mu je stisnilo . . .
V Ogleju je bil sloveč arheolo-gični državni muzej, otvorjen leta 1882. Kdor je bil kdaj v Gradežu, ni zamudil te prilike, da si je ogledal muzej, v katerega ga je tako prijazno vabil mičen južni vrt s cipresami, pinijami, palmami, cedrami in kjer je našel toliko pomnikov nekdanjega rimskega življenja tam okoli. Ravnatelj prosesor Majonica pa je znal tudi zanimivo pripovedovati . . .
Neki naš prijatelj se je oglasil k sestavku »V goriško - gradiščan-skem zasedenem ozemlju« v št. 232. in pravi, da ni res, da sta Dobe r-dob in Devin zasedena od sovražnika, res pa je, d a Doberdob in Devin sta izpraznjena prebivalcev in sta dandanašnji trdnjavi, ki se ne dasta vzeti po nobeni c e n i. (V omenjenem sestavku pa ni bilo mišljeno, da sta Doberdob in Devin zasedena, marveč le povedano, kje se nahajata.)
Neka begunka iz Kozanev Brdih poroča: Bilo je dne 22. maja okoli 9. dopoldne, pridejo k nam trije italijanski oficirji, 200 metrov od našega stanovanja, hiša je v strani vasi in me vprašajo marsikaj in mi pripovedujejo v nemškem (!) jeziku, vsak je drugače govoril, tretji pa je spregovoril besedo, ki me je pretresla, šla sem hitro domov, nisem se zmenila več ne za imetje, ne za živino, pograbila sem svoje tri otroke in šla proti Gorici, peš dve uri, od tam v Ljubljano k možu, ki je pri vojakih. Solze so nama tekle pri snidenju ... in nisva se smela spomniti doma, kjer gospodari sedaj kruti Italijan. Ostala sem tu in si vse uredila ter se nekoliko vtolažila, moj Bog, kaj pa nas sedaj čaka? Ljuba Ko-zana, ali te bom še kdaj videla?
Naša prihodnjost je v — naših nstih
Najnovejši znanstveni preizkusi so razkrili presenetljivo dejstvo, da ima mnogo tajinstvenih bolezni in tr 1 i e n j izvor v naših
lastnih ustih. Tega bi pred malo ieti pač ne bil nihče slutil, vendar pa je sedij brez dvoma gotovo, in znanstvena razlaga za to je tako preprosta, da jo zapopade lahko vsak lajik. Stvar je taka :
Vsak človek pri dihanju ali s hrano sprejema premnogo bakterij v usta, deloma nepomembne, deloma škodljive vrste. Med temi škodljivimi so tudi take, ki zobe raz-devajo in take ki povzročajo bolezni. Ako je ustna duplina nečista, se sleznica vname,
se zobje obdajo z nečisto plastjo ali z ostanki jedi v otimah ali špranjah med zobmi, se vseljene bakterije pomnože od stotin na milijone. Ako bi torej ustne dupline ne očistimo vsak dan s kako antiseptično ustno vodo (Odol), se kmalu pokažejo zle posledice. Množice bakterij re pri dihanju vsesajo v pljuča ali po ranah, vnetih zobeh itd- dospo v krvni obtok, razentega pa pri presnavljaniu neprestano proizvajajo strupene snovi, ki deloma preidejo v želodec, deloma v kri. Tako nastanejo potem: slabosti, glavobol, pomanjkanje teka, motenja prebave, obolelosti vratnih žlez in pljuč, da, celo očesne in ušesne bolezni in zastrup-ljenie krvi se je že opazilo. Koliko neki leta okoli nevrastenikov, ki se za ta smešni vzrok (smeren, ker se ga vsak z lahkoto ogne) naj zahvalijo za svoje zonrno trpljenje.
Ne da se torej dosti nujno svetovati, da se navadimo na pridno negovanje zob z Odolom. Kdor Odol dosledno rabi vsak dan, po današnjih znanostih kar najbolje neguje zobe in usta.
s primerno šolsko izobrazbo, veščega tudi nemščine, sprejme Ferdinand Spilar, trgovec z mešanim blagom v
St. Petru na Notranjskem. Ponudbe
in zadnje šolsko izpričevalo je poslati na gorenji naslov. 2635
Iščem poštenega, zanesljivega
Kdor ve raziočžti dober Hher ođ slabega,
se ne da preslepiti s ponaredbainif ampak zahteva pristni
Po slaben pitju Si bolan, Od tega boi Vesel, močan I
.FLOBIAN" ne slabi in ne omami, ampak
daie moč in veselje do dela.
J
Postavno varovano.
2644
trgovec. Vojaška ulica štev. 2,
Proti
zoMol
III
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v M ubijani, Resi jeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn Jnž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
nselusine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-nstne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo  iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočat Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar '
Modni setton
$tuchly - JV^aschke
Ljubljana
Osebno izbrane
novosti 3 Dunaja.
^Priporoča; največjo i^bero klobukov
Židovska ulica št. 3   Dvorski trg t.   za dame in deklice kakor tudi bogato
nalogo žalnih klobukov. Zunanja naročila na izbiro j obratno poŠto,
Solidno blago.
Popravila točno in vestno.
Priznano nizte cene.
414
Stran B,
.SLOVENSKI NAROD ■ dne 16. oktobra 1915.
238. štev.
Dobiva se povsodi 1
Schichtovo perilo - vojno perilo
Najcenejši in najboljSi način praaja!
Namoči perilo nekoliko ur ali čez noč s pralnim praškom „tonska hvala". Peri tedaj dalj kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — je še potrebno, da se najlepše
perilo dobi.
Prihrani delo, čas, denar in milo. 2663
Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok v kuhinji in v hiši.
Dobiva se povsodi!
Išče 86
2665
nemeblovana soha
ali čisto majhno stanovanje-
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „prednost 2665".
Rastlinska destilacija „FLORIAN" v LJubljani sprejme
potnika
proti ugodnimi  pogoji, le zanesljive, spretne, v stroki že vajene moči pridejo v poŠtev.  Cenjene ponudbe na zgorajŠnji naslov. 2660
Enonadstropna
z vrtom v Ljubljani se prostovoljno
Pojasnila daje pisarna
I dr. Ivana Tavčarja,
odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica št. 2.
26541
Prodajalk
za traiiko BV isli dobiti mesto
Naslov pove upr. »Sloven. Naroda«
2528
Išče se
to 4i
komptoarist
Lepo
2664
možen vseh pisarniških del, obeh deželnih jezikov in se razume na sod-l-tJUtri^u^Nl/V-KOMENiš^^ ULIL.A- *■* ^nijske zadeve. Nastop čim preje mo-5Ey-ZDRrt^;pRiri^ \1 >.°če- Naslov pove upr. »Slov. Nar*
ZA- NOTRANJE • IN KIRURG ICNE -SOtLEZNL • PORODfsDSNICA.
1LUUBLUANA - komenskega ulica- 4
|Kupčevalci !
Trgovci!
Trafikanti !
Kantinerjil
Veleaktnalne novosti
vojnih, božičnih in novoletnih razglednic
v vseh jezikih so ravnokar došle. I Z&htevaJte lako] iiuitr. katalog gratis in franko | Tvornica luksusnega papirja
Adler, Zeisel & Co., Dunaj II., P rate rs t. 66 16.
meblovana soba
se takoj odda.
Poizve se pri uprav. »Slov. Naroda«.
■V"   Išče se oženjen
m. o ž
brez otrok, vojaščine prost, kateri je vešč v poljedelstvu. Nastop 1. nov. t 1.
Ponuebe na: gospa Ena Zeschko, Libno, pošta Videm, Sp- Stafer.
26d7
l^arel Linij rt
- •:■    urar — Ijnbljana, JKarije Zerczijc cesta st. 7.
Zaloga vseh vrst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih in kuhinjskih ur, budilk.
Iffkljaste vojne nre, ure v zapestnicah z radijevlm kazalnikom ali brez njega, zaloga srebrnih In ni kij a stih ur ,, Ornega" po najnižjih cenah. 2491 Popravila se Izvršujejo najbolje.
Spretnega
špecerista
zmožnega   obeh   deželnih jezikov, sprejme   takoj    Viktor Wogg,
Celje. 2645
Čebulo
krasno, suho Štajersko robo, prodajam po najnižji ceni. JAKOB KLE-MENČIČ, — Moigance pri Ptuju«
2633
Franc Furlan {
naslednik Faschiagova vdova #
ključavničarstvo f
B
in
10 f
zaloga štedilnikov
se nahaja:
Ambrožev trg štev. 9.1
I i
i
m
S
sprejme
tvpdfea Naglas v Ljubljani
2630
Sveže cešplje
= hruške (tepke)
kupuje vsako množino ln po najboljših oenah 2014
veležganjarna sadja
M. Rosner & Co., Ljubljana.
M. LOŽ AR, kovač in izdelovalec raznih voz, v Dragomelju pri Domžalah sprejme takoj 2587
kovaškega in kolarskega
pomočnika
2
ter
vajenca
Sprejme se k licejski gojenki Še jedn?
gojenka
na hrano In stanovanje. 2578
Imata svojo sobo Zglasiti se ie Tržaška cesta št. U./1. nadstropje.
Poceni   se   proda star
glasovih
Sv. Petra cesta 11., I. nadstr.
Išče se za november nemeblovana
mišično sobo
eventuelno s hrano. Takojšnje ponudbe
pod šifro „Nemeblovana 795/2650"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Lepa dvonadstropna
VILA
z  velikim  vrtom   v LJubljani, " se ugodno proda. 2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
ki
perfekten korespondent v slovenskem, nemškem in hrvatskem jeziku želi službo pr e meniti. Je tudi vešč vseh panog kmetijstva in prevzame mesto oskrbnika na večjem posestvu. 2623
Ponudbe pod „P. V. 2623" na upravn. »Slov. Naroda«.
BANKA podružnica
Centrala v Trstu, podružnice na Dunajn, v Dubrovniku, Kotoru, JKetkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
a Živahna zveza z Ameriko. :: Delniška glavnica K 8,000.000. Nakazila v Ameriko ln akreditivi.
Sprejema nove vloge, s katerimi se zamore vedno razpolagati, brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih
4
0
□
i:
i:
Pojasnila radevolje na razpolago
Pojasnila radevolle na razpolago.
I?
i:
27
7A
SV
F4
3571
061584
5«bc gobe
Vsako množino suhih gob 80 kupi proti
takojšnjemu plačilu in prevzetju. Ponudbe z vzorcem, navedbo cene in množine naj se pošlje na hotel fUNION4 Ljubljana pod šifro ,Export' dO 20. Okt
osvežujoče, slastne in iejo gaseCe si lahko vsakdo sam napravi « majhnimi stroiki. V ralogi so ena-nas, jabolčnik, grenadinec, mali-novec, mnikatni hrnievec, poprovi matovec, pomarancevec prvenfte-vec, vllnjevec. Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, porimi tudi vroča namesto ruma in Žganja- Sestavine s natančnim navodilom staneio K 4'50 franko po povzetju. Na pet takih >orcij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornica, večja gospodarstva, delavnica i. t. d, neprecenljive vrednorti, ker to delavca aveii in ne opijani in njegova delazmožnost ne trpi.
Jan Brolitk, Enge!-DrogsriB Bino. St. 639. Moraisko.
MLtt-^ft ter praii
kostanj
suhe ćeš pij s, suho hruške, laneno ln konopljeno seme, bučna srna. proso, krompir, ielod, 5eii.ee (Knopperj, orehe, vosek, vinski kamen, suhe gobe, predivo, sveže sadje, sploh vse deželne pridelke Maapi
veletrgovina #nton Kolenc, Celje.
Istotako tndi prazni oljnate In petrolejske sode, vse vrste vreče, steklenice s zavoiem za mineralno vodo.
2480
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, lite stalna stranka v mestu ali bližnji okolici za takoj ali za november.
Ponudbe pod .Zračno stanovanje/ 2647" na upravn. »Slov. Naroda«. 2647
Jezice
kap nJem po maksimalnih cenah, ki jih je 8. t m. izdalo trgovsko ministrstvo. JOSIP PRESKEB, L]nbi]ana, Poljanska cesta 73._2646
G. Flux
mr Gosposka ulica 4,
I. nadstropje, levo. 2653
Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
portvainiia stanovanj in slol
v   udobnost    cenj. občinstva   zopet v
središču mesta, i    Priporoča in namešča le boljšo n
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osoble Izbira različnih sluz?-b, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena.
Prt vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka:
s Pflodni salon s
Ljubljana, Rimska cesta St, 6
prtporoče cenj. damam krasno izbero najnovejših damskih ln otroških klobukov ln čepic za zimsko sezono.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. 61        Poskusite pri
Pran ^Tinlnprlii specialistu za ortopedična in anatomična f I stil tJiaillllCl JU obuvala, Ljubljana, Šelenburgoi
>va ulica št. 4.
JE
1121
• a
Najnovejša izbera
r umetniških in drugih —
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
Cjnbljana Prešernova ulica štev. 7.
9
5C VSt 5C
XXI XX XX XX
Najnižje cene.
lx
|W|bW|s^C5C|3KbIiH|I
XX XX XX XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
332
XX XX
xxxxxx
IX£gg3£&
za spalne ln jedilne sobe, salone ln gosposke sobe. Preproge, zastorji, modrocl na vzmet ilmnatl modroci, otroški vozički Itd.
Najsolldnejfte blage.
A. KUNST
ljublji raka ulica itev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospoda ln otroka ls vedno na izbero.
Vsakršna naročila se Izvršujejo točno in po nizki ceai. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj te blagovoli vzorca poslati. 40
BaifeOa zaloga naiadnili do iiifiniii.
otroških vozičkov
ln navadne do naffinelse
žime.
M. Pakli
v Ljubljani.
Sazaanim narotnikon si uaJiija s povzetjem.
iska «ia 21
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov i. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po na [nižjih cenah.
Ustanovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
■jos. reich:
H Poljanski oasin - Ozka ulica št. 4. B Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
iuiic tene. a *
H 72   hočete imeti?
Potem jim dajte -uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zaslize-nost in prehlajenje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ada".
Vedno ntt pip Ipedalitete
Oddajajo ao tndi zdravila aa člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na Tse strani. E
Phapm. Mag.
Milko PnAfi5kn
letam pri zlatni orii
3 MaUJana, Jarilfttv tri it 2.
OMG
Kuharica
srednje starosti, dekle z dobrimi izpričevali, teli službo premeniti, če je mogoče pri obitelji brez otrok, vstop takoj ali pozneje.
Prijazne ponudbe  pod „Kuharica/ 2637" na upravn. »Slov. Naroda«. 2637
Orehe, suhe slive, suhe hruške ln krompir
IMF" kupuje tvpdka
IVAN A. .HARTMANNA
naslednik A. TOMAZIC, Ljubljana,
v vsaki množini po solidnih najvišjih cenah. 2538
Gostilna
tik železniške postaje 2613
se da v najem ali na račun.
Naslov, pove uprav. »Slov. Naroda«.
prodajalka
za papirno trgovino ln devoclonaUje«
Imeti mora večletno prakso v tej stroki, biti vešča slovnično pravilno nemškega jezika in tudi slovenskega. Ponudbe v nemškem jeziku na St. Josefsve« relns Buch & Paplerhandlung. Celovec. Bismarckring itev« 13.
2609
Črkostavce
sprejme takoj proti dobri plači
: „Narodna tiskarna" v Ljubljani. :
[5jE
Odliko ran na razstavi v Radovljici 1.1904 s čas no diplomo in kolajno I. vrste.
BRINJEVFC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri
GABRIJELU ERŽENU
Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko.
Za pristnost se Jamči. 1277 Cene zmerne.
■■nS OHO
J
■ ipi 11 . 1 1 mwm
ME
Štev. 1513/m. š. sv.
2662
Na šišenski deški ln dekliški osemrazrednlcl se prične Šolsko leto 1915/16. z vpisovanjem v
ponedeljek dne 18. in v torek dne 19. oktobra 1.1.
Vpisovalo se bo oba dneva od 8. do 11. ure dopoldne In od 2. do 4. nre popoldne v bivši občinski hiši.
Vse podrobnosti se poizvedo pri šolskem vodstvu ob vpisovanju in kasneje.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski,
dne 14. oktobra 1916.
a
V ponatisu je izšel
::   znameniti roman
AMERIKANKA
(Francoski spisal Pierre de Coulevain.)
Naročila sprejema:
„jfarodna knjigarna", £jubljana, Prešernova ulica.
Cena dvem knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto
3 K 70 v., elegantno vezan izvod 4 K 70 v.t s pošto 4 K 90 v.
Zaradi izrednih poštnin razmer ni mogoče tega dela peatlfasl na ogled in se dobiva le proti vpoilljatvi denarja v nsprel ali
pa po postnem povzetja.
Zaloga pohištva in tapetniškega
blaga.
Mfearstvo.
Popolna spalna oprava .-2 postelji," 2 omari, 2 nočni omarici in 1
umivalnik s mar m. ploščo in ogledalom
K 350-—.
Jamči $e aa solidno delo. Cene
konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik.
Otroški vozički. —^mm**
J. Pogačnik, Ljubljana, Jrfflrije Jeremije cesta št. t3—18.
12
7Y
C6D
8W
*-*
73
238. štev.
.SLOVENSKT NAROD", dne 16 oktobra 1915.
Stran
Sprejme se tako] trgovski
r«        ■ ,    ■ •
izurjena v železnini, pri 23*8
FRANCU PICEKU,
trgovina z železnim in Špec. blagom v/ Ribnici, - Kranjsko.
i- --
L——
Sprejema zavarovanja Človeškega Življenja po najraznovrstnejSih kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
----~~---"
Vzajemno zavarovalna banka v Pragi, fondi n 71,t4*.at2-tt. — Ismlacano odškodnine in kapitalno b 145,150.178-20.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—■--■ ■ ■ Ven pojasnil« dejei ■■    ■       ■ -—
oltarno
čigar pisarne so v lastni bančni hiSi      . ...
t Gosposki oliti itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceni   takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec 1914:
K 202,841.494-—. ss
Stanje deu. vlog nabran, knjižice 30. sept. 1915:
::       K 93,215.892-—.
O. ki?, ^pf
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 podražile   Vogal Marijin trf-SV. Petra [Kta (f Mfi JtitOraZiOli Generali"). Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko .padajočih trans
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ogrijevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Hstin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravillsce c kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko ln iz Amerike.
Brzojavke: Prometna banka LJubljana. — Telefon ste v. 41
500 ta!
Vam plačam, ako Vaša knrja očesa, bradavice, obtlsč&ncl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Ria bal-zaaeom. Lonček z garancijskim pismom I K, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4.50. Semenv, Kosice (Eassa) I Postiach 12 22, Ogrsko. 1842
Volno
ovčjo, oprano in neoprano, kupim vsako mnoilno po najvišji ceni proti takojšajomn plač!ta: ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzet. 2031
Veletrgovina R. Stermecki
Celje št. 15, Štajersko.
Hndležne hodne
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixa 2475
odstrai!jEV3lec Kocin.
Zaj. neškodljivo, gotov uspeh.   Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
lis. dr. 1. Rix, laboratorij. Dunaj IX.. Berogasse 17. L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna »pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija".
Ivan Bizovičar
nmetni in trgovski vrtnar
LJubljana 839 Kolezijska ulica št 16
priporoča svoja bogato opremljeno vrtnarstvo  ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
:: Izposojevanje
ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, !iakor tudi najfinejše dekoraci]ske cvetlice za dvorane in balkone.
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno.
Brzojavke: I. Bizovičar,
;: vrtnar. Licoliana. ::
na!
i i
■
i
i
mm _
GOT
LJUBLJANA,  Mestni tira;
krasne novosti jesenskih in zimskih oblek in površnikov domačega izdelka naj"  po izredno nizkih cenah.
Brez konkurence ! Solidna postrežba !
cene
I I
■
I
I
:
M
D
:
□
Blagovni oddelek
zemaljske banke i i podile v Motiti
Szabadka, Ogrska
nudi veletržcem in preprodajalcem dokler kn| zalogo In v kolikor dnevno cono bo porastejo za gotov denar: 2448
Santos Superior kava za	ceno K	380-—
Santos Prima	91	390-—
Guatemala GA	99	430-—
Costarika CA	99	490-—
Matagalpa M A	99	B20-—
Biser (Perl) PA	99	520-—
Bibera Lampong	99	325-—
Bibera Tellichery	99	33«—
Holand. kumena (kima)'	99	145-—
Marseille milo 72%	99	192-—
Vaniljna čokolada	99	440-—
Olje čisto oljkovo	99	450-—
Olje Sesam Jaffa	99	480—
Zdrob (gres, kašica) A/10	99	105-—
Prima ogrske salame	99	1100--
Ystf cono veljajo za 100 kg s skladišča Szabadka v originalnih balah, omotih, zabojih ln sodčkih. Naročbo se ob poslatvi denarja naprej Izvršujejo takoj. Manjie naroibe se lzvrinjejo v poštnih zavojčkih po 5 kg a povzetjem, toda Izvrtajo Jih banUn veletrtec a 0% pribitka. Pri banklnem veletricn se lahko dobi tndi la gUce riz po K 3*20 ta ta Rangon rti po K 2*0 za 1 kg.
1:
1:
□
1:
X X
1:
1:1
1:
1:1
X X
X
:
od 5 kg naprej po 30—60 vin. kg razpošilja po povzetju A. OSET, p. Gnštanf, Koroško. Razpošiiia se tudi vino, jabolčnik, suhe češplje in novo zdravilno kislo vodo SILVA vrelec".
Agentura: Fran Sever Trsti Stadion 24
posreduje prodajo vseh deželnih pridelkov in Izdelkov,
posreduje nakup vsakterega v Trstu nahajajočefa se blaga. 2622
Mleko, maslo, sir, Jajca, suho sadje, orehe, komno, mast« špeh.
Salami itd« plačuje po najvišji ceni.
Lasne kite
v veliki zalogi« najfinejše kakovosti po 7, 9« 12 in 16 kron — vse vrste lasne podloge in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščino — lasuljo, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
(Križišče Mestnega in Starega trga)* :  Postrežba točna in vestna.|:
11 Umiti.
U I!
cenovnik na veliko o električnih predmetih in o acetilenskih sve« tiljkah vseh vrst Namizne svetilJkeTj viseče svetnike, svetiljke za kolesal ln ročne svetiljke, | žepne svetiljke itd.;
Najcenejši nakup-
A. VVEISSBERG
Dunaj II.« 2109 Untere   Donaustrasse   23111.
Slovensko dopisovanje.
I I
I I
sks posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
n
m obrestuje hranilne vloge po čistih
Rezervni zaklad nad X 800.000.
brez odbitka rentnega davka. * Ustanovljena leta 1881. M
33
xxxxxxxx!
3667
8C
4402
^706
Misli o novem jfolsliem letu.
Povsem umljivo je, da se sedaj za časa svetovne vojne merodajni krogi ne zanimajo bogvedi kako za reformo slovenskega srednjega šolstva. Vendar pa ne gre, da bi se to vprašanje preveč zanemarjalo; moderni čas s svojimi zahtevami vedno močneje trka na duri in ne dopušča dolgotrajnega večletnega odlašanja, V mislih imam reformo naših gimnazij in sicer ne le glede učnega jezika, temveč tudi glede nekaterih posameznih predmetov.
Poduk v matematiki, prirodo-Disu, fiziki in kemiji, filozofični pro pedevtiki in verouku po novem učnem načrtu vobče ustreza in se je poduk v vseh teh predmetih tudi s pomočjo novih slovenskih učnih knjig na razniji gimnazijah na Slovenskem vršil v slovenščini, kar bi gotovo le pospešilo učni smoter.
Manj  zadovoljujejo pa razmere ▼ jezikovnih strokah. Naj pričnem s klasično filologijo. Gotovo poduku v latinščini ni oporekati z ozirom na veliki pomen tega poduka v formalnem slovničnem oziru, kakor tudi z ozirom na dejstvo, da ni samo rimska literatura velikega svetovnega pomena, temveč je latinščina obenem podlaga vsem modernim romanskim jezikom    Drugače pa je z grščino. V tretjem gimnazijskem razredu se naj mladina uči štiri povsem različne jezike, en slovanski jezik (slovenščina), en germanski jezik (nemščina), latinščina in povrh še grščino. To je gotovo preveč.    To mladino ubija.
V nižjih štirih razredil zadostuje poduk v treh jezikih in namesto grščine se naj v višjih štirih razredih podučuje ali angleščina ali pa kak moderni romanski svetovni jezik (kakor francoščina, oziroma italijanščina). Z ozirom na znanje latinščine (oziroma glede angleščine na znanje latinščine in nemščine) bi vsled sličnosti besednega zaklada ta poduk ne delal posebnih težav, posebno ako bi bil učni smoter le tolikšno znanje dotičnega modernega jezika, da bi se moglo brez težav z razumevanjem čitati lažje slovstvene proizvode in bi poduk ne prekoračil dveh tedenskih ur. So seveda take stroke na visokih šolah, ki zahtevajo znanje grščine, vendar vobče tega znanja učenec ne rabi in se bo z Čitanjem dobrih prevodov grške literature gotovo tudi brez znanja raznih jezikovnih fi-nes prav globok vtopil v grško kulturo. Le zgol iz formalnih razlogov pa ne kaže se učiti grščine. Po dobljenih informacijah bi zadostoval za bogoslovni študij kakor za nekatere filozofične, jezikoslovne in historične vede poduk v grščini kot prost predmet v zadnjih dveh letnikih po dve tedenski uri. Za juriste, me-dicince in naravoslovce, tehnike itd. se pa znanje grščine sploh ne zahteva. Pridobilo bi se tedaj mnogo Časa za druge predmete. Pred vsem ne zadostuje, da se le v nižjih razredih podučuje prostoročno risanje, temveč se naj tudi v dveh višjih razredih kaki dve tedenski uri podučuje projektivna geometrija, da se omogoča poznejši studij v raznih tehničnih vedah.
Poduk v slovenščini zahteva v Štirih višjih razredih tudi izdatne spremembe. Slovenska literarna zgodovina se naj omeji na važnejše pisatelje, a naj vedno vpošteva istodobne slovstvene pojave drugih slovanskih narodov, sosebno one pri Srbohrvatih in Čehih, in poduk staro-slovenščine se naj skrči v korist poduku v hrvaščini.
Ker je važna pedagoška zahteva, da se poduk tudi v zemljepisu, dr-žavoznanstvu, zgodovini in v tujih jezikih vrši v materinščini in ne v nemščini, vsled tega bi kazalo, da se poduk nemščine modernizira ne samo v L in II. razredu, temveč v vseh razredih. Poduk v nemščini ni morda Jezikovni poduk v materinščini, temveč poduk tujega jezika. Poduk bodi tedaj bolj praktičen, pri čemer se naj geda na točno znanje tega jezika v govoru in pisavi in na zgodovino ter izbrano čtivo nemških literarnih proizvodov. Obširno ondela-vanje prosodike, metrike, teorije,
epike, lirike in dramatike pa bi bilo odveč z ozirom na slično tvarino pri slovenskem poduku. Število tedenskih ur v nemščini je seveda v III. in IV. razredu na pet ur, v višjih razredih na štiri ure zvišati, kar ne bi preveč obremenilo dijakov, kajti intenzivni poduk grščine bi odpadel in učenje drugih predmetov bi bilo vsled slovenskega učnega jezika izdatno olajšano. Da se izognemo gotovim nasprotstvom, bi se kvečjem moglo koncedirati, da se iz zgol formalnih in praktičnih razlogov v višjih razredih latinščina podučuje v svrho temeljitejšega proučavanja nemščine v nemščini, a tudi proti temu je mnogo pomislekov. Odločna naša zahteva pa mora biti, da se tudi zemljepis, državnoznanstvo, zgodovina, grščino nadomestujoči tretji moderni jezik in grščina (neobvezni predmet) podučuje v slovenščini.
Končno je skrbeti, da poduk tudi pri dveurni telovadbi ne presega 30 tedenskih ur.
Torej na dan s takimi realnimi gimnazijami, ki bi vpoštevale naše posebne slovenske razmere in ki bi morale nadomestiti tako humanistične gimnazije, kakor še bolj enostranske realke.
St.
Bolni
apljnči
......... M..«. ••••••••••• .
^ Sanatorij
lAflenz
*Hofao\er(W<W^
B S.
S 3 § i
■ajcenejte
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica n      nakup in prodajo zemljišč in posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbero. — Tajnost zajamčena. —
1767
dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo za prsi, rabi se samo na zunai, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin.
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja era
Kathe Rleozel Dunaj VI.,        49 K, 2. Ste
Išče ee izobražena
gospodična
ali učiteljica
v srednjih letih, katera bi imela, vaselje do vzgoje otrok in gospodinjstva Vstop takoj. 2602
Ponudbe it. 68.
pod poštni predal
Franc Kas
Ijubljana, Sodna ulica.
Podpirajte domačo industrijo! Stare nogavice se ceno podpletujefo I
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen,trajno delo sigurno
Ker delam brez agentov, so ceno veliko nižje.
mi um
Viktor Bajt
SelePiiurgoTii nI. 6, zraven glavne pošte.
Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo pO na'"nitjih cenah. Delo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhih vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
Damske klobuke
-   v največji izberi priporoča :
MINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg štev. 21.
Popravila najceneje.
3E
I
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbo v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljufoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
1406
raznih   uradov   in na j slovi tej ših   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximi1ianstrasse 9.
jY[odni salon Jjarborič
^. Jfaldner nasl.
Ljubljana, Jrfestni trg štev. 7 =
priporoča svojo velifo zalogo fončanih
klobukov, pralnih oblik, peres, cvetlic i. t d.
Vedno velika izbera žalnih klobukov.
^ovravila točno in ceno. rooravila točno in ceno.
pod ugodnimi pogoji sc sprejmejo
LINuRoche
mešane stroke (železninarji Imajo prednost,) potem
blngnjničarkn
s potrebno trgovsko naobrazbo in
prodajalka
Kje,   pove   upravništvo »Slov. I Naroda«. 2599
SedbbV* toefi lekarnam
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,
Kdo naj jemlje Siralin ?
influenci.
L Vsak. ki trpi na frajnem ka£lju.
lažje {e obvaroval* se boiez.ni.nego jo zdraviti. X Osebe s kroničnim katarom bronhijev, ki s 5'trolinom ozdrave.
3l Vaduši jivi,katerim Sirolin rna/no
olertča naduho-H. Skrotuaini otroci, pri kaferih učinkuje Sirolin
& ugod nim vspehom na splošni po
itak
Ljubljanska kreditna banka v LJubljani
—. ...----- I -------- 2530 CImiAmmSmu«   ■■■■*»<*si   ainu    O Roacervnl fondi okroglo 1,OO0.000 kron.
u   Delniška glavnica 0,000.000 kron- h
Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Priporoča nakup srečk s. S. razred IT. e. kr. avitrileke razredne loterije.
žrebanje   ««S   S.   ciktobr.   €&*»   O.  ttOwembr. 1915«
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda! _ tl_     „   _ m
Vi srećka K 40-—, V2 sreCae E Mr—t V« areeke K tO-—, »/. sreeke K
Cene za novo vstopi vse Igralca i m mmm __
i/i srećka S 200-—, V* areeke K 10O-—, Va srećke S 10-—, >/i StOtkO S li-—*
---------Harodila
Sprejema sa6e.il s 6. oktobrom t. L prijave za
najugodneje
III. 572% avstrijsko vojno posojilo
po origi nalmiipogojih in priporoča svojim komitentom obilno udeležbo pri razpisani subskripciji.
3LF
! Šivalni  «**?oJi t
„Slnger" in »Enjser" s podolgestim, okroglim Colničkom, Central- Bobbin za dom in rokodcljstvo se knplje ■*!bolje ln nsj-
eenefe mri llrml
A. WEIS8BERGf tvorniftka zaloga
Dunaj  II.,   lintof-o)   Donauatnitsa 28/111.
Hitro razpošiljanja na vse železniške postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zastonj. 2411
T%\%mfon ftcneh ail pa denap noaaj. Zdravniški Izkaz o izvrst-*»ti jauivtii h#ji%u nem učinku, zraven pa Se na tisoče zahv. pisem na ogled.
Bujne,   lepe prsi
dobite ob rabi med. 2461
Tir Jt Viva breme 99 nrei oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za VI.        MM AltUlg 44 JJIal vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje.  Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna puSiea K 3, velika pusica, zadostna za uspeh K 8*--    Razpošiljanje strogo diskretno. Bos. dr. A. Bis, laboratorij, Dunaj IX, Berggasse 17 X
Zalog« v LJubljani: Ukana pri »Balam Jalanu-, drogeriji Kano te „Atrija".
Modni salon
311. Sefiej-Sfrnafi
3314
priporoča cenjenim damam
:  klobuke le najfinejše izvršbe. :
v
Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo
ooznib kolc$. M
rodbino tn obrt.
Brenainl knrzi za vezenje v IL
Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji
vseh velikosti
ALFONZ BREZNIK
/
nčitclj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča'
LJubljana, Kongresni trg 15.
(Nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposoievak"*a
klavirjev ln harmonijev
na jngu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, stran ln muzikalM-
Edini založnik dvornih in komornih tvornic: Bfisen-dorfer, H6I2I & Heitzmann, Fdrster, Ehrbar, GebrOder StingI, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lanberger & Gloss. Hofmann tn Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroki od B IS"— naprej. Najbogatejša Izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah. Oglejte si klavirje z angleSko ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. U glasovanje ter popravila strokovno in ceno. Ker Imam zgoraj navedene prve fabrikate izključno le Jas za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falsi-Ukatov in navideznega „pofelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagu", dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
i
f
I Priporočamo žspeciiSLlno
I domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofic-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hifta. Majnovejie    HT   KOSTUMI lfa(neve|ia
BLUZE
i  Plaš6ey Jope 1 Žalne — detnaie obleke Perilo, eepiee, modree in
KRILA
It M iiku a
Bgloaltao parilo In am** »olr*Mita« u mw>r^«ik«.
ser Pošilja na izbiro tudi na deželo. "Val
vseh vrst za urade, društva,trgovce itd.
|^|^^™^^^^   graver in
^^sssnsva^     kavčskovih stanpMj
LJubljana, Selenbnrf ova nlioa L
Ceniki franko. Ceniki franko.
^nton Cone,
za snežne čepice,
moške nogavice, zapestnike i. t. d.
n*n* i ne e> v««ne%am
Toni Jager
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 5.
Teodor JCorn
(poprej Henrik Eorn)
ĐoRrivalec streli !o klepar, vpeljal strelovodov, ter instalater vodovodov
ItMaia. Po M cesta št. 8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbsst-ceroentnjm škriljem (Eternit) patent Hatschek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
medni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške i uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
LH1KUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in oolnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
M b iitotiliD teMlio
t katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstne skrivil eni e hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rano, neenaka ledja Itd. le w Stritarjevi ulici št 7,1, nad&tr. Pojasnila m dobivajo ob delavnikih od 3. do 4. are
popoldan Motani. 2542
Osti* tffljm LIHI
in m \m in ura
ffl,soHp^i»gB^snngggg*vgg^
MSI
Številka 151
BRATA
P
U P W
a
H
9 Miklošičeva
Proda jalnica 8
ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
41
Delavnica a
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Večkrat šota, iesterooglate, v osnjii ndibie strojne žitne pletenino
_____—   s 13 —120 mm širokimi petljami različnih debelosti
1215—III
pripravne za ograristve parkov za divjačino, vinogradov, rir^vosirJc, kot varstvo prot zajcem, za pasjake, varstvo proti toči, fazanerije, voliere in k£ežke, za Sg?a-
lišča lawn-tennisa (do 3 m lirokosti v zalogi), za Rabitzeve stene, momrske gradnje itd
Te pletenine se sele po Spletenju V Ognju OOClnkaJO in zatorej ne rjave in so tudi trdnejie nego vse iz pocinkane žice napravljene pletenine, dalie Stirioglate Žično Strojno Pletenine m --graditve vseh vrst, okenska mreže in mreža za pesek in gramoz, ve« ogradiini materija!« Jeklana bodeča zjoa za plotove, zičaste m iitoželozna ograje, ctopniške, okenske, grobne, grcbnČŠke, prOČeina in balkonske Ograje ter vse zadevne izdelke dobavljajo po nizkih cenah
Hntter & Scbrantz d. d.9 SoaaJ TI., Wlsda&ablg. 28/42
tvornica oltarskoga in klobudevSnastoga blaga.
===== Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko. ===== Dobiva se pri vseh večjih trgovcih z zeleznino.
Brez konkurence!
v>
F. L Popper čevlji
m za gospode ln gospe so nogam
g najbolj priležni, lični in najboljše
•g kakovosti.   Naprodaj  samo pri
S JULIJI STOR, Ljubljana
wk Prešernova ulica št B.
Goysserski Čevlji za taiste, higijeničnl m%  čevlji "za otroke in Lawn-tennis-čev!jL
S
Svoje častde odjemalce
vljudno prosim, da *e naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem^ ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja. /
Za Časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
18
49
29