NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., SREDA, 2Ž. OKTQBRjPL -j WEDNESDAY, OCTOBER 22, 1941 LETNIK (VQL.) U Zaradi številnih pregnancev iz Srbije, zlasti iz Beograda, je v Zagrebu silna stiska za stanovanja. — Uporniki še vedno nadaljujejo z upori in napadaio tako nemške kot Paveličeve vojake. Chicago, UL — Jan Masa- ryk, sin bivšega čehoslo vaškega predsednika in zun. minister pri izgnani čehoslovaški vladi v Londonu, je med svojim obiskom v Ameriki napravil v ponedeljek kratek poset tudi v t a kajenjem mestu ter je ob teyj priliki podal časnikarjem žarami ve informacije o položaju v Evropi. Varali bi se, je dejal miti«-ter, ako bi upali, da se bo kaj kmalu zlomila moč Nemčije vsled kakih uporov v njej sami, a'i po v zasedenih deželah. Res je sicer, da raste opozicija t podjarmi jenih krajih od dne do dne, toda naravnost zločjuiska neumnost bi bila, naScuvati ljudstvo na javen opor, kajti na ri kar na' debelo. Tako fe pov-daril Masaryk in dostavil: "Kadar bo prišel pravi dan za vstajo, bo naše ljudstvo na svojem mestu.'* Ker je Masaryk voditelj propagande po radio, ki se i v/a j a med njegovim ljudstvom na Češkem, in si tudi prizadev: da je točno poučen, o vsem, ';nr se tam godi, so njegove informacije dokaj zanesljive. Pravi, da naziji- sicer jemljejo radio aparate, toda že davno prej se je poskrbelo, da je dovolj aparatov po tajnih skrivališčih, in, ia tako češko ljudstvo izve, kaj se mu govori iz Londona. Točasn^ gre, pravi, kampanja predvsem v to smer, da se nagaja nazi^'m s počasnim delom- Ako na pr. v Škodovih tovarnah zapravi od 40,000 delavcev vsak le po dve minuti na uro, je to SO,000 minut na uro zapravljenih, in to je dovolj, da spravi nazije •* nemalo jezo. HRVAŠKA VLADA GROZI SELJAKOM Zagreb, Hrvaška. — Hrvaški minister za gospodarstvo je v soboto izdal svaTilo tistim kmetom, ki so zapustili svoje vasi in pobegnili v gozdove, da bodo podvrženi smrtni kazni, ako se do prihodnjega dne ne vrnejo domov. V mnogih krajih so vzeli, kmetje s seboj v gozdove svoje družine, ter se pridružili četnikom, vasi pa za seboj do tal požgali. IRSKA BAJE V NEVARNOSTI VOJNE New York, N. Y. — Potom britanskega radio se je v nedeljo zvečer objavilo, da je irski mift. predsednik de Valera resno posvaril svoje rojake, da jt dežela v večji nevarnosti, kakor si predstavljajo, češ, da cbstoja velika verjetnost, da bo Jrska zapletla v vojno. Izrazil je pri tem poziv za no-ve^rtkrute za vojaško službo, češ, da redna armada Še ni dosegi^ potrebnega viška. FRONTA PROTI JAPONSKI Število dežel se zedinilo za enoten odpor. Sidney* Avstralija. — Ako se bo nova japonska vlada res odločila za kake agresivnosti na Pacifiku, se ima pripraviti, da bo zadela na močno fronto, kakor se razvidi iz pogajanj, ki so se vršila v to svrho v mestu Canberra. Pri pogajanjih je bila zastopana Anglija, Zed. države, Kitajska, Nizozemska Vzhodna Indija, Avstralija in Nova Zelandija. Rezultat je bil, da se je sprejel sklep za ustvaritev enotne skupne TfSKte Čfdfi JtfpŽSifla elcS- panzivnosti. o MRS. ROOSEVELT OGORČENA NAD NAZIJI Boston, Mass.— Mrs. Roosevelt, soproga predsednika, je v nedeljo po radio izrazila e-gorčenje nad neko novico, ki jo je čitala iz Nemčije. Kakor pravi, so naziji zavzeli stališče, da morajo nemške ženske postati matere, neglede, ali so poročene, ali ne. To, pravijo, je njih dolžnost in, ako se je izogibajo, so izda-lalke, kakor je vojak, ki pobegne od svoje zastave. Ni čudno, je povdarila Mrs. Roosevelt, da kažejo nemška kleta surovo krutost, kaltof^se poroča, ko jim s tem, ko jih silijo k nemoralnosti, ubijajo r.ežnost in mehkobo srca. -o- NADŠKOF OŽIGOSAL PRIPRAVLJANJE POTI ZA VOJNO Chicago, 111. — Tisti, ki bi radi spravili deželo v vojno, na zvit način sleparijo ljudstvo ter ga vodijo, ped za pedjo, počasi proti robu vojne. Tako je povdarjal nadškof Beckman iz Dubuque, Ia., zadnjo nedeljo v svojem govoru po radio, v katerem je ostro žigosal priprave, ki jih vodijo inteirvenci-jonisti, Pri tem se poslužujejo hinavstva, verolomnosti in zvijač ter se znajo izogniti zakonom pod krinko izrednega stanja. Tako je dejal nadškef in pri tem zatrjeval, da je 80 cdstatkov ljudi proti vojni, a vendar jih hočejo spraviti v?--njo. Omenil je pri tem glasovanje, ki se je pred kratkim vodilo med duhovščino in pri katerem se je 90 odstotkov duhovnikov izrazilo proti vojni. Izrazil je nadškof svarilo, da je dežela na križpotju, ali bo Ghranila svojo svobodo, ki jo ima po ustavi, ali ne, češ, da "največje diktatorstvo na svetu se je že ustvarilo, ali pa se ustvarja." So. Chicago, 111.— (Izvirno). — Zadnjo soboto večer 18. oktobra je slovenska naselbina sv. Jurija v So. Chicago priredila krasen prisrčen poslovilni večer uglednemu dobroppznanemu rodoljubnemu rojaku Slovencu Mr. Mike Popovichu. Naselbina mu ie priredila poslovilni banket, ki so ga bogato pripravile in oskr- 50 LETNICO! obhaja letos \ "Amerikanskj J Slovenec" AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SIX) VENM UST V, AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta ffivmp ht resnico — od boja do mogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO Glisto DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, po celi deželi, je bivši predsed-nik Hoover naslovil goreč apel na celi civilizirani svet, predvsem pa na Ameriko, naj kaj stori, da obvaruje -10 milijonov otrok v deželah, zasedenih od Nemčije, pred stradanjem in umiranjem od lakote. Povdar jal je, da je ta dežela v neki meri odgovorna, za to nepo tiebno trpljenje, in zavrnil taste, ki nasprotujejo njegovemu načrtu, da se poslužujejo po-tvarjanja pri svoji propagandi. In ravno tisti ljudje, ki so se borili proti nazijim za svojo svobodo, so trpljenju najbolj izpostavljeni, je dejal in dostavil, da bi bojujoče se dežele pristale na njegov načrt za prehrano. Povdaril je, da so razmere že zdaj nepopisne ponekod, a se bodo tekom zmie in pomladi še znatno poslabšale. Tako je navedel, da je umrljivost v Varšavi 15. višja ;ka-kor v normalnem času in, da mestni listi apelirajo na prebit valstvo, naj ne meče trupel na cesta. Obenem je "ižfazll^a-4 trdilo, da ne bo imelo nobenega vpliva na vojaški izid vqj-j ne, ako se nudi prehrana stra-dajočim otrokom, češ, da ee vojaški izvedenci strinjajo'z njim, da Nemčija ne bo izgubila vojne vsled pomanjkanja hrane. % ' < -o—c— . .. , V SPANJU PADEL SKOZI OKNO Chicago, 111. — 65 letni Stanley Skonietceny je postal v nedeljo zjutraj žrtev nenavadne smrtne nesreče. V sObo-to zvečer se je vrnil domov s poroke svoje hčere ter se je v svojem stanovanju v 2. nad-=«tropju hiše na 2905 N. Ridge-. way ave. vlegel na posteljo ob Evrop4 čaka na pravi trenotek, trdi Masaryk Češki minuter povdar j«, da bi bilo nesmiselno, točasno na-sčpvati Evropo k v.teji. — Ko bo prišel čas, bodo Cehi na mestu. — Ni pričakovati skorajšnjega zloma Njem-čije. POSLOVILNI VEČER MR. IN MRS. MIKE POPOVICHU Prireditve »e je udeležil tudi slovenski minister Dr. Snoj, Naselbina se prisrčno poslovila od svojega voditelja in tovariša. bele znane gostoljubne slovenske žene in dekleta v So. Chicago. Bilo je res nekaj izrednega, nekaj, kar ni vsak dan. Saj smo običajnih prireditev, zabav in banketov že kar preveč navajeni. Ta večer je bil pa nekaj čisto drugega. Naselbina je namreč začutila, da bo te dni odšel iz njene srede eden njenih dosedaj najagilnejših mož. Mr. in Mrs. Mike Popovich sta se namreč odločila, da se preselita tja v lepi Denver, Colo. Mrs. Popovich ima tamkaj še lep dom. Gostilno Mr. Mike Popovicha so prevzeli sinovi, ki jo spretno vodijo naprej. Mr. in Mrs. Popovich pa sta sklenila, da odideta na za* pad v Colorado, in da tamkaj padaljujeta življenje. J^epi načrti. Bog jih blagoslovi in daj vse najboljše! Ampak naselbina, kjer je Mr. Popovieh delni sad 16 dolgih let, je sklenila, da ne bo -pustila, da (Dalje na 4. strani) MR. MIKE POPOVICH. ii. nadzornik Z. S. Z. KRATKE VESTI - — Rim, Italija. — Kakor se je te dni uradno objavilo, je bila v Dalmaciji izvršena smrtna obsodba nad IS* osebami, obtoženimi komunizma, Mussolini pa je izdal naročilo načelniku fašistične stranke na Hrvaškem, naj pomaga ugtašim, da tamkaj ustvarijo red. — Stockholm, rSvedska. 1 — Iz sosednje Norveške govore vesti, da je tamkaj izdal nem* ški poveljnik ukaz, df mora prebivalstvo oddati nemški armadi platno ?a šotore, jopice, "svetre," itd., dočim so bile zimske odeje igrane Za kršitelje je določena stroga kazen. * — Detroit, Mich, Pom. državni tajnik Lofig je imel v nedeljo tukaj govdr, ate rem je omenjal, da je Nemčija naprosila Italijo, naj poBje milijon mbž v vojni proti Rusiji ter v Prafičijo in v Jugoslavijo, da pomore nemški artfta«j£. V — Pešavar, Indije.— Potom radio se je v nedeljo siišalo iz sosednje d,'ržave Afganistana, da je bil tamkaj odrejen izgon vseh Nemcev in Italijanov. nizkem oknu. V spanju pa se jt obrnil in pri tem padel skozi okno ter je zadobljenim poškodbam kmalu nato podlege!. ^ Strašno stanje ▼ Hrvatski i (Tiskovna poročila jugoslovanskega poslaništva v Wash-ingtonu). V Zagrebu ljudje ponujajo po tisoč dinarjev in vec tiste mu, ki jim preskrbi stanovanje. Vzroki za stisko so razni: pregnanci iz Srbije, zlasti ia Beograda, veliko število zaje-dalcev iz raznih Paveličevik taborišč, ki se je priteplo v Zagreb, oblasti po zasebnih stanovanjih, premožnejši, ki se boje bivati nezavarovani na deželi ter veliko števile N^m-ce in Italijanov, ki so zasedb največje število stanovanj. Rim, 4. oktobra. (JCO). — "Poglavnik" Pavelič je izjavil v listu "Popolo di Roma", da je oro£ništvo "Neodvisne Hrvatske'} izgubilo vcOiko število svojih •'naJboTjSm- ljudi v bo** bah proti srbskim upornikom, ki "nadaljujejo boj in napa* dajo življensko važne dele •Neodvisne Hrvatske'." "Naši ljudje se bore v notranjosti in po gozdovih ter napadajo srbske upornike v njihovih skrivališčih", je dejal Pavelič. "Izgubili sme veliko število naših najboljših ljudi, toda končna zmaga je blizu. Poldrug milijon Srbov, ki živi znotraj naših meja naj si premisli; sicer se utegne zgc diti, da jih bo zmanjkalo." Torino, 6. oktobra. — "La Stampa" objavlja 5. oktobra razgovor s Paveličem. "Nahajamo na težke ovire'1, je dejal Pavelič, "in na težave pri vsakem koraku. Za vsakim vogalom stoji kdo z napeto pu-ško in pripravljen na strel." Bern, 5. oktobra. — "Tass" poroča, da se uporniki dvignili v zrak most pri Vidimu in porušili železniške postaje v Dlf-nu, Mošanici in Vojnici. Ko je izšel ukaz, da morajo vsi židje nositi "nearijski znak", je prišlo na občinsko u-pravo v Zagrebu po ta znak tudi devet redovnic in dvaindvajset katoliških duhovnikov. Govori se, da so ta korak napravili v znak protesta. Nadškof je prav tako protestiral, rekoč, da ne more dopustiti, da bi katoličani, ki je v njih morda kaplja židovske krvi, a so že zdavnaj prekrščeni, nosili znake. Pravijo, da so po vsem tem nošenje znakov u-kinili. Po posebni odredbi se sopro ge zaslužnih Hrvatov-vstašev, ki so židovke, proglasi za "častne arijke". To se nanaša na soprogi Paveliča in Ženica. Obe hčerki zagrebškega bankirja Hercoga, ki sta prej bili znani kot komunistki, so ustreliil. Ko .so trgovca 2igo Grafa. Žida iz Krapine, poklicali na občino, so z njim šli vsi kmetje, da bi ga zaščitili, če bi ga hoteli pridržati. i Iz velikega lesnega podjetje "Našice" so odpustili iz službe vse žide in Srbe. 0 ■ Jugoslavija ni omagala . . London, 13. oktobra 1 — Znani ameriški časnikar g. Harrington je imel včeraj na londonski radijski postaji govor £ Jugoslaviji. Podal je pregled zadnjih dogodkov V Jugo^ slavi i i in se zlasti zgražal spričo -divjaškega obstreljevanja nezavarovanih mest in vasi v zasedenem ozemlju. G. Harrington je med drugim dejal: . . Jugoslavija preživlja danes najstrašnejše dni svoje zgodovine. V Sloveniji je bilo obešenih in ustreljenih vež ti^ soč ljudi in več sto tisoč so jih izgnali. V Hrvatski Paveličevi gangsterji vrše teror in ubijajo v Bosai Jt .ilps je pridružilo nekoliko fanatičnih turških begov z namenom, da jfe* trebijo Srbe. V Srbiji ''Ges||-po" Upodablja sredstva, kt |jh je preiskusila v Poljski in skoslovaŠki." ■ ' I r ' * . .. Nemški dhgaki se ffc-služujejo najkrutejših sredstay in skušaje z vajsko s strogi unčiti jugoslovanski narod, ft Jugoslavija ni omagala — oiia se še naprej bori!" . o Zadnje vesti - f ^ Angora, 9. oktobra. — Prispele se vesti o podrobnostih velikega upora pri Sabcu. C<»ia nemška divizija s težkim topništvom in s tanki je s pomoč, o "Stuka" bombnikov .napada mesto, kjer so se srbski četnjki utrdili. V borci, ki je trajn a nepretrgoma 336 ur je bil Ša-bac popolnoma porušen. Dva bataljona Paveličevih ustašev, ki sta tudi bila med napadalci, sta bila do zadnjega uničena. Pohod nemških čet na Šabac — srbski "Verdun", kjer Je srbska vojska v prejšnji vojfcl uničila celo avstrijsko armijo — se je začel v torek 8. oktobra zgodaj zjutraj. Začel se je z navali nemških "Stuka" letal in s silnim ognjem nemškega težkega topništva. Ko še srbska oporišča v predmestju bila uničena, bo nemški tanki |n oklopni avtomobili prošli v napad. Srbski četniki so odbfli prvi napad in pozneje še štiri z bombami, granatami, dina-mitom, steklencami napolnjepi mi z bencinom, z malim številom poljskih topov francoske vrste 75mm ki so jih uporabil! kot protitankovske topove in z uporabo dveh protitankovskih topov, ki so jih zajeli ob napadu na neko drugo nemško vojašnico; kasneje 90 se Četniki umaknili ratvalint gorečega in razrušenaga mesta in pomagali, da ae je glavna četaiška vojska mo£la v redu umakniti. j Poročila imenujejo bitko pri i__.(Mi« 5» 4. strani) Iz zasužnjene domovine Stran 2 AMERIKAM«! gLOVENEC imajo Bolgare v oblasti, prav za nekaj pristno bolgarskega bi šlo. Pravijo, da je želja po Carigradu tako močna v bolgarski duši, da bi Bolgar umoril svojo mater, ako bi s tem mogel priti do Carigrada. Kako misli o Carigra* du, in pri tem gre za Dardanele, vsak Rus, je svetu znano. V smislu vsega slovanstva bi bilo, da bi Carigrad prišel v slovanske roke, ne v ruske, niti ne v bolgarske. Morda so se Bolgari nagnili k osišču, Berlinu, da bi prišli s pomočjo tega osišča v Carigrad. To bi bila zopet usodna zmota, ker izključeno ravno ni, da bi po nemškem uspehu v Rusiji Bolgari prišli v Carigrad ali v posest Dardanel, ampak tam bi ne bili Bolgari, Nemec bi bil tam, in kaj takega pomeni za slovanstvo gorje. Slovani morajo priti do morja, ne morda le kako slovansko pleme, ker pri plemenu bo ob morju le sovražnik vsega slovanstva. Bolgar, ki bi umoril za Carigrad svojo mater, bo umoril tudi samega sebe. Sreda, 22. oktobra 1941 Mažarov je v primeri s Slovani le peščica, pet do šest miljonov proti kakim dvesto in dvajset miljonom. Ampak v zgodovini so igrali ti Mažari važnejšo vlogo od vseh Slovanov, in izgleda, da bo ta peščica še igrala vlogo, ako Slovanov kmalu ne sreča pamet, da morajo postati enota, če hočejo lčaj pomeniti. Mažari so brez morja, pa so imeli mornarico z mažarsbo zastavo, ne glede na vojaško mornarico. Po zadnji polomiji jim načeljuje "admiral" Hor-ty, ki je bil prej admiral, zdaj je le "admiral", ko ni nobenega morja in nobene ladje. Brez popra pa ti Mažari niso. Dvesto dvajset miljon-skim Slovanom so znali odrezati nad pol miljona Slovakov, ker Slovaki nimajo popra v glavah, potem so odrezali prav tik pred nosom Rusom do tri sto tisoč ali še več Hu-zulov, ker so ti Huzuli, ne morda Rusini, in Banat je zopet mažarski in Medžimurje, ker je tam v Jugoslaviji enako manjkalo potrebnega popra, in ker ga manjka še naprej zdaj v Slobodni Hrvaški, se poroča, da se Mažari pripravljajo tam narediti — mir, kar pomeni, da bi radi zasedli to Hrvaško* slobodnih zra^ncav in zopet prišli do t morja brez lastnega morja. Ni čuda, da so ohranili skozi več ko dvajset let — admirala. Poper v glavah teh maloštevilnih Mažarov, ne dosti popra pa v glavah vseh miljon-skih Slovanov. Rusi, kolikor so slovanski, če so, se morajo zdaj krvavo boriti še za tisto okence pri Leningradu, da bi smeli malo pogledati potom morja med svet Hitler trdi, da je taka poprovska roba v rasi, ali v rasah, in da v nekih rasah ni take poprovske robe. Na Hit lera prav nič ne dam, ampak med Slovani res manjka tiste poprovske robe. Slovani ob morjih brez morja, Mažari na morju, ko nimajo morja. Kdaj utegne poper rasti tudi v slovanskih glavah? -o- Morje in Slovani Pri vsi mizeriji, ki je od nekdaj vladala v Rusiji glede slovanskega naziranja, moramo Rusijo, tudi sedanjo komunistično Rusijo, smatrati kot slovansko državo, ker do petdeset drugih narodov tam ne more priti do take veljave, kakor pride ali bi vsaj lahko prišlo nad sto miljonov pristnih Slovanov. Rusija se je pričela šele s Petrom Velikim. Opominjal je Ruse, da ne smejo mirovati, preden ne pridejo do kakega pristana ob toplem morju. Carji so razširili Rusijo prav tja do Pacifika. Via&vostok zmrzuje, kakor zmr-zuje tudi Leningrad. Edinole Porth Arthur ob Kitajskem morju je topla luka. Rusko-japonska vojska je zaprla tudi ta pristan. Svetovna vojna je zaprla pristane tudi ob Baltiku, in ko so zadnja leta Rusi komaj prišli zopet do luk ob Baltiku, jim jih je nemški napad zopet vzel. Poljska ie prišla na Baltik, zdaj ni Baltika, niti ne Poljske. Enako je tudi ob Jadranskem morju. Vsaj Rusija se še bori. Pohod v Perzijo je obrnil oči na kak pristan ob Indijskem morju, kar pa je danes le želja. Celo Črno morje je v nevarnosti, ako pride Hitler na Kavkaz. Ni še končno odločeno, izgledi pa niso rožnati in vse odvisi od izida sedanje borbe. Slovaki so padli drug za drugim, ker ni bilo enotnosti. Prihodnjost je meglena. Tudi zdaj se pa javlja usodna igra posameznega slovanskega plemena. Bolgari so taki ali taki, Slovanom jih je treba prišteti, ker so postali zopet nekako neodvisni po slovanskih Rusih, dasi je Rusija zasledovala pri tem le malo slovanske politike. Zdaj so prišli Bolgari zopet po razmerah ali po lastni volji, v območje osišča, to raj v območje, ki pomeni smrt vsemu slovanstvu. Bomo videli. Značilno pa je, da se prav te dni Bolgari ozirajo na Carigrad. Tako so se že od nekdaj, uresničila se jim pa ta želja nikoli ni. Silno se je pa ukoreninila ta želja prav v bolgarsko dušo, da bi ne šlo le za kako politiko krogov* ki KAJ JE NOVEGA V CHICAGi? Chicago, 111. Pusto jesensko vreme je tukaj. Noči postajajo daljše in daljše in dnevi krajši. Prihodnjo nedeljo se vrnemo v Chica-gi nazaj k rednemu sončnemu času. To se pravi, da bomo pomaknili uro za eno uro nazaj. Tako bomo prihodnjo nedeljo lahko eno uro dalj spali, kakor do sedaj, pa bomo še vedno o pravem času ustali. Zdaj je tudi čas prešanja in stiskanja grozdja. Marsikje že mošt brca in spreminja mošt v vino. Kljub temu, da je vino na trgu po ceni ljudje v lastni izdelek še vedno bolj zaupajo, posebno pa še, ker doma lahko narediš vino po lastnem okusu in ves, da imaš res pristno vino, če ga sam delaš. Po vinar-nah pa je ceneno vino umetno (napravljeno in nikoli isti, kakor lastni domači izdelek. O-beneril pa če ga Sam narediš, luhko potem o sv. Martinu istega tudi krstiš. Fabriško vino je pa najbrže že preje na vse načine krščeno in tako odpade tudi tista priljubljena slovenska navada, da o sv. Martinu je treba vino krstiti. Farni bazar pri sv. Štefanu je izpadel kaj uspešno in zadovoljivo. Kakor smo čuli cerkveno oznanilo zadnjo nedeljo znašajo dohodki od bazarja celo nad $3,700.00, kar je zelo lepa svota za našo naselbiLO. Vidi se, da farani sv. Štefana imajo se čut požrtvovalnosti za svojo župnijo. To je naselbini lahko v ponos. Zadnjo nedeljo je bila ms sijonska nedelja. V katedrali Najsv. Imena v Chicagi so proslavili ta dan zelo lepo in z najboljšim uspehom. Kakor vsako leto, tako so tudi letos posvetni duhovniki, redovni duhovniki, in vse redovnice sodelovale. Duhovnike so predstavljali mali dečki, vseh narodnosti, ki so bili opravljeni v duhovnike, posvetne in redovne. Mala dekletca pa v redovnice sestre vseh redov. Slovenske redovnice sv. Frančiška iz Lemonta sta predstaljale dve mali slovenski deklici Ber-nice Nemanich iz Coulter Stree-ta in pa Bernice Jerich, iz 21st Place, obe učenki petega raz- reda farne šole sv. Štefana. O-pravljeni sta bili kakor sestri redovnici, z njima so bile šolske sestre od sv. Štefana in iz Lemonta, ki sa/ se proslave udeležile. Slavnost v katedrali je vodil Rt. Rev. Msgr. Hors-burgh, načenik akcije za raz-širjevanje vere v tej nadško-fiji. Slavnostni govor pa je imel sam mil. nadškof Most Rev. Samuel Stritch, ki je govoril o velikih misijonskih delih, ki jih vodijo in vršijo misijonarji po svetu za blagor človeških duš. Prostorna katedrala je bila polno natlačena ob tej priliki. Slovenska podporna družba, sv. Mohorja ima še vedno kampanjo za pridobivanje novih članov. Družba sv. Mohorja je domača ustanova, ustanovljena z namenom, da nudi zavarovalnino za bolezen katoliškim rojakom. V tem ozirur kakor tudi v socialnem oziru je Mohorjeva družba storila že vel* ko dobrega. Obenem je tudi skozi vsa leta veliko pomagala župniji, katoliškemu časopisju in raznim ustanovam. Za le-montske zavode je darovala lepe svote in je s tem pokazala, da razume svoje poslanstvo kot katoliško društvo. Iz tega namena naj jo tudi vsak katoliški Slovenec upošteva in pristopi v njen krog, če le mogoče. Zlasti je treba, da v Mohorjevo družbo vpisujemo našo mladino. Slovenska podporna družba sv. Mohorja mora postati še večja in še bolj številna in kolikor številnejša bo, toliko bolj aktivna bo lahko in še več bo lahko storila za namene, za katere je ustanovljena. Zato še enkrat, vsak, ki more naj pristopi v to dobro katoliško podporno družbo. Priglasite pri tajniku te družbe Mr. Jos. J. Kobalu na 2113 West 23rd Street in dobili boste vsa potrebna pojasnila glede pristopa in drugega. Pevsko društvo Adrija se pripravlja na svoj običajni letni koncert, ki ga priredi v ne del j o dne 16. novembra z bogatim programom v šolski dvorani sv. Štefana. Za letos pripravlja Mr. Račič nekaj čisto novega, ki bo presenetilo vse udeležence in goste. Kaj bo vse na programu bodo merodajiu krogi, ki imajo vso prireditev v rokah gotovo še objavili v bližnji bodočnosti. -----o- IZ MILWAUKEE SE OGLAŠAJO Milwaukee, Wit. Namenil sem se napisati par vrstic v ta na! priljubljeni katoliški list. Steer tudi druge liste nekoliko čitam, a le Ame-rikanski Slovenec se mi najbolj dopade, v katerem je tudi vedno doati norie. Sem pa tudi jaz eden tistih, ki raje čitajo kot pa pišejo. Tako sem bral dopis od Mr. Steve Fabjana, Mrs. Blai in nekajkrat tudi od Mr. Johna V oglarja ter ie teč dragih takih dopisov. Kar nekako dobro se mi vidi, ko čitam kaj tako zanimivega. Da, si mislim, ko bi mogel kedaj osebno z njimi govoriti, bi se kaj raz-govorili, četudi se še ne poznamo z vsemi, vendar dobro se mi vidi, ko vidim, da pišejo in poročajo resnico. In jaz sem tak, da zlasti resnico še posebno dobro upoštevam. Tiste kritike in laži pa jako sovražim, ker ni vse skupaj nič vredno. Dandanes je pač tako na svetu in to prav povsod po celem svetu, tudi tukaj. Vsak bi bil le rad gospodar in ukazoval bi rad, četudi nima nič več kredita kot drugi. Vendar, postavljal bi se pa le rad, da je nekaj več kot oni drugi, pa naj bo oseba že takšna ali takšna. Vse hoče po Hitlerjevem zgledu biti dandanes na svetu. Vendar, dandanes le ne more biti vse tako, kakor si eden za misija. Poglejmo, kaj se godi tam v starem kraju. Vsaka mala država bi rada bila samo stoj na in vsaka bi rada gospodovala. Taki so bili poprej Tisto jim pa ni prišlo na misel, 1a bi se bili združili vsi ta mali državniki skupaj, potem bi se tudi enega velikega ne zbali in tudi dveh ne. Ni jim bilo kaj takega na mislih, le vse posa-, mezno, le vse po svoji glavi so hoteli imeti. In tako je prišlo do tega, da se sedaj ljudstvo tako strašno pobija in pokončava med seboj. Mi tukaj pa garamo m delamo m ko bo enkrat tega strašnega klanja konec, bo konec tudi dela in spet bo tukaj depresija in brezdelje. — Po drugi strani, če vse dobro premislimo, so pa ljudje le v vseh rečeh silno učeni. In Bog da da dosti zraste, da bi bilo dovolj za življenje vseh ljudi na svetu, toda pri vsej u čenosti teh državnih vodite Ijev, je na svetu taka mizerija da se Bog usmili, ko ima take tepce na tem svetu. To je pa seveda največ zato, ker toliko človeštva Boga zapušča in ni več toliko molitve, kakor je bilo včasih. Le vse brez Boga in vere hoče današnji svet ži veti, samo za "good time", ne samo mladina, tudi stari je po snemajo. Vse kar je bilo v sta ri domovini toliko priljubljeno kot so božja pota, molitev, itd. vse se jim zdi neumno in pra vi jo, da ni več moderno. To se dostikrat sliši v raznih pogovorih, v katerih se tudi molitev zasmehuje. In takih ljudi dandanes ni malo. Današnji svet niti ne pomisli, da obstojajo tudi božje postave, katere je treba tudi poslušati in se po njih ravnati. Bog je dal človeku sicer prosto voljo, človek jo pa izrablja v svoje slabo. Mno- gi dandanes to prosto voljo izrabljajo, posebno kapitalisti ne mislijo na nič drugega in se ravnajo le po svoji prosti volji. Prav nič ni čudno, da je na sve-taka mizerija in tako klanje kakor ga svet še ni doživel. Dal Bog, da bi bilo tega klanja tam v starem kraju že enkrat konec in pa, da bi bili mi tukaj Ameriki pred to grozoto obvarovani. Poročevalec. ToljToNO ŽENSKE V RUSKI ARMADI Johannesburg, Južna Af::ka. — (ONA.) — Rdeča armada i-ma ženske častnike kiterih edi no opravilo je jesti. Ti ženski častniki, pokušajo jedi, ki so pripravljene za vojake. — Tako je poročal neki poročevalec v "Johannesburg Star", ki si je ogle dal rusko vojaško silo v vzhod ni Poljski. Nadalje omenja, da je videl še drugačne ženske vojake, ki so se udejstvovale v vojaški armadi v Lwowu Na stotine jih je bilo, pravi, oblečene kot moški, s kratko pristriženimi lasmi, le nekatere so L'le. ki so nosile nekoliko daljše lase, pristrižene po načinu, kakor so jih nosili dečki paži. SABOTAŽA NA FRANCOSKEM London. — (ONA.j — Tukajšnji list "Sunday iVonicle" objavlja, da se na F tn oskem skrivoma razširjajo tiskar.e vesti, iz katerih je razbrati, da se tam nekaj pripravlja 7s o značilna je tiskana vest. ki sa glasi, da bodo uničujoči elementi JCnaiu v svojih pozicijah in začeli s sistematično sabotažo v nemških bazah. Naši dobri prijatelji prihajajo v Francijo vsaki dan, ki so s svojim delom že pričeli na mnogih krajih — List nadalje pove, da ti, ki pripravljajo in pišejo te tiskane letake, uničijo trak pisalnega stroja, kajti baje so Nemci iznašli način, da je s traka pisalnega stroja mogoče razbrati kaj se je na njem pisalo. o- NAZIJI USTRELILI NIZOZEMSKEGA DUHOVNIKA Bern, Švica. — (ONA). — Neki kalvinski pastor, ki se mu je posrečil beg iz Nizozemske, je povedal, da so se Nizozemci v okraju Flakke uprli in s sabo-tainimi čini napadli nazijske pošiljatve raznega materijala in municije. — Nadalje je povedal, da so potem naziji prisilili protestantske pastorje in druge ugledne nizozemske meščane, da so morali ti stati na straži ob železniških progah preko noči ter na njih rame naprtili odgovornost, če bo kaj poškodovanega. Nekega pastorja, ki je bil na straži, pa je bil prav tisto noč vlak razdejan, so ustrelili —o- DARLAND VOHUNI ZA WEYGANDOM London. — (ONA.) — Kot poroča "Sunday Cromclč admiral Darlan vohuni za generalom Weygandom, da bi cdkril njegov nagib k Angliji, kajti Darlan sumi, da se Weygand čedalje bolj odtujuje osišču. V ta namen se poslužuje nekega mladega častnika, ki je sedaj uradno nastavljen v Weygandovem glavnem stanu kot skrivni častnik. Dogodki med Slovenci ^ Ameriki v Muzikalni koncert v Wau-keganu. Chicago, 111. — Sigurnjak Hawaiian Studio naznanja, da bo v nedeljo 26. oktobra v v.-liki šolski dvorani slovenske šole velik in najmodernejši muzikalni koncer:, kokoršnega v Waukeganu še ni bilo. Koncert, ki bo jo trajal okolu dve uri, se bo podajal v Mother of God Auditorium zgoraj omenjeno nedeljo ob 3:0u popoldne. Vile rojenice Cleveland, O. — Zadnji teden so se mudile prijazne vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Theodore Laurie na Eaglesmere Ave. in jim je podarile v spomin krepkega fantka. Materino dekliško ime je bilo Mary Tolar. Smrtna kosa na daljnem zapadu. San Francisco, Calif. — Tu-kaj je po par tedenski bolezni preminul rojak Mike Springe/, £tar 53 let. Doma je bil iz Mirne pri Novem mestu. Omenjeni je delal več let na Calu-metu, Mich., nato v Tonopah, Nevada, več let je pa bival tukaj v San Francisco. Zapušča družino in brata Franka Springer. Spadal je k tukajšnjemu društvu SNPJ. — RIP. — Smrt pobira Cleveland, O. — Tukaj je pred kratkim nagloma preminul dobro poznani Anton Koren, v starosti 54 let. Stanoval je na East 159th St. Doma je bil iz Martinje - vasi pri Sv. Lovrencu na Dolenjskem in je jrišel v Ameriko pred 35. leti. Zapušča ženo Rose, rojeno Ka-stelic, sina, hčer Rose in hčer Veroniko, v Jolietu, 111., pa brata Johna. Pokopan je bil iz cerkve Marije Vnebovzete na pokopališče sv. Pavla. v • r% Kap jo je zadela Farrell, Pa. — Tukaj je pred kratkim umrla zadeta od kapi Mrs. Margareta Peršin, y starosti 66 let. Bila je vdova. Doma je bila v Zibešah pri Logatcu na Notranjskem. Zapušča tri hčere. K vojakom »o odšli Pueblo, Colo. — V službo Strica Sama so odhajali te dni Frank A. Pauchek, R. 2, Box 340 Pueblo, Colo., James F. Zupančič, 509 Moffat St., Fred F. Kastelic, 502 Moffat St., — sin Mr. in Mrs. John Kastelic, ki imata že dva sinova v službi Strica Sama. ^John J. Mehle, 318 Palm St. in Frank J. Bo-zaich iz 1231 S. Santa Fe. Zato so pa bili ti dnevi bolj ža-iGstni za starše, ko so njihovi sinovi odhajali. Potrtim staršem želimo, da bi se jim sinovi zdravi nazaj domov! — Prijatelji želimo, da bi se fantje dobro imeli. — J. M. Katoličani so tako nočni, kakor je močno njihovo lat to-IWco časopisje. BANCHAK — SOVRAŽNIK (312) (Metropolitan Newspaper Service) as Napisal: Edgar Rice Burroughs Kuala je potegnila Tommyja visoko na drevo, kjer je bilo veliko opic. Prvi med njimi je bil Bjnčhaif, mož Kuale. Spravil se-je nad- .Tommyja, "Kdo?" je renčaL "Chakto, najin sin mrtev. Ta novi sini" je Kuala t odvrnila prosto. Ban-chak je začel vohati dečka. :n, suddenly, he leapeo ai the boy t a thunderbolt. and there was jgper in his small red eves. Nato se je naenkrat dvignil proti dečku. Iz njegovih malih rdečih oči jo sijalo smrtno sovraštvo. * Amerikanski Slovenec /rvi *t najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene liti v Ameriki. s Newspaper in America. Usta^vljmleta 1*91. Established 1891. i Iahaja vuk dan raxun nedelj, pdne- Iuued daily, except Sunday, Month! jkov in dam*, po praznikih. day and the day after holidays. , Izdaja in tis^a: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naetar uredništva in oprave: Address of publication office: 184» W. Cermak Rd.f Chicago, 1849 W. Cermak Rd.f Chicago. Tflefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto-----------------$5.00 For one year __________________$5.00 Za pol leta -------------2.50 For half a year______________2.50 2a «.trt leta --------+-------1.50 For three months______1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: . Za cekt leto----------$6.00 For one year ______________$6.00 Za pol leta---------— 3.00 For half a year______3.00 Za četrt leta ..................^--1.75 For three months ______1.75 Posatn eaoa j Številka ---------JBfc..., 3c Single copy ____________________„_. 3c Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na urednižtvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko iaide list — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne--Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vtača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Madžarska politika na škodo Slovanov kuala moisted tommy high in the trees — where they were joined by many apes. foremost among them was banchak, kuala's mate. he stared at tommy, -who?" me growled. m xi^0' 01,8 son, dead. THIS w nffw son, ' kuala answered f ^nofcak snlgfeo curj- L ! o l) sly. Sreda, 22. oktobra 1941 AMERIKANSKJ SLOVENEC ►ooo*oou ceste. Mislil sem samo še, kako ne-(mudoma zmanjšati brzino, kako zavreti avto, kajti vedel sem točno, da nisem več gospodar svojega vozila. In tako je šlo dalje, od levega roba do desnega in obratno, pa čeprav sem zmanjšal brzino. Prišel je trenutek, ko sem se za nekaj časa počutil olr-jšcuega in ko je moje živčna na^fc-i.t nekoliko popustila. Mislil sem Si: Hvala Bogu, zdaj sem iz *evar-nosti. In prav tedaj j.- začel ta vražji voz spet svoj ples. Mogel sem samo še na to misliti, da je treba kr-jpke držati krmilo, glavo skriti . . . Vozilo je Šlo za las mimo bi-zojavnega droga in mimo nekaj dreves. Sedel sem kot ukopan v vozilu in čakal na oni peklenski u-darec, ki je imel priti :r» tse končati. . o - - L^f l-J « iU m Čakal sem, še vedno sem imel vse mišice do skrajnosti napete, glavo skrito in krmilo mi je bi-'o v rokah kakor pririščeno. Čakal sem, a dogodilo se ni prav nič. Udarca ni bilo in voz je obstal. Skočil sem iz voza -Kil da bi imel v hlačah cel pa v. j. Smejal sem se, vpil in stakni kot obseden. Ko sem se zavedel se nisem spomnil prav ničesar, kaj se je z menoj dogajalo. Neubauer, ki'je iz urgledal ples mojega vozila, ie bil mnenja, da se ne bo sreči::* kon-. čal. Prav ko sem sc «a*~del, je prišel k meni Neubauer s svojimi mehaniki. Bili so še v vozu, ko sem jim mogel s svojim skakanjem dokazati, da so mi udje ostali še celi. Po nekaj minutah je stal voz kot je treba. Zadaj je bilo dvoje novih koles, kajti eno starih je prebil oster kamen. Pri tem se je čul pok, kakor iz topa. Drugo pa je počilo, ko sem zaviral vozilo. V ostalem se je pa vo7u pripetilo prav toliko kakor nič. Nič. Ko sa bila kolesa .zmenja'ia, je prišel trenutek, ki je ou očal fried menoj in vozi'om: Ali naj spet sedem v voz, aH ne. — Rekel sem si: Tako ali UI:o. bom moral sesti spet vanj. Zakaj naj bi čakal do jutri? Ali na se u-kvarjam toliko in toiiko č-"sa z vozom, potem pa zbežim cd nje-jga kakor pred kugo?! rl* i e takoj spet sedem za krr i\/>. Fedel sem v avto, a v začetku sem vozil bolj zmerno, kasneje pa spet 250 km in več po cesti gori in doli, kakor sem se namenil. ) In tako se je zgodilo. < -o- NEMŠKI ČASTNIK NE VER-JAME HITLERJU London.— (ONA.)—"Firer je obljubil, da bo Lo:xal vojno v lerti*lilu', toda jaz mu tega ne verjamem," se je i?ra7i! neki nemški častnik proti ne>emu nevtralnemu opazovalcu, ki je v službi Overseas News Agency (ONA). "Bojeval sem se na Nizozemskem, v Franciji, Jugoslaviji in sedaj grem na Rusko in sem že vse te robe sit. Že več kot tri leta je, odkar sem proč od žene in otrok in želel bi samo to, da "bi bil zopet z njimi," je častnik nadaljeval. — Omenjeni opazovalec nadalje poroča, da so nemški vojaki napravili pravi pogon na krojačnice v zas. deželah, iz katerih so pograbili civilne obleke. To se je godilo tako na splošno, da so se ljudje spraševali ali se hočejo s to obleko skriti pred morebitno razkače-nostjo ljudstva, ali se pa hočejo z njo pripraviti na dezertacijo, kadar bi se jim nudila za to prilika. -o- Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" 1 Dr. Frank T. Grill g ZDRAVNIK IN KIRURG. g ? V trdlnira aa I 1858 W. Cermak RcL, Chicago, HUnois od Z do 4 pop. ia od 7. do 9. zvečer. — Ob tredak is ob »datjrik po dogovore. Stanuje wm 1818 W. CermsE M. ~ ^ TIL e uradu CANAL 4098 — aa ataaoraaja CANAL 0027 ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C Oi^ stane samo_______________________ v , Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo nd 40 letnice in se- C dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ DC Naročila sprejema: ^Ijgfj s Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 Wr Carina k Boad» * Stran 4 AMERIKAHSIC1 SLCFVEUCT Sreda, 22. oktobra 1941 = Ni bilo ravno pesniško, kakor je označil gospod Boltežar gozd, toda bilo je mnogo resnice v njegovih besedah. — Policaj je sedel na zlomanem brunu. Ko naju je zagledal, nama je šel naproti. Bil je videti zelo prepaden. "No, dragi prijatelj, ali se je kaj dogodilo?" "Gospod predstojnik, če ni bila stara Grčarica sama, potem je bil kak duh." "Kaj pa?" "O polnoči — ko je nevihta najbolj divjala, ko je bila bajta že davno pogorela, tedaj se je priplazilo. Zaklical sem* pa ni obstalo; nato se je zasmejalo in iz teme je nekdo izpregovoril: Jaz sem dobro vedela, da bo treščilo! Karte ne lažejo. In če iščete morilca, iščite ga v žagi! — Zaklical sem vnovič, tekal je vedno sem in tj?, tedaj sem dvakrat ustrelil. Potem pa je bilo vse tiho." — Ko smo natančno preiskali pogorišče, nismo našli nobenih človeških ostankov. O stari Grčariei nihče ni več ničesar slišal. — Tedaj je rekel Boltežar: "Odšla je bila iz koče, predno je treščilo vanjo. Kdo jo je posvaril? Karte? Hudič? Ali pa je bil le podoben čut, kakor ga imajo podgane, ki zapuste ladjo, predno se potopi? Kdo pove podganam? Ta starka je bila tudi taka strupena, ostudna podgana. Je dosti pokvarila in zasmradila v naši dolini. Toda ko so jo zaprli, je bila nedolžna. Kdo bi si bil mislil? In predno je udarilo v kočo, je zbežala. Kdo naj to razu--me?" — • V teh štiriindvajsetih urah se je v naši vasi med gozdovi dogodilo več, nego vse ostalo leto. Ko smo se vrnili v y$s, smo izvedeli, da je slfkarja Cresnika napadla gruča fantov, ki so ga pobili skoraj do smrti. Slikar je, kakor že večkrat, prebil noč v mestu, in ko se je v jutranjih urah vračal proti domu, je padel v roke gruči okrog prežečih fantov, ki, razburjeni radi dogodkov v tej viharni noči, še vedno niso mislili na nobeno delo. Ker fantje Šipče-ve Lizike niso mogli dobiti v pest in ker je bilo v vasi že mnenje, da je njena sramota kriva vse nesreče, so napadli slikarja in ga grozno premlatili. Tako se je slikar pokoril. Prav v tem slučaju sem občudoval Bol-težarjevo veliko mirnost. Rekel je: "Ne vem še, kaj se je zgodilo; upam, da ne bo prehudo. Dobro butaro palic privoščim slikarju od srca. To bi bilo prvo. Drugo je, da bom vse fante, ki so bili pri tej svinjariji, še danes našel in da jih dam zapreti. Saj ne gre za nravni nagib, za nravno ogorčenost, ljudski upor ali za podobne reči. Fantje sami ne ravnajo z dek leti preveč tenkočutno. Ju pa so mislili, da se bodo lahko pokazali farizeje in da je njihovo veselje do pretepa in njihova si-rovost pravno opravičeno. Zato vsi v lukr njo! In ne prepičlo! Tretjič: odpovem svojo službo. Z vsem srcem visim na tej do-v lini; toda če naj bom tukaj namestnik graščinskega gospoda, njegov sin pa po- čenja take reči in ga na javni cesti pre-mlatijo, tedaj Boltežar ne'bo več vlekel z njimi. OSEMNAJSTO POGLAVJE. Težka izpoved. — Pogreb samomorilca. — O starem in mladem Cresniku. Večer. Pravkar sem vstal iz postelje. Ves popoldan sem spal v težkih sanjah. Sedaj sem bil bolj izmučen kakor prej. Sedel sem h klavirju in poskusil zaigrati Beethovnovo sonato. Nič se mi ni posrečilo; mir, ki sem si ga želel, ni prišel. Bil je mlaj.- Moja soba je bila čisto temna. Služabnika, ki me je prišel nekaj vprašat, sem kratko odpravil. Vedno sem moral gledati skozi okno proti črnemu gozdu, ki je ležal pod mrtvim nebom. Tedaj se je nekaj zgenilo ob plotu mojega vrta. Nisem mogel videti, kaj je bilo; toda odprl sem okno in polglasno zaklical v noč: "Tončke?" "Da!" je zamolklo odgovorilo. "Počakajte, pridem doli!" Slutil sem bil, da mora priti v tej temi. Nisem mu pustil takoj do besede, ampak sem ga peljal dalje od hiše. Šel je težko kakor bolnik. Končno se je zgrudil ob poti. Čisto s tujim glasom je rekel: "Gospod Hubert, moj oče je — končal; izvedel sem v mestu. Tudi jaz bom končal!" Sedel sem poleg njega in ga prijel za roko. "Ne smete, Tonče; misliti morate na Sipčevo Liziko!" Tedaj je začel tiho jokati. Čez dolgo je rekel: "fcaj pa bo imela od mene, če me za-pro*" "Upanje. Ne bo obupala." Okrog naju je noč. V dolini se svetlikajo luči. Le žaga leži v temi. Hlapci in dekle sede pač tam vsi plahi v zadnji sobi. Mladi fant poleg mene stoka. Tudi njegove oči so se zazrle doli proti žagi. "Še enkrat bi ga moral videti; njegov sin sem. Toda če ga zagledam takega, se prav gotovo obesim tudi jaz." "Dajte mrtvemu mir, Tonče!" Dolgo in gjoboko je molčal. Breme ga je težilo na telesu in v duši. "Ali verujete v Boga, gospod Hubert?" "Da." "Kaj bo storil Bog z mojim očetom?" "On bolje ve, kakor mi. In je tudi bolj usmiljen, kakor mi." Zopet je molčal dolgo časa. Nenadoma pa se je mladi mož vznemiril. "Glejte, gospod Hubert, če človek prav premisli, je bil moj oče nedolžen in vsa krivda leži na meni. Bianka je bila pač malopridno dekle. Oče ni maral, da bi jaz lazil za njo. Saj je imel prav. In tisti večer je vedel, da sem šel h koči'na barju, šel je za menoj in je bil pač čisto zmešan od jeze ; k nesreči je Srečal v gozdu Bianko, ki je šla k "Grozdu" in jo je v svoji jezi ubil. POSLOVILNI VEČER MR. IN MRS. MIKE POPOVICHU (Nadaljevanje s 1. strani) bi Mr. Popovich odšel kar takole, ne da bi mu naselbina vsaj preje ne izrekla javno svoje zahvale in priznanje. Saj bi res ne bilo lepo, Če bi ne znali biti ljudem, ki se žrtvujejo za narod, hvaležni. Zlasti še, ker takih Majkov, kakor je Mr. Mike Popovich je malo in mogoče bil le en sam, tam doli v So. Chicago. Ne boš Majk šel, preje, da ti rečemo vsaj slovenski boglonaj, za vse kar si naredil in za vse kar si se trudil za nas, so sklenili in odločili zavedni southchicaški rojaki, ki so znani po svoji zavednosti in gostoljubnosti. In to so dostojno in lepo izvršili. Priredili so Mr. in Mrs. Popovi-chu sijajen poslovilni večer banketom, na katerem se je vsa naselbina prisrčno poslovila od odhajajoče dvojice, ki bo te dni odšla v Denver. Na banket je došel celo sam slovenski minister g. Dr. Franc Snoj, v spremstvu g. J.-Jeriča, urednika A. S., kar je napravilo prireditev slovesno in najboljši utis na vse. Banket je otvoril z molitvijo nekako po 8. uri zvečer pomožni župnik Č. g. Francis Papeš, ker č. g. župnika Alojzija Medica ravno ni bilo doma isti večer. Po bogato pripravljenem banketu pa je stopil na oder g. Candid Grmek, pod katerega vodstvom se je banket priredil in je otvoril program. Razložil je namen banketa in nato je izročil stolo-ravnateljstvo g. Williamu Kom-paretu, ki je vodil govorniški program in predstavljal navzočim govornike in goste. Naj prvo je sam govoril o namenu večera, o slavljencu, kateremu je večer namenjen ter povdarjal je vsled tega vseh nas prva in rajvečja dolžnost, da delujemo složno vsi sjcupaj, da svojim pomagamo. Narod ga je napeto poslušal in njegova lepa jasna beseda je naredila na vse naj boljši in globok utis. Gromovito in navdušeno mu je narod pritrjeval, ko je končal s svojim govorom. Za njim je govoril g. Leo Jurjovec, glavni predsednik Z. S. Z., ki se je v angleščini poslovil od slavijenca. ter navajal kako je vedno sodeloval z njim kot glav. uradnik ZSZ. — Zatem je govoril policijski načelnik Mr. Nick Maker, iz Whiting, Ind. — Potem se je v lepih besedah poslovil od slavljenca alderman 10 warde g. A. V. Rowan, ki je dejal, da g. Popovich je vedno deloval tudi z oblastmi kot dober in zvest državljan in kazal ved-i.o najboljšo voljo v vsaki zadevi. — Govorili so še g. Peter Ba dovinac, g. Bob Poznanovič in še nekateri drugi. Vsi govorniki so želeli slavljencu srečno pot in ga vabili, da se vrne nazaj med nje. — Več brzojavnih pozdravov bilo prejetih. Iz glav. urada ZSZ. sta poslala brzojav g. Anton Jeršin, gl. tajnik ZSZ. in gl. podpredsednik ZSZ. g. Geo. Mi-roslavich. Brzojavno je pozdravil slavljenca tudi g. Jurica Bi-ankini, ravnatelj Jugoslov. Kurirja. Kot zadnji pa je bil pozvan k besedi g. Mike Popovich. Ganjen se je zahvalil vsem za lepi večer, za vse iskrene izražene čestitke in poslavljenje. Ni pričakoval kaj takega in ni se nikdar zavedal, da je s tem ko je kaj storil za naselbino in narod, da je narod to tako vestno upošteval in si zabelježil v svoj spomin, kar mu zdaj priča ta lepi večer. Nikoli ne bo pozabil tega J. M. Trunk« Znak demokracije je, da i-tna pri vladanju ljudstvo,, narod, toraj posameznik - besedo. Kdo ima besedo, kakšno besedo, kdaj in kako, to določa v psameznostih demokratična u stava. Vse to je vrlo dobro Tudi izven dolčene ustave je pri demokraciji beseda v govoru in pisavi, tisku svobodna. Prirejajo se razna "glasovanja", kadar gre, kakor prav zdaj, za važna vprašanja. Ta glasovanja so izven ustave, zasebna, brez kontrole in gola izražanja ljudskega mnenja ali naziranja. Navadno se objavljajo rezultati: toliko od-stokv za, toliko p:oti. Najbolj vlečejo pri takih glasovanjih na ušesa razni politiki, ker iz njih lahko pouzamejo, kako veter vleče in se potem ravnajo pri odločilnih glasovanjih, kakršna se vršijo po ustavi. Glasovanja niso ravno nobena kaprica nekih krogov, ker vplivajo pri politikih na odločilna glasovanja, in vsak politik st ravna po mnenju volilcev. Na jMinaj pa so glasovanja pogo-stoma naravnost smešna. En značilen slučaj. Neka skupina razpošilja "glasovnice" katoliškim duhovnikom po \ecer namenjen lci pu\udijai| - ~ kaj je vse g. Popovich storil za večera. Izjavil je, da mu je zdaj '•V»\» Mt Ml M' Mt mi »t '«vf 'AV-VIMfMI /»VI /»VIM* /»V« t '.vt ' '» Af m« I.\% M« /ii'f MtMf /»VS Ml M .'»v; t, Af Mf,VvJ A,VI '..V Rojak se je čudil kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videf je, da sosed rojak vsak dan stalno črta "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. NaroČite si dnevnik MAm. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: * • AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, [UP [ j s Chicago, Illinois m naselbino in narod. Kot prvega govornika je predstavil nato g. Frank Juvančiča, ki se je v lepih besedah poslovil od slavljenca. Potem se je poslovil od slavljenca v imenu mladih g. Edward Kom pa re, slov. pogrebnik v So. Chicagi, ki je v angleščini opisaval slavljenčeva dela. — V imenu župnije in č. g. župnika, ki ga ni bilo doma je vzel slovo od slavljenca č. g. Francis Pa-pesh, pomožni župnik pri sv. Juriju. — Za.njim je govoril še č. g. Ule, ki je imel lansko po-ietje novomašo v Clevelandu. — Za tem je bil pozvan k besedi urednik A. S. g. J. Jerich iz Chi-cage, ki je povdarjal, koliko je slavljenec žrtvoval in delal ne samo za domačo naselbino, pač pa tudi za širše splošne narodne zadeve. — Za tem je govoril v angleščini profesor John Zve-tina, mladi hrvatski rojak, ki se je v lepi besedi poslovil od slav ljenca. — Za tem so nastopili Plutovi Trojčki in zasvirali na kitare par lepih komadov. — Nato je govoril znani srbski veljak in vodja jugoslovanske ra dio ure, g. John R. Palandech, ki jo vodi vsako soboto popoldne v Chicagi. Za tem je pelo cerkveno pevsko društvo "Zarja" pod vodstvom pevovodje g. Ster-benca. Nato še solospev gdč. Rose Vukšinič v angleščini. Nato je pa stoloravnatelj predstavil g. ministra Dr. Franc Snoja, ki je te dni došel iz domovine, da deluje kot slovenski zastopnik v jugoslovanski vladi v inozemstvu. Navdušeno pozdravljen od strani naroda, k* mu je stoje aplavdiral dalj Časa v dvorani je začel g. minister govoriti. Najprvo je izrazil svoja globoka čustva, ki >ih je doživela ta večer njegova J slovenska duša, ko mu je tu v A •meriki predstavljen lep kos Slo v eni je. Že več mesecev, kar je sovražnik navalil na staro domovino ni imel prilike prisostvovati ne videti kaj takega. Zato ga je to zajelo v dno duše. Čestital je slavljencu, od katerega se narod tako lepo poslavlja, ko odhaja v drugi kraj. Nato pa je krenil s svojo lepo ognjevito besedo na predmet, radi katerega se nahaja v Ameriki. Govoril je o razmerah v domovini, kako so navalili .Nemci in Italijani na njo, kako narod doma trpi in da So. Chicago še bolj pri srcu, kakor kedaj in se je bo vedno spominjal pa bil kjerkoli. Saj je tu pustil svojih najlepših 16 let svojega življenja. Nato je stoloravnatelj g. Kom pare zaključil program in v dvorani se je se razvila domača zabava. Gostje so se poslovili, ker ura je bila že okrog polnoči. Lep je bil ta večer, ki bo res ostal vsem v najlepšem spominu. Slavljencu g. Popovichu in njegovi blagi soprogi kliče tudi naš list "Am. Slovenec", kateremu je bil slavljenec vedno zvest prijatelj, srečno pot tja gori v lepi Denver in mu želi tam gori vsestranskega uspeha, zdravja in božjega blagoslova. Z Bogom naš dobri Mike in oglasi se večkrat, da bomo vedeli, kako si boš koval življenje tam pod belimi snežniki v Colorado. Predstavite valim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ?a priporočite, da se nanj na* roce! do zadnjega, tudi vsi slovanski duhovniki, ampak zoper 90-moč in s tem zoper hitlerizemt so le Irci in Nemci, in ti enako utegnejo biti brez izjeme. Ti bodo glasovali, Slovani ne. Glasovanje bo toraj- stoodstotno, in bo tako, ker je vprašanje prefrigano stavljeno. Irski in tudi nemški duhovnik sicer ni za hitlerizem, ampak tega —« hitlerizma — nevidi, se ga tudi ne vpraša, naj glasuje o hit-lerizmu, vidi pa le komunizem in zoper kumunizem glasuje, pa ne gre zoper komunizem, gre pa zGper hitlerizem, ko naj daje Amerika komunistični vladi v Moskvi vojaško ali ma-terielno pomoč. Tudi pri demokraciji je dosti takih pojavov, ki so vse drugo, le ne demokratični, ampak se vršijo pod demokratičnim plaščem. Vprašanje in glasovanje, ka-» kršno je takrat stavljeno ame-rikanskim katoliškim duhovnikom, je vprašanje pdlitikov in glasovalcev, ki so zoper komunizem, niso za hitlerizem, ampak so za to, da se komunistični vladi ne sme nuditi nobena pomč, in s tem je Ircem in Nemcem ustreženo. Ameriki. Eno vprašanje se glasi: "Are you in favor of the United States aiding the Communistic Russian Government:" Že vprašanje je vrlo prefrigano. Za kakšno komunistično vlado more biti le prepričan komunist. Komunizem kot naziranje materializma mora odkloniti vsak duhovnik, to je na dlani. Jaz tudi. Cemu potem poziv na duhovnike za glasovanje? Kakor zdaj zadeva z Rusijo stoji, nikakor ne gre za, komunizem, dasi bi bil ta pri pomoči okrepljen, gre za cdpor te res komunistične vlade zoper hitlerizem. Ampak o tem v vprašanju ni duha ne sluha. Naravno je, da bo vsak glasoval zoper vlado, in izid se bo objavil v 1 javnosti, in reklo se bo: stoodstotno so duhovniki zoper pomoč komunistični vladi! Prefrigano. Cemu prefrigano? Ali misilte, da ti krogi, ki razpošiljajo taka vprašanja, ne vedo, za kaj v resnici gre ? Dobro vedo, ampak ravno to hočejo preprečiti, in tako vplivati na javnost, na politike. Glasovanje ... he ... he .. . Poglejmo. Katoliških duhovnikov je do 36.000. Najmanj 30,-000 je med temi Ircev in Nemcev. Zoper komunizem so vsi Predstavite vašim prijateljem "Amen Slovenca" in jim ga priporočite, da roce! se nanj na- IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE (Nadaljevanje s 1. strani) Sabcu kot bitko "večjega ob* sega", v kateri so Nemci izgu-bii mnogo vojakov in vojnega materijala. Srbska obramb'a je štela okrog 5-8 tisoč moških in žena, ter je izgubila okrog dva tisoč, ljudi. Ujetnikov'ni. bilo ne na tej ne na drugi stran i. Nebci so prav tako streljali r.a prebivalstvo v predmestju, ki komunistično !so osumili, da je pomagalo - * - četnikom. Beogradsko "Nove Vreme * poroča, da je v zapadnem delu Stfbije proglašeno vojno stanje. Zagrebški listi poročajo o podrobnostih bitke pri Sabcu in pozivajo Hrvate, naj se u-pro napadom drugih četniških edinic, ki krožijo v zapadnem delu Srbije, v severni Bosni in v vzhodnem delu Hrvatske. Trije izvedeni iskalci napak Nevednosti v telefonu so dandanes maloštevilne in redke — zaradi stalnih izboljšav v opremi in metodah. Toda, kadar gre kaj narobe, se zgodi to-le: POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. are dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. 1.' "Repair Service" točno sprejme vaše poročilo o ne-rednosti, najde vašo službeno karto med tem, ko vi govorite, ter si zaznamujete vsa dejstva, kar jih ji morete navesti. 2. Preizkuševalni uradnik preišče službeno karto za zapiske o vašem telefonu — nato napravi število poizkusov, da ugotovi značaj in kraj nered-, nosti . . . 3. Popravljalec navadno ve, kje naj išče, predno prispe. Popravi linijo, nato poroča nazaj preizkuševalcu, ki izvrši skrben preizkus, da bo prepričan, da je postrežba v redu. ILLINOIS SELL TELEPHONE COMPANY Pre« Section, Defense Savings Staff, [Treasury Department d. a i "M/ ^ MM BUYd jjmm *3 wm^^jiWm