Poštnina ptafea* * gotovini
Leto LXV., št. 118
Ljubljana, petek 27* maja 1932
Cena Din 1.-
iznaja vsak dan popoldne, izvzema nedelje m praznike. — inserau do 80 peut a Din 2 —, do 100 vrat Din 2.50. od 100 do 300 vrat A Din S.—, već jI lnaeraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UTT. A VNTSTVO LJUBLJANA, Knafljeva ollca it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 tn 3126
PODBO
MARIBOR, Grajski trg št. 8 _---Cfcll-JE, Kocenova ulica 12. —   eL 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel st, 26.     JESENICE Ob kolodvoru 10L —--
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351,
NA JAPONSKEM NOVA VLADA
- V MANDŽURIJI NOVI BOJI
Po dolgotrajnih pogajanjih je admiral Saito sestavil vlado narodne koncentracije — V Mandžuriji so se pričele krvave borbe med
japonskimi četami in kitajskimi oddelki
Tokio, 27. maja. z. Admiral Saito je končal težavna podajanja za sestavo >nove vlade ter predložil mikadu danes dopoldne končnoveljavno ministrsko li-fcto. Nova vlada narodne koncentraciie je sestavljena takole:
Ministrski predsednik in zuname zadeve: admiral Saito,
notranje zadeve: baron Yamamatn.
finance: Takahasi,
promet: Minami,
trgovina: baron Makavma,
pravosodje: Kova m a,
vzgoja m pouk: Fatovama,
poljedelstvo: Goto,
prekomorska trgovina: Magav,
vojna: general Arak i,
mornarica: admiral Okado.
Nova vlada je sestavljena iz štirih članov stranke Seynki,    treh članov
Minseita in petih osebnosti, ki po strankah niso vezane. Nova vlada je takoj prevzela posle in se sestala k prvi seji, na kateri bo sklepala o ukrepih glede iManžurije.
Harbin. 27. maja. g. Do krvavega boja je prišlo med srednjeveško oboroženimi in napol golimi Kitajci ter z vsemi modernimi bojnimi sredstvi opremljenim japonskim oddelkom vojaštva ob vzhodnokitaiski železniški progi blizu Ymienpa. Bivši nemški častnik, ki je bil priča krvavemu klanju, je podal vašemu dopisniku tole poročilo:
Približno 700 Kitajcev, oboroženih s sulicami, je napadlo vlak s transportom japonskih čet. ki so ga v gričevitem terenu ustavili. Sulice Kitajcev so bile rdeče pobarvane in so imele na koncu kovinaste osti. Z divjim kričaniem in
med indijanskim vikom so Kitajci, izmed katerih so si nekateri preko golih gornjih teles ovHi rumeno sukno, metali svoje sulice na Japonce. Ta orožja pa so večinoma obtičala brez učinka v stenah vagonov in so razbila samo nekaj šip. Nato so Kitajci zdirjali proti vlaku in obenem v svojo smrt. Komaj so si Japonci opomogli po prvem presenečenju, so naperili svoje strojnice in malokalibrske topove na Kitajce ter jih kosili v množicah. Na mestu je obležalo okoli 300 mož mrtvih, veliko število pa ie bilo ranjenih. Japonci so pomorili neusmiljeno vse do kraja in sploh niso marali ujetni'kov. Boren ostanek kitajske roparske tolpe je pobegnil v okoliške griče.
Sanghai, 27. maja. AA. Vest o smrti generala Si rakave se vnovič potrjuje.
Pruski ministrski predsednik dr. Braun o od-nošajih med Nemciio in Jugoslavijo
Zarrinrive izjave dr. Brauna o Hitlerjevem pokretu in o potrebi čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja med Nemčijo m Jugoslavijo
Beograd, 27. maja. r. »Vreme« ob-
javi.la razgovor svojega dopisnika s predsednikom pruske vlade dr. Otonom Braunom, ki se je pretekle dni mudil delj časa v Dubrovniku in Splitu na odmoru ter je pred dvema dnevoma odpotoval v Berlin, da sodeluje pri nadaljnem razvoju vladne krize, ker je nedavno podal ostavko.
Uvodoma je dr. Braun izjavil, da je v Nemčiji mnogo navdušenih obiskovalcev jugoslovenskega Primorja. Nemci, izvzemši one, ki jim je samo za zabavo, najraje zahajajo v Dalmacijo, ker se tu počutijo najugodnejše. Dr. Braun je bil deset dni v Dubrovniku in ue napravil izlete v Kotor in na Cetinje. Vaše oblasti, je dejal, in sploh vse prebivalstvo posveča tujcem izredno pozornost, kakršne še nisem opazil v nobeni drugi državi. Prvič sem bil sedaj tu in lahko vam rečem, da bom odslej stalen gost.
O prilikah v Nemčiji ni hotel podati Saljše izjave, češ da je že delj časa odsoten. Naglasil pa je, da bo Nemčija, fcljub vsem sedanjim težkočam, našla izhod, ker ima vse pogoje za razvoj in
nadaljni napredek. O Hitlerjevem pokretu je izjavil, da je to naravna posledica dogodkov zadnjih let Njegovih pristašev ne veže morda kaka skupna ideologija, marveč predstavljajo pisano družbo nezadovoljnežev in razočaranih ljudi. Prav tako, kakor je ta pokret naglo narasel, bo tudi naglo 70pet izginil, čim se prilike vsaj nekoliko izboljšajo in olajša gospodarski položaj Nemčije.
O odnošaiih med Nemčijo in Jugoslavijo je govonl dr. Braun zelo navdušeno, poudarjajoč, da mora zavladati med Nemčijo m Jugoslavijo čvrsto in solidno prijateljstvo. Nemčija ima velik interes na tem, da doseže z Jugoslavijo čimboljše od noša je, ker Jugoslavija ne predstavlja samo odločilnega činitelja na jugovzhodu Evrope, marveč tudi enega glavnih odjemalcev nemških industrijskih izdelkov. Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo m Jugoslavijo bi bilo zategadelj koristno za obe državi In zato je treba razvoj dogodkov v tej smeri z vsemi močmi podpirati. Zlasti pa je potrebno, da Nemci čimbolj spoznajo Jugoslavijo hi ju goslovenski narod.
Kdo je kriv avtobusnih
nesreč
železniSka direkcija k razčiščenju krivde na avtobusni katastrofi v Medlogu pri Celju
Sodna obravnava proti šoferju Bučarju pri okrajnem sodišču v Celju dne 11. t. m. je ponovno sprožila v vsem našem časopisju vprašanje krivde na zgoraj omenjeni katastrofi.
Naravno je, da zagovornik skuša omi-fiti krivdo šoferja z vsemi mogočimi sredstvi, pri tem pa skuša obremeniti zlasti železniško upravo, ki naj bi bila sotariva na katastrofi zaradi nezadostnih varnostnih naprav na cestnem križišču.
Železniški upravi ni na tem, da se šoferja Bučarja uniči kot zadnjo žrtev te katastrofe, vendar se pa čuti primorana, da v obrambo predoči javnosti resničen položaj glede katastrofe in krivde. To je tembolj potrebno, ker se tudi dopisniki časopisov v svojih poročilih niso mogli vzdržati železniški upravi sovražne tendence, kar je najbolje razvidno iz tega. da zamenjavajo zagovornikovo obrambo obtoženca z utemeljitvijo razsodbe po sodišču. Nepravilne so navedbe časopisnih poročilih da se celo sodišče ni moglo izogniti vplivu lavnega mnenja ter. da ie v svoji utemeljitvi mile obsodbe označilo železniško upravo kot sokrivo na katastrofi, češ da ie na podlagi okorelega in nad 80 let starega avstrijskega zakona opustila vsako moderno varnostno napravo na usodnem križišču, kjer se ie pripetilo že nešteto večjih m manjših nesreč z lažjimi in hujšimi posledicami: da so na tako prometnem kri-Bšču, kakor ie ravno na državni cesti v
Medlogu, zapornice in moderni optični signali več kot potrebni in upravičeni in da štedenje železniške uprave v navedenem primeru gotovo ni primerno in opravičljivo. Teh utemeljitev sodišče pri razglasitvi razsodbe ni navajalo, pismena razsodba pa še do danes ni izšla.
Varnostna naprava žel. križišč s cestami mora liti izvršena v smisla obstoječih zakonov in naredb. Za cestne prehode lokalne železnice Celje—Velenje, torej tudi za. križišče državne ceste v Medlogu pri Celju, so bila pri gradirji merodajna doJo-čtfa naredbe bivšega avstrijskega ministrstva za trgovino in obrt z dne 25. 1. 1879, drž. zak. št 19 in zadnji odstavek § 41 ces. naredbe od 16. U. 1651 (žel. obratni red). Z naredbo bivšega avstrijskega ministrstva za promet od 11. 12. 1906 No 50919 so bila izdana prvič načelna navodHa za obratovanje na lokalnih železnicah, ki so pa bila nadomeščena z naredbo bivšega avstr. ministrstva za promet z dne 15. 5. 1913 št 11.381-1913. Ta navodila so veljala do 1. 10. 1930, ko ie stopil v veljavo »Zakon o železnicah lavnega saobraćala«.
Po starih avstrijskih predpisih so se za-■ pornice na cestnih križiščih zgradita samo tam, kjer jih je zahtevala z ozirom na posebne okoliščine generalna inšpekcija železnic. Po teh predpisih je bila zgrajena proga Celje—Velenje in v smisln teh predpisov je bil prelaz v Medlogu opremljen samo z opozorilnim napisom, tor z opo-
zorilnikom 300 m od prelaza.
Novi železniški zakon določa v § 39, da se postavljajo zapornice na mestih, kjer to zahteva varnost prometa; to mesto določa minister prometa. Še predno je izšel novi zakon, je železniška uprava postavila opozorilne križe, ki jih ta zakon predpisuje.
Odkar obstoja ta -v.-*ga, se promet na njej bistveno ni izpremenil. Za železniško upravo torej ni nastala vsled obstoja železnice a-li spremenjenega obrata nikaka nova obveza napram okolici. Spremenile so se pa bistveno razmere na cesti z uvedbo avtomobilskega prometa.
Ako se na podlagi takih sprememb hoče zahtevati, da naj železniška uprava vsakokrat krije vse potrebe, nastale vsled spremembe v okolici rn se prilagodi tem spremembam, bi to pomenilo v večini slučajev onemogočenie obratovanja na železnici. Take zahteve ne bi prodrle niti takrat, ko je bila večina prog v obratu privatnih družb, ki jim je država velikokrat odrekla pomoč proti pretiranim zahtevam interesentov, še manj pa je to mogoče danes, ko predstavlja železnica skupno državno imovino, ko plačuje vse stroške za železniške naprave davkoplačevalec.
Naravno in edino upravičeno bi torej bilo, da bi stroške za nove varnostne naprave na tem prelazu, ki so čisto lokalnega značaja, nosili oni faktorji, ki jih smatrajo za potrebne, ali oni, ki so povzročili potrebo te spremembe, nikakor pa ne železniška uprava oziroma država, ki hi ta morala potem izvršiti na vseh podobnih križiščih samo radi tega, da se zaščiti predvsem interese privatnih družb.
časopisi navajajo v poročilih o utemeljitvi mile sodbe dejstvo, »da je železniška oprava opustila vsako moderno varnostno napravo na usodnem križišču«. Te atenic liitve sodišče pri razglasitvi razsodbe sploh ni rabilo. Kako absurdna bi bila ta utemeljitev, bo razvidno iz sledečih ugotovitev. Po statistiki nezgod na železniških pre-lajih so avtomobilske nezgode na prelazih zavarovanih z zapornicami, osemkrat boli pogoste, kakor na prelazih, ki sploh niso zavarovani. Naprava zapornic bi pomenila torej osemkratno povečanje možnosti nezgode ne glede na visoke nabavne in vzdrževalne stroške te naprave. Naprava navadne zapornice na tem mestu s stražno utaco za o sob je bi stala cca 30.000.— Din, posluževanje m vzdrževanje pa letno cc 50.000.— Din. Zahtevane moderne varnostne naprave pa stanejo po razmerah in prilikah za en prelaz 50.000—300.000.— Din.
Ako železniška uprava tega do sedaj ni izvedla, to pač še ne more dokazati njene sokrivde na nezgodi. Kar je v drugih državah mogoče izvršiti, ne more, veljati za našo državo, saj bi se z isto pravico lahko zahtevalo, da naj naša država mesto železnic vpelje zračni promet kot najmodernejše prometno sredstvo, ki ne bo v ničemur motilo brezskrbnosti avtobusnih dražb.
Veliko enostavnejše bi bilo, ako že mora nekdo nepazljive šoferje opozarjati na žel. prelaz, da to izvrši čuvaj sam brez zapornic stroške za tega čuvaja pa naj nosijo interesirane avtomobilske družbe ali cestna uprava.
Pred sodiščem se je govorilo tudi o neštetih nezgodah, ki so se že dogodile na tem prelazu, železniški opravi p* kot neposredno tangirani o kakih nezgodah na tem prelazu sploh ni ničesar znano! Malo-kje je pregled iz ©este na progo in obratno tak© dober, kakor pri tem realnem
lazu. Najprimitivnejea dolžnost šoferja je, da pazi na opozorilne znake, ako mu cesta ni dobro poznana. Ako opusti tudi to, bo v večini slučajev še vedno srečno prevozil prelaz, ki ga ogrožajo vsi vlaki v enem dnevu skupno komaj 1 minuto. Ako ima poleg vse brezbrižnosti in malomarnosti pa še smolo, bo pač enkrat v tisoč slučajih za vozil v vlak, kakor je bil zgornji slučaj.
Omeniti je treba še, da bi zapornice zapirale cesto pri istih vlakih skupno cca lh, kar predstavlja cca 60-krat večjo možnost karambola za neprevidne šoferje. Iz tega dejstva izvira tudi veliko večje število nezgod na zavarovanih prelazih.
Ta dejstva je upošteval novi zakon o železnicah javnega saobračaja ne s tem, da bi predpisal zapornice tam, kjer več škodujejo kakor koristijo, tudi ne z uvedbo modernih optičnih signalov, za koje država nima dovolj sredstev, temveč našim razmeram primerno s tem. da v 8 119. predpisuje, da mora vsakdo pred železniškim prelazom ustaviti in se prepričati, ali ne prihaja vlak.
Dokler država ali samoupravne edinice ne bodo razpolagale s sredstvi, da se fre-kventirane prelaze iz nivoja proge izpelje na edini učinkovit način v podvoze ali nadvoze, je določba § 119. edino sredstvo, da se država reši neupravičenih zahtev neprevidnih poedmeev. Vse druge moderne varnostne naprave, ki jih javno mnenje tako rado zahteva od žel. uprave, pomenijo razmetavanje državnih sredstev, če se istočasno verjame trditvam šoferjevega zagovornika, da je bila megla tako gosta, da se je videlo komaj 2 m, da je prezrl šofer obe opozorilni znamenji pred prelazom, da je preslišal opozorilni žvižg lokomotive, ter da takorekoč sploh ni vedel, kje se nahaja, d asi ravno sam trdi. da je že tisočkrat prevozil to progo! Nastane logična nujnost, da bi se v taki situaciji moral zalete ti v zapornice, če bi eksistirale, kar bi lahko povzročilo še iztirjenje vlaka in še večjo katastrofo.
Preiskava nezgode po žel. organih je dognala čisto drugačen potek nezgode. Avtobus je odpeljal cca 7—10 minut zamujen iz mesta, ter vozil po izpovedi vseh zaslišanih potnikov m šoferja Bučarja samega z normalno brzino, t. j. s cca. 30 km na uro proti nezgodnemu mestu, čas nezgode je točno fiksiran po žel. uri. Razdobje med časom n»zgode in odhodom avtobusa iz Celja nepobitno dokazuje, da je avtobus vozil vkljub megli z normalno ali še celo povečano brzino, ker drugače ne bi mogel dospeti v tem času do mesta nezgode. Po lastni izjavi šofer ni niti pogledal na uro, dasi jo je imel stalno pred seboj, kar dokazuje, da se sploh m spomnil na možnost srečanja z vlakom. Radi tega seveda tudi nI posvečal ni kake pažnje iskanju opozorilnih znamenj niti prelaza samega.
Šofer ni vedel, da eksistira ie čez 1 leto novi zakon, ki predpisuje ustavitev vozila pred železniškim prelazom, ker ga na to avtobusno podjetje ni opozorilo. Na
vprašanje, aH avtobusno podjetje svoje šoferje kedaj poučuje, je šofer razžaljeno odgovoril: >Kdo bo mene učil, jaz sem sam strokovnjak.< Iz tega je razvidno, da so bili šoferji prepuščeni popolnoma samim sebi. Pri tem pa se jim p leg njihove zelo težke in odgovorne službe, ki zahteva absolutno koncentracijo misli samo na cesto in motor, nalaga še nebroj postranskih dolžnosti kakor prodajo listkov, manipulacijo s prtljago, držanje voznega časa, prerekanje s potniki itd.
Ni torej čudež, če izpade vožnja z avtobusom tako, kakor se je vršilo v tem slučaju, šofer Bučar se je znašel popolnoma nepričakovano v bližini vlaka, ki je vozil proti njemu. V takem usodnem trenutku ima redko kdo svoje živce tako v oblasti, da v hipu najde edino pravilno rešitev situacije.
V predmetnem slučaju sta bTfl mimogrede rečeno možni dve rešitvi: ali izognitev na levo oh lokomotivi proti smeri vlaka, ali hiteti z nezmanjšano brzino čez tir nekoliko na desno. Šofer Bučar Je izbral drugo možnost, napravil je pa to napako, da je istočasno zavrl obe zavori, tako da je pasi ral avtobus tir samo s sprednjim delom, ki je ostal nepoškodovan, na zadnji del pa je naletel vlak. Vse to je napravil šofer p**av gotovo hipno in podza-vadno tn mu tega seveda m* mogoče Šteti v krivdo.
Gornje navedbe dokazujejo, da je fcele*-. niftka uprava zadoattta, vsem salonskim predpisom in da torej ne more odgovarjati za krivde drugih. V celjskem aročaju obstoji krivda v tem, da je pustilo podjetje voziti nezadostno poučenega m z drugim delom preobremenjenega Šoferja samega v za 40% preobloženem avtoousu, dalje pa krivda šoferja ki je opostfl vsaho previo-nost z ozirom na bližajoči se prelaz. Potrebna pa je bila še povečana previdnost radi gor te megle in radi samode avtobusa, Skoro vse avtomobilske nezgode na flelean niških prelazih, o katerih vodi železniška uprava točno evidenco so se dosedaj zgodile samo po neprevidnosti šoferjev. Popolna izključitev vseh takih nezgod bi bila mogoča le z odstranitvijo vseh takih prelazov v nivoju, kar je pa zaradi ogromnih stroškov za sedaj izključeno.
Vsa druga varnostna sredstva* ki jfh javnost vedno zahteva, so le pomožnega značaja. D< bremu m previdnenra šoferju niso. potrebna, neprevMnerrm pa tudi ne morejo koristiti, ker jih ne opaža ali no upošteva. Sigurno je predvsem to, da se železniškemu prometu mora pustiti prosta pot, da se morajo inrgtbatl vta*ov druga vozila, ne pa obratno. To naziranje prevladuje tudi v drugih državah, kjer j© motorni promet na cestah Še bolj razvit. Šlicu jemo se pri tem na razsodbe najvišjega kasacijskega sodišča na Dunaja iz leta 1931, ki jm je navedel v svojem Članku v >61ov. Narodu« §L IS. dne 2». f— ja t. 1. g. inž. Klodič.
Dtrekorja *li lavnih
Nova grška vlada
Papanastasiu }e sestavil neke vrste nadstrankarsko vlado, ki se bo v ponedeljek predstavila parlamenta
Beograd, 27. maja. A A. Predsednik nove grške vlade g. Papastanasiu je sooči položil prisego s člani novega kabineta pred predsednikom republike.
Nova vlada je sestavljena tako-le: predsednik  vlade, runanjj   minister, minister narodne obrambe (mornarice, vojske
in letalstva): PapasUnasin,
podtajnik ministrstva za narodno obrambo:  general Stadalis,
finančno ministrstvo:  osr*. prof. Varha-
fSSSS,
notranje ministrstvo: Bakopulos, poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za
socialno politiko: BakaTbasn,
pravosodno ministrstvo m iiiiiriHtiHivo za narodno gospodarstvo: Trijandafilopttlsa,
prosvetno ministrstvo: Karana*««,
promet: Koran i*.
narodna  zdravje: Saraeie.
Vsi ministri so narodni poslanci iz vrst stranke g. Pa pasta nabija, zatem k km*3k<» stranke in iz vrst delavske stranke. Neva vlada računa na podpono Vepjzcloea in j* zato izjavila, da bo tzvenstrankarska in da bo vodila posle le pod strokovnimi vidiki. Nova vlada se bo v ponedeljek predstavila parlamentu.
Seja vlade
Beograd, 27. maja. AA. Snoči ofo 8 do 30.30 ure je bila seja ministrskega sveta. Predsedovati ji je predsednik ministrskega sveta m zunanji minister dr. Vojrslav Marinković. Na seji so razpravljali o zakonskih načrtih, ki bodo predloženi Nar "     u predstavništvu.
Izpiti na srednjih šolah
Beograd, 27. maja. AA Višji ki nižji tečajni izpiti bodo na vseh gimnazijah od 10. junija dalje. Popravni izpili se bodo vršili 7. m &. junija, druge dni od 1. junija dalje pa bodo dopoln;lni m razredni i-zprti Za zasebne izpite se je samo v Beogradu prijavtto 700 kandidatov. Razdeljena bili sorazmerno na vse gimnazije v Beogradu.
Iz državne službe
Beograd. 27. maja. p. spokoj**«*, sta postna uradnika Ivan S m srd in Rozalija Wsstsr pri posti LJubUaaa L
!     Katastrofalen potres v daljavi
Beograd, 27. maja. AA. Snooi so aparati zejzmoloskega zavoda na Tašmajdanu zabaležili ob 17-26.25 zadetek katastrofalnega potresa v daljavi 16.670 lan. Maksimum je zabeležil v Beogradu ob 18.1333 in je ta čas zmešal 83 mikronov s 24 sekundno perajodo. Konec ^otresa je bil ob 19.36.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize:  Amsterdam 2273.72 — 2285.OS, Berlin 1*25.17 — 1336.97, Bruselj 786.70 — 789.64.   Carin 1097.36 — 1102.85, London
206.23 _       207.83, Nevrvork, ček, 5581.25 —
5609.6L Pariz 221.27 _ 222.39, Praga 16-6.A4 — 167.20. Trst 257.30 _  28D 70.
f NOŽEM SKE BORZE. Curi h. Beograd 9.06, Pariz 20.1650, London  1« 84, Nowyork 510.76, Bruselj 71.60, Mri Jan  26.23,    Madrid    42.16, Amsterdam
207.20, Bertom 121__,   Sofija 3.70, Praga
26J«. Varšava G£56, BokaredU 3.06.
Stran z.
»SLOVENSKI  NAROD, dne 27. maja 1932.
Stev. 119
Jubilej najstarejšega
društva v državi
Proslava 370 letnice društva ostrostrelcev v Ljubljani
še ni dolgo, kar smo obširno pisata, kako so se ljubljanski meščani pred stoletji vadili v orožju, da &<> mogli z uspehom braniti Ljubljano pred navali Turkov. V 16. stoletju in  pozneje je bilo ustanovljeno več takih obfaanhndn organizacij,   ki so ime Le svoja strelišča v sedanja Streliški ulaci. V starah Mstinah so dokaza, da so ostrostrelci že leta 1562.    nastopali kot društvo in tu-dd z uspehom tekmovali med seboj in z društvi v naših mestih, pa tudi v Celovcu, na štajerskem, v Trstu in Gorici ter cek> na Tirolskem.  Po teh prvih pismenih   podatkih   Iz   leta   1562 računa dm&tvo ostrostrelcev tu dri svojo ustanovitev, čeprav vemo iz dragi-h dokumentov, da so bili  ljubljanski strelci organizirani že nekaj desetletij prej. člani tega društva so biti zvečine obrtnikn in trgovci t«r drags meščani, a ljubljanski    plemenitaši so se zbirali v drugem dru&tvu, ki je imelo tuda drugo strelisšoe. Ostrostrelci so pri obrambi  mesta  Ljubljane   igrali najvažnejšo vlogo, saj se je v tem društvu najlepše izkazala ljubezen do rojstnega mesta m vedna pripravljenost za rodno mesto žrtvovati kri in življenje. V društvu ostrostrelcev in iz njega so se razvili tudi slavni strelski zbori ter narodna garda, kjer so bili meščani popolnoma vojaško organizirani. Pogrešno je mnenje, da je bik) to društvo    v    prejšnjih    stoletjih trdnjava iNemcev, ker nas zgodovina uči,    da je združevalo predvsem meščanske sloje, ki so biLi v Ljubljani vedno slovenski. Oe pog.leiamo na društvenem strelišču pod Rožnikom  tarče, vidimo mod  njimi runi tarčo s slovenskim  verzom,  ki  .2» je napravil ValenMn Vodnik, seveda ima pa tu-
di slovenski napis tarča najboljšega Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta, ki
je v muzeju, prav tako pa tudi tarča pesnika Vil barja. Med portreti, ka jih je leta 1803. naslikal slikar Herrle&n za tedaj novo strelišče, kjer je sedaj Ljudski dom. pa vidimo, da so bili glavni člani društva tedanji najznamenitejši Slovenca, sad je bil vodja društva sam žiga Zois. Za njim je bil naj-delavnejši vodja društva župan Hradeoki, ki ga je ovekovečil Prešeren, a mnogo let je bil strelski glavar Andrej Smole. Pri društvu so brili vedno tudi slovenski člani, vendar je bila pa zadnja desetletja pred prevratom večina nemška, ki pa ni posegala kot društvo nikdar v politične boje. Po prevratu je društvo postalo popolnoma slovensko in z največjo pijetete vzdržuje ter varuje preslavne svoje tradicije.
V nedeljo priredi društvo ostrostrelcev ljubljanskega glavnega strelišča v proslavo svoje 370letnice na društvenem strelišču pod Rožnikom celodnevno interno jubilejno streljanje. Ek>poldne bodo člani in njiih gostje tekmovali v streljanjn na letečega goloba in bežečega zajca, popoldne pa v streljanju na spominsko tarčo. Na tej tarči bodo zabeležena imena vseh strelcev in jo bo društvo hranilo med ostalimi znameniti mri spominskimi v-irča-mi. Razen tega bodo tekmovali v streljanju tudi na štiri druge tarče, a zvečer bodo proslavili jubilej svojega starodavnega društva na slavnostnem banketu, častit ljivi jubilej najstarejšega društva v državi je tudi praznik požrtvovalne ljubezni našega meščanstva do Ljubljane.
Muzika pri Slovencih
Hrvatski skladatelj Boris Popandopulo je v zagrebškimi >Novostih« takole označil L slovenski festival v Ljubljani in slovensko glasbo vobce:
V našem troimenem narodu zavzemajo Slovenci zmerom posebno mesto. Njihova vseobča kultura, civilizacija, umetnost, smisel za org-anizovanj-e in red se v mnogih majhnih in velikih rečeh razlikuje od načina življenja in životarjenja naroda v teh naših južnih in posebno v iztocnejših krajih. To je treba danes zlasti naglasiti. Ker samo tedaj si lahko razložimo, kako je ielavnosti, energiji in zmerom pozitivno usmerjenemu duhu slovenskega naroda uspeTo. da je organizoval značilen muzički festival v naši državi, prvi svoje vrste, ^lic vsem krizam in težkočam, o katerih tako radi govorimo in ki jih v istini jemljemo za izgovor vseh izjalovljenih poizkusov.
Res, slovenski narod je v neposrednem in direktnem dotikanju s sosednimi in kulturnimi evropskimi narodi, katerih kultura nahaja pri Slovencih nepretrgano svoje nadaljevanje. Ta neposredni vpliv in nadaljevanje zapada vsekako jako koristi Slovencem in jim formira socialno, kulturno in umetniško življenje. Ako vse to uvažujemo, lahko popolnoma razumemo moralni uspeh pvega našega festivala v večjem slogu, ki ga je ob proslavi svoje šestdesetletnice priredila Giasbena Matica v Ljubljani.
Na teh svečanih priredbah smo imeli priliko slušati in spoznati vsa mogoča dela iz slovenske glasbene literature: od komorne muzike preko orkestralne in vokalne glasbe, kantat pa vse do moderne oblike opere. Zanimiva giasbena izlt žba je razstavila razen tega interesantne zgodovinske spomenike, ki so predočili razvoj slo-ven?k° giasfte od najstarejše dobe do danes. Tako je vsak posetnik lahko dobil popoln vpogled v stanje glasbene umetnosti v Slovpucih in si napravil jasno in pregledno sodbo.
Kozmopolitizem ali nacionalizem?
Glavni vtis, ki je ostal kot rezultat vseh priredb, oni neposredni vstis, ki človeku še vse aneve šumi in zveni v ušesih, je: slovenska muzika, vsaj kakršna izgleda danes, je absolutno kozmopolitska v vsakem pogleda. To karakteristiko moremo opaziti na primerih, čeprav vzamemo za začetno točko tudi globoko religijozno umetnost največjega slovenskega skladatelja v drugi polovici XVI. veka: Jakoba Petelina Gallusa. Od takrat pa vse do dana-fenjih ultramodernističnih stremljenj Marija Kogoja ali cetrttonskih eksperimentov Slavka Osterca, vedno preveja slovensko
glasbo oni posebni in značilni duh, ki daje tej muziki čisto internacionalno obeležje.
Ta muzika bi mogla v glavnem nastati prav tako v pariškem, berlinskem ali praškem okolju, kakor je nastala v ljubljanskem. Z malo izjem je umetna glasba slovenskih skladateljev okrenila svoj obraz k Zapadu. Popolnoma je zanemarila svoj narod.
Zdi se, da tu malo pomagajo poizkusi Lajovica ali Adamiča, njuni ognjeviti članki, polemike in govori, ki vedno in neprestano opozarjajo ter se z besedami in delom trudijo forsirati nacijonalizem kot edini pravUni element v glasbeni umetnosti.
Samo oni narod, ki jemlje za snov umet-sti elemente, ki so izšli iz njega samega, more storiti nekaj povsem posebnega, individualnega, kar ga razlikuje od drugih. Čeprav ima v veliki meri vpliv Zapada in njegove kulture velikih pozitivnih rezultatov za vseobčo prosveto in umetnost Slovencev, se vendarle vedno jasneje opaža tudi njegov kvarni vpliv na ustvarjanje individualne note v slovenski umetnosti vobče, a posebej v glasbeni.
Pri nekaterih slovenskih skladateljih lahko prav jasno občutite oni poziv k Zapadu, njihovo trdovratno nagibanje k raz-
nim smerem in vplivom, ki se vsak čas pojavljajo po evropskih kulturnih centrih.
Lahko razločujemo jasno pariško im-presijonistično šolo (L. M. škerjanc), R. Straussov ekspresionizem, pomešan s poli-tonalnostjo Schonbergovo (Mar. Kogoj), težnje praške šole in četrt tonskega mesije g. Al. Habe (SI. Osterc). Zanimivo, naravnost čudno, da so tu vsi mogoči vplivi, samo slovanskega (!) ni.
Edino po nekaterih delih Km. Adamiča se pokaže kak rusizem, ki se javlja skladatelju kakor v podzavesti, kot spomin na življenje, ki ga je živel nekaj let v Rusiji.
Li ri zem  in  reli gi joznost
Slovenci so po svojem mentalitetu raeh-kočutni in prepolni občutja, torej izvečine lirsko razpoloženi. To je tudi osnovna prijetnost v njih muziki. V vseh onih delih, ki smo jih poslušali na festivalu, smo šaman čakali kak krepkejsi dramatski akcent. Mehka in razvlečena je njih melodija, mehka celo v delih, njihovih najjae-jih modernistov. Ne ljubijo ostrih akcentov, ne robustnosti, ki ji pa mi v naših krajih dajemo predi-ost. Čudno: celo naj-ostrejša disonanca dobiva v njih muziki neko mehkobo in sladkobo. Slovenci so izraziti liričarji in kot liričarji jemljejo tudi lirske tekstovne podloge in lirske siže je za svojo muziko.
Temu lirizmu se pridružuje neka posebna religijoznost. To pa ni religijoznost močnih in velikih monumentalnih dimenzij, kakor so jo občutili in gojili na primer veliki klasičarji ali moderni Rusi, pa Jana-ček v svoji klasični maši. Slovenska religijoznost je zmerom krotka in polna one mirne pobožnosti, ki sploh označuje slovenski narod. Kakor na potovanju po Sloveniji na vsakem holmcu in na vsaki zvi-šenini vidimo malo kapelico, prav take kapelice nahajamo gotovo v vseh njih kompozicijah.
Zanimivo je, da ta lirizem ne prihaja do izražanja samo v slovenski produktivni muziki, nego v še večji meri v sami reprodukciji in v interpretaciji njihove mu-zike. Zato ona često deluje utrudljivo in monotonsko, vzlic temu, da so bile vse izvedbe jako skrbno izdelane. Njihovi interpretaciji nedostajejo močni in krepki akcenti, nedostaje jim smisel za izgrajanje in razvijanje one velike muzične linije. Kakor da se boje ostrih ritmičnih in dinamičnih akcentov in jih čim bolj ublažujejo in retuširajo. Zato izpada njihova muzika često preveč mehko, sladko, neelastično, skoraj bi rekli brezJiČno in brezbarvno. Ali zato so Slovenci mojstri v izdelovanju detajlov, v izglajanju malenkosti.
Eno stoji neomajno: slovenski glasbeniki, pa naj imajo svoj posebni okus m slog, znajo kar hočejo in kar morejo. To so verzirani ljudje na vseh področjih mu-žične umetnosti. Vedo, kaj je forma, imajo Čut za izredno instrumentacijo in kot izvrstni tehniki stopajo z velikimi koraki naprej:
Gotovo pride kmalu čas, ko zopet okrene jo poglede na svoj narod, hi je edini pravi izvor, iz katerega prihaja ona prava umetnost, prirasla k zemlji. Uresničijo se kmalu besede njihovega danes morda najznamenitejšega skladatelja g. Ant. Lajovica: 2>?š;a Zapadu ni nič več novega!«
Izlet Avtomobilskega kluba k Sv. Križu pod Golico
se zaradi skrajno slabega vremena ni mogel vršiti včeraj na praznik, zato bo pod istimi pogoji v nedeljo 20. t. m. Ker ni skupnega odhoda, se pričakuje, da dospejo izletniki okolu 12. h koci KJD. kjer bodo vozila parkirala. Kakih 10 minut pešhoje višje je do> iočen prostor za piknik, ki bo v to svrbo tudi označen. Pripominja se, da bo cesta za vožnjo navzgor odprta le do 14-, od te ure dalje pa le za vožnjo navzdol. Izlet bo le v
skica ju lepega vremena ter je v dvomu povprašati tajništvo kluba (rudi po telefonu) na dan samega izleta od 8. dalje.
Mala Floramve
(Premiera splitske operete).
zrnati je treba! V tem je vsa skrivnost uspeha. Posezi krepko kar v življenje in kar v loviš, je zanimivo! Čemu pač bloditi po daljnem, oglej, najboljše j« doma. Klasiiki so nas tako učili, a naučili se nismo ničesar. Ljubljanska megla izriva le zagrizeno čmemost in zajedljivo kritičnost, ki ubija vsakršno humornost in veselo tvornost.
Gorje mu trikrat gorje, ki bi se v Slovencih predrzn-H napisati opereto s tipa Alešov^eve knjige »Ljubljanske slike« ali njegovega »Brenčija« n. pr# z rešpehtarje-vo kuhar00 in z ljubljanskim žargonom! Tipično 1 jubfl i&nslcfti popevk pa sploh ni.
Ivo Tijardović pa živi pod vedrim splitskim nebom, pod splitskim solncern in oh Adrrji," pa ima zate sam vedro dušo. toplo srce, dosti humorja m obzorja tja k Italijanom in tja k bosanskim Srbom z njijh >kolom«r. Največ pa vzel 6 splitske ulice in iz splitskih tavern tipe, ki so živi okoli njega in pesmi, ki mu prihajajo na uho 6 čolnov, brlečih po 'uki in morju, pesrrri, tako slične dunajskim n laškim in srbskim, p* vendar premodelirane čisto po splitsko. In Tiiardović je sam napsal opereto s splitskim dejanjem, s splitskimi tipi in originali, s splitsko niu/iko in popevko in nam pokazal najlepše, kar uma Split: večerno in nočno morje, ko žari sveti'jcrik. ko šviga jo po valovih 60 mi z zaljubljenci in ko se krasno preiti ve jo morski valovi v luninem svitu.
Ako vemo, da je Tijardović avtodidakt. ki je v Splitu lrbretist, komponist, režiser, dirigent, igralec "n pevec, pa še baletni mojster, inscenatOT an dekorater v eni osebi, se mu mora-mo odkriti do tal. Ljubljana nima takega univerzalnega teaterske-ga genij«. Pa kaj Ljubljana! Split sam poje že od nekdaj: »Kaj bi dolgočasni London v priimeru z velemestom Splitom«!? Prepričali smo se, da poje splitska pesem čisto resrrico.
Vesela, velezebavna, vweskoz prijetna je »Floramve«; njene melodije- gredo lahko v ušesa in so po Dalmaciji kajpak že dolgo popularne. Splićani so hvaležni TijaTdovi-6u za to operetno himno na njih lokalni parrijotizem, na njih mesto, moTJe. Diolde-cdana, dekleta, originalne šjore obeh spolov in domišlrave renomiste.
V originaln-em splitskem žerg-onu, po.-nem itslijamzmov. govore te osebe, ždvah-no, humomo in zafr.klj.ivo. Kdor vse to razume, se seveda lahko imenitno zabava
Predstava je bnla prav dobra in izredno animirana.. Gosp, operni Kasist. Drago Zupan je onereto izreftnal jako okusno in žavahno, poskrbel za čim večjo pestrost
na odru in tipičnost splitiskith d-veb dejanj. Prvo dejanj« se £jodi' na morski obali, tretje pa v splitski Hiši. Drugo dejanje je v salonu Rdečega križa, v mestecu blizu francoskega Marseilla.
Naslovno peTtijo je peia in tauda zeao simpatično in učinkovito ga. R i K t o e v a, kn nakoli ne pretirava in se drži vedno v mejah okusnosti. Na maskaradi v L d^j. nastopa v prav elegantni maski kot nekaka splitska Luirza po kratica karnevala. S svojo pesmijo n«a Split, brez katerega mora »omreti«, je izzvala v 2. dej. pravi vihar navdušenja.
Njena mati, rn>da, e Se \-edtio ko«ketna šjora Petronila je Kri« ga- M. Kogej e-va. izvrsten komioen rip. Žela je za <=vojo zdravo hirrrKyT*nost im koroško poseben aplavz.
Gla^-no tmonsko ranri+to. jalfca rn kasneje rurhftka Mirka je izvajal prav vrlo g. I v e l j a.
Glarvno komi«čno ulogo šjora Bepa je igral in plesal kot gost g. D. D u b a j i ć iz Zagreba, komdk čisto svojskega značaja. Seveda je splitski dialekt govoril najbolje, rnoTOja celo dovršeno. V svoji korrwki živo s^Krmdinja harlekinov ali oe>k> Avgustov: izvrsten plesalec je, uposreuKlja grotesknost in vzbuja kajpak ceie grome smeha iti krohota. Kako se pripravlja na poljub grde miss Eveline, je višek komike. Gosp P e-5 e k, steber naše operete m rudi pevec, ima tu raailogo. ki nas bo zanimala, ko jo bomo primerjali in ocer.jali, s kake nove strani.
Izvrsten pHž^galec Picafenaj rn rtxi: kot američanski mornar je bfl zopet g. M a -golič, kn se očrvnoVio zek> tnxTi, da prinaša z vsako uJogo kaj drugega. Prav dobra v svoji komiorti m-iss Evelnni je bnla ga. Španova, uveljavil« se j* prijetno gdč. Cankarjeva kot Almette, gg. S e k u -1 a kot policaj. Rus in Stmorčič m § k a b ar, g*$č. Jeromova m Gerlo-videva in vsi ostati v enizodTrfh u^ogah so rrfrl povsem ustre^jrvi.
Prav posebno je uga-M balet g-rrkrv v 1. dej., fci pffTTTaša rudi slovenski R<*-let se je moral T>onav4jarL G. Gol ovi n je imel glede kostumov zopet dobre domi-sieke.
Opereto je dirigiral g. dr. 5 vara z oČividno vnemo Vi Sel priznanje.
Pri predstavi   pa so so lahko Ljubljančani vz£ledova4i na Splitčanim in sploh
Daknarincn-h, kako se izraža navdxršei>>e za domačo tvorbo in lokakii patriotizem. To je b>k> aplavzov med predstavo tn po vsakem aktu brez konca in v najbolj hrupni obliki. Po 1. dej. smo doživeli po dolgem 6&su celo pnavcat »cvetlični d-ež«; pa vencev in šopkov in cvetja je bilo /a poln voz!
Da, bil je nov. velik Tijardovićev tri-umf po naravnost ogromnih m gromkih uspehih v Splitu, Beogradu in Zagrebu. Treba je pač znati! In Tiiardovič in Dalmatinca so nam dokazali, da znajo.   Fr. G.
Nevarnost poplav
Ljubljana, 27. maja.
Čeprav označujejo kmetiški vremenarji junij za mesec vremenskih katastrof, &o se že proti koncu majska začeli vrstiti 6ilnej-ši in pogostejši nalivi, ki so 6edaj povzro-ShM. da so reke s pritoki v dravski banovini močno narasli Na|hujši naliv je trajal ponoei od srede na praznik. Okoli 23.15 se je pojavila nad mestom in okolico močna nevihta, spremljana s silnom grmenjem. Ta naliv je bil izredno močan, kakor kažejo tudi metereološke beležke, kajti v tem času m padlo nič manj kakor 20 mm dežja, dočim je od srede zjutraj pa do četrtka 7. zjutraj padlo ves Sas le 263 mm.
Včerajšnji, sicer pohlevni nalivi so prepreči b v mestu in na dežeK tTadicijonelne teiovekc procesije. Procesija v stolnici je odipadrla in naao mogli postavati po mestu
mri kapelic. Četrtkovi nahvi pa našo biri tako mkn kakor presnjo noč. Od četrtka do davi je namreč padlo le za 3.6 mm dežja. Ljubljanica je zadnje dni močno narasla in ponekod že prestopila bregove Tako se je razlila po travnrkiii v zgornjem svojem toku Blatne Brezovice, v sredn jem svojem toku je dosegla bregove, v spodnjem pa je zlasti ob izlivu v Savo poplavila travnike in že obdelane njive Zlasti močno je začela naraščati davi, ko so pribru-hale ogromne množine vode izpod raznih izvirkov. Planinsko polje na Notranjskem je močno zalito Zelo je narastlo Cerkniško jezero.
Močno «0 nara^tli pri toka L juhi jamce. Galjevec. Pšorca, T*ca in Gumovec. kakor tudi K a psov graben Hudournik Iska je napravil po poljih ve(iko   škode,   ker   se je
razhl po bližnjih travnikih in njivah, 6eboi drveč mnogo kamenja. Rea je zelo potrebna končna regulacija tega hudournika v srednjem in spodnjem toku do izliva v Liub-ljanico. Iška poplavlja zlasti polja okoli Čime vasi.
Hkirotehmčni odsek banske uprave je že izdelal poseben regulacijski na-drt za Iško ter se je pretekli teden vršil kom j« ski ogled hudournika od izliva naprej. V komisiji je bila tudi ljubljanska občina po mag. nadsvetniku g. Jančigaju. Stroški za regulacije in izvršitev najnujnejših de! so proraČunani na približno °0.000 Din.
Davi je solnce posvetilo in se mnog-tolažijo, da bo nastopilo lep^e vreme, rodi se vedno se kopičijo gosti deževni oblik1 Vremenska napoved pravi, da bo nestmo vitno vreme še trajalo.
Zanimive razprave pred malim senatom
Odprava plodu     Uboj očeta v Blatni Brezovici
Ljubljana, 27. maja.
pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Anton Mladič m sta kot so-sodnika fungirala gg. Ivan Kralj in Jakob Jerman, so se danes vršile štiri zanimive kazenske razprave.
Najprej je senat tajno razpravljal o zločinu odprave telesnega ploda. Sodba je bi ls javno razglašena. Tega zločina so bili prvotno obtoženi 22-letna Marija, hčerka bogatejšega kmeta rz severovzhodne ljubljanske okolice, neka ljubljanska babica in Čevljarski mojster Ivan M., mlad in eleganten možakar. Ljubljansko babico je prej poklical večni sodnik pred sebe, tako da sta danes stopila pred kazenske sodnike le oba mlada obtoženca. Razprava sama je pokazala žalostne prilike, ki silijo zaljubljence, da prikrivajo eventualno sramoto pred javnost jo. Zakonu so na?=protovali tudi starši obeh. Bila sta obsojena: Francka P. zaradi prestopka odprave plodu na 14 dni zapora, toda pogojno za 2 leti, drugi obtoženec Jakob, ki je dekle nagovoril k odpravi, pa na 2 meseca strogega zapora.
Rodbinska tragedija v Blatni Brezovici.
Mirna Blatna Brezovica pri Vrhniki je bila sredi aprila letos torišče velikega razburjenja prebivalstva zaradi nenadne smrti prevžitkarja, 75-lernega Franceta Jeraja s»t. Ljudje, ki so poznali rodbinske razmere so takoj splošno oemmili sina, da je zakrivil očetovo naglo smrt.
Sin France Jeraj. posestnik in gostilničar, je bil po očetovi smrti aretiran in izročen sodišču, ker je bil c^truiljen, da jp udaril očeta lako močno po glavi, da je pozneje zaradi te poškodbe umrl,
Namestnik drž. tožilca dr. Hinko L*i*»v-nik je posestnika Franceta Jeraja ml. obtožil zločinstva zoper življenje m telo po § 178/2 kaz. Rodbinsko tragedijo slika obtožnica kratko tako-le:
Obtoženec, ki ga slikajo njegovi sosed te kot surovega in nasilnega Človeka, je imel s svojimi starin zaradi    užitka vedne sporp
Dopisi
— A'očev/e. V nedeljo, 20. maja opravi v Gradcu novo mašo g. mg. Slavo j P o z n i k, sin pok. ing. Radvoja Pozniika im Julij« roj. Pfeifer. Oče je bil v 60. letin glavni protagonist jugoslovenskega pokreta med praškimi študenti m ustanovil prvo jtigos-lov. akad. društvo »Vendijo«. Pozneje je bil zaradi nacijonalnega udejstvovanja kot inženjer premeščen ix Krškega na Dunaj, kjer je izdal dve knjig .Slovanskega Alma na ha v vseh slovanskih jezikih, ki je btl zamišljen kot nekaka vseslovanska knjižna Matica, pa je bih? druga kniga kot »državi nevarna« konfiscirana, on pa prestavljen v Krem s o/D. m odtod v Dunastko Novo mesto. k%er je umri v najlepši moški dobi srodi tolklo-* stičnega dela, ostavši vdovo in štiri otroke, ki jih je vzgojil popolnoma v narodnem jeziku in duhu. Drugi od njih po starosti je primicijant Slavoj, bivši strojni ^iženjer; starejša hči Mitka gospodsinji. Vera je učiteljica, dočim je najmlajši sin Ždvko umri kot tehnik. Ranki Radivoj Paznik je bil idealen panslavist. pa neomajen, jeklen značaj, marljiv kakor čebela, zlasti v zbiranju narodnega blaga. Ob odkritju njegovega nagrobnega spomenika v Wr. Neustad'u so prišli dunajski pevci na grob zapet, a prof. Stritar je spesnil prijatelju v spomin nagrobnico »Radivoju Poizniku* (1893). .. j»Zvestoba tvoja bila je jeklena, mož bil si, ki vpogniti se ne da.* . . . Naši starejši generaciji v Gradcu rn na Drmaju raza let 1S70—1900 je bila rodbina dobro znana. Bodi pokojnim blag spomin, novomašnflm pa, ki si je ohranil naš je^fk in srce v dailjni tujim, snčne čestitke!
Kino
>Pod lasno za-ta v cm:. — Velik Tohnnffki film na vidiku! Elitni kino Matica nam na poveduje premiro velkega vohunskega filma >Pod lažno zastavo<. Iz odlomkov, ki jih kažejo v Matici sedaj na sporedu se naba-ja j očesa filma >Zmasovalec«, je razvidno, da bo ves film zelo napet in skrajno zanimiv, ker bo p red oče val tajinstveno, opasno in zločinsko delovanje vohunov. Film je zaseden do najmanjše epizodne vloge z najboljšimi izgralei. V glavnih vlogah stojita krasna Charlotte Susa in Gustav Frohlich. Charlotte Susa predstavlja v ruski službi se nahajajoČo vohunko. Kot bolniška sestra se vtihotapi v nemško vojsko. Z vso nežnostjo je tu stregla težko ranjenega poročevainega častnika, ki jo je iz hvaležnosti poročil, čim ie okreval. Uboiari mož ni niti od daleč slu-tiL da ga njegova plavolasa, nad vse ljubljena žena izdaja pri slehernem koraku. Končno stoji pred težko odločitvijo. Iz tre-zorja svojega moža naj izmakne važen operacijski načrt. Tega noče napraviti, toda pod pritiskom njene okolice in njenih sozarotnikov se mora končno udati. — Ta poslednji njen čin je usodapoJen za njo, kaiti to njeno dejanje jo razkrinka in zato je prisiljena bežati. Vsa zadeva pa s tem še daleč ni končana, nasprotno, prevarani mož sledi svoji lasu ženi v Rusijo, preoblečen v
in se je zato staršev tudi dejanska lotil. Kritičnega dne ~>. marca leto? sta se obtoie-Lee in oče sprla zaradi ročne žage. Mod ruvanjem je sin očeta udaril z nekim trdim predmetom po glavi s tako silo, da inu [e udri lobanjsko kost in ga ga je takoj obliki kri. Oče je sicer šel še istega dne k zdravniku dr. Sabcu na Vrhniko, rana pa je bila inficirana ter je oče, kakor je to ugotovila sodna obdukcija, 17. aprila zaradi poškodh** umrL
Obtoženec France Jeraj, po dom»iV ismuk, je mlad, krepak človek, oženjen in mora skrbeti za pet nedoraslih otrok. Bil je že dvakrat v Ameriki, vendar pa je njegovo posestvo precej zadolženo. Po prečitani ob tožnici se je začel obtoženec prav živahno zagovarjati in je navajal:
Kakor sem v preiskavi povedal, tako po vem danes. Oče so bili hudi. Razjezili s*o <*\ pa so bili kmalu zopet dobri. Tistega dne sem šel k očetu po žago, ker *o mi ]r> vW krat posodili. Z ago sem snol a trama, oče 90 branili in tako sem strnit očeta z robom žage na glavo. Oče je oridel takoj k zdravniku na Vrhniko in mi porcnej© povedaL da bom moral plačati stroške, da ni bilo nič nevarnega fn da se je rana zacelila. Pri sosedovih 9o še delali na polju in druge stvari. Vem, da oče nwo umrli zaradi te rane, ker je bila lahka.
Predsednik: >Zdravnitei pravijo dnico-če!<
Zaslišane »o bde nato mnoge priče v pr vi vrsti sosedje, ki ao prav drastično ocrtale vso rodbinsko rtnrroo m zlasti dogodke po usodnem prepiru. Sodni zrl ravniki eo ugotovili, da je bila lobanjska kost udrta in da je nastalo otrpljenje možiran. Stari Jeraj je še po tem udaren S vel do 17. aprila in so ga 19. aprila sodno obducrralL
Obtoženi France Jeraj je bil obsojen na poldrugo leto ječe in v fegnho častnih državljanskih pravic m dvo letL V kasen se mu vsteje preiskovalni zapor od iS. atprfta t   L naprej.
uniformo n»ke$a častnika. Ko ga spoznajo kot vohuna in bi moral biti ustreljen mu ona pomaga pn bogu, žrtvujoč pri tem svoje lastno življenje. — Premira bo najbrž v nedeljo 59. maja.
Vrtnarjem in ljubiteljem cvetic
Ljubljanska podrtinica Sadjarskega in vrtnarskega društva je prevzela ureditev »razstave prijateljev narave ▼ »ranovanr***-ki bo na biri a jočem se veleaei-rnju. Podružnica SVD razstavi sobne rastlina, zato pa prosi vrtnarje, ki so vsi Slani podroftnvre, naj se rajestave udeleže z najlepŠ mi ftoKni mi rastlinami, ki run sedaj cveto, da ohč*%n stvo spozna, kako veliko asbrro ima pri ekraševanju stanovanj. ICer rmajo tudi ljubitelji cvetlic mnogo redkih in tako lep* rasftJin, da so primerne ra rarstavo. Rjkz stavTjakH naj e*zna£tjV> ras-t*me s tofinfmi rmerri ra.strrr. in pa s svojim imenom orz firmo, da občinstvo Jzve, kje je mogoče teke rastline kupiti. Razstavijalci naj svoj« rastline pr neso pravikoo obeležene v četrtek, dne 2. junija na vel esejem ter j-iii *r-roče rKlbornikn podružnice SVD, a pri rarttlmaJu ki so na prodaj, naj navedo tmM osne.
Koledar.
Danes: Petek, 27. maja Icatodioam: Janez P. VotkaSin, Magdalena, prav«sla\Tw 14. maja.
Današnje prireditve. Kino Matica: Zmegovai-oc, Francoski institut, preda-vajn«iie pmf Veva ob 21. v Narodnem domu.
Šentjakobski gledališki odar l.^rudrtv ie smo« ob 20.30.
Dežtrrne lekarne, Dane*: Dr. Piccoti, Dunajska cesta 6. m rUkaroič, Sv. Jakoba mg 9.
Narodno Gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Petek. 27. maja: Marij, premijera. Red G Sobota. 2R. maja: Kralj Oidtpus. Red E.
Opozarjamo   na   nocojšnjo premijere v ljubljanski drami. Vprizori se Pacnolova ifrra v štirih dejanjih >Marij<, ki jo je poslovenil Alfonz Gspan. V glavni in naslovni vlogi nastopi   g. Plavko Jan, njegovega očeta igra g. Kralj,    vlogo Fanny ;gra ga. Vida Juvanova. V ostalih  vlogah nastopijo gg. Polonca Juvanova. Rakarjeva, Gabrijel-čičeva in SlavČeva ter gg. Cesar, Lipah. San dn, Zeleznik. Murgelj, Jerman, Potoka r in Plut Delo je pripravil dr. Branko Gavella. Tgra je izredno prisrčna ter je imela povsod, kjerkoli so jo izvajali, velike uspehe. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 28. maja: Turan do t. Gostuje gospa
Zmka \Tlfan-Knnceva. Red D. Nedelja, 29. maja: Vlrtorija in n^en bazar, opereta. Izven. Znižane cene.
J
Štev. H8
SLOVENSKI  NAROD, dne 27. maja 19S2.
Stran 3»
Dnevne vesti
_ Trgovci, nikar ne naročajte blaga, dokler si niste ogledali XU. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani, ki bo od 4. do 13. runi j a. Samo tn se vam bo nudil popoln pregled industrijskih in obrtniških proizvodov po najnižjih cenah. Permanentne legitimacije s pravico do polovične voznine prodajajo vsi denarni zavodi v državi, biljetarne >Putnika« 'n ^ečje železniške postaje v dravski banovini.
— Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo na letošnjem XII. velesejmu od 4. do 13. junija v Ljubljani razstavljeni razni mizarski stroji mnogih večjih znamenitih tovarn.
— Izprememba voznega reda. V zvezi z novim voznim redom in zaradi varčevanja se je nekoliko iznremenil tndi poštni promet. Ukinile so se namreč ambulantne pošte: Ljubljana - Zagreb št. 11, ki je odhajala iz Ljubljane po polnoči. Iz Zagreba na ob 22.31; Maribor - Beosrrad it 1?. k: je odhajala iz Maribora ob 14.3$, iz Beograda pa ob 23.15; Grobelno - Zabok §t. 89, kii je odhajala iz Grobeln^sra ob 16.45, iz Zaboka pa oh 6.34 Ambulantni poštj LJubljana - Kamnik št. 77, ki odhaja iz Ljnh-Ijane ob 14.10. iz Kamnika pa ob 18.09 tp>r Maribor - Preva.Ije št. 83, ki odhaja iz Maribora ob 13.18. iz Prevalja pa ob 18.42. r-os!ujeta sedaj samo ob delavnikih Poleg *eea je še nekaj druenh izprememb. ki so fc^I^Kor toliko v £k*"»do ^'n^mu ?romPtM. Trganje pa je. da bodo ambulantne pošte v dravsk: banovini zopet obratovalo v Tvrejšnjem obsegu, kakor hitro bodo to razmere dopuščale.
— Iz Slovenjgradca. Jutri priredi -vCp-Ij-sko pevsko dmstvo< v okviru svoje turnej** pr> dravski banovini tudi v nasom mestu koncert Konoert bo v Sok^iskem domu ob 20.30. zvečer Ker je to naše so-seonj«* društvo na pevskem festivalu v T.jnbliani pokaralo prav odličen uspeh smo tre ne pevske vzsroje. prikujemo od našeiga občinstva, da bo poserilo to prireditev pol nohten Ino in pokazalo s tem svo-;° slohoko razumevanje za na£-n lepo pesem in za stremljenje toga zbora. Kdor ljubf našo 1^-po slovansko in slovansko Mneuifl in narodno pes+^rn. naj ne zAmiHi redke pril'kp in po šoti koncert
— Iz Šoštanja. >C^!is.ko pevsko drnšt-""•"K prire-d.j v nedeljo ob 15. v Sokolskom domu r Šoštanju koncert, umetnih in na--rofini.b vsnv z obširnim sporedom. Pelo Jw> rrtpsi ilr-;; rn-iii p^s-mj, s katerima je društr-o dos^.grlo prav lep uspeh na p^v-s-kem festivalu v Ljubljani, kjer si je priborilo drugo mesto mod teKmu.iočimi zbori. Gotovo bo oud.ll koncert redek užitek vsakemu poslušalcu, tako razvajenemu ušesu, kakor lajiku, Upamo, da bo me ščanfvo. p"snbno p h podeželsko prebivalstvo, ki ima nau.SKHlne}še zveze na vse strani, tv» prir*viitev posetilo v prav ohil-nem številu :n s tem pokazaJo zanimanj 7-a kulturno delo in priznalo Rtromljenje finega pov-kesa zt »ra
— Vreme. Vremenska napoved pravi
da bo delom    oblačno, topleje.     Včeraj je b--?o  skoraj   po   vseh   krajih   naše države oblačno  in  detževn-o   Najvišja temperatura j-^ biJa v BeofirralM 27, v Skonljn        v F rajevn 34. v Splitu 22. r Mariboru 1$ ! Ljubljani 18.6 in v Zagrebu 17. _ Dav. kazal  barometer  v  Ljubljani   761.4. temperatura je znašala 12.8.
— Prodaja lesa in drv i>r^koiia šum v T.;nbijan; spre.-ma do ?. junija t, 1. ponudbe za prodajo lesa in drv. — T>ne 20. .Jnnija t. 1. b<» pri npr a vi hohrW» za duševne bolezni v Novem Celju Licitacija za dobavo postelj, posteljnih omaric, žime, posteljnine, perila, oblačil in obutve.
Debeli Hudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« jrrenčice isdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mrtojr^tevilna poročila zdravnikov-stroknvTiiakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvica1, orr> trau. revrnatizrnii. kamnih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Tosefn-vsar srrenri^n se dobi v vseh lekarnah, đrogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz LliiMiane
SREZKA ORGANIZACIJA JFKD ZA MESTO LJUBLJANA naznanja, da se zamorejo poedinci včlaniti v posamezne krajevne organizacije v Ljubljani tudi v tajništvu, Kazina, II. ndstr.
★
lj- 40. peapclk Triglavski ho slavil .tntri svojo slavo kot spomin na dan, ko le s-l-ovensKi planinski polk (sedanji 40. polk) zlomil sovražnikov odpor pri Koti j ah v casm ofenzive naše vojske leta 1P1S na Koroškem. Rezanje kolaca bo oh 10.SO do-noldne v vojašnic j kralja Petra I. Velikeza Osvoboditelja Popoidnv od 16. fialie bo vojaška zabava.
—Ij Stanovanjski urad XII. ljubljanskega velesejma op*»zarja m naproša vse. ki bi mogli v ćasu velesejma od 4. do 13, junij« ali rudi samo m nekaj večerov dati proti plačHu na ra/pola^o prenočišča, naj nrvijo takoj svoj naslov mestnemu odpnavništvu. Mestni trg 27-111. soba št. 50, ali pa ravnateljstvu velesejma. Ker se zbere v teh velesejmtikih dneh v Ljubljano mnogo tujcev, kd jih moramo sprejeti z največjo gostoljubnostjo pod svojo streho, naj bodo prijave kolikor mogoče števlne,
lj— Nabor za mesto Ljubljano bo letos 1-, 2.. 3.. 4. in 6. junija v Mestnem domu ter se prične vsak dan točno ob pol 8. zjutraj Naborniki naj sf pravočasno oskrbe vse potrebne listine ter naj so stroiro drže v pozivnici označenega dneva in nre. Kdor bi pozrivniee ne prejel, naj se taikoj zgJasi v mestnem vojaškem urad« na Am-brožev<em trga št. 7-1., aoha -i, kjer dobi
vsa potrebna pojasnila in kjer mora proti
potrdilu prijaviti vsako izpremembo svojega bivališča, Opozarjamo, da so naboru podvrženi vsi mladeniči, rojeni letnika 1912 ter vsi. doslej še nepregledani, in vsi doslej
začasno nesposobni obvezniki roj. letnikov: 1911, 1910, 1909, 1908. 1907 ta 1901 Po zakonu je vsakdo osebno dolžan skrbeti za to, da izpolni svoje vojaške obveznosti, dolžni pa so skrbeti za to tndi njegovi sorodniki, ker se drugače uporabijo odredbe 61. 45 zakona o ustroju vojske in mornarOe in § 51 voj. Kaz. zak.
lj— Odbor za olepšan je oken i« balkonov v Ljubljani ni mogel lani izvršita naložene mu naloge zaradi nepričakovanih zaprek. Letos pa je vsa akcija v najboljšem teku in so že vse priprave dovršene. Zato vabimo hišne posestnike, najemnike iin ljubitelje cvetja, naj čimprej okrase okna in balkone s cvetlicami, da poživijo hiše in u lire. Na južnih legah, ki so izpostavljene žgočim soLnčnim žarkom, cvetlice ne uspevajo v nezavarovanih lončkih Tu jih je treba posaditi v zabojčke ali pa postaviti lončke v zabojčke in praznino med lončki napolniti s šotnim zdrobom alj vsaj z vlažno jelovo žaeo^no. I>ogovorao s predsedstvom društva trgovskih vrtnarjev v .Ljubljani bodo vrtnarji oddajali cvetlice, oziroma zasajali v zabojčke i vrstami, ki so za določene lege, po izdat no znižanih, enotnih cenah.
— Smrtna kosa. Umrl je v starosti S5. let hišni posestnik g. Ivan Krašovic Pogreb bo jutri ob 14. s Trnovskega pristana št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše so-žalje.
lj— Za pomožno akcijo so naknadno darovali v denarju: podoficirska čitaonica 40. pp. za brezposelne direktno mestni blaeajni 1000 Din; uradnlštvo OUZD pa namesto venca na krsto pok. ge. Tavčarjeve, matere komisarja OUZD. 403 Din; g Janko Lenasi namesto venca na krsto pokojnega z. Franca VerbiČa 200 Din; Karel Pollak namesto venca na srob prednice mestnega zavetišča za onemogle v Japlje-vi ulici s. Bonavite Pučeve. 200 r>in; z. or Jan že Novak, odvetnik, iz neke poravnalne prav-de 190 r>in; g. Ivan Ivevs-t;k. trrovftr v Sodražici. za brezposelne. 100 Din; g. Pran Gnezda, žel. uradnik v pok., v spomin pokojne ge. Dorice Sede j. 100 Din: Zveza ruskih oficirjev po >Jutruc za hre7^>oseine 50 Din; g. Ivan Šuštar, Celovška cesta 96. 20 Din. — Nadalje so rla rovali za pomožno akcijo v blagu: gospod Makso Hrovatin, tiskarnar, je brezplačno ■n at.isn il in oprem.: I 10. S53 blokov 3 Pomoč potrebnim«; Združene papirnice Vevče. Goričane In Medvode so darovale brez-plačno papir za 10.S59 blokov ;.P^moč po trebnim«.
lj— Zatvoritev poti. Preho<i skoai Lat-terma.nnov drevored, ki vodi od spodnj'^ga dela biv&osH otroškega i^rnišča mimo ve-lesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 20. maja do IS. junija vsled prireditve velesejma zaprt.
F Glasbena razstava v Narodnem do. r * odprta le še štiri dni. V njej je .duega toliko zanimivega materijaJa, bo-(Uai v rokoplBib, starih knjigah, v tiskanih izvodih in v portretih, da mora razsta\ a v5ak«*gar zadovoljiti. Zanimr« je tndi od delok ua^.ih vijoLinsk:h mojstrov, ki izdelujejo naravnost krasne in i-zvrstne instrumente. Vstopnina za odrasle 5 Din, za sole 2 Din Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17.
lj_ Gojenci operne šole državnega kon-se.rvatonja nastopijo na treh zaključnib produkcijah. Prvi večer je namenjen prozi, drugi in tretji pa fragmentom rz raznih oper. Ravnateljstvo opozarja na te prireditve, fci bodo v dramskem gledališču po i-zredno rvizkih cenah in bodo dostopne vsakomur Vse ljubitelje našega pevskega naraščaja opozarjamo na te večere. Vstop-aice bodo v prod prodaji pri dnevna blagajni v operi.
lj_ Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije od 1. do 15. maja: 20 Din. riO Din, Ustnica s 6 Din; denarnica s 97 Din; par rjaviih triko - rokavic; lesena vozna v in ta; zlata zapestna verižica; zlata zapestnica in nahrbtnik s starimi časopisi >Financijska služba«. V železniških vasonib so se našli ti-le predmeti: 40 dežnikov. 3 palice, S aktovk, 2 para ga-loš, 3 klobuki, telovnik, damskri slamnik, moška ura, poročm prstan rz med<i, damski površnik. 2 jopici, 3 čepice, par Čev-lj^v> par damskih rokavic, rabljena delavska obleka, ženska, ženska ročna torbica, zavoj tiskovin, kučma, 2 kg moke. zavoj nagrobnih svečic, 2 stara strgana pleta, iasra cirkularka. jestvine in nove hlače,
lj— Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih opravi poVicije od 1. do 15. maja: 1O0 Din; 200 Din: 560 Din; 3 mesece stara paica, angleški špicelj; zlat prstan t bri!jara tom; leseno vcano dvigalo: denarnica s 55 Din; blagajniški ključ znamke Ww?p & Co. rmnaj; stojalo motornega kolesa; 30 cm dolfro in 12 cm široko ročno delo: zastavljaini list št. fi.Rg*; mestne zastavljalnice; svetlo - modra volnena čepica; zlata zapestna ura z zlato zapestnico; črn svilen Žensk: dežnik; zlata verižica: denarnica z 80 Din. bolniški li«t in malenkosti; delavska knjižica na ime Marija Zaje; z«lat damsk: r>rstan s 7 diamanti, vdelanimi v platino; zlato naliv, pero; denarnica s 30 do 40 Din in legitimacija na ime Rozaiija Kusar; pletena ženska jopa.
lj_ Šentjakobski gledališki oder ponovi drevi ob 20.30 zabavno spevoigro >Studentje smo. . .< — V nedeljo ob 20.30 gostuje oder z igro >študentje smo. . .« na sokolskom odr<u na Viču.
U— Nenavadna »Javnost v jetnišnici. Včera; dopoldne na pravnik Sv. Rešnjoga telesa se je vr*ila v ljnbljanaki kaznilnici nenavadna slavno«t. Kronika ljubljanskega sodieča res kmalu ne por-n* takega dogodka. V mali kamihrifeki li mpnitrj ie pa-
ter Angeli k dr. Tonsmec poročil oottejja Pereniča z Jesenic in učiteljico Anico Ga-beršček i/t Komende. Oba se nahajata t
preiskavi zaradi nekega političnega delikta po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Kot poročni priči sta tangirala dva uradnika. Poroki so prisostvovali tudi sorodni kri neveste. Nato je sledila v večji sobi skromna, a prav prisrčna gostija Bilo srečno!
lj— Javni nastop. Že delj čaisa Ljubljana ni gledala sokolskih prireditev v večjem stihi, pa se bo zato brez dvoma pokio-številno udeležila javnega nastopa Zupne-ga zleta, ki se bo vršil v nedeljo 5. junija ob 3. popoldne v Tivoliju.
—lj Smrtna kosa, Xa Dunaju j« umrl 25. t. m. podpredsednik Splošne ma'oželez-niške drtvžibe d d. v Ljubljani m gl«vn> ravn. tvrd.ke Oesterr Sie-mens-.Scrmckert-\Verke na Durajn, g. Walter Mollier. Na-mc»9to venca j-e izročila Malo>clezniš»ka družba 1000 U in  za mesrrne rcveie#
lj_ Današnji ribji trg. Na današnjem ribjem trgu so prodajali domače in morske ribe, vendar trg ni bil ta.ko založen kakor običajno ob petkih. Od «1omačih rib «*o prodajaln kline po 15 do 20 Din kc. some po
Din, frile ro 20 Din in ščuke po 32 D;r> kg, morske rihe pa: plaveče 24. «a.rie;^ \% do 20, skombri 24. oh'r'ee 12. barbortl 20 in tunma po 7,1 Din Yz.
V nedeljo, dne Z9* maja 1932 *b 16. uri
JAVNA TELOVADBA
Sokola I na Taboru«
—lj Obnova hiš. V Hrenov' ubed dobi-biva lično zunanjost ene nadstropna Trpinova hiša (št. 24) E*o^]opje ima tri pročelja, v Hrenovi ulici, na Zabjeku pa na Grudnovem nabrežju Hiša stoji torej na doka; odprtem svetu, /ato j< bilo tem bolj potrebno, da se popravi okrušen omet in stene prebelijo. Z oN ovo te h^e bo znatno povečana 'epota ndotne okolice. Poslopje obnav'ia stavbno podjetje Rudolf Sa-ksida.
—Ij Nova h'ša na Opekarski cest'. Naše me^to -?e n.'. jnanj -amja proti jui^u, vendar pa poganjajo p-^'asjoma tudi v to stran moderne stavbe iz mer!; i h rsl Tako bosta imela /^konc-j [vasi In Vid« OfMfnlc enonadstropfkc) svojo d miafijo na Opekarski cesti. Poslopje je sendmo i pokrito, iiedaj se ometavajo notranje stene. <"e/ dva meseca al: pa še prej bodo vsa d-eia končana. Z;danje vodi stavbmk Ivasi Sloken. S poda! iša njem Jane=£»čeve u?ice ns Ka<r-io% s.lco cesto je Opekarska c-e.^ta precej pri-d Ki!^ r:a svoji veljak.
Ij Dobavo okrog 500 kubičnm metrov zdravih, suhih bukovih drv za kurjavo rar plsiije mestno načelstvo v T^tublianl. Pravilno kolkovan*1 pomitpe je r»r**dv>*+t.' ra<?8t-nemu načelstvn v T^inb^ani. onano^arski urad. do 20. junija ono'd ne. Dobavni pogoji in pojasnila se dobe v mestnem goapodar-skem u^adu. soba 33.
MmMMMMimH^Hli
Danes ob 4., 7^4 in 9l4 ive^er!
PlKNUl
PREMIERA
v
elitnem
*INu MATIC»
Iz Celfa
C-— Objava vojnega razporeda vojnim obveznikom in dajalcem Srvane is celjeke okolnške oocine za leto 1952 bo v nedeljo od 8. zjutraj naprej na dvortšen pa-i Gasilnem dom-u v Gaber ju. Vsi vojni obvez-ntki, rojeni t leti* 3 882 do 1910, *e poađ-vajo, da se določenega dne oglasijo k objavi vojnoga razporeda. S seboj mora prinesti vsak svojo vojaško ispravo, Vaak neopravilcen teostanek bo kaznovan po vojaški»h zakon4h.
—c Celjsko ob«n*rvo opoaarjamo na nocojšnjo predstavo tukajšnjega Sokol&ke-društva, ki bo predvajalo ob pol 19. ku4-rurrri ffhn v 6 delih. Videla bomo v krasnih naravnih posnetkih KorOuk), P>ubro*v-ni k, Kosovo /. Grsoanico. zlato Pra-go, vaje n« morju in vaje za nego in giljfenost teleea. Pridite polnošteviteo!
—c Lepa prireditev v Vidu pri Grobel-nem. V nedeijo bo pairedrio agiino gasilno društvo v št Vidu pri Grobe!nem om, tamkajšnjem šolskem odru lepo domačo oVitev z n«srl«oVn/im sporedom: 1 Moč ognja — deklamacija. 2. Petje moškega zbora. 3. Cvetka Gola rja 3-dcjanska krneoka veseloigra »I>ve nevesti«. Snrrral bo tambirraški zbor. Ciati dobiček je namenjen za plafi-lo motorne briz>galne. zato naj se v» oko-Heani in rudi Celjani, Iri napravijo s tem prijeten nedeljski rzlet. nano^oatevaino udeleže r^redrtve. Ugodne zveze z Haki in avtobusi.
—c Najdena je bfla monka ura, ki se doba pni
članstva Sokola I (Tabor)
Letošnja društvena telovadba Sokola 1 bo v nedeljo ob 4. popoldne. Ta prireditev bo v znamenju, proslave lOOlernice Tvrševe-ga rojstva ter priprav za bližnji zlet sokolske župe Ljubljana in vsesokolski zlet f Pragi, likratu naj bi pa ta ja\na telovadba spominjala vse članstvo na 251 etn co obstoja, ki jo bo društvo proslavilo letošnjo jesen. Zato naj ne bo društvenega pripadnika, ki ne bi prisostvoval društveni javni telovadbi in se ne zanimal za napredek društva. Te dolžnosti naj se zaveda vse članstvo. Zato pozivamo brez izjeme vse člane in članice Sokola I. da prisosrtvujejo društveni javni telovadbi dne 29. maja. Zdravo! — Uprava Sokola I.
Mladinski večer Sokola II.
Agilni Sokol Ljubljana n. zavedajoč se prave sokolske vrzgoje svoje mladine v smislu Tvrševe ideje in načel je priredil v sredo zvečer v telovadnici na realki izvrstno uspelo mladinsko akademijo ob nabito polni dvi rani. Med mnogoštevilnim občinstvom so posetili akademijo podban br. dr. Pirkmajer, zastopnik banske uprave br. Andrej Skulj, zastopnika mestne občine br. Likozar in Dachs. predsednik Maloželezni-ške družbe br. dr. Fettich. načelnik SKJ br. Bajielj, podnače'nik br. Ambrožič. načelnica Skalarjeva in župni naCelnik br. Lojze Vrhovec.
Društveni starosta br. dr. Milan Subic je v uvodu p« zdravil vse navzoče goste, se zahvalil za obilno udeležbo ter prosil zlasti starše, naj pošiljajo redno svojo mladino v sokolsko telovadnico. Po nagr^'^ru br. staroste je prikorakalo v dvorano 12 nara-s^eajnikov. ki so i?rvedli proste vaje za vse-sokolski zlet v Prago zadc voljivo kljub neprimerni godbi, ki se je le deloma ujemala a posameznimi gibi prostih vaj. Ženska deca je nato izvajala igre, ki so občinstvu zelo ugajale, nakar je 13 najmlajših izvedlo na Štetje proste vaje zelo skladno in strumno. Deklamacija dvojice ženske dece je zbudila pri gledalcih toplo priznanje in odobravanje. I*ri orodni telovadbi sta nastopili dve vrati in .-^c^r možki nar^^čaj na bradlji, moška deea pa s preskoki ćpz konja i prožno desko. Obe vrsti sta s rv -jrmi izvedbami želi rnVln nriznanja, zlasri naraščajnika Brnc-% m Vitek sta s trojimi vzorno izvedenimi vajami bila predmet splošnega odobravanja. Osem naravajnie je nato gracijn^no izvedlo rajanje, ki s > ga monOe ponoviti. Br. Frel'h je nato zanosno recitiral odlomek Župančičeve >Du-me< s spremijevanjem klavirja ter Žel toplo priznanje navzočih. Pvanajstorica (mrska, in ženska deea) je izvedla skoro brezhibno skupne proste vaje, ki jih je morala tudi ponoviti. F-tecitacija naraifcajnice Kosce ve >Pod praporom c je bila prav dobra. Obilo zabave je nudila igra mrške dece — prenašanje kock. Sledila je nato Gounorlova >Ave Marija<. ki jo je izvajal na vijo-lino br. Podržaj. Višek telovadne akademije so bile proste vaje dvanajstorioe (moški in ženski naraščaj), sestava po uverturi iz operete >Orfej v podzemlju«. Okusno oblečeni telovadci in telovadke so izredno težko skladbo, ki zahteva največjo pazljivost in navežbano9t, izvedli tako dobro in skladno, da so jo morah na sploSno zahtevo ponoviti. Bratu Kehru. ki je sestavil za mladi neke akademije doslej se vedno zelo efektne telovadne skladbe, je bil poklonjen krasen šopek z državno trobojnico, enako br. Staniču, kar je ^budfk> ovaHje obema br. vaditeljema.
Mladinska akademija je dosegla popom uspeh, zlasti starši naše mladine so se lahko prepričali, komu lahko zaupajo svojo mladino, da bo pravilno vzgojena v jo-goelovenskem in sokolskem duhu. Sokolu n., vodnikom in vodnicam mladinskih oddelkov čestitamo k uspehu, z željo da bi toda drnStveni nastop 12. junija dosegel tako častne m lepe uspehe. Zdravo!
Sokolski dan v Zg. Šiški
Preteklo nedeljo je mlado in agilno sokolsko društvo v Zg. šižki priredilo svoj drugi iavni nastop, pri katerem je sodek>va-1© okrog 170 telovadcev, kar je za tako malo društvo gotovo častno število. Res je sieer, da je bilo od tega števila 100 oboje dece, vendar more zadovoljiti vsaj pri nekaterih ostalih oddelkih njih število. 2e dopoldne je bik) prostrano telovadišče, prirejeno na wtn restavracije uslužnega brata Č-armana, podobno mravljišču, popoldne p« je domače občinstvo docela napolnilo vse prostore ter pokazalo, da ve ceniti prizadevanje društva, kl mru je že v tem kratkem časo priraslo k srca. Nastop sam je obsegal deset točk ro je lepo uspel v obče zadovoljstvo gledalcev. Seveda telovadba strokovnjakov ne bi povsem zadovoljila, ker je bik) še precej trdot, neskladnosti, neenakomer-nosti in tndi nekaj pogrešk. kar pa bodo telovadcem resen opomin, da se le z vztrajno in redno ter res sistematično vadbo more doseči popoln uspeh. Posebno pozornost je zbujala vrsta starejših bratov, ki je žela posebno priznanje ter je brez dvoma mar-si kakega mlačneža ogrela Tndi igrice dece so bile posrečene in so se starši mogli prepričati, da so svojo deco zaupali pravim rokam. Po končanem nastopu se je razvila res dostojna zabava, ki je bila krog polnoči v najlepšem reda zaključena. Ako bi uspelo mlademu društvu priti do za želj ene telovadnica in ako bi si moglo nabaviti še nekaj orodja, pa bi bilo brez dvoma delo še mnogo uspešnejše. Želimo društvu, da krepko nadaljuje začrtano pot in da vzraste v mogočno in krepko sokolsko postojanko, ki bo prednjačila v naši okolici.
Po ločitvi zakona«
— Odkar je Mara ločena, je izredno s ob (te a. ne vidim je več skopaj z nobenim prijateljem!
— Ali ne vež, da se shaja s svojim
Sport
Jubilejni mednarodni mitting Ilirije. Letos slavi SK Ilirija 20-lctnico svojega obstoja in delovanja na polju slovenskega sporta. Ta ju-bilej bo proslavila tudi lalik -atletska sekcija z velikim medne rodni m mitringom. ki bo v nMe'jo 2® tm. ob 15. na Lgrišču Ilirije.
Po dolgem času bomo im* H v Ljubljani fjrrliko, da vidimo elitno !ahk< »niet -ko pn-rerfitev, na katon bodo nastopil: odHtai atleti KAC-a Lz Celovca in najpomembnejši tekmovalci zagrebških, ma: bo- k-,h :r. ljubljanskih klubov. Program tekmovanja bo zelo pesteT. zlasti še. ker se bodo me' ti med 6eboj atleti, med kateremi je oefa vrsta državnih prvakov in rekorder ie v Startna lista pri javi »enih ic naslednia:
100 m: Eggor, Mirti, Golob, tiilbrrn. Haderer, krvza (vw KAC), Bura tov Ć (Coth cordia). Jamnv.k (Ha&), Fercnšoak <Ma-rathon. Zgb.).' Skok, Kov.ičie. Perovic (Primorje). Županč-e \\, Ore!, Vesenjak. Out
trata (vs' Ilirija).
400 m: Hcrtl. Susitti Albert, KunTs<-bnt?'. (vsi KAC), lamruokv. Tucan (HASfC)), F<* renšoak (Marathonl. Fišer K.. (Marathon, M K. i. Skok. Korčc, (Primorje), Zupančič N.. Scnifrer lUirija).
1500 m: Susitti A-, Knarteohrta (KACI k u mer karcl, Zin^^rlin (MmnA/m z^gb.), krevs. Ogrin, kovacr'č (Primorje). Lejka (Ilirija). _
1000 m: Koch. Pfin^rer (X.\CT), OgrtB (Primorje-), brata Glavnika 'Ilirija).
5000 m: SoHtti Tohann. Golob Emil (KAC). Grmo\"šek (Marathon MbKrev* (Primorje),  Spom,  Senoar (Lirija).
Daljava:   Rns<s.  F.ca^r  (kAf), Burato-i-ić
(Coneovdia), ICaflav Levi (Marathon). FMca Out rata. Stepinćek* M. (Ilirija).
Višina: Russ, Fgccr (X\C). Hura tovi ć (Concord;a^i ICaflav tevta (Marrtbon,i. F?V« S-nrdc1 fMarathon! Mb.V ^g«r HV-morje!. 2ofMnfil N.. Defm.m. Oton/v, Puki QM»
Palica: Bura tov«: (< oncondoa). kafiav L.. Fcigl (Marathon), Fika Smrdel Mmrtham, Mb.), Zupančič N., Otv^/a-. F>ecm«n (TK-rija)
Krogla: I- g je«  Russ. F.«5chenauer rfCAC), drr. Naranče. M.r i 1 »v<ič (Goncord1«), Kaj-narhon).    Jeglič,    SteninM  M >Wi ri ja).
Oi^k: i [ger. Rusa Eackenatier CKACX Dr. N'arsiprc. Mar a). Kak
kv L. (.Mi •>), Er.io MaratboOi Mb.). JtflSS, Nc ■. StCpmšck N\ . Hanfco (FB-Kladivo: Esdienaner, llaJe^er (K-\>CV Manojlović (Conoomlia). Goj ć (FiASK\ Korce (Primorje). Sterfin^e^ vi.. Neb, Jo-rieev. JegUič (Urija).
Tenis
Teniški turnir za državno prvenstvo
V nedeljo ob 8. zjutraj se odigra na teniskih prostorih D:. rije oo Ooaposv- Ml cesti turnir moiteaf za državno prvenstvo.
V Ljubljani gostuje Ruski teniški Wnb \7t ZTzr^hn. V; je v "prav *1ohri forrrrl in Js preteklo n^đeJjo ▼ Ptnjo »arm^nl * visokim rezultatom
I liri ja v drrfcrvnom prvenstvu letos te ni nastopila, morata bi 2. t. m. tgrrati z ljubljansko Ateno. ki pa nima tekmovalcev. Tako nastopi v nedeljo prvi&, ta Je u-panje, da bo uspela.
Zagrebcani prifmejo v Ljcbljano jutri pod vodrtv m kaprtina gf. Maksirnortrla v naslednji pofrtavl: rv>rtartov. MaJcnh novi A, Fehrmin. G rili. ZemJjaJc: rez. Sebastr>en tn Pracević. Ilirijo bodo zastopali ggr. Truden, Kmet, mi. Novak, ftivic. Za^e Vaao; v rezervi: Zaje Drago Gonrp Boria. Gospodje v dvoje: Tniden-Kmet, Slvic-Zftjc V. KApttan
moStva K- Milan Krnet. Ako nastopijo 2to* . grubcani tudi z damami, jim nirtja postavi: Ra,vnm.arjevo in I*Terne^c^D»eajje»o, rezerva Svoboda.
Izmed zagrebških i^rraicev ata posebno dobra Poltanov, ki je klubski prvak tn Maksimo vi Ć.
Ilirija se dobro zaveda va±nosti tekmovanja in je postavila nadmoćnejdo postavo s Trudnom na cehi, ki je fgrralec prvo-vrstnm kvaliteC
Zjutraj se prične tekmovanje ob 8, popoldne pa ob pod 4. Vstopoma, je ooJoeena na 10 Din za ves dan.
Ako uspe Iliriji, da premaga zagrebške goste, igra naslednjo nedeljo zopet tonil r in sicer proti TK Crikvenici, aH ATK, Split, ali JTK. Split ali pa celo proti TK Stisak. TI štirje klubi so prvo kr>k> že od% igrali, kdo je izpadel, se ne ve, zmagoval ca igrata to nedeljo med seboj tn nedelf» ski zmagovalec, ki bo po domnevali so* dec, eden Obeh klubov a Splita igra proti mri ji tn sicer bržkone tudi v Ljubljani, <5e se bedo Ilirijani dobro tudi tn odresza.li, pridejo v sermfinale in nastopijo potenj proti zagrebškemu finalista zone A.
Vsekakor bo v najkrajšem času v Ljubljani več prvovrstnih prireditev, vSek ba nac. turnir za prvenstvo dravske banov v avgustu, ki bodo znatno povzdignile zanimanje za beti sport.
SPĐ
S lov enako planinsko druetve aporoca, da so odprte ta oskrbovane naslednje koče ki domovi:    V Triglavskem pogorju:
Aljažev fiom v VraCih je stalno odprt in oskrbovan. — V Karavankah: Spodnja n Kadilnikova koča na Gotici, VaJvaaorjeva koča pod Stolom, Prešernova koča na Stola in dom na Kofcah so stalno odprte .n oskrbovane _ V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Vetiiri Planini in dom na Krvavcu ao stalno odprti in oskrbovani. — Erjavčeva koča na Vretda se odpre le u primer, če je jllljiai posel; zato naj se turisti zglase prej pri oskrbnici Jniki Pečarjev i v Kranjski gori.
Odprte ta oskrbovane so vse leto: no-voograjena postojanka na Sv. Gori, koča na Sv. Planin*, novozgrajeni dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem. Piskernikova in Tilerjeva *o-ča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirskn planini. Odprta in oskrbovana je restavracija na Boču.
Nova moda«
— Kakšna moda je pa ta, da nosijo žensk« letos v najhujši vročini kožuhe?
— Razumljivo, sicer bi ga marsi-fcafcšot doma ^rrtaHffi.
Stran 'A
SLOVENSKI  NAROD, dne 2T. maja 1983.
39
Mie d* Agboraiej
(pu&teCov&e
Roman
Pomirite se. gospod grof, — mu je prigovarjal notar. — Naklepov gospe de MarrHac ne bo težko razkriti. Proglasita je vas za norca. Bodite prepričani, da ni izgovorila te usodne besede brez vzroka. Poskusila bo dokazati vašo blaznost, da bi se mogla polastiti vašega premoženja, ko vas uniči s tem, da vas spravi v norišnico.
Grof se je ponosno zasmejal:
— O, to bi bilo pa res od sile! — je vzkliknil. — In mislim, da Georgetta kljub intrigam svoje matere ne bo hotela igrati nobene vloge v tako klaver-ni komediji.
Notar je spremil Mamica domov in ođSel s komisarjem, ki ga je odvedel k sebi na dom.
Čim sta ostala sama, je starec policijskemu komisarju pojasnil, pod kakšnimi pogoji je bil sklenjen zakon njegovega klijenta m da gospodična de Marillac ni imela druge dote razen svojih čarov in slabe vzgoje, da ne računamo njene rodbine, ki jo je privlekla v moževo hišo. In stari notar je za-MjučH svoje pripovedovanje takofte:
— Gospa de Marillac se zato tako hudo jezi na mojega mladega prijatelja, poleg tega ima pa še važen cirj pred očmi. Ko je omožila svojo hčerko z grofom de Cizeretom, je imela same dolgove. Pozneje je omožtla starejšo hčerko z nekim markizom Die-gom y Trasmonte. To je pa kvarto-pirec po poklicu in slepar povrhu. O njem sem dobil najslabše informacije. Vendar sta pa ta tašča brez premoženja in ta zet brez beliča kupila hišo, ki sta jo plačala zelo drago: štiristo tisoč frankov sta dala za njo, oprema sto tisoč frankov, to je pol milijona, ki ga gospa de Marillac zdaj naenkrat ima, dočim prej ni imela razen dolgov počenega groša.
— To je pa res zek> čudno, — je zamrmral policijski komisar, ki de z največjim zanimanjem poslušal notarjevo pripovedovanje.
— Izvolite porabiti vse to, kar vam tu pripovedujem, — je nadaljeval notar. — Zapišite to kot mojo izjavo, ki sem se danes odločrl za njo glede na morebitne dogodke bližnje bodočnosti. Sem star, zelo star, gospod, — je pripomnil notar, — in v mojih letih človek ne ve, kaj se utegne zgoditi.
Po tem previdnem ukrepu za bodočnost, ki je v nji slutil vihar, je stari notar zopet odšel k obupanemu grofu.
— Prijatelj, — mu je dejal grof, — kdo bi si bil misli*!, da se bo Georgetta tako daleč spozabita, da mi bo lagala v obraz in trdila, da sem jo pretepal!
— Vse to je bilo že vnaprej pripravljeno v vašo Škodo m če bi bilo mogoče tudi v vašo pogubo. Treba se je torej pripraviti k obrambi. Ti ljudje pripravljajo na vas izdajalski in krut napad.
— Ah, pustite me trpeti in plakati! — je vzkliknil grof, — na srcu imam ogromno težo. Ah, kako sem nesrečen!
Ta čas pa gospa de Maril>lac ni držala rok križem. Njen odvetnik, gospod Vipard, je na njeno zahtevo prosil sodišče, naj bi prišel grof de Cizeret pod
koratelo. V rodbmski svet je predlagala svojega notarja m okrog ubogega moža, ki je bil na na/boljšem glasu, je zbrala ljudi, enake njenemu prijatelju.
Mnogi med njhni so pestovali Ge-orgetto na kolenih in so zdaj trdili v polnem zaupanju, da je to dekle mirno ko angel, simpatičnega značaja m če zahteva ločitev, je gotovo kriv njen mož.
Toda gospa de Marillac je sanjala o nečem važnejšem in ne samo o kura teli. Hotela je spraviti svojega zeta v norišnico. Bila je prepričana, da človek v taki hiši kmalu sam izgubi zaupanje v svoje možgane in začne dvomiti o svojem razumu.
Na tem je zasnovala svoje upanje v uspeh načrta.
Zdravnik je podal svojo izjavo in gospa de Marillac 'je hotela čim več iztisniti iz nje. Zdelo se ji je potrebno izzvati nov konflikt, toda ne pri grofu de Cizeretu, temveč v svoji hiši, da bi mogla takoj poklicati policijskega komisarja, ki mu je vse povedala in ga prosila, naj vzame njeno hčerko v zaščito.
Poklicala je Manetto, grofičino komom ico, m ji dejala:
— Ali si upate iti h grofu de Cizeretu po perilo svoje gospe? Saa veste, draga Manetta, da se je gospodu grofu zmešalo. Toda vam tam ne preti nevarnost, vi lahko greste k njemu brez strahu. Ce bo govoril z vami o grofici, mu ne recite, da ima ona prav. Recite mu samo, da je obupana, da neprestano plače in da ga še vedno ljubi. Pripeljite, kar vaša gospa nujno rabi. Skratka, opravite to čim bolje in bogata nagrada je vam zagotovljena.
Komornica je vzela kočijo, kakor ji je bila naročila gospa de MariHac, m odpeljala se je h grofu de Cizeretu.
Cim je vstal, je začel Maurice razmišljati, kako bi prišel do Georgerte. Zdelo se mu je, da ni mogoče, da bi ga ne hotefla sprejeti, da bi se mu ne mogla upirati, da bi je ne objel, ko bi ostala sama. O, kako krepko bi jo objel, kako strastno bi jo poljubil in ji za-šepetai: — Pojdi z menoj, takoj potujeva iz tega mesta nesreče!
Ko je tako razmišljal m se vesetfl svidenja z ljubljeno ženico, je pa nekdo potrka-! na vrata.
— Prosto! — je zaklicai grof. Vstopila je Manetta m se piano približala gospodu.
— Manetta, Manetta! — je vzdcRknil grof, — ah je gospa tu?
— Ne, gospod, gospe ni. Pr&ajam sama po njene toaletne potrebščine m po perilo, ki ga gospa nujno potrebuje.
— To je odveč, drago dete. Pojdem po gospo in jo prrvedem sem, — je dejal grof ves razburjen in obupan.
— Ali ni gospa bo4na? — je vprašal čez nekaj časa.
Manetta je hitro odgovorila, kakor jo je bila naučila gospa de Marillac.
— O da, gospa je bolna, zelo žalostna je. Neprestano plače ki ponavlja gospodovo ime.
— Ona trpi. plače, kliče me, — je zašepetal Maurice. — Obžalujem vse, kar sem ji storil zasega. Takoj grem po njo.
Komornica njegove žene se mu je zdela angel varuh. Upal je, da pride z njeno pomočjo do svoje žene. Dekle, ki je pripravljalo grofiČino perilo i« obleke, gotovo ni slutilo, kakšno vlogo bo igralo v zadevi svojega gospoda in gospe.
Srečne živali
Na svetu so bedasti ljudje, ki so jim Živali ljubše kakor pa ljudje, ki tepe pomanjkanje
V Chicagu je nedavno umrla starejša dama. velika ljubiteljica psov in mačk, ki je vse svoje imetje v višini 40.000 dolaraev zapustila svojim četve-ronožnim prijateljem. V oporoki je navedla, da naj se denar porabi za zgradbo zavetišča za bolne pse in mačke, del tega premoženja je pa določila za izpopolnitev že obstoječe bolnice za male živali v Chicagu.
Sorodniki stare dame seveda z oporoko niso zadovoljni in so zahtevali od sodišča, naj oporoko razveljavi, češ, da stara dama itak ni bila pri zdravi pameti. Seveda je vprašanje, če bodo kaj dosegli, kajti ameriška sodišča v tem pogledu ne popuščajo in neredki so primeri, ko postanejo domače živali, z4asti psi, mačke in tudi papige dediči ogromnih premoženj. V Ameriki se je namreč v zadnjih desetletjih nenavadno razvil kult ljubezni do živali. Povsod grade zavetišča, azile, bolnice in cek> hotele za živali. V vseh primerih se razočarani dediči obračajo na sodišče, toda največkrat brez uspeha.
Tako je nedavno zbudil senzacijo tudi v New Yorku zanimiv proces. Sta-
ra devica Margareta Howardova je namreč zapustila svoje ogromno premoženje svojim psem, dve njeni nečakinji sta pa vložili tožbo za razveljav-ljenje oporoke. Dosegli nista ničesar, bili sta celo prisiljeni, da sta plačali stroške procesa. Zanimivo je, da je bila Howardova tako zaljubljena v svoje pse, da je v oporoki zahtevala, naj se denar v primeru smrti njenih ljubčkov porabi za zgradbo zavetišča.
Oudno oporoko je zapustila tudi neka Olivija Dunn v Summi, ki je imela v svojem stanovanju pravcato menažerijo, med katero je bilo tudi 12 psov. V oporoki je navedla, naj po njeni smrti pse kloroformirajo in usmrte, toda društvo za zaščito živali je doseglo razveljavljenje njene poslednje volje.
V Parizu je nedavno umrla r irska princesa Lobanov de Rostova. ki je vse svoje premoženje v višini 18.000 dolarjev zapustila malemu psičku. Njena želja je bila, da se po smrti psu postavi lep nagrobni spomenik. Zanimivo je, da rudi v tem primeru sorodniki niso ničesar opravili in je sodišče psu priznalo premoženje.
Velemestna morala
Te dna se je pričela na Dunaju senzacionalna razprava proti Pavlu Mahnu, članu dunajskega Stadttheatra, ki sedi na obtožni klopi zaradi oskrunje-vanja mladoletnih deklic. Njegovim nemoralnim dejanjem je prišla na sled ravnateljica neke osnovne šole, ki je poslušala, kako otroci v šoli zelo dvoumno govore o nekem »stričku« ter o posetih na njegovem stanovanju. Zaslišala je več otrok in na dan so prišle strašne stvari, dokaz popofcie moralne velemestne pokvaraenosti.
»Striček« je namreč otroke vabil v svoje stanovanje pod pretvezo, da jih izobražuje za gledališke plesalke, uganjal je pa z njimi razna nemoralna dejanja in j!h tudi več oskrunil. Fotogra-rlral je mlade deklice v nemoralnih pozah, govoril je z njimi razne nesramnosti in jrh duševno popolnoma pokvariL
Ravnateljica je zadevo prijavila poticaji, ka je Mahra aretirala. Sprva je mož taJH, pod težo dokazov pa je moral vse priznati. Svoje nemoralno življenje je začefl pred dvema letoma. Spoznal je neko srčkano 12 letno deklico, ki ji je obljubil, da bo sprejeta za baletko v gledališče. Verjeli so mu tudi starši in mu prepustil, da hčerko izšola za plesalko in Igralko. Mahr je dekletce res seznanfi z neko plesalko, kar pa je bila seveda samo pretveza, da se je lažje sestajal z njo. Na to jo je začel vabili na svoj dom, kjer jo je slekel in ji dejal, da jo mora fotografirati, da bo videl, Če je sposobna za ples. Nekoč je bila pri njem cede tri dni in tedaj jo je onečastil. Roditeljem je narvezH, da je otroka zadržal, ker so snemali film in bo deklica v njem igrala manjšo vlogo.
Med preiskavo so prišle na dan še druge strahotne stvari. Mahr je imel na otroka tak vpliv, da je deklica storila vse, kar ji je ukazal. Seznanila ga je tudi z drugimi tovarišicami. katere je zapeljal na isti način kakor njo. Tako je postala deklica prava zvodnica, ne
da bi se tega zavedala. Deklicam je Mahr dajal po 20 do 30 grošev m jim obljubljal, da bodo angažirane pri gle-* dališču ali pri filmu. Deklice so prav rade hodile k njemu, in morda bi per-verznež še dolgo počenjal svoje nesramnosti, da ga ni izdal pogovor v šoli.
Za razpravo vlada v dunajski javnosti ogromno zanimanje, saj je bil Paul Mahr glasovit igralec. Najprej je bil angažiran pri Lustspiermeatru, pozneje je sodeloval pri Renaisan^&tinne, nazadnje je bil angažiran pri Stadttheatra. Mahr je oženjen in je star 47 let. Razprava se vrši tajno.
Proč s trebuhom!
Tak ukaz je izdal nedavno predsednik newyorSke poKcije svojemu podre-jenearju štabu policijskih uradnikov. Mož je namreč prisostvoval paradi svojih stražnikov m tedaj je ugotovil, da ima cela vrsta stražnikov silno lepo zaokrožen »kurji britofc, ki ph po njegovem mnenju ovira pri poklicu, ker tak moški ni sposoben za zasledovanje zločincev. Gospod policijski predsednik je pozval vse stražnike k sobi in jim napravil hudo moramo pridigo. Ne gre tako naprej, je dejaL Popolnoma razumem, da starejši gospodje svojega sala ne morejo odpraviti, da pa že mlajši stražniki straše s trebuščki, je sramota. Kako naj meščani respektira jo policijo, ee na vsakem vogalu opazijo uniformiran sod piva. Dovolj je tega! Zahtevam, da mora vsak član policijskega zbora, ki ima nadnormalno težo, držati strogo dijeto. Poleg tega morajo uradniki tako dolgo trenirati, da dosežejo »opet normalno težo. Upam, gospodje, da bom pri prfhorferp policijski paradi naletel na vJtkejšo skupino stražnikov.
TTkaa gospoda policijskega šefa je imel uspeh. Newyor5H policisti zdaj trenirajo na žive m mrtve, kakor da bi hoteli na olimprjadi postati sami svetovni prvaki.
Banket za 100.000 ljudi
Med najbogatejše in tudi najbolj priljubljene indijske kneze štejejo ma-haradžo iz Navadadžcra, ki je nedavno proslavil 25-letnico svojega vladanja. Proslava je bila združena z velikimi svečanostmi in slovesnostmi. Za jubilejne svečanosti, ki so trajale 8 dni, je bilo zaposlenih z raznimi pripravami 20.000 oseb. Prestolnica je bila za proslavo bogato okrašena, povsod so stali slavoloki, prevlečeni z dragocenimi preprogami, povsod so bile napravljene tribune za gledalce. Povabilu maharadže so se odzvali mnogoštevilni indijski knezi a spremstvom. Dočim se je vršila slavnostna pojedina v maharadžim palači, je maharadža pogostil okrog 100.000 ljudi na prostem. Svečanosti se je udeležilo tudi okrog 600 angleških odlični-kov, mnogo znancev in športnikov, prijateljev maharadže, ki je nn navdušen športnik in izvrstno igra kriket. Zastopnik indijskega podkralja \c imel pozdravni nagovor, v katerem je maha-radži sporočil čestitke angleškega kralja Jurija, prestolonaslednika in ministrskega predsednika Macdortalda. Maharadža je o priliki svojega jubileja da» roval za siromašno prebivalstvo svrrje kneževine 8 milijonov dinarjev.
WMM9 f"€>tff*€llif
Sooota. J8L r#l 12.LV   Pioece, Dbeme neafl H*
Caa. plošč*. 17-30: SaJoneki fcvtn** »j*k Ornmastidn© vaje (Drago tOags) 19: G*. Orthafcor: Angleščina. K>. v> r> R<rvw- Pr» Padu. 30: Eeperan ftdco preda'^sojc. 203(k Pfrehm—Id w6er (prenos tz Mamice Sobote^ 22.30: Ga*. povoČila ter napoved program* za rv&sledffiji dacv
Na Iftaaiuem večeru.
— Kaj bi takšni epi goni I Saj ne asi dobro niti abecede! Toda klasični pisatelji! Ti miecnozobeži jim ne bodo nikdar segali niti do gležnjev. Sedaj čitam Beethovna. To ti je umetnik I Krasna knjiga!
— Beethoven! Beži, no! Potem še najbrž rrrsi črtad Paganinija. Pred rrfcna se mora skrtrl celo OaMej!
Ko odrečejo uspavalna sredstva...
— Nobeno noč ne morem spati, nobeno sredstvo mi več ne pomaga.
— Imate morda pri rokah kakino lahko čtivo? Ne? Kaj pa radio M\ gramofon? No, Če nimate ne enega ne drugega, potem pa pošljite ženo na počitnice, to bo vam gotovo pomagajo!
Prometni zavod za premor d. d.
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo
PREMOG
domači in Inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG
žarski to plinski
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 15/1.
Naznandamo tužno vest. da nam je po dolgi, mukapolni bolezni, v starosti 85 let preminul naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak
Ivan Krašovic
hišni posestnik
Pogreb bo v soboto, dne 26. maja 1932 ob 2. uri popoldne iz htše žalosti Trnovski pristan št. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
V LfubTIatif, dne 27. maja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
•Mali o£lasi<
Vsaka ftcseđa SO ta od&ovor
STANOV\ttI\
KOMFORTNO STANOVANJE 5 sob z vsemi prittklinanri se odda s 1. avgustom v Selenbur-govi ntlci št- 4. — Primemo za zdravnika adi odvetnika. — Več pove >Croatia«. 2184
POUK
STOJEPISBJT POUK
Večerni tečaj za začetnike in izvežbanee. Vpisovanje vsak torek in soboto od 6. do 8. ure zvečer. Šolnina nizka. — Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta 7/1. 2096
NtPMMILNINt
VELIKO PEKARNO
obstoječo že 40 let, v najpro-metnejSi ulici Zagreba oddam v najem radi starosti. Pojasnila daje lastnik Peter Vrkljan, Zagreb, Hica 110. 2167
TRGOVINO Z USNJEM dobro vpeljano, oddam takoj v najem z blagom ali brez blaga. Točna pojasnila daje: Anton stef e, Kranj. 2164
VEO STAVBNIH PARCEL a 1000 m«, soinčna lega, ob Dunajski cesti, bliza kisarne »Produkta« naprodaj. — Pojasnila: >Pri Angelci«, Jezica, 2179
ZIVAU
ANGORA MAČEK se Oče za oplemenitev. — Kdor tam čistokrvnega angora mačka, naj sporoči naslov upravi > Slovenskega Naroda*. 2185
PPODAM
STOPNICE ta trdega lesa, Širina 1.45 in dolžina 5.25 m, ugodno proda Ivan Setmig, Tacen. 2172
OGRSKE SALAME prvovrstne, razpošilja po povzetju v paketih od 5 kg za 200.— Din Makse Kupusarević, mesar in klobasi čar, Kovin, Basat 2174
SLUŽBE
TRGOVSKI POMOČNIK
mlad. modne stroke, želi ore-meniti shržbo. Nastoo 1. talira. Ceni. ponudbe nod »-Modna stroka/2156 na aoravo »Sov. Naroda«. 2156
BRINJEVO OLJE
proda Franc Rozman, žganje-knha in čebelarstvo, Podstr-mec št 15, pošta Velike Lašče, Dravska banovina. 2171
ČBESNJEVD SPALNICO novo, polltirano — ter kuhinjo, belo emajlirano za 4250.— Din proda Cvetko Kladnik. mizar, Mokronog. 2169
DOBREGA SENA
3000 kg proda Ivan Pavlin, Radomlje pri Kamniku. 2165
PERUTNINO živo in zaklano kakor tndi plečeta za pečenje in za c vrenje nudi najceneje Aleks. Hedžet, trgovina s perutnino, Ljubljana VH, Aleševčeva ulica 7. 2183
ZAKLANO IN SIVO PERUTNINO TER JAJCA
po najnižjih dnevnih cenah v vsaki količini dobavlja Ignac Lackenbacher, Bjelovar. 2170
POTNIKE po dva za vsako banovino — sprejmem takoj za prodajo novega, lahko prodajnega predmeta. Potrebno cirka 900 Din gotovine. Ponudbe s sliko na naslov: R. Trapečar, Radna pri Sevnici 2173
POSTRE2NICA dobra kuharica, išče čez dan dela; tudi v pisarnah. Priporočena.  —  Naslov  v upravi >Slov. Naroda«. 2185
PEKOVSKEGA VAJENCA zdravega in poštenega, s stanovanjem in hrano v hiši — sprejme Josip Kolarič, Brega~ na, posta Samobor. 2178
KROJAŠKI POMOČNIK
za malo delo, dobi službo takoj. Ponudbe na naslov: Jožef Go-stenčnik, krojač (Slovenac), Mladenovac. 2177
SKLADIŠČNIK
žen nameščen ja ali sprevodnika pri avto podjetju, čuvaja, in-kasanta ali kaj sli enega. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Skladiščnik 2176«.
IZVRSTEN ZASLUCEK dnevno do 40 Din — nudim za nabiranje zdravilnih rastlin. — Pišite takoj na naslov: V. Va-bi<% Žalec, 2175
PAZMO
DINARJEV 125.—
1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv Jerneja cesta št 25. — Telefon 2708. 23/T
Najcenejši nsŠEizp!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, LJoMjana, Sv. Petra e, 14
22/T
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka oiica 1
(nasproti opere).
lft/T
S\TLENO DAMSKO PERILO kombineže Din 28.—
hlačke__Din 16.—
LJUDEVIT GLUHAK Goauosvetska 16 (pri >L#evn«)
56/T
STRELOVOD
dajte montirat le strokovnjakom, ako hočete, da bo ta sigurno deloval. R. Jakelj, instalater, Slovenjgradec, vam montira strelovod za 600 Din ter jamči za 10 let 2166
VALLET EXPRES,
8MARTTVSKA CESTA ftT. 24 Zavod za braoHkanje, kemično čiščenje in renoviranje garderobe — naznanja cen j. občinstvu, da je otvoru na SV. PETRA CESTI 51 — ktobočarna Pajk, svojo sprejemnioo. Isto-tako se sprejema v trafiki v
FTorlJanski oHei 12. TJkanje obleke Din 16.-, komično čišćenje Din 55__, obračanje s moder n i>.lrao jem dinarjev 280.—. Izvršba v 24 arah. Na dopis se posije iskat 2180
MALINOVBC
oristen. naraven, s čl* trm sladkorjem vinihan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PiccofL Litrbliana. Dunaiska cesta 6. 57/T
BOFTET-VlNOTOC
V PALAC! »GRAFIKE« Lhfbflana,  Masarvkova  to. 14
Pristna štaierska in doleniska vina:
fk. D*n čez olica Namizno 7.50 7-—
Cviček CGadnva
r>eč) 10.— 9.—
Mozier (Smon) 10.— 9.— Jeruzalemec 12.— 11.— Dahnatm«1co
črno 8,— 7,—
VeHka izbnra orvovrstnih 7a-kuskov! 4. Briški.
Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, reg. zadruga z o. z.
VEGOVA ULICA ST. 6, POLEG REALKE
priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela.
Izvršuje vsa stavbna to gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih.
informacije brezplačno.
I l
Ifefijirje Josip Zupančič, mm Za »Narodno tiskarno« Fran TMoriok. mm Za
in Um&m del Usta: Oton ChristoC mm Vsi t IfriMfrnl.