Edini akwenski dnevnik -: v Zedinjenih državah ■ a m
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
gsUL-zaoe
D TJifl /in
The only Slovenian Daily in the United States.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 4. — ŠTEV. 4.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 6, 1916. — ČETRTEK, 6. JANUARJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV
Situacija na Balkanu.
-o--
GRŠKA BO NAJBRŽE PREKINILA Z ZAVEZNIKI VSE ZVEZE. — NAPAD NA SOLUN. — VELIKI ŠKO DOVI TOPOVI. — SILNO OBSTRELJEVANJE. — BOJI V MEZOPOTAMIJI. — TURŠKA ZMAGA. — BOLCARSKI POSLANIK PRI KRALJU KONŠTAN TINU. — ZRAČNI NAPAD.
London, Anglija. januarja. — S tem, ilti so zavezniki art tirali avstrijskega. nem>ke^a. bolgarskega in tur-^■ke^u konzula v Solunu, je nastala zanje na Balkanu zelo kritiena situaeija. Urška, ki se je že prej zelo nagibala na si ran Nemčije in Avstrije, se jima bo sedaj iiajbržo pridružila in skušala pregnati zaveznike iz Soluna. Kralj Konstantin in jurski ministri zahtevajo, da morajo zavezniki takoj pustiti na prosto aretirane konzule. Ce se to v doloe« nem roku ne bo zgodilo, bodo Urki zapovedali zaveznikom zapustiti Solun,
Zavezniki, ki s<* na prvi protest sploh niso nie zmenili, kaš;.jo sedaj zaeeti s pogajanji. Pravijo, da izpuste konzule Ji; prosto, ee jim obljubi jo. da se ne bodo vee vrnili v Solun.
London, Anglija, januarja. — Iz brzojavk, ki prihajajo i Aten, je razvidno, da bodo Nemci, Avstrijci, Bolgari ii: Turki napadli Solun in pregnali zaveznike. Avstrija in Nemeija sta sporočili grški vladi, da bosta sami prevrnili zaveznike, ee jih ona ne more. Zastopniki Urške, Xeineijc in Bolgarske so jired par dnevi podpisali ]>ogod-l»o, katere besedilo še ni bilo objavljeno.
Pariz, Francija. •">. januarja. — Grki se najbrze ne ImkIo udeležili vojne z azvezniki, pač bodo pa odpoklieali Uodo udeležili vojne zavezniki. pa<"* bodo pa poklicali vse svoje <Vte iz Maecdotiije in dovolili Nemcem in Bolgarom prosto pot skozi svoje ozemlje.
Pariz, Francija. ">. januarja. — Iz Aten poročajo, da >o dospele bolgarske eete do Orača in da so se spopadle ob obali Jadranskega morja s srbskimi in italjanskimi prednjimi stražami. V albanskem mestu Elbassan je kakih :;<».(km> bolgarskih vojakov, Klhassan je oddaljen samo 1'i milj od Tirane in petna j*' mil j od morske obali.
London, Anglija, 1. januarja. —- "Times" poroča, da N<* j< bolgarski poslanik v Atenah zopet posvetoval z grškim kraljem v Atenah in mu je zagotovil, da vlada med obema državama zelo prijateljsko razmerje in da ne bodo Bolgari brez dovoljenja grške vlade prekoračili grške meje.
\ sakemu je jasno, da Grki niso ničkaj zadovoljni. k< r >o zasedli zavezniki njihovo najbolj važno pristanišče. Solun. Ako jili (irska sama ne bo mogla pregnati, ji bodo pomagali Xeinci, Avstrijci, Turki in Bolgari. Kakorhitro • odo izpolnili svojo nalogo, se bodo umaknili iz grškega ozemlja.
London, Anglija, januarja. — Brzojavka, ki jo je dobila Renter jeva brzojavna agentura iz Soluna, se glasi:
Zadnje dni so se pojavili nad Petrieem. Strumico in drugimi mesti francoski zrakoplovci in metali bombe na hiše. Bombe so |K»vzr<K*ile precejšnjo škodo.
London, Anglija. f>. januarja. — Iz Curilia poročajo:
Neka brzojavka iz Sofije nanzanja: Iz Sofije poroča-da je dobil bolgarski poslanik v Washingtonu naročilo, da na j vloži pri ameriški vladi oster protest, ker si je potekal angleški podkonzul v Sofiji zavetje v stanovanju a-
Skrivnostni parnik.
Potniki in moštvo so zapustili parnik "Thessaloniki", ki se je nahajal brez pomoči na morju.
Že teden dni so bili v velikih skrbeh in negotovosti mornariški kn jri nu atlantiški obali rad; parnika "Thes-saloniki" in p itnikov in moštva na krovu.
• >nemjer»i narjiik .it- posla! mno-Ivliecv na pomoč. n*ikar s" ;»a šli :->kat razn* paruiki. ki «m se nahajali ob onem easu v hl^.ini. na Muli oblasti Združouih driav so odposlal«* lia pomoč državno ladijo "St*ne«'a ". ki je zamudila skoro • Iva na morja, lie d.* se luii j :>src<*i»'» j:ajti ponesrečeni parnik.
Zdaj pu sv je slednji«"- zvedelo, da sose vsi potniki — 300 po številu — že v soboto ukrcali ua neko drujro »rrško ladijo "Patris*\ in moštvo po številu obstoječe iz devetdeset mož pa se j«? rešilo na parnik *'Perugia", ki je lastnina parobrodne črte "Anchor". Brezžični brzojav s parnika 'Perugia* pravi, da so prenesli tudi vso pošto s ponesrečenega parnika, nakar so odprli vodne peteline, da je udrla v že deloma propravljeni parnik voda. nakar so ga prepustili usodi.
.hitri zjutraj pričakujejo ponesrečencev v New Yorku in tedaj se bo tudi pojasnila vsa skrivnost brezžičnih brzojavov. ki so vznemirjali ljudi zadnji teden.
Boji pri Toporucu.
Avstrijci so odbili nekaj ruskih napadov. — Ogri in Hrvati. — Ruska ofenziva v Voliniji. — Ruska zmaga ob besarabski meji.
i
V angleškem vodovju Be je zopet pojavil nemški podmorski čoln po nekaj mesecih.
London, Anglija, 5. januarja. Tekom božičnega tedna se je pb-jtiviT v angleškem vodovju nek nemški podmorski čoln, kateremu se pa ni posrečilo napraviti nikake škode, ker so mu bili vedno za petami patrol ni čolni.
Iz poučenih krogov se je zvedelo, d« je bil to prvi nemški podmorski čoln izza 23. septembra, ki se mu je posrečilo priti v angleške voile. Vendar je bilo vreme ta-!>o blabo in viharno, da se podmorskemu čo''in ni moglo T>osre čiti doseči zaželjenih uspehov in tudi patrolni čolni ga niso mogli uničiti, da si so mu neprestano sledili ier opazovali vsako njegovo kj'et-ijo.
ROJAKI NAROČAJTE SE~NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
ineiT^oga odposlanca Dominika Murphy ja.
London, Anglija. januarja. — Glede situacije, ki v sedaj zavladala v Mezopotamiji, ni nikdo na jasnem. < ieiieral Twonshend ]>oroe a danes, da so Turki zopet • bstndjevali zavezniški tabor pri Kut-el-Amari in da so povzročili precejšnjo škodo. Sedaj se baje pripravljajo na •plošeu napad. Mesto preeej dobro utrjeno, toda dolgo ne bo moplo vzdržati, ker primanjkjuje moštvu muniei-je in dragega vojnega materiala.
London, Anglija, .">. januarja. — Pri Sed-ei-Bahru in ; ;i < i.dipolisu sploh je položaj neizpremenjen. Pri Ana-forti stoje naše čete v ofenzivi in neprestano napadajo so-v i-ažudva. Pri Suvli se je zopet izkrcalo nekaj naših vojakov.
Turki se še vedno pripravljajo na splošno invazijo proti Sitezu in Egiptu, pa ne bodo veliko opravili, ker imamo zastražene vse dohode in ker nas morajo Turki prej prepoditi z (ialipolisa. pred no bodo kaj takega podvzel i.
Angleži poraženi.
Berlin. Nemčija, ."». januarju. Turki !x. Z4-JKU iiurazlll Aufflfže v Mnopo-tumiji. Turki st» vj«*3l a nekako kolono, ki > liotela prti i i»osa<iki v Kut-el A-mari ua |Mir/*\
Pri ltarrfanclah ln»ji neprestano nadaljuj« •j«. Turki M) |triui«leli sm-ra-l /niku pri Sed-el-Bahru precejšnjo izgube.
T urik* /ma**.
Carigrad. Turčija. 5. januarja. — Turftkl z*»Q*»ralni štab poroča: jf-Situacija v Mnopot^mlji je zu nag
nai»ad na Solun, kateresa so vpriz»>-rili tine dei-embra aval rijsko-neni-ški letalci.
(»l> jwlciiajstili dupoluxic seui jahal * svojim polkom z vojaške vaje. Na-cukrat je luistala silna eksplozija, kateri hta sledili šc dve. Sprva sem mi-,>lil. da so začele zavezniške ladije i> m-ziuinega vzroka obstreljevati St>-lun. Jahal sem k nekemu anpleSkemu r-astnikn. ki je ravno preminjal straža. in '^a surovo vprašal:
- Zakaj obstreljujete mesto?
Oastnik mi ni odgovoril ampak je ]tokazal z roko kvišku. l*«>gledal s^tu v zrak in zapazil tri velike zrakoi>lo-ve. ki so krožili 9MK) Čevljev na«l ^a-vcLJiiškim tal«>rom. Bombe so ]«idalo r»-pivstMU«» in povzročale zaveznikom silno .škodo. V mesto ni padla niti ena.
Med prebivalstvom, ki ni vedelo, kaj se docraja, je nastala panika. — A'clika l^miba j<* padla na neko skladišče. predrla streho in tri nadstropja ter eksplodirala v kleti.
Cpoldnc so zrakoplovi zov»et odpln-li. Ko sem jahal popoldno po ulici kra-l|-j .Turja. sem opazil pred nemškim avstrijskim konzulatom veliko ljudi. Naenkrat so privlekli fraucoski vojaki skozi srueo avstrijskega in nemškega konzula ter ju odvedli v glavni stan generala Serraila. — l*o kratkem zaslišanju so ju poslali na l>ojno ladijo "Patric". ki je kmalo zatem odplnla.
Neki angleški častnik me je v-prašal:
—	Ali se boste .še vrnili v Solun?
—	Seveda. — sem mu odvrnil, — Solun je menda še vedno grški.
Že zopet protest.
London, Anglija, 5. januarja. — Re-uterjev dopisnik je sporočil iž Aten. da je grška vlada sopet postala zaveznikom ofcter protest ln v njem odločno zahtevala, da morajo takoj izpustiti m prosto avstrijskega, nem&e-1
ga. Wjnrttga, in turškega kocsala, j
London, Anglija, o. jami a rja. — Iz Petiogi'ada poročajo. da ruska ofenziva v Besa ra bi j i uspešno napreduje. liiisi zavzeli ves vz-hodnji del Ualicije in del Bukovi ne. Vest, da so zavzeli ( Vrnovice, glavno mesto Bukovine. še ni potrjena. Sedaj se vrše vroei boji za strelne jarke, ki se nahajajo severno od tega mesta Ko so se Avstrijei umaknili eez reko Prutli. so zaplenili Rusi veliko množino munieije in drugega vojnega materiala. Avstrijci so razstrelili tri mostove.
Berlin, Nemeija. 5. januarja. — Na vzhodnem bojišču se vrše med Stripo in besarabsko mejo izvanred no vroči artilerijski spopadi. Ruskim poveljnikom sc ni zdi škoda ne moštva, ne koni, ampak skrbijo le za topove in jih poskušajo spraviti na varne prostore. Rusi so že večkrat poskuša li prodreti našo bojno črto. pa so se morali vedno z velikimi izgubami umakniti.
Dunaj, Avstrija. 5. januarja. — Avstrijski generalni štab poroča:
V vzhodnem deiu Galiciji' in v Bukovim so naše čete zadnje dni na celi črti zmagovale. Po silnem artilerijskem obstreljevanju so vprizorili Rusi bajonet ni napad na naše postojanke pri Toporucu. Sovražnik je prodiral v osmih črtali, med katerimi ni bilo skoraj ui«" prostora. Ko so se že skoraj približali Rusi svojemu <4-lju, smo z vso silo navalili nanje in jih pognali v beg. A' bojih so se posebno odlikovali hrvaški in ogrski polki.
Koliko so Rusi izgubili, se dosedaj še ni dalo natančno dognati.
Rusko ofenzivno prodiranje v Voliniji je ustavljeno. Na tej fronti se vrše samo posamezni boji. ki pa nimajo nobenega upliva na splo-šen položaj.
Ob reki D vini vlada po-polen mir.
Rusi se baje pripravljalna novo ofenzivo. Koliko je resnice na tem, ni znano. — Rusi imajo sicer na vazpo-Jago precej vojakov, toda ž-ujimi niso veliko na boljšem. ker jim primanjkuje častnikov.
Parnik "Persia".
Predsednik in državni tajnik se posvetujeta glede najnovejših do. ffodkov. Hočeta natančnih podrobnosti.
Washington, D. C., 5. januarja. Predsednik Wilson iu državni tajnik Lansing sta se posvetovala danes ter prieakovala na daljni h podrobnostih poročil v zadevi po-tooa potniškega parnika 'Persia', da bosta mojrla potem ukreniti vse potrebno.
Državni tajnik Lansing je obvestil predsednika, da do sedaj še niso dospele nikakve nove vesti, razven one iz Marseilles v Franciji iz uradu parobrodne družbe, ki pravi, da sta se nahajala na potopljenem parniku ''Persia" dva Amerikanea. namreč ameriški konzul MeXeely in Grant iz Bostona.
Iz Londona poročajo, da se je nahajal ob <'asu nesreče na parniku še nek drugi Amerikanee Dr Salisbury, ki ga pa parobrodna dražba v Marseilles nima upisa-nega, ker je prišel šele pred odhodom parnika.
Državni tajnik Lansing je rekel. da se niso pojavili ni kak i novi dokazi. Državni urad je že poslal ameriškemu poslaniku na Dunaj potrebna navodila, ter ga prosil za pojasnila in za preiskavanje zadeve. Do sedaj se še ne ve. ee jc zakrivil potop avstrijski ali nemški podmorski coin, vendar delajo Zdn lžene države na podlajji prepričanja, da je bilo to delo avstrijskega podmorskega čolna.
Kar pa se tiče te a, ki je bil na sprednjem delu parnika 'Persia', pa bo dala vlada to stvar v pretres ameriškim vojaškim izvedencem. da določijo, če je tfli ta top v svrho napadanja ali le samoobrambe.
Prihod novih preživelih s potopljenega parnika "Persia" na Malto.
London, Anglija. 5. januarja.— Z Malte je dospelo v London poročilo. da je prišel peti rešilni čoln s preživelimi s potoljenega parnika '"Persia" na Mafco. — Ti preživeli pravijo, da se jim zdi. da se je tudi šestemu čolnu posrečilo rešiti so ?. ladije.
Prvo nemško gledališče v Varšavi.
Pretekle dni so tvorili v Varšavi prvo nemško gledališče v poslopju poljskega gledališča "No-wošči".
Otvoritveni predstavi je prisostvoval generalni gubernator von Beseler. Predstave se vršijo štirikrat na teden. — Če bo obisk zadovoljiv, se bo igralo vsak dan.
tiiče«ar, ker sm«i v veliki j>remiK-i. Na-^ artiU-rija neprestano ol.otreljuje u-j tnlbe pri Kut-el-Amuri. Na Oalijx.lixu *nu> premagali uKK-tie angleške jju-sad-i l- ter jih (Kanali v beg.
fiovfrner Srbije, fieri in, Nemčija, 3. juuuarja. -- Do-sedanjl vojaški poveljnik Dunaja, grof pL Seliš-Seewiji, je imenovan sovemer-jena Srbije. Tozadevno Izjavo je izdala dane* avstrijsko-ogrska vlada.
j
Zračni napad.	{
Atene. Grško. 5. januarja. — Grški princ Andre], brat grSkega kralja Koučtantina, je takole opisal zračni
Strelni jarki igrajo v sedanji voljni zelo veliko ulogo. — Kakšne bodo vojne v bodočnosti.
Do sedanje vojne so se zavarovale države druga proti drugi s trdnjavami. Take trdnjave so stale ogromne svote denarja, opremljene so bile z najboljšimi topovi in v vsaki je bilo več tisoč mož posadke. Sedaj se jc pa izkazalo, da trdnjave nimajo v vojni skoraj nobene važnosti. Največje ruske in avstrijske trdnjave so padle po pardnevnem obleganju. V sedanji vojni igra glavno vlogo strelni jarek. Nekatere države so celo sklenile napraviti po vojni ob svojih j mejah strelne jarke, kar bi bilo [veliko eenejše in veliko sigurnej-iše. — Kakorhitro odide vojak fla fronto, ne stanuje več v vojašnici ali v hiši. pač pa v strelnem jarku. V jarkih imajo skromne postelje, peči, skladišča itd.
Natančen popis strelnega jarka najdete v našem Koledarju.
SI o vensko-Ameriški Koledar obsega razen tega tudi veliko poučnih člankov, lepih poveBti, raznih popisov in cel kup vale, — Opremljen je s krasnimi lUkaoii. Rojaki, naročite si ga, dokler za* loga ne poide. Stane samo 35 oen-tov. Naročite ga pri; | 8L0VUHC PUBU8HIV0 00« « Oorttawtt 81* Www Y*^ ft. Y»
Ujeta nemška bojna ladija v Afriki
London, Anglija, 5. januarja. — TJradno poročilo zatrjuje, da se je predala nemška oborožena ladija "Kingani" dne 26. decembra nekemu angleškemu oddelku ladij na jezeru Tanganika v osrednji Afriki.
Poročilo pravi, da se je završil ves dogodek v desetih minutah. Vsi nemški častniki so bili ubiti, ladijo pa so zamogli potegniti v pristan, ^dasi^se je že potapljala.
ROJAKI PO ZOE!
Ker nam leto« nikakor ni mogo-6e dobiti PBjCTIX fct starega kraja. opozarjamo vat »njene rojake in rojakinje, de naj pridno naro. fiajo noš Tnleaer.
Itaijani.
Nemški atašeja
Vroči boji pri Oslavlju in Krnu. — Itaijani poročajo o velikih uspehih, — Zavzetje postojank pri Tržiču. — Andrassy o položaju.
Berlin, Nemčija, 5. januarja. — Avstrijski generalni štab je podal danes o položaju na italjanskeni bojišču sledeče poročilo:
01) Soči se vrše vroči artilerijski spopadi, posebno v bližini Kema in Oslavla. Itaijani so ponovil onapadli strelne jarke severno od Do Ija, katere smo jim bili odvzeli. pa so se morali z velikimi izgubami umakniti.
Avstrijski zrakoplovci so obstreljevali vojaška poslopja v Ali in Strigno. Povzročena škoda je precejšnja.
Rim, Italija. 5. januarja. — Poročilo italjanskega generalnega štaba se glasi:
Po večdnevnem prizade vanju so osvojile naše čete nekaj zelo važnih postojank s katerih je mogoče kontrolirati Biaceso in Roehetto.
Xa pobočju gore Monte S pero ne smo zavzeli dve vrsti strelnih jarkov.
Pri Tržiču so zavzeli naši oddelki z naskokom ne kaj sovražniških strelnih jarkov.
Budimpešta, Ogrsko, r> januarja. — Ogrski grof Andrassy je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu da se pripravljata Avstija in Nemčija na novo ofenzivo Ofenziva se bo začela spomladi in se bo končala s popolnim porazom zaveznikov. Avstrija in Nemčija že od začetka vojne druga drugi pomagata. Največ je to vre dno, ker imata na razpolago izborne železniške proge ta ko da lahko po potrebi prevažata vojaštvo iz kraja v kraj. Srbijo smo premagali. Ruse smo zapodili daleč proti vzhodu, Itaijani pa ne morejo ničesar opraviti. — Krasni so ti uspehi in mi smo žnjimi lahko popolnoma zadovoljni. Vojna ne bo več dolgo trajala, ker bi zavezniki že sedaj radi sklenili mir. Ta vojna je sramota za celo človeštvo, toda kar je. je. Mi ne moremo pomagati. Zavezniki so se veliko pre več zanašali na Italjane. — Sedaj izprevideli. da bi si slabšega zaveznika kot je Italjan, ne mogli dobiti nikjer na svetu.
Dvignenje potopljenega parnika.
San Francisco, Cal., 5. januarja. Nemški parnik "Walkuere". ki so ga v pristanišču Papeete na otoku Tahiti potopili pred osmimi meseci, da ne bi prišel v roke nemškim bojnim ladjam 'Scharnhorst* in 'Gneisenau*, ki so bombardirale mesto, so uspešno dvignili zad-ujega decembra. Tako pravi neka vest, ki je prišla sem.
Francoska vlada je prodala paniik 4' Walkuere'* neki skupini mornarskih podjetnikov v San Francisco. Našli so, da ni trpel parnik vsled potopljenja skoro nikake škode.
Ko so se bile približale mestu nemške bojne ladije. so potopile francoske oblasti francoski topniški čoln "Zelee" pri vhodu v pristanišče ter odprli vodne peteline na parniku "Walkuere'*, ki je bil blizu pomolov. — Topniški čoln "Zelee" še vedno plava pod vo^ do po pristanu.	Jt
Bivši nemški atašej pl. Papen, prej v Združenih državah se pritožuje, da so Angleži odvzeli njegove papirje.
London, Anglija, 5. januarja. Stotnik Franc pl. Papen, odpoklicani nemški vojaški atašej v Wasl iiugtonu. je brzojavil danes ameriškemu poslaništvu v Londonu iz Falmoutha, kamor je dospel s parnikom Noordam. V svoji brzojavki se obrača do poslaništva s prošnjo, naj pošlje pritožbo na državni department Združenih držav v Washington u. ker so Angleži odprli njegove zasebne listine in pisma.
Stotnik pl. Papen je zatrjeval v omenjeni brzojavki, da s«.> odprli Angleži njegove bančne knjižice in zasebna pisma, ki so jih nekaj zadržali.
Angleške oblasti, ki so odprle omenjena pisma .nemškega vojaškega atašeja, se ne boje. da bi ameriška vlada protestirala, ker niso obljubili drugega, kakor du so zagotovili varnost prehoda in pa nedotakljivost osebe nemškega atašeja. V tem pa njegove listine niso zastopane Stotnik pl. Papen ni nosil seboj nikakih pisem nemškega poslaništva v Washingtonu. imel pa je seboj mnogo pisem za sebnikov, da bi jih oddal v Nemčiji. Do zdaj še niso dobili ničesar takega, kakor v avgustu preteklega leta pri Amerikancu Ar-ehibaldu, ki je nosil pisma avstrij skega poslaništva v Washingtonu za avstrijsko vlado.
Stotnik pl. Papen je odplul da Ije proti Rotterdamu na parniku "Noordam". listine pa so ostale v rokah angleških oblasti, d;t z njimi razpolagajo.
Tu pravijo, (la. ce bi dovoljenje varnega prehoda spremljalo tudi nedotakljivost, listin in lastnine nosilca, bi se posluževale vo-jujoče države lahko izgnanih di-plomatičnih uradnikov ter jih u-porabljali -kot izvrstne prenašalce novic.
General Villa.
El Paso, Tex.. 5. januarja. — Mehiški konzul Andreas Garzia je <=p. roeil generalu Obregonu. da se nahajata Villa in general Jose Rodriguez ter ."►00 mož jxisadke v dolini San Bueua Ventura zapadno od Ca^as O ramies.
Pozor, pošijatelji denarja!
Denarne pošiljatve t Avstrij* bodemo sprejemali kljub vojni » Italijo, pošta gre nemotljeno prt ko HOLANDUE in SKANDENA VIJE.
Zadnja poročila nam naznanja j jo, da se denarne pošiljatve ne ia / plačujejo v južni TIROLSKI, m/ GORIŠKEM, DALMACIJI in &+ loma v PRIMORJTJ. — Za de* ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in drugo notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošl ljanje in izplačevanje kaka dvt tedna dalj, nego v mirovnih nu merah.
Od tukaj se rojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlj« sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domt stic Postal Money Order", ter pri 1 ožite natančni Vaš naslov in on* osebe, kateri se ima izplačati
	0	• n	
K	9	K	$
s...;	.90	)2U..*«	1H.80
10....	1.60	130...-	18.20
15...«	8.30	140...«	iP.fi^
20....	3.00	150....	21.00
25....	3.70	160....	22.4'
30....	4.40	170....	V3 SO
85....	B. 10	180____	95 20
40....	n.80	190....	V6.60
46____	6.60	900....	28.0*"
50....	7.30	850_	36.00
55....	7.85	300....	42.' >0
60....	8.55	350....	15».00
65....	9.25	400.„.	S6.fXl
70____	9 »5	«0___	63.01
75....	10.65	500.*..	70.00
80....	11.35	600....	84.01»
85....	12.0>	700....	98.00
90....	12.75	800....	112.00
100....	H.OO	900....	126.00
110....	15.40	1000...	138.ftft
			
j Ker se cena sedaj Jako spremi njajo, naj rojaki vedno gledajo a* naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKER, 82 Oortiandl ft* Hew York. M, 1.
GLAS NARODA, 6. JANUARJA, 1916.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and published by the
SLOVENIC PUBLISHING CO.
(a corporation.»
FRANK SAKKER, President.
LOUIS BKNEI»IK Trearorer.
Place of Business of the corporation
and add re Me« of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of battan. New York City. N. Y
Za eelo leto velja llfct za Ameriko in
Cunnrio......................$3.00
„ pol leta ....................1-50
„ celo Ivto ta mesto New York.. 4.00 „ ix»1 leta 7m iue>to New York.. 2.00
M Erruiw za vse leto ..........4.TAI
. . h l>ol leta............2.55
„	čei rt leta.......... 1.70
"ti LAS NAHODA" Izhaja vsak dan
I z v z«-ni51 n«-«lelj In prarnikov.
"(iLAS NARODA"
4"Voice of the People") Issued every dny except Sundays and Holidays.
Subscription yearly f3.00._
Advertisement on agreement.
lx>l>Ui brez iHMlpl*a in osobnosti se ne
prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli pofiiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro slino, da sc nam tndi prejšnje U-vali^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _______
Dopisom In jioftlljatvam naredite ta natdov:
"GLAS NARODA"
rortlan.lt St..	New York Ctt>
Telefon 4087 Cortlandt.
Kaj je prineslo leto 1915 Združenim državam.
Združene države so postale V preteklem letu denarna in pospo-damka moč, ki je »kraljevala celemu svetu. Zgodovina doslej £e ni poznala slučaja, da bi se ena dežela povspela v kratkem času jia tako visoko mesto v gospodar-ivkem oziru.
l)ue i ni je prinesla vojna Evropi smrt iu epustoienje, se je pojavilo v Ameriki bogastvo, in kakor gobe | o dežju so zrasli miljonnr-jt, ki so si ustvarili bogastvo na »troike evropskih davkoplačevalcev. Združene države so se razvijale s hitrim korakom in njihova gospodarska moč je rasla obenem na domačih in tujih trgih. V enem letu je pridobila Amerika eno mi-Ijardo dolarjev novega bogastva.
Pred vojno je bila amerikan-aka pomorska trgovina le prav mrlo razvita, v primeri z drugimi državami, ki imajo za to še manj prilike in naravnih ugodnosti. Zdaj pa se je v kratkem času povzdignila do prv ih na svetu. Amerika izvozi dvakrat več blaga, kakor -a dve poljubni deželi skupaj, razven Anglije. Angleški izvoz pa je enkrat iu p°l manjši od izvoza Združenih držav.
V letu 1913 *»e je povečala ame-ri kanaka inozemska trgovska mornarica za 47.1,000 ton, domača trgovska mornaric«, pa za '200.000 : a. V »plodnem pfc imajo parni-Vi, ki izvažajo blago iz Združenih «.\živ v inozemstvo, za 800,000 t«V vee prostornine, kakor pa v let* 1914.
Združene države so tudi postals najvažnejši bankir celega sveta. V pretrdem letu so dovolile tujim državam 1)62,500,000 dolar jev vojnih Iu drugih posojil. Denar so posojale vaetn državam, razveu Kusiji. Največje vojno posojilo je bilo anglo-franeosko, ki je znašalo pol milj ar de dolarjev. Za tera sledi Francija s sedmimi posojili v znesku 180 miljonov dolarjev. Kanada z dvema poso jili po 43 iu 130 miljonov dolarjev, Italija si je izposodila 23 miljonov, Nemčija 25. Švica 15, š\edska 5, Norvnika 3, Argentini j a dvakrat po 15 in 25 miljonov dolarjev, posojilo Paname pa je znaialo štiri in pol mtljone dolarjev.
Iz teli številk je razvidno, kako mnogo kapitala imajo Združene države na razpolago, da ga posojajo drugim in koliko bodo morale druge države, to je prebivalci v dotienih državah plačati pozneje.
Sicer od teh miljonov ljudstvo v »plodnem nima. bogve kake koristi. Vse to bo člo le v £epk nekaterih bogatih industrijalcev, ki »o na>peli vse sile, da zadoste velikanskim potreba ga vojujoeih ee držav. Delavci pa imajo od tega ls t toliko korist, kšr so brezpo* selni dobili nenadoma delo v raznih municijikih ie dr&gtti tovar d ah, kjer so iaislovaH blago u
Konskripcija.
izvoz, posebno za Evropo. Drugače bi bili morda brez dela ter bi bila nastala velikanska kriza, kakor so jo mnogi obetali in kakor-šna se je že začela kazati prav pred izbruhom vojne, ko je bilo samo v mestu New Yorku skoro nad pol miljona ljudi brez dela. Letos pa mesto New York ni moglo dobiti več, kakor okrog 25 tisoč ljudi za odmetavanje snega iz Česar se jasno razvidi, da se je Zmanjšalo število brezposelnih, ki jih po velikih mestih itak nikdar ne manjka, še posebno ne v New Yorku.
Dopis.
Kansas City, Kan. — Mi ljudje
ne znamo gledati v bodočnost, še manj pa prerokovati, pač lahko pogledamo v preteklost. Vsakemu je dobro znano, da so vladale zadnje leto v starem kraju zelo ža~i lostne razmere. Pa tudi v tej de^ želi ni bilo tako kot smo želeli. Veliko ljudi je bilo brez dela, na-' zadovali smo pa tudi v drugih ozirili. Zaradi nesrečne vojne smo se začeli sovražiti med sobo j. Ali ni čudno, da še uboga peščica Slovencev ne more biti složna * Zaradi vsake malenkosti, ki se narm mogoče ne dopade, poskušamo škoditi skupnemu delovanju.j Ni čuda, če ničesar ne dosežemo. Poboljšajmo se v novem letuj Začnimo delati in vstrajajmo do konca. — Spomladi in poleti se je slabo delalo, šele jeseni so se razmere nekoliko zboijšale. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker je tukaj navadnih delavcev z malim zaslužkom vedno v izobilju.— Na društvenem polju še preeej dobro napredujemo, le žal, da so v drugi polovici leta skoraj vse veselice zastale. Glavni vzrok je to, ker je dežela suha, gospodje imajo pa dober nos, da zavohajo, kje se toči pijačo. — Ce se ne motim. je bilo zadnje leto v našel-, bin i pet pogrebov in sedem porok. I Vreme smo imeli od septembra do decembra prijazno in lepo J zadnji čas je pa pritisnil precejšen mraz. Se dobra dva meseca, pa nas bo obiskala solnčna pomlad. liog da j. da bi nas našla zdrave in zadovoljne! Pozdrav in srečno novo leto! — Josip Krsto-lič.
DELO DOBI
mlad fant v mesnici. Vajen mora biti v pisavi iu pri konjih za raz-važanje. Oglasite se pri: Anton Ogrinc, 6124 Glass Ave., Cleveland, Ohio.
(6-7—1)
ZAHVALA.
Tem potom se najvljudneje zahvaljujemo družini Cento v "Wadsworth, O., in rojaku Josipu Lekšan, kakor tudi ostalim prijateljem in znancem v Barberton, O., za prijazno naklonjenost in voščimo vsem skupaj srečno in veselo novo leto!
Bratje Kotnik in Fr. Mule.
Kje je JOŽEF ŽELEZN1K ? Za njega želita izvedeti sina Anton in Jožef. Pred tremi leti je bil nekje v Montani. Ker se gro za važne zadeve v stari domovini, prosiva ceiikiie rojake, če kdo ve za njeguv naslov, da ga naznani, ali naj se sam javi. — Anton Žek-znik. 1025 McAlister Ave., North Chicago, 111. (4-10—1)
Blaž Jagoda in njegov prvi dopis.
Crtiea iz sedanjega življenja ameriških Slovencev.
Napisal Amerikanski.
I51až Jagoda je bil zvest naročnik svojega lista "Ljudski Prijatelj". Prebral je vsako številko od naslova do najbolj skritega oglasa. S tem pa ne mislim trditi, da je pričel v prvi koloni na prvi strani ter končal z zadnjo vrstico v šesti koloni na osmi strani. Ako bi trdil to, bi trdil neresnico; kajti za Blaža Jagodo je bila četrta Ktran najvažnejša in to je zato prebral najprvo; to so bili dopisi. "Ljudski Prijatelj" se je namreč držal načela, da je četrta stran najvažnejša stran v listu, izvzemal prvo, iu ker so bili po nazorih Prijateljevih urednikov dopisi najvažnejše etivo za t«*len-skimi novicami, so naravno prišli na četrto stran.
Tudi Blaž Jagoda je visoko ee-nil dopise; celo višje neg\> njegov priljubljeni lnrt. to se pravi, njegov urednik. On jim je dajal prednost celo pred tedenskimi novicami. kar dokazuje to, da jih je prebral vselej pred novaemi; a ne samo enkrat, ampak dvakrat iu še večkrat. To posebno čast je izkazal tistim cenjenim dopisnikom, kojih dopisi so mu ugajali, bodisi že po Vrazih ali vsebini. Pa ne samo to, da jih je tolikokrat prebral, izkazal jim je 5e večjo čast, to je: vse izraze, ki so 63 zdeli Blažu krepki iu jedernati. si je sabilježil v svoj notez. Često si je prepisal cele stavke, ako so mu posebno ugajali. Ta svoj notez je nosil vedno seboj kakor svetinji-co. Ob vsaki priliki ga je vzel iz žepa ter prebiral svoje zabiljelke.
Na podlagi tega, kar sem dose-daj povedal o Jagodi, bi utegnili čitatelji misliti, da je imel navsezadnje kako napako, tako ali tako, a ker želim, da bi mu čitatelji ne delali krivice, naj .takoj povem, <Ja je vse Blaižero počel jo izviralo iz ene same, nepopisno velike želje: postati dopisnik Lgnd-Prijatelja.
Keda j se je poroda* 2H*eu Ja-
opustil, ker se mu niso zdeli pri-, merni. Zdelo se mu je, da ne bi harmonirale s tem, kar je že na-' pisal. Odložil je pero in povesil glavo, da tako zbere vse misli. Dolgo se mu ni hotelo nič pravega poroditi v glavi. Po polurnem premišljevanju mu šine v glavo: "Blaž, pogledaj druge dopise." Z največjo naglico je prebral ne-! kaj dopisov in ne brez uspeha. Strastno je prijel zopet za pero in nadaljeval:
"Dolgo, dolgo časa že niso čitatelji "Ljudskega Prijatelja" ničesar čitali iz naše napredne i naselbine. Ker pa je velika ne-I varnost, da bi utegnili misliti, da spimo v naši naselbini spanje pra-| vienega, hočem jaz napisati nekoliko o našem delovanju ter jih prepričati, da napredujemo... " j Zopet mu je zastala roka. V svoji razburjenosti je vtaknil v usta pero, polno črnila ter stisnil, da je zahreščalo. Blaž Jagoda se je ustrašil in odložil pero. Vzel je v roke popisan papir ter čital napisane stavke zopet in zopet v tipanju. da mat pade pametna misel v glavo, ko pride do konea. "To je že od sile", si je mislil, ko ni bilo uspeha. V tem mu je pogled obstal na njegovem notezu. V njegovo dušo je posijal žarek rešitve. Ni dolgo listal po njem, ko vzame pero v roko ter prične pisati:
"Najprvo želhu poročati, daje "Dolinarjevi materi prinesla 'štorklja lepega sinčka, Joželco-vim pa zalo hčerko. To nas prav zelo veseli in obema materama kar najiskrenejše čestitamo na tem, za napredek naselbine vele-važnem dogodku..."
Kolo Blaževega pisanja se je zopet ustavilo, toda mazilo je bilo v njegovi roki. Odprl je notez in kmalu našel primerno misel, da jo zapiše:
"Na društvenem polju dobro napredujemo. Priredili smo letošnje poletje pet pit ni kov. (Blaž Jagoda je bil mnenja, da je pit-nik za Slovence bolj pravilno nego piknik, čeprav je obiskaval gimnazije. Tega se je držal tudi pri pisanju svojega dopisa.) Vsi so se jako fino obnesli. Saj Vam je znano, gospod urednik, da slovenska kri nikoli ne fali, tako tudi pri ječmenove« ne. Sekali smo ga tako fino, da bo pomnil, kedaj je imel z nami opravka. Drugih posledie ni bilo kakor to, da so nekateri pitnikarji imeli drugi dan poštenega -mačka, katerega so iz maščevanja zdravili pri naših barah..."
j Blažu se je zdelo, da je že strašansko veliko napisal, a še več pa povedal. Mislil je že, da bi svoj dopis zaključil, a spomnil se je, i da glavnega še ni povedal. Blaž | Jagoda je namreč imel nekoliko neprijateljev. kateri so ga ob vsaki priliki zbadali. Ker se nad njimi ni mogel drugače maščevati, je sklenil, da se znese nad njimi v svojem dopisu, kadar ga napiše. Sedaj se mu je nudila prilika, katere ne sme zamuditi. V tej zadevi je hotel biti pravičen, a strog.
"Tudi v naši naselbini imamo nekaj takih rojakov, ki bi radi živeli na tuje stroške. Eden izmed teh je Natelnov Miha. Ngavov Frank mu je že zdavnaj posodil dva dolarja, pa mu jih še sedaj ni vrnil. Kaj vendar misli, saj vendar stalno dela! Rojaki naj se varujejo takih tičkov. — Tudi takih imamo nekaj, ki radi drugim čast kradejo, čeravno sami niso i-ič prida. Jaz tem opravljiveem svetujem, da me pustijo v miru, drugače bo joj..."
Jagodi je žarelo lieo od samega veselja in navdušenja, ko je prebiral napisane stavke. Kar verjeti ni mogel, da je res vse to on napisal, on, Blaž Jagoda, o katerem dosedaj slovenska javnost ni, ničesar vedela, celo toliko ne, da sploh živi. Potipal je vse okolo sefce. da se prepriča, če je vse to res, ali so samo sanje.
Ko je ponovno prebral vse stavke od besede do besede, je bil u-verjen, da je vse povedal in da je povedal dobro. Treba je bilo dopis samo zaključiti in led ie prebit.
Tudi za konec Blaž Jagoda ni bil v zadregi, kajti, če se že vsi drugi dopisi enako končujejo, zakaj naj bi bil Jagodo v izjema.
"Sedaj pa končam ta svoj dopis in pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Združenih držav, Kanade in Meksike, zlasti pa one v Triglavtownu in okolici. Tebi priljubljeni nam "Ljudski Prijatelj '' pa želim na tisoče novih naročnikov. Vsem skupaj pa: pozdravljeni ! — Blaž Jagoda, 310 Slovenska Ave., Triglavtown, Ka."
Tistega tedna ni hotelo biti konec za Blaža JfCgodo. Zdelo se mu
Veseljačenje ga je izdalo.
V	Budimpešti so policijski organi v nekem nočnem lokalu pri jeli mladega moža, ki je z lahkomiselnimi ženskami popival iu pri tem denar kar proč metal. Prijeli so ga in dognali, da je ta veseljak 221etni komptorist Emil Pilz z Dunaja, ki je dunajski firmi Weiiier & Merz poneveril 10.000 kron ter ž njimi pobegnil v vedno veselo Budimpešto. Policija je rešila samo še 5000 kron; ostalih 5000 K je bil mladi mož že zapravil.
Meso v Sarajevu.
Zadnji živinski semen v Sarajevu se je tako dobro olmesel. da je mesto s mesom popolnoma preskrbljeno. --Govedi prve vrste so plačevali kilogram po 1 K 50 viti. do 1 K vin. žive vage.
Brst brata po nesreči ustrelil.
V	Vrlipolju na Hrvatskem je lille-tni deček Ante Bauer vzel izpod strehe nabito puško iu .sel z ujo po lestvi dol. Na lestvi jo pa plesal tudi njegov mlajši brat. desetletni Josip. Puška se je sprožila in strel je zadel Josipa v glavo, da je bil takoj mrtev.
Obsedno stanje
na severnem Moravskem in v Šlezi-ji je zopet odpravljeno. Večina in<>-ravskih in šleskili okrajev je bila namreč iz takozv. ožjega vojnega območja izločena in s tem so odpadli tudi povodi za obseduo stanje.
VABILO NA OBČNI ZBOR.
Rojaki!
Po Čemur že toliko let hrej>euite, r.a kar ste navdušeni posebno zadnji 0a<. to se vtegne kmalu uresničiti. — Na ponudbo imamo hišo. ki bi. prirejena. zadostovala nam za službo božjo.
In tako pridemo v New Torku na svoja Lastna tla.
■ O tem se bomo natančneje dogovorili na občnem zboru, kt se bo vršil v basementu cerkve sv. Nikolaja v nedeljo 9. januarja popoldne ob 5.
Odločitev je tu; zato pridite vsi, ki želite, da stopimo Slovenci v New Torka na lastne nose. \	P. Beoigen Snoj.
Kje j<i moj brat ANTON KRE-liELDoma je iz Ostrožnega brda pri Št. Petru na Krasu. Pred 3 iu pol leti je bil v Cleve-j landu. (>.. od tu je šel v šumo j Michigan. Ker mi pa ves ta j čas šo ni nič pisal, zato ga prosim. da se mi javi, ali pa ako komu znan njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank Kre-bel. 1150 E. 61. St.. Cleveland, Ohio.	(4-6—1)
_
Samci in vdovci med 18. in 41. le-; torn morajo v vojno. — Irska in i oni, ki so proti morjenju, so izključeni.
__ i
London, Anglija, 5. januarja. Ministrski predsednik Asquith je povedal v poslanski zbornici, da ni potrebno, tla bi se upeljala splošna obvezna vojaška služba na : Angleškem. Ministrskega predsed-1 liika so živahno pozdravljali, ko j je omenjal uspešno prostovoljno' rekrutiranjc lorda Derby ter hva-l lil visoke številke. Rekel je, tla je bilo to nekaj čudovitega. Plo- j skali so mu tudi, ko je rekel, da že številke prostovoljcev kaže-j jo, da ni potrebno, da bi se pose-; glo do skrajnega — konskrip-' eije.
Edina težava za ministrskega j predsednika je bila tedaj, ko jej omenil, da bo od službe odvezami i Irska in oni, ki so že po svojem prepričanju odločno nasprotni vojni in pobi jap ju ljudi. Mnogo ljudi da je v sreu dobrih patrijo-tov, ki bi se že zdavnaj pridružili j angleški vojski ter s tem služili i domovini, da pa tega niso storili le zato. ker ne bi mogli ubiti človeka.
I Dasi je ta predloga zasnovana' precej dobro iu umetno, vendar! ne bo zadovoljila ne onih, ki so za konskripcijo. ne onih. ki so proti.
[Kje se nahajajo AXTOX SEŽON. doma iz Dan pri Ložu. nekoč bival na Chishplm, Minn.; Fli.l STRLE. doma iz Podloža pri' Ložu. svoječasuo je bival na Dunlo. Pa., m pozneje se je preselil nekam na Chisholm. Minn.: AXTOX OBREZA, doma iz Podskranjka pri Rakeku, enkrat je bival na Onnalinda.; Pa., pozneje sera eul. da se nahaja nekje v West Virgiuiji. Vsi trije naj se mi kakor hit roj mogoče 'oglasijo. Prosim tudi, druge, ki vedo za naslove omenjenih rojakov, da mi jih naznanijo. — Louis Stile, Box 1 '2. Dunlo, Pa.	(6-7—I t |
Kje je AXTOX AXTOXClC? Doma je iz Nadleska pri Starem! trgu pri Rakeku. Zadnji njegov naslov je bil Rimlv, P. O.j Valley. Mieh. Tukaj se govori,' da je umrl v bolnišnici. Prosim; cenjene rojake, ako je, kateremu znano o tem. da mi nazna-, ni. ker želijo zvedeti resnico njegovi sorodniki. — Joseph Komidar. 1002 E. 61. Street,
Cleveland. O.
(6-10—1)
Kje je FRANK ZDE.ŠAR? Doma; je iz Medvod in sedaj se nahaja že S mesecev nekje v Milwaukee, Wis. Če je komu znan njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se sam javi svojemu prijatelju. — Frank Š ve iger, 1411 E. 52. St.. Cleveland, O. (6-8—1)
Rada bi izvedela za naslov svojega brata JOSIPA S KEEL. Doma je iz vasi Berce pri Ilirski Bistrici. Poročati mu iuiam nekaj važnega iz starega kraja. Zato prosim, da se mi javi, ali naj nii pa kdo izmed rojakov pošlje njegov naslov. — An-1 thonie Frank. 3562 E. 81. St., j Cleveland, 0.
POTREBUJE SE
delavce in mašiniste. Dobra plača, stalna služba brez štrajka ali kakega oviranja pri delu. Ne zahteva se pristojbino. Vprašajte:
Room (soba) 8 Barge Office. South Ferry, New York. X. Y.j * (6-11)—1) '!
Dr. Richterjev
{ PAIN-EXPELLER
If za revmatične bo'eci-ne, okorelost in cnost sklepav in mišic
Pristni prihaja v zavoju, kot je i naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zape-}[!)!«■ č-»teni z Anchor 'ia I jjeK varstveno znam-~ " ko —
25 in 50 centov v lekarnah ati naravnost od
terrž 3 i i)
F. AD.
mm^išm iv RICHTER
IN^siilfi £ rn
\Wk 74-80 Wii&ragLM St. ' New York, N. Y.
Iščem ANTONA PLESI V EC in ANTONA BUTINAR. Prvi je doma h Račie na Primorskem, drugi pa iz Pod grada. Prosim cc-njeiie rojake, če kdo ve za ; nju naslov, da ga mi javi, ali: naj se pa sama oglasita. — An-j ton Valeneič, Box 224. Homer City, pa.	(6-7—l)1
Čudovita zdravljenja.!
Ce trpite na boleznih na pljučih, ! v želodcu, jetrih, obiatih, na ka-, tarju, revmatizmu afi živcih, — ne odlaSajte niti en dan. temveč ee informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot ne jih rabi v največjih evropskih sar.atorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki i>o bili v brezupnem stanju, a so sedaj zdravi in srečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L. E. SJEGELSTEIN, j
308 Permuest Bldf. 746 Enclid Ar turne, tlcTelind, Ohi«.
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA".
8? Cortlandt Street, New York, N.Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKBOAN, 11*1..
PRODAJA fina Tina, iitritnt fMotkt, , patentirana; sdravila.
PRODAJA Yoint liitka T«eh prekomor-fclkih črt.
POŠILJA denar t >tarl kraj laneaijiT«
in pošteno.
UPRAVLJA tm t aotartki poiel spadajoča dela.
-t
godi ta želja, pravzaprav sam nr vedel. Kadar je mislil o tem, se. je spominjal samo onega trenut-^ | ka, ko je ta Želja privrela na dan j ter si osvojila vse njego-vo deja-' nje in nehanje. To je bilo takrat, ko je prvič bral dopis Perogrina Muharja o dišečih e vet kali. o ro-ženkravtu in rožmarinu, ki omam-ljejo slovenskega fanta tam po zapadli, ter o kipec cm ječmeiiovcu,! ki ga srkajo žejna grla slovenskih piknikarjev...
To je bil Blažev vzor-dopis, ki je prižgal v njem luč hrepenenja. Ko ga je prebral petič, je stisnil pest in udaril nalahko po mizi ter izrekel komaj slišno: ''Ta pa znaj ta..." Hotel je še nekaj reči, a beseda mu je zastala, kajti ustrašil se je bil že same misli in zato si je ni upal izgovoriti. Bila je preveč predrzna, da bi jo mogel1 Blaž Jagoda v tedanji svoji j skromnosti izgovoriti. Roke so mu omahnila na kolena, glava se mu (je pobesila. čelo se mu je nagr-jbančilo. misli pa so pohitele v da-j Ijino. V duhu je videl visoko go-, ro, na katero pelje ostra pot. Ko so misli dospele do vrha, so uzrle tam Blaža Jagodo, ozirajočega se ponosno in samozavestno na vse, kar je ležalo pod njim. Ta slika je začrtala smer njegovim mislinr. Iz tega položaja se je hipoma streznil in kakor da čuti v sebi nove moči, je dvignil glavo, češ, tudi j za Blaža Jagodo pride dan, da pokaže, kaj zna.	|
| Nato se je zopet vrnil k dopisu Peregrina Muharja, ga prečital zopet in zopet. Od tedaj naprej je postal dopisnik Peregrin Mu-har njegov učitelj in njegov vzor. Ako dopisnik Muhar ni bil zastopan med dopisi v kaki številki, se je Blažu zdelo, da list nima prave vrednosti.	I
I Odkar je Blaž Jagoda imel svoje razodetje, so se mu misli oso-j kolile od easa do časa in bil je na tem, da uresniči svoje sanje. Toda usoda je hotela drugače. Pred-no je pričel pisati svoj dopis, je j vzel ponovno v roke list, da Lz j priobčenih doipisov vidi, kako bi j bilo najboljše začeti. V takih slučajih je vselej naletel na Listnico uredništva", kjer je urednik Mrcina bral levite številnim ne-godnim dopisnikom. Temu je očital to. drugemu kaj drugega, vsem sk:upaj pa je priporočal stvarnost, opustitev osebnosti in malovažnih novic. Ko je Blaž Jagoda bral toliko in tako sitrogih obsodb, je tudi njemu upadel pogum. In predno si je upal zopet misliti na uresničenje svojih sre-i nih želj. je vselej preteklo nekoliko tednov. Med tem časom je pridno prebiral dopise in zabilje-ževal vse, kar bi mu titegnilo priti k dobremu.	j
Konečno je dobil tudi Blaž Jagoda svoj dan. Tisti teden je prinesel "Ljudski Prijatelj" nenavadno veliko dopisov in vsi so se zdeli Blažu fini. (Ta izraz si je Blaž zapomnil iz nekega leve!-' landskega dopisa, v katerem dopisnik poroča, da je vse fino: fine kavarne, fine klobase, fin ječme-novee, fino blato in fini pretepi, vse je fino. Blaž Jagoda je seštel vse te fine ter jih naštel cel ducat. To mu je tako imponiralo, da je zasigural tej besedi odlično mesto v svoji bedoči dopisniški karijeri.) Kar pa je bilo v tej ste-' vilki "Prijatelja" glavno, je bilo j to, da ni bilo listnice. Ne vem, ali j so se vsi dopisniki poboljšali, ali jo je urednik Mreina zapil ali zastavil, mogoče je oboje. To je pravzaprav postranska stvar, poglavitna stvar je to. da je ni bilo.
Blaž Jagoda se je odločil, da napiše tisti teden svoj dopis, pa naj se zgodi kar hoče. "Sedaj ali pa nikoli", mu je veleval notranji glas. V s vest i si svoje zmage, je pričel pisati takoj v nedeljo svoj prvi duševni proizvod. Kako začeti, je bil na jasnem: kajti vsi( dopisniki enako pričenjajo, zakaj bi Blaž Jagoda novotaril. On je sicer čutil v sebi nekoliko nagne-uja, da bi pisal nekoliko drugače, a tega si ni upal uveljaviti pri prvem dopisu, ker se je bal urednikovega koša. To je bil torej glavni vzrok, da se je Blaž Jagoda odloČil držati tradicij slovenskih dopisnikov.
Roka se mu je nekoliko tresla, srce mu je močno bilo in misli so begale vsenavskriž, a volja je zmagala. Krepko je zastavil pero in pričel pisati:
Triglavtown, Ka. — Cenjeni gospod urednik! Prosim Vas, gospod urednik, da blagovolite priobčiti ta moj dopis v nam priljubljenem listu "Ljudski Prijatelj"..."
Boka je hotela dalje, a misli so se ustavile. Blaž je bil v zadregi, kfcfco naj nai&ljtEje. v misliji je|
saptavljaj stavke, 9 vse je zopet
je, da se dnevi vlečejo kakor priprave za združenje jednot. Mislil je„ da tedna ne bo nikoli konec. To ga je delalo tako nervoznega, da inu je šlo vse narobe, odkar je oddal pismo in dopis 11a "Ljudskega Prijatelja". Še jesti in spa- ' ti ni mogel kakor običajno. Sko-ro bi rekel, da se je v enem tednu vidno postaral. Glavna muka zanj pa je bila nesigurnost, če pride, v list ali ne; pa tudi to še ni vse; o globokosti uredniškega koša Blaž Jagoda še nikoli ni toliko premišljeval kakor ta teden. Iu tudi to bi še ne bilo vse, da ni bilo listnice in urednika Mrcine, ki je imel vedno dovolj starih iu zanesljivih dopisnikov iu zato ne-godnim novincem ni bil posebno naklonjen; seveda, le navidezno, v resnici je pa videl v vsakem dopisniku, dobrem ali slabem, no-i vem ali starem, podpornika in za-i govornika lista. Kar je torej napisal za dopisnike, je bilo v prvi' vrsti zaradi javne morale in pa iz iskrene želje, da bodo dopisniki bolj pazljivi in da se poboljšajo ter tako njemu prihranijo delo korigiranja. Dalje je pa urednik Mreina storil to tudi zato, ker je bil prepričan, da urednik najlažje pokaže in uveljavi svojo avtoriteto v listniei. Naravna posledica tega je bila, da je urednik Mreina užival zelo velik ugled in priznanje med svojimi sotrudni-1 ki; kako je bilo v tem oziru med drugimi čitatelji, se ne ve. Blaž Jagoda je mislil o njem to, kar so mislili dopisniki, čeprav tedaj še sam ni bil dopisnik. Ni čudno to-j rej, da je živel v negotovosti. ' Navsezadnje je sobota vendar prišla in z njo tudi "Ljudski Prijatelj". Poštarju je hitel nasproti prav na ulico ter kakor blazen odbežal v svojo sobico, da tam nemoten sprejme odločitev usode. Pobliskovo so oči preletele vse dopise ter iskale naselbino Triglavtown, toda zaman. Nato so oči obvisele na listnici. Njegovo ime je bilo na prve mmestu, tiskano z debelejšimi črkami kakor imena drugih dopisnikov v njej. Jagodo je prešinila vročica. Ni si upal pričeti brati, kajti slutil je tu svoj propad, ponižanje in sramoto. V trenutku se je zopet zavedel in pričel brati:
" Bi a ž Jagoda. Tri gla vtown, Ka. — Pred vsem Vam moram čestitati na izvrstnem dopisu, le žal, da je prišel prepozno za to številko. Z veseljem Vas pozdravljam v krogu sotruduikov Ljudskega Prijatelja. Želim, da se kolikor mogoče številno oglašate. Pri prihodnji seji naše družbe bom predlagal, da se Vam daje primerna nagrada za Vaše dopise. Iskreno pozdravljeni."
.-V J U Lr 11
DOBROTNIK ČLOVEŠTVA
KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijo MoČ ! 2 evropskimi zdravili, ker so Zdraviš ! najbolja. Posebno Sa-natogen je pravi čudež za vse bolehne. slabotne in slabokrvne. 21.000 zdrav-niltov ga priporoča po celem svetu. I)obiira se pri nas, (Dom. Lekarna), kakor tudi drusa garantirana zdravila za: Želodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem, prehlajenje. spolne bolezni. zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni.
S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam, ako j se obrnete na nas. Na vsa vprašanja damo mi točna pojasnila o boleznih in zdravilih zastonj!
S tem si prihraniti* denar in pridobite si ZDRAVJE.
Priznalna pisma pričajo o tem jasno. Naročila se izvršujejo siroto zaupno. Pisma naslovite tako:
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.

GLAS NARODA,-6.-.TANTTABJA. 1M6.
Boji v zraku ob južnoza-•padni fronti,
Iz poročil vojnih poročevalcev ;
Ze v Štanjelu na Krasu nam je bila malo tesno pri srcu, ko je krožil nad to slikovito skalnato višino sovražni zrakoplovee.
Plnl je nad kolodvorom, ali k-rnalu so se pojavili šrapnelski obla-čki okoli njega in so ga pregnali. Ko smo dospeli v lepo Vipavsko
Priseljivanje se je silno zmanjšalo.
Kazuc parobrodne družbe govore, da če se ne poveča zopet priseljevanje v Združene države iz Evrope. bo Amerika kmalu začutila pomanjkanje teskih delavcev ter *e bo skrajšal razvitek njene trgu-. in.'. Zadnje tri tedne je prišlo v Združene države vsega skupaj ~>.4'J7 priseljencev in v 17,111. V istem času pa je prišlo letu 1913. v Združene države priseljencev, v en^oim inesi'rih leta 191"» je bilo prišel je vanje za 59S,397 manjše, kakoi pa v enajstih mesecih v letu 1914. V letu 1913, ki je bilo normalno leto, je dospelo v Združene države l.3o2,G95 ljudi, a v letu 1915 — 110,*J4l'. Vojna je skrajšala priseljevanje za 1,236.453 ljudi na leto. Tv .številke se tičejo le potnikov tretjega razreda.
Priseljevalne oblasti na Ellis Island ne dobe več. kakor 2000 ljudi na teden. 350 priseljencev jt zadržanih tam do konca vojne. Nevtralne države, kakor Španska, Portugalska in Grška, ne dovolijo svojim podanikom, da bi se izseljevali moški, ki še niso zadostil, vojaškim dolžnost im.
Parobrodne družbe računajo, da se bo po vojni napotilo najmanj • >00.000 tretjerazrednih potnikov iz Združenih držav v Nemčijo, Avstrijo. Ogrsko in Rusijo, da bod< videli, kaj se je zgbdilo z njihovimi družinami in imetjem. Pole«; tega bo skoro enako število pot nikov, ki bodo potovali v prvem in dragem razredu.
Nemške parobrodne družbe bodo /ač. le z redno plovbo med Zdr državami in Evropo tedaj, ko b< vojna končana. — North German Lloyd in Hamburg-Ainerien Lim irnajo po pet novih in velikih par nikov / vsebino 20.000 do 50.00C ton, ki bodo pripravljeni ob vsa kem poljubnem času, da začno pluti med New Yorkoin in liani burgom iii Bremenom.
Angleške parobrodne družbe p; ni* najmanj šest mesecev po vojni ne bodo mogle začeti z redno plov bo med Anglijo in Združenimi dr žavami, ker je rekvirirala angle-ska vlada skoro vse njihove velike parnike, kakor Aquitania. Britauic, Olympic, Mauretania. < • *dric in druge, ki so jih izprenie nili v bolnišnice, prevozne parni k in pomožne križarke. Poleg te ga (m,do morale prevažati te ladi je vojni veliko število ranjenil vojakov iz Egipta. Dardanel, rraneije in Belgije obratno domov v Anglijo.
Govori se. da bo zahtevala An gii.ja pri sklepanju miru določbo da se nemški paruiki ne bodo smeli ustavljati dvanajst mesecev po vojni v angleških pristniščih. Podobno bodo zahtevali tudi Fran-e«./i, k.-r so tudi oni rekvirirali za vladno službo vse velike parnik posameznih parobrodnih družb.
žamo peklu : grmelo je z vseh struni in bobnelo, da je bile. geoza. — Drugodi se čuti prebivalstvo izven strelskega obsega varno. Ui pa se razteza fronta globoko v -tapni prostor, kajti italjanski zrakoplov ci se trudijo razširiti zono nevarnosti in sm rt i in mečejo svoje bombe na vasi in ljudi, ne da bi bili iskali vojaških objektov. i Kamor se mu baš ztii, tja pa vrže italjanski zrakoplovee svojo ek-razitno hruško. S tem sicer ne popravljajo svoje vojne sreče in naj-; izdatnejše boubardini je r.i pri neslo nam tol;ko škode kolikor i«? vzroči strel iz našega topa. ki do-j bro zadene sovražno posle i jo. !>o-j segli pa so že obilo žrtev med civil-J nim prebivalstvom, to so njihovi' uspehi, s katerimi pa se menda ne; bodo preveč ponašali po vojni, se- Wm j Flynn, načelnik tajne službe. Temu Možu se je zahvaliti, laj seveda radonu pride vse prav. da g0 Posedaj ^sledili v Združenih državah že toliko nemških za-
Propelersko brnenje nad nami. rotnikov Meša se med grom daljnih topov.-----
Pozabljena kraljica.
\ razkošnem Men t one na fran eo>!ii liivijeri je videti vsak dan p. i . i h." >e sprehajati črno oble eeno damo belih las iu ponosni postave. Sama hodi ob morski o hali. z;t njo dva služabnika, in s< po kratkem času zopet vrne v vilo. Ta dama je bivša srbska kra-iji a Natalija, vdova po kralju • ui.iiiu <»brenov*eu. mati nesrečnega Aleksandra. Rojena v Kuni ji kot hčerka nekega višjega ruskega eastnika, je Očarala s svoje nenavadno krasoto in svojim bi «tnm duhom kralja Milana, ki si jo je izbral za soprogo. Sprva sre een zakon, je postal po Milanovi krivdi obenema neznosno breme ni Nat.-ilija se je ločila s sinoiu A .eksandrom od svojega moža, ki ?i je pozneje sina odvzel. Največja bridkost pa je zadela nesrečno ženo. ko so ji Aleksandra umorili. (>»1 takrat živi kraljica Natalija popolnoma ločena od sveta, ne govori z nikomur in ni kdo nima dostopa v njeno vilo. Le smrti še čaka tam ob razkošni Rivi-
Ogel se je podrl
neki hiši na Vaclavskem name->tju v Pragi. Zgodilo se je to 10. decembra ob pol 8. zvečer. Neko deklico, ki je šla ravno mimo, je zasulo m ubilo. Hišni posestnik pravi, da so vzrok nesreče adaptacije v pritličju, kjer so odstranili več sten in opor.
20.000 do 25.000 avstrijskih
vejnih vjetnikov so osvobodile zavezniške čete v Srbiji. Tako poročajo iz časnikarskega vojnega stana. Mnogo vojnih vjetnikov je podleglo epidemijam, usoda
mnogih je še neinana.
■
Naš letalce je. ki zre proti sovražniku. Skozi grmičevje zlezemo na višino, s katere je bil lep razgled do Podgore. Nad prijetno pokrajino visita dva privezana zrakoplova. Ne zganeta se niti. ko začne šumeti, bližajo se sovražna letala. Privezna zrakoplova stojita vest no na straži.
Hitro smo videli, kako se je bližal sovražnik, za njim drugi. Že prvo letalo je bilo jedno izmed težkih oklopnikov: moč treh motorjev žene tak oklopnik po zjaku. -Vedno bolj se jc bližal, naenkrat i;, začelo pokati po gorovja in kmalu je bil sovražnik obdan od obla čkov, ki so mu pretili s smrtjo.
Kar nakrat se je pospelo v v-šino drugo letalo in videlo se j • la hoče orjaku zapreti pot. T< je bilo neko malo naše letalo, k {►a se ni strašilo spustiti s«' v boj z oklopnikotn. V s . mili kurvah se je pospelo nad sovražnika. — Srapneli lastnih obruiebnih tonov so postavili mejo približevanju, in ko je bila ta dosežena, je začelo naglo pokanje. Strojna puška! Cisto je bilo nebo, ali padale : na zemljo železne kaplje.
Sovražni letalec je zavil v dolgem loku na desno. Kmalu je bil nad nami. Najbolje je v takem slučaju, da človek ostane na mestu kot kip in se ne gane. Storili smo tako. V naši neposredni bližini sta bila dva kmečka dečka, jedna krava, dalje zadaj so se i ■zrali drugi in pod pobočjem so o pravljali poljska dela.
Prišumelo je in počilo. Bomba je padla kakih 80 metrov od im v nižini in napravila velikansko luknjo. Malo strahu. Letalec j< zavil na pot. po kateri j*; došel. aH prišel je drugi, tudi tega je obkrožal naš letalec, ali tudi ta j vrgel bombo v našo bližino. ' to pot je bomba »grešila cilj tudi druga, katero je šo vrgel. Ati tako ni vedno. Italjanski zrako-plovci so v Vipavski dolini uničili že marsikako življenje, ne';oč tudi tri etapne vojake, ki so igru-li tarok ....
Nerodna zamena
zamena se je pripetila nedavno v glavnem stanu angleške armade. Francoska vlada je obvestila vrhovnega poveljnika, da namerava odlikovati 30 njegovih častnikov s križci častne legije ter ga je naprosila. tla ji vpošlje seznam pred laganih oficirjev. V angleškem glavnem stanu so seveda ta seznam skrbno sestavili, izbrali najvrednejše ter poslali svoj predlog v Pariz. Kmalu nato jc bilo okrog 30 angleških častnikov res odlikovanih z lepim križem francoske častne legije. Angleški povelj nik pa se ni malo čudil: med odlikovane! se namreč ni nahajal niti eden predlaganih oficirjev. — Diskretna poizvedovanja so k-malu razrešila uganko. V ekspe-dieiji glavnega stana je vtaknil pisar v kuverto, namenjeno francoski vladi, mesto poveljnikovega predloga, seznam onih častnikov, ki še niso bili cepljeni proti — logarju. "Cri de Paris", ki pripoveduje to amizantno dogodbico, pristavlja:
"Trpajmo, da so bili oni častniki, ki so na ta način prišli ob namenjeno jim odlikovanje, v zamena za to vsaj prav posebno dobro cepljeni/'
; Nemci na' Balkanu in dru-
gje.
Vojna je razburila povsod tudi nemške naseljenec. V In^er-manlandiji, Estlandiji, Livlandi-ji in Kurlandiji živi nad dva m; ■ Ijona Nemcev. Po mestih ob Vz- j-hodnem morju, po kolonijah oko-i li Sartova na Volgi, na Poljskuiv j na južnem Ruskem ter na Krimu žive Nemci na široko in v veliki, skupinah.
Odkar je Nemški vitez ki red I. 1237 osvojil pokrajine ob Vzhodnem morju, se je oiuli utrdilo n razvilo nemštvo: veleposesivr. so povečini še danes, vzlic rus>i'ika-ciji dežel, vendarle nemška. V Estlandiji je bilo do počet k«: vojne 7 odstotkov, v Livlandij« 10 v Kurlandiji 9 odstotkov prebi valstva Nemcev.
V Samari živi okoli 1H) tisoč Nemcev. Zdaj so ti Nemci veliki reveži, ker so jih Rusi deloma izgnali na Nemško ali pa jih. dali odvesti v Sibirijo. Ogromna poses tva, več tisoč hiš, razne tovarno i. dr. so zaplenili Rusi. nemške naseljence pa so pregnali.
Tudi na Hrvatskem stanujejo nemški priseljenci že nekaj stoletij. Do Is. veka so živeli skoraj le po mestih; bili so obrtniki, trgovci. uradniki in vojaki. Nemška kolonizacija po načrtu pa se je začela šele pod cesarico Marijo Terezijo in cesarjem Jožefom II.. ki sta hotela imeti v Nemcih dobro zaslombo proti Turkom. — Mesta so bila važne vojaške točke in zato so pošiljali Neinee v Zagreb. Osijck. Bjelovar, Varaždin. Karlovac, Mitrovico. Petrovara-din. Brod in Zemun. Tudi kmečke naseljence so spravljali na vojno granieo. A nemško doseljeva-uje se je nadljevalo tudi kasne-1 j«*, zlasti v sremsko in viroviti-ško župani jo.
Tam žive raztreseno in skupaj po 16 vaseh, a v Slavoniji so danes tudi že mesta, ki tvorijo Nem ci v njih skoraj polovico prebivalstva. Do 1. lt'88. se je števi'j Nemcev vedno množilo, od leta 1900 pa se število vzdržuje na isti višini, od leta 1910 celo pada. ker se je ena zemljišč podražil -t ; Nemci iščejo na»rreč povsod dobro. a ceneno zemljo. Tako so do-šli iz Bačke. ~$dna*a. iz Galicije in Bukovine na Hrvaško. Odkar pa velja v Sremu svet mnogo več ■ kot v Bosni, zapuščajo Nemci tudi Slavonij » in Hrvaško ter se selijo v Bosno, kjer je danes že 207 čisto nemških vesi.
Ker je zdaj na Balkanu v krajih. osvobojenih turških nereda, mnogo dobre in cenene zemlje ' razpolago, so p <Vni vsj pogoji za kolonizacij . Z; to ni dvoma, da pridejo po vojni tja Nemci iz Hrvaške. Rusije. Galicije, Buk >-vine in Ogrske. Ker si postavijo Nemci povsod svoje šole, svoje j cerkve in trgovine, so neodvisni, in ohranijo svoj narodni značai. Nemci kot kmetje so izobraženej-ši in modernejši od domačinov, zato jim je zemlja plodonosnejša. zato pa tudi preje obogate. Nemci so sila marljivi, vztrajni, trezo-. med seboj složni in organizirali.' Ker so iz kiAečkili družin in so bi- j li že njihovi pradedje kmetje, i. . majo ti Nemci že neko prirojeno'
spretnost in izvežbanost za kmetijstvo. Iz kmečkega otroka more pač postati tlober mestni delavce ili urednik: toda prave izjeme f.c dobri kmetje, ki so postali iz meščanskih sinov.
Benetke.
česar. Naenkrat zagiedaš v daljavi sredi morja svetle hiše. cerkve, palače v — Benekali si. Izstopiš I iz vlaka, a vstopiš na mal parnik. ki te odpelje po Canal Grande v | sredino mesta, do trga sv. Marka, j Tu je na visokem stebru slavni sti-I ri beneški lev. za njim ponos-jni Campanile (mratoornat stolp, ki se je 11. julija 3902. dopoldne se-j sul v veliko grobljo. a je zdaj že zopet nanovo zgrajen), za njim Palazzo Duealc (palača dožev z (galerijama slik in drugih umetnin) i j i ehiesa di S. Marco (Markova cerkev), na levi borza, na doni bivše državne ječe (Le prigioni), ki jih veže z doževo palačo slavno znani most vzdihljajev (Ponte dei sospiri).	'
Markov trg. ki jc obdan okoli in okoli s samimi mramornatimi pala čami nepopisne umetnosti in krasote. je središče mesta. Odtod si o-gleduješ Benetke ter strmiš ob vsakem koraku. Najznamenitejše stavbe s<. nadalje arzenal z ' io-zanimivo fasado levov, kipov in stolpov. Torre dell' orologio — .(vrata z uro*..cerkev La Salute. Dogana, Chiesa della Pieta. nabrežje Riva degli Sehiavoni i. dr. V mestu so staroslavne, umetniške steklarne ter vidiš tudi nekaj lepili kipov.
Benetke so bile do 1. 1747 glavno mesto beneške republike; do-ži so vladali kakor mogočni kralji nad Benečijo, Dalmacijo in 1-strijo. Napoleon I. pa je republiko uničil; Benetke z Benečijo so postale avstrijske, a 1. 1866 so padle po krivdi Napoleona III. — pod Italijo.
Benetke —la bella Veneziu —
kraljica morja" — sen iz kamna. sobica, morja m barv — še nedavno i/letno mestece v>.eh novo poročenih parov, zbirališče potni kov iz vseh delov sveta — na.jbii žnji sosed Trsta: tudi kr>.-ne Benetke danes britko občutijo vej no. Takoj po vojni napovedi Jta lije so avstrijski aeroplaul obi-i skali Benetke ter metali bombe na beneški arsenal .na bojno lukc i in razne utrjene točke.
Predkratkim so avstrijski ae-roplani zopet metali bombe in pc nesreči zadeli cerkev bosonogih menihov; bomba je predrla kupo lo. razdejala stolp, na kateri jc visela stara, slavna in krasna $li ka Tiepolova in razrušila notranjost cerkve.
Takoj ob pričetku vojne Italije z Avstro- Ogrsko so Benečan? z lesenimi plohi in z vrečami peska pokrili in zavarovali razne ; mestne mojstrske stavbe, fasade kipe. stebre, grobnice, mramorne mostiče i. dr., da bi jih ne zadek j avstrijske bombe. Zlasti so zava. rovali katedralo sv. Marka in doževo palačo, dve prekrasni stavbi v/, rezanega mramorja.
Benetk«1 so od začetka do kra-j ja en sam muzej; vse. pn hodi , karkoli, je v Benetkah ali po svo ji stari umetnosti ali po svoj; zgodovinski znamenitosti velika uenadouiestna dragocenost, ki jc ljubi ves svet.
Benetke leže v lagunah Jadranskega morja na treh velikih in 114 majhnih otokih, ki jih veže 37* večinoma kamenitih mostov. Najlepši most je Ponte Rialto, in , 175 kanalov, po katerih plovejo mali paruiki in čolni. Benetke ne poznajo nobenih travnikov in goz dov ter imajo le mal javen vrt.
Vso naravo tvorita le dva ele menta: voda in nebo. Tu ni ne ži-| valstva. ne rastlinstva, vse je us t varila le človeška roka, nov svet iz kamna, raj arhitekture, barv h perspektive.
Benetke so d.3o umetnosti ir , idealna domovina vsakogar, k' ljubi lepoto in umetrost. Zato ži ve tu umetniki vsega sveta.
Največji kanal j. Canal Grande. ki se je vije skozi mesto v obliki črke S. Na obel: straneh s< mramorne palače, hoteli in mra morne cerkve, ena lepša, slikovi-tejša in čarobnejša od druge. Fi-jakerjev in voz.)' ;-a potnike Benetke ne poznaj ..
Ko se pripelješ z vlakom' do mesteca Mestre se začno močvirna tla, čez katere vodi okoli 4kir dolgi železniški progi po brezkončnem mostu, ki l-„ji na kamnitih stebrih. Most se • !je dalje in da lje skozi barje: na desni in levi vlaka' vidiš samo morsko plan, ki jo oživljajo le sem ter tja ribiči. metajoči iz svojih čolnov mreže v vodo.
Povsod le morpe in nebo; tu pa tam leti sivobel^ eajka. pod tabo grmi most, sicer' krog in krog ni-
Slovens ko katoliško
podp. društvo
Razne zanimivosti.
Umrl je v Parizu
bivši francoski ministrski predsednik senator Sarrien.
Zaprli so na Dunaju
tovarnarja Viljemo Grossa. ki je obdolžen velikih goljufij na škodo države.
Eksplozija v Havru.
V pirotehničnih delavnicah belgijske vlade v Havru se je zgodila velika eksplozija. Delavnice stoje kake 3 km preti mestom v občini Graville St. Honorie. Eksplozija se je pripetila ob tričetrt na deset v smodnišniei kjer polnijo granate. Delavci večinoma Belgijci, so takrat delali. Tudi že napolnjene krogle so eksplodira le. Proti poldnevu še vedno ni bi lo mogoče približati se kraju katastrofe. Eno poročilo pravi, da ie bilo tisoč oseb ranjenih, mrtvih pa da je razmeroma malo. V bližnjih hišah je zračni pritisk razbil okna iu vrata. Delavska stanovanja so razdejana. O polnoči so našteli na kraju nesreče 110 mrtvih, med njimi 107 Bel gijeev.
Pravilni naslovi za vjetnike v Rusiji.
Poljski listi objavljajo dopis nekega avstrijskega vjetnika iz Rusije, ki pravi, da so netočni naslovi predvsem krivi, da toliko dopisov ne pride v roke adresa-tov. Glavna stvar je, da se natančno napiše kraj, kjer se "vjet-nik nahaja, in sicer po vrsti vas (derevja ali sjelo), občina (vo-lcst). okraj (ujezd) in guberni.j-i. Pri imenu adresata naj se ne napiše njegov čin in četa. v kateri se je nahajal kot vojak, temve; vjetniška četa (rota), kateri j. sedaj prideljen. Le častnikr- st naj označi tudi s činom, torej ;>.-»-roenik, stotnik itd. Kdor ne zna dobro rusko pisati, naj piše raj-še z razločno latinico. Pravilno napisan naslov izgleda toecj ta-ko-le: Zgoraj: Correspondan.ee des prisonniers de guerre. V sredi: Ivan Potočnik, prisonnier au-trichien 5. rota. Spodaj na desni: Derevnja : Jozefovka. Vo!ost — štacija : Dombrovska. T'jezd: — Kirgan. Gubernija: Tobolsk. Rusija. Pri mestih izostali" se ve bi derevnja in volost. Pri častnikih se napiše pred ime tudi čin. torej : Lieutenant J. P.
Brezžični brzojav med Ameriko in Japonsko.
Japonska vlada je obvestila Mareonijevo brezžično brzojavno družbo v Ameriki, da je že dokončana nova brezžična postaja v Funabaši blizu Tokija. in da je pripravljena stopiti v promet s 1. januarjem t. 1. Zdaj delajo brezžične poskuse med Honolulu in Funabaši. ki se posrečijo zelo dobro, dasi znaša razdalja med Honolulu in Funabaši 3,400 milj.
Marconi jeva družba namerava ustanoviti zvezo med Tokijem in San Franciscom čez Honolulu. —
ZA ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporiraoo <ine 21. januarja* 1902 t državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
FieOsednlk: JOŽBF P ETER NE L, Box ©5. WlUock. Pa.
L podpredsednik: KAKOL ZAL AH, Box 547, Forent City, Pa.
II. podpredsednik: LOOIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wya
Tajnik: JOHN TE LB AN, Box 707, Forest City, Pa.
H. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City, Pa.
Blagajnik: MARTIN MUHIČ? Box 537, Forest City. Pa.
Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago Bt„ JoUcc. ILL
VRHOVNI ZDBAVNIKt P-r, SCARTIJS I\mc. 000 Chicago SU Jollet. HL
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield 81., Plttaborgh. Pa. L nadsornlk: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. IL nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705. Conemaafh. Pa. IU. aadsoroik: ANDREJ SliAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Okla.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Bast Mineral, Kana. L porotnik: MARTIN STEFANČlC, Box 7e. Franklin, Kan«. H. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ava.. R. F. D. L Iimi field. Detroit, Mick
UPRAVNI ODBOR!
Prediednlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11*4. Brldgaoart. O L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brdnghton, Pa. CL opravnlk: PAVEL OBBEGAB, Box 402, Witt, tU.
Dopisi naj ae poilljajo L tajniku Ivan Ttlfcaa. p. O. Box T ST. Ntw Olty, Penna.
Društveno glaslloi "G L A R NAHODA"
NAZNANILO.
Kot društveni tajuik naznanjam tem potom vsem članom« ieam) društva sv. Barbare št. 17. v Kronjjrhton. Pa., spadajoče v Forest City, Pa., da se je sklenilo na redni društveni seji dne januarja 1916.. da še za nobenega, člana ali članieo niti ne za en mesee ne bo več zakla-dalo asesmeiita iz društvene blajrajne. ker je društvena blagajna prazna. Kdor ne plača asesmeiita vsak mesee. hode enostavno suspendiran za isti mesee; a ko pa je suspendiran, si zapomnite, da z« časa suspendaeije ni deležen nobene bolniške podpore.
Toraj prosim domače kakor tudi oddaljene člane, da pravočasno plačujejo svoje asesmente. Domači naj plačajo na seji. zunanji p;i naj pravočasno pošiljajo. Kar jt< oddaljenih, naj vzamejo ako je !•■ mogoče, prestopne liste, če je kje v bližini društvo iste organizaeije.
Če je kdo odaljen t«'r da ni nobene jiostaje, naj pii pošlje ne manj kot za 3 meseee ali več skupaj. Potem mu hodem poslal potni list. ako bode potrebno, ter bodem vsakemu tudi pismeno sporočil. Kdor pa mi pošlje po pošti le zh en mesee a^esment. onemu ne bodem pismeno odgovarjal vsaki mesee posebej, ker naša postaja ima veliko zunanjih članov. Ako bi hote! vsakemu lia en mesečni aspsment odgovarjati, hi dalo meni veliko dela. postaji pa veliko poštnih stroškov.
Xaše društvo obdržnje svoje seje vsako pno nedeljo v meseeu.
Kdor ne plača najkasneje 5 dni ]io omenjeni >>eji. bode suspendovan. Jaz moram gledati, da pravoT-asno pošljem vse na glavni urad. ker tu »li glavni urad zahteva od mene vse ob določenem času. Ako je član suspendovan. ko jaz pošljem na glavni urad asesment. ter meni pošlje potem sredi meseea denar, je član sprejet šele pri prihodnji mesečni seji. Tudi sporr.čam vsem. domačim kakfir odtlaljetiim članom i, ieam >, da naj se niti eden ne obrača do mene s prošnjo, da hode drugič za dva meseea plačal. Sklenili smo. da iz društvene blagajne se ne plača ničesar, jaz pa iz svojega žepa tudi ne morem dati.
Toraj prosim vas. bodite resni s plačevanjem, domači in oddaljeni. Jaz s*1 moram ravnati kakor se pri društvu sklene. Vse društvene zadeve in denarne pošiljatve naslovite na:
Anton Demshar, P. 0. Box .135, Broughton, Pa.
Med Tokijeiu in Honolulu so signali včasih tako jasni, da jih morejo ujeti eelo v San Fraueiseo. dasi znaša razdalja med Tokijem in Sail Franeiseom fi.000 milj.
Nova postaja v Funabaši na Japonskem je močna -?00 kilovatov. toliko kakor ona v San Fran eiseo. V Honolulu pa sta dv» postaji. od katerih je vsaka močna po 300 kilovatov. Ena je obrn;, • a na zapad. druga za vzhod. ena sprejema, druga pa oddaja hrzo javke. Vsled ustanovitve brezžične zv'eze med Japonsko in Hono 1 lulu na Havajskem otočju bodo znižane cene brzojavov potom podmorskega kablja. i
Neprijetno.
Mlada soproga; "Ah, sedaj sem pa juho preveč osnlila!"
Hišnica: '*Saj to ni nič rdahe-
<»a !" n" *
Mlada soproga: "Da. sedaj bo moj mož eelo mislil, da sem še vdno zaljubljena."
Zdravniški nasveti za mlade soproge.
J. Ako se namerava tvoja soproga onesvestiti, odstrani hitro vse stole in ona bo ostala zdrava.
2.	Ako trdi tvoja žena. da jo glava boli. kupi jej nov klobuk.
3.	Ako leži tvoja soproga na postelji in trdi. da je vsi udje bole, pojdi k oknu in jej reci, da vidiš najboljšo njeno prijateljico v novi moderni obleki. Udje tvoje soproge bodo takoj zdravi.
4.	Ako tvojo soprogo grlo boli. tako da le težko govori, vzemi klobuk in pojdi v gostilno ter o-stiini tamkaj do 1. ure zjutraj. Ko prideš;domov,' bode.š takoj opazil. da zamore tvoja soproga zopet govoriti.. I ■ '	|
Fina gospoda.
Gospa (prvi dan v mesecu) . "Minuli mesee. ste za petdeset centov posod o pobili, to mora'-plačnti!"
Služkinja: "Odtegnite si od mojega zaslužka !*'
Ciospa (v zadregi): "Da. zaslužek dobite v par dnevih. .. A4' mi ne morete onih petdeset centov precej dati'"	,
Človek.
Ali slišite jutro. !•• preliva jiozdiai'
|><>l<]tie\ n
in iKjliJan veveru in noei. in «last<« račun svojemu jrnevu in iieiiK»čiV
Verljre l>i tr^jil. l<>inil <lifvcsji
in •/. gromom irovori.1.
kot otroku '»i soiza blestela \l očesa
in anglelom I »i dvoril.
O.
ko se človek \ sebi y^i.- človeka, skloni se 'lo njeua neb« iu se I m k" i iz ea^a <1<> '."«'k,. !
Jo/a l>o\ iviicie.
Šumim
razdobja in razmah rodov, ki pridejo za nam ■ in bodo kakor zbor gora in bodo kakor morje sami.
Šumim kali iz korenin, ki ni Iz njih še deblo vstalo v ponos vetrovom ornih step. da bi se z njih močjo kosalo.
šumim propadanje in rast vseh, ki stojijo pokopani in so razkropljeni čez svet in so v oddaljenosti zbrani.
Stanko Kovosel.
svete Barbare

GLAS NARODA, fe JAUPABJA, 1918.
(ŠE
Jugistovanska
■g
a
Katel. Jedftdta
B
tkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA. •	ILiVUI UXADXHU * v
** iS
rna**dnlk: 7. A. «£&M, W7 Cherjry W«
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS PAL ANT, 112 Sterling At«., @arb«fto«
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. ___%
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dp MABTIN IVEC, »00 N. Chicago St., Joli-t, 111.
ICADZORirnCI:
WLxKM ZtTNICH, 421—7th St. Calumet Mich. PBTEH SPEHAR 422 N 4th St., Kanaaa City. |im, JOHN KSŽIŠNIK. Bos 133, Bordine. Pa. JOHN VOGRICH. 444—6th St., La Salle, I1L JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave„ N. E. Cleveland, O,
POROTNIKI:
FMAN JUBTIN 1706 R. 28th 8t_ Lorain, O. JOSEPH P1SHLAR. 30»—6th St., Rock Sprfaiga, Wyo, • J. POBENTA Box 701 Black Diamond Wash.
POMOŽKI ODBOK:
JOSEPH MZfiTEL, od dmfrtra m. Cirila In Metoda, Vuv. * Ely, Min«
LOUIS CHAMPA, od drultra It. Srea Jesuia, Her. ». Minn. _
fOHN Q&AHEK, it, od druftv* Slovene*, Iter. 114, W.J Mina.
▼d doplal, tikajoč ae uradnih tadev, kakor tudi denarn> poifijatre, naj me poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, rac pri tolbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna aH neuradna pisma od strani llanov si SE* hod« «ofralo.
Droitreno glssflo: "GLAS NABODA."
i
Umor in samomor.	i
V nekem variete-gledaliaeu na Dunaju je blagajnik Franc Mueller med predstavo ustrelil delavko Marijo Vrabec, ker mu je odpovedala ljubezen, in potem še sebe.
Profesorjeva modrost.
Profesor (zelo neokretnemu učencu): "Zobač, vi ste zelo neumen človek! Ako bi vi smodnik - iznašli, bi gotovo še danes ne mogel noben človek z n.iim stre-1 jati ?"__^
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naroC- j nino za "Glas Naroda" iu knjige, ka-' kor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. In okolica: Mihael Cirar.
San Francis«*, Ca!.: Jakob Lovšin. • Denver, Colo.: Frank Skrabec. j Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. } Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz. Frank Janesh in John Germ. 1 Salida. Colo. In okolica: Louis Ca-' stello (The Bank Saloon).
Walsenbnrg. Colo.: Ant. Saftlcb. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar.
I Indianapolis. Ind.: Alois Rndman.
Woodward, la. in okolico: I.ukasj j Podbrejar.
Aunts. HL: JerueJ B. Verbid. Chics:«, m.: Frank Jnrjcf«. Depot, 111.: Dan. Dadovinsc. La Salle. BL: Mat. Kemp. Joliet, BL: Frank I-aurich, John Za-■ letel in Frank Bambich.
Oglesby. BL: Matt. Hribemik. Wankeean. BL: Frank PetkovSek In i Math. Ojrrin.
So. Chicago, BL: Frank čeme In Rudolf Poaek. Springfield, BI.: Matija Barborlč. Columbus, Kara.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac. Kans. in okolica: Frank ; Kerne in Rok Firm.
Kansas City. Kans.: Peter Schreller. Mineral, Kans.: John Stale. Hulberry. Kans. in okolica: Martin : Kos.
Ringo, Kaos.: Mike Pencil. Calumet. Mich, in okolica: Pavel ! Shaltz in M. F. Kobe.
Manistique, Mich, in okolica: Franx Kotzian.
So. Rapce, Midi. In okolica: M. U.
Likovich. Aurora. Minn.: Josip Fuglna. OiiKholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob
Pet rich.
Dul i. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goože. M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel in Louis 1L PeraSek". Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okoli«: L. Vesel. IBbbing. Minn.: Ivan PonSe.
Sir Charles Monro, vrhovni poveljnik zavez, čet pri Dardanelah.
Železni denar.
Xa Nemškem so nakovali '±1 ml- j iijoin.v komadov drobiža i>«> 5 ;.f.•-'
lii^ov.
Nov list.
^ Krakovu jt* priš la izhajati ii« inška "Krakauer Zeitung". edf-Ini nemški li>t v Galiciji.
* p^t.Vorite Ti-j Figov«-« | počakam.
N« ho« i i", j - v-tal 1» laž iu otepal bilkr slani«* z obleke, gremo vsi.
Iilaž je pospravil jrdilu. «ipu>al bajonet. ofoka ^ta se prijela oče-|tu za roke in so šli. Xa stopnicah je za očetovim hrbtom jtotegnil Ferjau Micko za krilo i 11 jo pro-j >il. da ^la menjala za prostor. — ; Ferjan je hotel biti na levi. ker mu je bil očetov bajonet tako silne vešč.
Ko .vi prišli k Figoveu. j«' bih. krčma natlačena. Soparen vzduh dišeč po razliti pijači, je nasičal sobo. Tobakov «lim j«* zavijal v>c goste v meglo.
Mati** j'' udri prvi v «rnečo i»: i>kal prostora. In sp*-t se je" ojrla sil iz kota -Jernej iu jih vabil:
Sem. k nam! Za pol kompa-ni.jp nas je iz naš.' fare! Poglejte!" Iu Mnlieu molili rok«-:| Matija. Maoin. Mlinarjev, -lak;; Lukov in š'' drugi, i'ri Matiju j • setlela Francka in sram jo je bilo. Odmikala >»e j.- od njega in ]>ri-|K>vedovala samo zaradi zadrege Jerneje vi ženi nekaj na uho.
Gostje so se vtisnili in naredih prostor. Matic zadnji eedei na ogel mize in k!i<-;il za natakarico
po pijači.
** Jančari«-a".. je začel najbolj zgovorni Jernej, "lahko si prevzetna na moža. Za majorja je pri kompaniji
Jančar se je trudno na smeli ni i. se odkril, da je pokazal sive lase. in rekel:
'"Zato. kaj ne, ko je meni že ves osel iz jrlave. ti «ra pa imaš še vsega v njej!" Jančar sc je spet pokril, ^Mlinarjev je strgal Jerneju korenček iu omizje se je smejalo. Natakarica je postavila ropotajo štiri vrčke na mizo.
"Na dobro zdravje!" je segei Mlinarjev po Matičevem polnem vrčku in «ra izpraznil v dušku. "Pa boglonej zanj", se je muzal in brisal po koeinastih brkili.
"*Alo. natkariea! Za vsakejra pri mizi dva vrčka, plačam jaz. — Kaj misliš, da nimamo?"
Zlatic se je potrkal po listnici, skriti v telovniku.
"Tako .se spodobi*, je bil Jernej s praznim vrčem ob mizo.
"Vidiš. Jančariea, ali nismo vojaki veseli fantje?"
"Fantje? Seveda". «ra j<- sunila s komolcem njegova molčeča žena.
"Kajne. sk'>ro sami oženjeni-dedci", ji je pomagala Franca.
"Kaj dedci! Ali ne veste, ko jra cesar preobleče, da ni več dedce, ampak fant. Zato bi jaz, če bi smel kaj ukazovati, dal postavo, da vojaka «:e sme priti obiskat nobena žen-i."
"Hvala Bogu. da nimaš te pravice". je rekla Franca.
Ne, škoda, da je nimam. Žene nas samo pohujšujete. Boš videla jutri. Vsakemu se bo na obrazu poznalo, ki ga je obiskala žena. tako mu bo dolgčas. Še meni. ko je nič ne maram."
Jerr.ej je dal ženi roko krog pasa in .io pritisnil k sebi.
"O, saj te poznamje rekla in se mu branila.
Franca je pogledala na otroka, ki sta z odprtimi ustmi in očmi lovila besede. Celo vsak na svojo zemljo, ki sta jo napol pojedeno držala v rokah, sta pozabila. Od sosednje mize se je cula kvanta. Franca je hitela otrokoma nekaj pripovedovati, da je preglušila gr-
do cm'-m1o. Prav nanje se je nagnila iu jih »tisiiiia k sebi. Potem se je pa takoj obrnila k Blažu, ki je molčal in mu šej>ctla tako. «ia obmizje ni razumelo. Mož je pri-' kimal, se obrnil k Matieu. ta jej prikimal Blažu in Franci, poteg-j n I š ' enkrat iz vrča in odšel od» mize. V veži je plačal, šel k hlap-' tu iu dai nap reči.
"No. če frreste. pojdimo", j«' rekel. ko se je vrnil, in izpil ostanek iz vrčka. "Kar sem rekel, je plačilno! Z Bogom, fantje!"
"Zakaj tako naglo!? Posedite! ' Bogom!" je višalo miz je.
"Gora ni nora. je le tisti nor. ki hodi v temi gor", je še rekel Matic pri viatih in odšel na dvorišče.
"Hribovec", ira je vščenil Mlinarjev. pa Matic ni več slišal. Takoj za njim je prišla Franca z «„>-t rokoma in za njo Blaž.
"Hvaia Bogu. d'«, smo zunaj", se je oda lini! Jančar.
"Zavoljo otrok", je omenila Franca.
Mama in Micka iu Jančar so sedli zad. Matic in Ferjau spred '.n kolesclj je zdrčal proti Sent Vidu. —
"^\li si videla", je vprašal Jan car ženo. "kako nič ne spadam mednje? Bogve. zakaj so me vtak nili v kotnpaiiiio."
"Drugi so za stražo, ki so tvojih let, ali ne?"
"Skoro vsi."
"Ko bi se prosil stran?''
"Nič ne pomaga. Pustimo; naj bo. kakor je božja volja."
Nato sta začela govoriti o mlač vi, o živini, o polju — o vsem. Za j vsako malenkost je vpraševal Jančar. da je ženi hodilo na misel: Zadnjič se je doma takole poslavljal, denes se o<ld;deč. Pomeni. Iu vso pot si je otirala solze.
Y Sent Vidu j«' zavozil Matic' k Ciruiaiiu. Poiskali so si miren kotiček.
"To je zame. ne tisti sunder", je rekel Blaž Matieu. "Ko smo lepo sami."
In molčeči Blaž se je razvnel in razgftvoril veselo, da Franca ni več mislila na solze in se mu je sam Matie smejal in se tolkel po kolenih. Komaj je našel pripravno vrzel v pogovoru, da je opozoril na podporo.
Blaž ni bil zoper, ali Franca se ni vdala in Matic tudi ne; ko je šla Franca za hip od mize. sta dognala 7. Blažem tako. da vse oskrbi Matic. Če bo poti pora — prav — če ne, je vseeno. In ko pride denar, se ga Franca ne bo branila.
Ze se je večerilo, ko so se poslavljali. Blaž je stal pri kolesju iu držal Franco za roko. Matic je popravljal pri uzdi jermenje iu je čakal. Zgovorni Blaž je spet ii-molkiiil. tudi Frauea ni vedela kaj reci. Rosne oči so se gledale, u-klenjene roke so govorile.
Matic je napeljal vajeti po konju »ua voz in hotel na kozla.
"Semkaj sedi in Micka v sredo", mu je rekel Blaž.
"Saj res", se je odmikala Fran-ea. —
"I no", je rekel Matie in sedel. ,
Do ceste je šel Blaž ob vozu in držal Ženino roko. Potem je" obstal, sredi poti in gledal za vozom. Tudi Franca je gfoc&la nazaj. Micka je mala z ruto,1 Ferjan je pa gledal le konja držal _ visoko feič. — <
"Bog ga ob vari", se je okrenila
Anglija prizna zrehikansko vlado, j
l^ord * Vsie je izjavil. «ia je au-jrleška vlada se«!aj ol^toječo m»-hikansko vlado ffirmalno i»rizna-la. —
Mine.
Zunaj StoekinJma je bih: na • hal priplovljenih mnogo min. Nekatere mine	eksphnliralc : r poškodovale nekaj hiš. ki so stale v bližini morja.
Ustavljen list.
Nemške vojaške oblasti so ustavile berlinski dnevnik "Post", ki je zastopal konzervativne in r; -d ikal no-vsenemške nazore.
Umetni kavčug.
^ Frankobrodu v tovarni houis Peters se je posrečilo sintetičnim kemičnim potom izdelati kavčug. Prve plašče za avtomobile so že delali ter s<. se i/kazali trpežne.
Boji.
F. S. Finigar.
(Nadaljevanje). 111.
V nedeljo po Velikem Šmarnu je uapregel Matie koleselj in se odpravil po strmem kolovozu \ dolino. V dnu pri kapelici, kjer je bila |M>t taka, «la je bilo mogo-] če sesti na voz. je čakala Franca i z otrokoma. Ti sedli na voz. .Matic je pa sel peš, dokler niso j privozili na varno cest«.«. Tamkaj, je iele sedel na kozla in pognal, j
Na ce-»ti so dohajali mnogo voz. ki so bili natlačeno polni mater in otrok.
" Vse jih gre obiskat — naše \o-.iake". je omenil Matic in se obrnil nazaj na kozlu.
"Morda zadnjič", je odgovorila Franca žalostna. Matie se je obrnil spet naprej iu švrknil konja.
"Stric!" se je »»glasil Ferjan. "Naj grem k Vam s^det! '
"Pojdi, če mama dovoli."
Franca je samo prikimala gre-ide. ko je opazovala voz, ki se jim Vie ognil. Pet otrok iu štiri žene V> sedele na njem — žalostne kot wanna.
YVrjun je zlezel k Matieu na ko\a in prosil za vajeti.
"Vo bom gospodar, bom tudi ja/. Viel konja", je začel fantek iu ut-Vodno držal vajeti.
M at V. j«' pazil nanj. učil ga vso pot. kaV naj potegne, če se s kotL sreča, kVm. če koga prevozi. Večkrat je imoral poseči sam po vaje-tu, da nis\ zadeli ob kanton.
Cim bliA so bili Ljubljane, več je bilo voz.Vri Figoveu. kjer so s ustavili, je Vila stiska za prostor v hlevu. Toliko je bilo konj.
France je Veljal Jančarjeve v gostilno, naroči).dkosilo iu vse plačal.
Franca je bila h ml«.
"Veš kaj. te sramote mi ne «le-lnj : voz si «lal. konja, sam greš z doma — in sedaj hi še plačeval. Na, tu imaš", mu je porinila krone na mizo. "Če jih ne vzameš. prav gotovo, da gremo peš nazaj."
France bi bil »Irage v«>lje plačal trikrat toliko. Ko je pa pogledal Franco in slišal njene besede, je segel po kronah iu jih spravil, i Nato so šli iskat Blaža.
Po mestn je mrgolelo lju«li. 11 a -tic je prijel Ferjana za roko. — Francki za krilo se je držala \Mie-ka. —	\
"Da se ne izgubita.", je svAril in se zibal s hribovskim korakom sredi ceste. Ljudje so pa hodili gor in do!. Vojaki — mladi iu stari. vsi novo- oblečeni. Z njimi matere s cajtiatui. otroci v novih, predolgih oblekah, znekaterimi dekleta, ki so vsfeloj zardele, ko so srečale znance.
Ferjan je gledal vojake, veli-
kanske hiše in se sp«itikai ob vsakem kamenčku, j Pred vojašnico se je vse trlo. Vse je čakalo, vse je izpraševalo. Po vežah in stopnicah so letali in ! klicali razna imena.
"Blaž Koželj je vpraševal Matic.
"Katera kom pan i ja * *
" Mar.škompanija št. J." "V drugem nadstropju."
Matic je stopil pogumno skozi , vežo in delal pot proti stopnicam.
Vrhu stopnic je zavpil liadojc i vojak :
> "Dober dan. Matic!"
Matic je gledal ill segal po ponujeni roki
"Jernej! Ali ga ne poznaš, — France?" se ga je zveselila Jančariea.
| "Kaj lic, sem zal?" se je norče-I val Matjažev Jernej iu se smejal. "Ali ste prišli k Blažu? Kar najprej! Tistale vrata, štv. 37! Jaz moram k Figoveu. Me čaka naša. Z Bogom!" Jernej je stekel po stopnjieah kot razposajen fant in jim izginil, preden so zavili na 1 hodnik.
j Soba št. 37 je bila skoro prazna. Pri vratih je spal na slanmiei . nekdo in bil pokrit s kapo čez oči.
•	V kotu na levo sta sedela'dva na postelji, ki sta imela zvezde in sta kadila.
Od te postelje '»b steni je bilo vse nastlano s posvaljkano slamo. Ob vzglavju tornistre, plašči in koci. nad njimi puške.
"Saj ga ni", je omenila til;o Franca.
Matic je gleda! po dolgi "sobi, dokler ni zagledal na koncu dvorane še nekoga. Ležal je vznak in se ni ganil. Počasi so šli skozi sobo proti njemu.
"Je", se je oglasil šepetajo Matic. —
"Ate!" je zavpil Ferjan in izpulil roko im Matieevc in stekel k očetu.
Ko je Blaž odprl oči. je ob njem :le sedel Ferjan na slami.
"Lej ga", se je razveselil oče iu
•	sedel. Tedaj je stekla še Micka in ■ se mu oklenila krog vratu. Za njo
je šla Franca in mu segla v roko. Matic je pa ostal sredi sobe in si ni upal — tujec — tako se mu j; zdelo — do njega. !; "Obiskat smo te prišli", je po i skušal okorno Matic. Blaž ga ni 'slišal. Matie jc spoznal, da ti štirje tam na slami — tudi Franca je sedla k Blažu — govore jezik, ki ga on ne ume. Smejale so se jini oči in liea. govorili so pretrgane stavke, ne. še stavkov ne. samo besede in so se gledali in iskali rok. ki so se dobrikale in stiskale.
Franca je začela jemati iz ce karja gnjat. pogačo, steklenico sadjevca, debele hruške in slive ter je polagala pred moža na slamo. Blaž je prfjel vsak kos posebej in dajal z roko hvalo za vse. .
France je stal oddaieč in gledal. Občutil je živo, da je popol-noz^a odveč, in je izpregovoril:
KltzviUe, Minn, in okolica: Joe Ada?
mlch.
Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlclij St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. UrlcH, Red Lodge, Mont.: J. Koprivšek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. Gowanda, N. Y.: Karl Sterniša. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčie, Chas. Karlinger, Jakob Rfc»-nik in John Prostor.
Barbertou, O. in okolica: Alois Bala nt.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar, Collinwocd, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. Kumde. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe. Pa.: Rudolf Pleteršek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-žLsnik.
Canonsburg, Pa.: John Koklieh. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Brought on, Pa in okolica: A Dem* gar.
Darragb, Pa.: Dmsutin Slarič. Dunlo, Px in okolira: J< <ip Suhor. Export, Pa In okoiira: Frank Trobec.
Forest City, Pa.: K. ZaLar In F rani Leben.
Farell. Pa.: Anton Vatectln^I^. Fill Henry, Pa.: F. Gottlicher. Greeusburg, Pa in okolica: Joseph Novak.
Irwin. Pa. In okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa: Frank Gabrecja la John Polane.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton O-solnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schalta, Monessen. Pa.: Math K.ikelj. Moon Kun. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoiira: Z. Jakshe,
I. Podvaiaiit. L Magister in U. R- Ja-kobieh.
Sieelton. Pa: Anton Hren. Cnity Sta, Pa.: Joi=eph SkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. WUlofk, Pa: Fr. Seme in J. Peter-nel.
Tooele. Utah: Anton Pat'!?. Winterquarters, t'tab: L. Blaslch. Black Diamond, Wash.: G. J. Pore at a.
Davis, W. Va. in okoiira: J. Brosleh. Thomas, W. Va in okolica: Frank
Kocljan in A. Ktrent-ban. Grafton. Wis.: John Stamj.fel. Kenosha, Wis.: Alefesand^r Peidlr. Milwaukee, Wis.: Jos I p Tratnik In Frank Mch. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wyo.: A. Justin, YeU Stalich in Valentin M n nuna. Remmerer. Wyo.: Jos Mofoh.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. .— Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "AvstrijaV. — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udeva. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. —< Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi. — Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija lia Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. —Potop angleške ladij e "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusi j L — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Aneoni. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. ^Z^^T* ^~ ^	i
SJLrOVENIC PUBLISHING CO,
82 CORTLANDT STREET,	HEW YORK, N. Y.


Franea spet naprej, ko je mož izginil za oblakom prahu. Nato so molčali.	*	|
<£K njej mi je rekel •fcesti". je] razmišlajal Matie. "Poštenjak. — In jaz ?"' Spet ga je bilo sram, kot tedaj, ko ga je prosil za rataja, in hud je bil nase in na skušnjave tako, da je natihoma samega sebe zmerjal z lumpom.
Iu prav takrat se je nenadoma oglasila hčerka:
■'Mama, če bi ata sovražnik u-bil. jelite, potem pa pridejo stric France k nam za ata?"
"In konja pripeljejo s seboj", je dostavil Ferjan.
4'Tiho, otroci", je rekla Franca uu spet molčala. .
Matieu pa je bilo, kakor bi izpregovoril angel, in spet ga je obšla skušnjava, ki jo je zagovarjal:
"Morda je tako namenjeno. Hog je govoril po otroku."	j
(Dalje prihodnjič.)	j
_
GLA3 NARODA, 6. JANUARJA, 1916


NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
Ne nosite pasu za kilo!
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Po tridesetletni •kuinji gem pronai*] •parat zi može, žene in otroke, kteri zdravi kilo.
Pošljem ga za pe skušaj o.
Če ste že skoro vse poskusili, pridite k meni. V čem drugi niso dosegli uspehov jaz imam potem največje. Pošljite spodnji kupon Še danes in jaz vam pošljem
♦	Upravni odbor:
Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5th St., New York, N. 1'. Podpredsednik: John Pirnat, 2S01 Catalpa Ave., Kldgewood, N. 1\ Tajnik: Vinko Zevnik, 852 Anthon Ave., Riilsewood, N. T. Blagajnik: Ivan Maček, 2i>ul Catalpa Ave., Kidgewood," N Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovieh, 328 Bond St., Brooklyn, X. Y.
Nadzorni odbor: Josip Pogaehnik, 50 Ten Eyck St., Brooklyn. N. Y. John Jurkas, 040 Warren St., Brooklyn, X. Y. Anton Cvetkovicb, 410 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn, X. Y.
50 St. Mark's Place. Xew York. N. Y.
Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, 69 E. 7th St.. Xew York, N Y.
Redne društvene seje se vrSe vsako ČETRTO SOBOTO t mrseen r društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL', 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v New Yorku, N. Y. in se prično točno ob 8. uri zvečer.
Zforaja slik« prcdtUrlja g. C. E. Breokse h Mar skali. Kick., ki zdravi za kilo bolne že več kot trideset let. Ce imate kilo piiite no še dvei.
zastonj svojo iiustrovano knjižico o kili in nje zdravljenju v kateri najdete moj • aparat, cene in imena — mnogo ljudi, j kteri so ga skusili in bili ozdravljeni. Jaz to popravim, kar vsi ostali niso mc-gli Zapomnite, da ne rabim mazila, j pripovedke in ne laži.	1
Pošljem na poskušnjo kot dokaz, da je ; resnica kar zdravim. Vi ste sodniki in kakor hitro preberete mojo ilustroymo knjižico, prepričali ee bodete, kakor so se stotine bolnikov, kterih dopise morete citati. Izpolnite spodnji kupon in gft pošljite še danes. To pa radi tega, ker je potrebno, da žrtvujete malo časa, ako hočete poskusiti moj aparat.
ZASTONJ INFORMACIJSKI KUPON.
C. E. Brooks 2434 B State St. Marshall, Mich.
Prosim pošljite mi potom pošte v običajnem zavitku vašo iiustrovano knjižico in natančna pojasnila o vašem aparatu za zdravljenje kile.
Ime ..............................
naslov..............................
mesto...........država......... I
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE & * HARMONIKE
kakor tudi
K O V C E K E
iz Slovenjega Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd.
Alois Skulj,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
Kje se nahaja JOSIP IV ANČK' Doma je iz kobariške okolice ( na Primorskem. Svoječasno j -j bival v Milwaukee. Wis., štev.I 812 H in man St. Kdor rojakov! ve za njegov* naslov, naj ga mi naznani, ali naj se sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega o njegovi družini v starem kraju. — Andrew Ur-] šič. 7;V2 Wanna;i Ave.. Indiana-J polis, Iiid. lo-T—I-' -1-——
Kje se nahaja FRANK K i S 1-JAX. podoniačo Oinaharjev iz Cerknice št. 214. Pred 16 leti ie odšel v Ameriko, po poklicu je kovač in je sedaj baje o/t. njen. Ker b. njegovi sorodniki radi Izvedeli za njegov naslov, da se j a-vi, ali pa ee kdo ve za njegov naslov. Ja pa naznar.; i':", nrslov: Jakob Sega. .Javor-nik pri Rakeku. Kianjsku Austria.	(5-7—H
Rad bi izvedel za naslov svoje?;., prijatelja J01IXA SVET. Do-j ma je iz Cnca pri Rakeku. Pred-dvema mesecema je delal na! Y*»lk. \V. Ya., Camp 7. Prosim, j ee kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. ali naj se pa sam; oglasi. — Matija Bajt. Camp" 6. Yelk. \Y. Va.	<4-6—D'

KRACKERJEV' BRINJEVEI
EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, la se nahaja moj SALOON pol lloka od Union postaje na desni trani W. Michigan St. štev. 413.
Za obilen poaet se priporočam. JOS. SCHARABON.
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
3LOVENIC PUBLISHING COMPANY,
32 Cortlandt St., New York.
U zalogi ga imajo tudi aekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, HI.
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E, Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah.
Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI.
Rok Firm, Frontenac, Kansas.
Jakob Petrič, Chisholm, Minn.
Frank Gabrenja, Johnstown, Penna,
Louis Vesel, Gilbert, — Minn.
Mat. ?amp, La Salle, HI. Frank Skok, 438 - 52 Ave, West Allis, Wis.
je cajstarepe ia od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cen* is "BBINJEVBC" j«: f »teklenlc 9 «.5B
12 eteklsnla 13.0& V ZALOGI IMAMO tndl čiPtl domači TROPIN JE VEG ID 8LI7QV KA iuhana v nagi lasmi dlstllerljl.
Naše cene so sledeče: Tropin jevec per gal. f'J.25, $2.50. $2.75 In »5.00
Slovovitz per gal.................$2-75—$3.£K,
Tropin je veo zaboj .................... $ 0.00
Slivovitz zaboj ...................... 113.00
*W Rye WLljikey 5 let star; zaboj .... fii.OC
Kadeča Ohio vlna per ga!.....KSc.. 60c.,
Catawba Id Delaware per ffal.......7Ce.—SOc
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00. •»» 25 gal. $2.00, za večja naročila je <$•.*! aapioc* Naročilu naj se priloži denar aU Money Order fn natančni naslov Za pristnost pijače jamčimo
The Ohio Brandy Distilling Co,
6102-04 ST. CLAJK AYE., CLEVELAND, 0,
kranjsko.
Smrtna kosa. V Ljubljani na Klizahetni cesti it. 7 je umrla Marija Kihit-r. nadučitcljeva vdova, t a ni* a Valentina Koželja in A. Bi-bra, v visoki starosti, — V Ljub-1 j t * i je umrl *in Josipa Mačk«, gostilničarja, Avgust, trjpovski so-1 rudnik ]>ri Mencingerju, v zorni mladosti, Bil je jako nadarjen mladenič. Skoda ga.
Umrl je na Jesenicah na Go-renjskem pu kratki bolezni blagajnik kranjske industrijalne družbe in računovodja bratovske skladuice Anton Pongratz.
Na k era h sta obolela v Ljubljani pomožni <lesinfekeij.sk i slntra Stefan Petrič. Ktar :t0 lH. stanujoč v Nunski ulici »t. 7, in vrtnar \ d< /■ Ini bolnišnici Anton Jerli, ki ji- stanoval na S<*hi št. 46. Oba »ta oddala v epidemijsko bolnišnico na Kodeljevo. Desinfek-»•ij«. zasilno eepljenje in izolacija «>s«»b, ki so bile v dotiki z bolniki, se je izvršilo.
Ne nehajo. Nekateri ljudje imajo trde ijlaw in kameni t a srca. Tudi ee so sodnijsko obsojeni za-rrdi navijanja e^-n, in* opuste svojih uiani|>ulaeij. Tako je bil neki prodajalev drva kaznovan na 300 kron (Hiobf iu je moral plačati tu-<1 i odvetniške stroške, a komaj se je polegla njegova je'.a. da so ga ujeli pri njegovem "človekoljubnem" početju, si* je že vnovič lotil odiranja in zahteva za drva po 40 kron. Pa Ho zopet kazen.
I* trednješolske službe, Profesor na državni realki v Idriji Ivan Krajt-e j«* pridelj*u prvi državni gimnaziji v Ljubljani za leto l!>ir>—16. ker je profesor Ivan Giaftnaiier na dopustu.
Premeščen je na južni železnici. Adjunkt Fran Visenjak in provi-zorieni a^iatent Hijeronhn Hvala! va pi•*iii,-šč*'ua i/ Trsta v Ljub-lj£uo. glavni kolodvor.
štajersko.
i Profesor Anten Bezenšek. Iz
»tij«* na lt«»lgarski*in s** poro«*a. da j<* tamkaj dne 11. decembra umrl naš** gore list profesor An-1 >11 lt«-zeiiš*-k. Rojen j«- bil I. I<V4. \ Bukovju blizu t VIja. Dovršivši gimitazijitkf študije v IVlju. je napravil leta 1^74. zrelostni izpit v Zjitrr« bu iu začel leta 1*76. izdajati uo-*čnik " Jugoslovanski Menogr-af". |i« />*tiš*-k j<* prindil prvo -tfii<.4fi*atijo /a sl«»venski jezik. L«*ta ^7!*. s<* je l4e vnš«-k j»r«> S4»lil na Bolgarsko in je po naročilu bolgarski ga naučuega ministrstva priredil sisteru bolgarski-stenografije. V svojih mnogobroj-no obiskanih tečajih vzgojil ali pomagal vzgojiti veliko število bolgarskih nteuobratov. Začetkom svojega bivanja v S^diji ji- bil ravnatelj stenografskt* pisarni* pri narodnem sobranju in obonem profesor na gimnaziji. Pozneje se je preselil v Plovdiv in je podučiva l na tamkajšnji realni gimnaziji. L -ta 11HO. j<- bil premeščen v Sofijo in imenovan za izrednega profesorja na vseučilišču, kj*'r je deloval do svoje Kiurti. Pokojnik j<- bi! tudi sicer literarno delaven iu je med drugimi deli spisal tudi bolgarsko slovnico /a Slovence iu popis Bolgarske. Sodeloval je tudi pri inuogih literar-uih in političnih listih. Za prera-uo umrlim žaluje soproga, dvoje otrok in pet bratov.
Žrtev vojne. Od Sv. .Kirja v SI. gor. poročajo: Vojna je pograbila svojo žrtev s daj tudi iz hiše našega poslanca Ivana Roška rja, nadebudnega 251etuega sina Milana Roška rja. Položili ^a v gr«rl> dne 27. novembra v Celovcu. Vsi.-d prevelikih ran. zadob-lj< nih na južnem bojišču, je mo-rrio končati mlado življenje. Bil je četovodja pri tnlnjavskem polku 'n že od začetka vojne v težki vojaški suknji. Umrli je dovršjl pred leti kmetijsko šolo v (Jrot-' tenhofu.
RsLnjen je bil na italijanskem bojišču Fran Lajh, doma (hI Sv. Jurja ob Scavnici. Zadet je bil od šitirih krogel. Istega dne zjutraj je še napisal in odposlal pismo svojcem, a popoldne je bil že ranjen. Sedaj se nahaja v Koprivnici na Hrvatskem v bolnišnici Rdečega križa. — Na Doberdoh-*ki planoti je bil ranjen Antoh Klemenčič. doma iz Rožičk*-ga vrha pri Sv. Jurja ob Ščavnici. Sedaj se nahaja v bolnišnici v Ca-kovcu na Hrvatskem, odkoder piše svoji sestri in materi med drugim: Prvič sem šel veselo v boj. pa smo tudi včasih zapeli kako domačo, zdaj me navdaja nekak; strah, se mi vedno zdi, da ne bom nikdar več gledal domadih. meni tako ljubih Jp-ajer, T«be, d figo sestra, in "VI4 Jjtfba m®mi-i
ca. Sam Bog daj tej strašni vojni: skoraj konec!
Mitvi se oglašajo. Iz Ljutomera poročajo: Anton Kosi, doma iz . Ključarovee pri Ormožu, je pisal sta rišem zadnje pismo dne 2. novembra 1914, potem ni bilo več nobenega glasu od njega. Imeli smo ga že vsi za mrtvega. Te dni pa je došla od njega dopisnica, j na kateri naznanja, da se nahaja ! zdrav v ruskem ujetništvu, j Pogrešata se: Erhard Kramber-ger i/. Partinje, posta* Sv. Jurij v Slov. gor., vojak domobranskega jpe-špolka v Kotljah, 1. niarškom-' panija. Pisal je zadnjikrat dne 22. septembra 1914. —.Josip Falež iz Rač. lovec lovskega bataljona št. 20.
| Slovenski ranjenci na Dunaju.
Srčne pozdrave pošiljamo vsem I prijateljem in znancem sloven-1 xkih ro do vin iz rezervne bolniš-j nice Št. 4 na Dunaju. Tukaj se ' nam prav dobro godi iu smo tudi prav \4*seli. ker nas je več Slovencev skupaj, da se lahko v slovenskem jeziku pogovarjamo in tudi po slovensko včasih zapojemo. Res nas nekateri vojaki drugih nam nasprotnih narodnosti hočejo večkrat zasramoVati, pa ob taki priliki znamo tudi mi dobro brahiti slovensko čast in poštenje. Pač pa vsaki dan štejemo urce in dneve, kdaj bo prišel čas. ko bomo šli spet v svoj domači kraj. •da bomo s svojimi domačimi prijatelji skupaj zapeli. Tukaj dobivamo ludi več slovenskih "časopisov. katere prav z veseljem čita-mo. Voščimo vsi-m veselo novo leto! Tukaj se nahajamo sledeči Slovenci: Karol Kupa k iz Brežic, poprej trgovski pomočnik pri Sv. Križu pri Kostanjevici: četovodja Josip V je od Sv. Vida na Koroškem: Leopold Šterbau. zrakoplovee. iz Trbovelj; Matija Iskra, iz Ilirske Bistrice; Pavel Ostro-vrš»'k iz Cerknice: Jurij Kale. Anton Javšovec in četovodja Martin Korošec iz Videza pri Slovenski Bistrici.
Pc zdrav cd topničarjev. Mnogo srčnih pozdravov pošiljamo roja-' l:<nn slovenski topničarji :t0."> em.I fantje in možje, z italijanskega: bojišča, li« s se /e dolgo časa vojskujemo z Italijanom. In d»>kler Slovencev bo št* kaj. Italijan ne . bo dobil iij š,* zemlje. Josip Toplak iz Pod vine niže Ptuja; Jurij ll«>le od Sv. Jurja ob Ščavnici; Pavel Podobnik iz Lip nice na Gorenjskem : Vincent* Batič iz Sein-paesn. pri Goriei; Matija Meti i kar od Sv. Kungote pri Ptuju; Martin Švent iz Celja; Fran Mlekuš iz Koritniee; Janez Drole iz Kamnika; Peter, Kolenc, Fran Sajo- 1 vec, Tankirchner, Fran Čuk. Str-n-ee. Bog z vami iji z nami! — ' Tudi srper Fran Sterniša pošilja z italijanskega bojišča pozdrave rojakom, posebno Veržcucetn. — Najlepše pozdrave pošiljajo z bo- ' jišča vojaki S7. pešpolka: Janez S. petave z liizeljskega. četovodja Martin ltotliwein iz Ptuja, pod-'b s.'tnik Ignacij Cizerl o<l Sv. l'r-«»ana t»jr pešca Jožef Sinkovič od Nove Štifte iu Fran Tesovnik iz Lju3>nega v Saviuj>ki dolini.
Vpoklican v vojaško službo je Fran I^etonja, župnik pri Sv. Jo-štu.
Vrnil se z bojišča. Spoduješta-jerski rojak Ernest Terstenjak, divizijski župnik, se je vrnil vsletl višjega povelja z bojišča iu pride zopet kot profesor na kadet no- šolo v lnomost. Imenovani je deloval 1"» me-seeev neprenehoma sprva na ruskem in zadnje čase na italijanskem torišču in je bil radi svojih zaslug tudi odlikovan.
Nepazljivost. Nek invalid v mariborski okolici je prve dni meseca oktobra izgubil polo, na kateri je imel nakazano vsak mesec gotovo svoto invalidne preskrb-nine. Revež je delal prošnjo, da bi se mu dalo drugo polo, a vse dreganje je bilo zaman. Mož ni dobil ne denarja, ne pole. Po nekem naključju je našel te dni izgubljeno polo v listnjaku in zadeva je bila v njegovo veliko ve-s< Ije rešena. Skoro enako se je godilo neki ubogi viničarki iz št.-jcikobske župnije, ki je izgubila polu. s katero je dobivala pre-skrbniuo. Šele po dvamesečuein moledovanju so ji na okrajnem glavarstvu dali drugo polo.
Oskrba dežele. Dne 30. novembra je bilo pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu v na-vzočnosti poljedelskega miuistrai dr. Zenkerja iu dveh dvornih] .svetnikov posvetovanje o raznih gospodarskih zadevah, ki se tičejo štajerske dežele. Deželni odbor sta Taatopala grof Atlems in deželni odbornik dr. VeratovŠek, ki rta opwrjala tekom dveurnaga i
posvetovanja vlado, da mora zlasti tekom vojne podpirati z vso močjo gospodarstvo. Zlasti se je med še drugim poudarjala nujna potreba za oskrbo z galico, nadalje nabava pomladanskega žitnega semena, pospeševanje živino-■ reje itd. Deželnima odbornikoma sta ministrski predsednik in poljedelski minister odločno obljubila. da dobi od množine razpoložljive galice vsaka dežela enako množino, ki ji pripada po percen-tuelnem ključu. Ministrstvo je že skušalo dosedaj na vse načine do-, bit na razpolago vsaj veliki del j potrebne galice. Za štajersko deželo bode prevzel nakup in prodajo edino Verba ud v Gradcu, ki bode razprodal galico po okrajnih zastopih.
Stanje živinoreje. Zadnje popisovanje živine je izkazalo lepo presenečenje. Sicer še ni delo dovršeno, toda že sedaj se lahko reče z gotovostjo, da ima štajerska dežela po številu uinogo več živine. kakor pri zadnjem štetju leta 1910. Število svinj je nekoliko padlo. Ti podatki so jako razveseljivi, ker pričajo o lopili uspehih štajerskih živinorejcev.
Pregledovanje žitnih zalog. Iz Gradca se poroča, da se bodo v naj bližnjem času po uradnikih zopet pregledale žitne zaloge in se tako pre-izkusiia resničnost zapiskov, ki so jih napravile komisije pri prvem pregledovanju in popisu.
Zasega sena, otave in slame.
Namestništvo je odredilo zasego vseh zalog sena. otave in slame v prid vojaški upravi. V tej na-redbi je določeno, da se odslej naprej ne sme izvažati seno, otava in slama iz šrtajeiske dežele brez dovoljenja nu mestni št va ali vojaške intendance v Gradcu. Prodaja. oziroma nakupovanje sena, o-tave in slame v deželi sami pa ni prepovedana. Odslej naprej se bo smelo prodajati seno. otava in -lama samo vojaškim skladiščem po sledečih, uradno določenih cenah: za meterski stot sena 9 K aO v. otave 9 K in slame od 6 do 7 K meterski stot. Te cene veljajo za kraj. koder so se ti pred-I meti kupili, oziroma prodali, j Stroški za prevažanje, stiskanje i sena itd. m* posebej preraeunijo. Samoumevno ni zasežena tista množina sena. otave in slame, katero rabi kinet za svoje lastne potrebe.
Nabava drv za vojaštvo in mesta. Okrajna glavarstva so poslala občinam pozive, naj naznanijo, koliko drv (suhih) je v posameznih občinah na prodaj. Kdor torej ima drva na prodaj, mora to naznaniti občini.
Vinska trgovina se je začela prav živahno razvijati. Ker je odslej izvažanje vina iz etapnega o-zeinlja prosto, jc te dni prišlo iz Gradca i j i Gornjega Štajerja v mariborsko okolico mnogo gostilničarjev in drugih vinskih kupcev, ki ponujajo za vino dokaj lepe cone. Cena se suče za pretočeno vino med 90 vin. do 1 K 20 v za liter.
Kmetske pritožbe. Neki kmet iz Slo vernikih goric poroča: Dne o0. novembra je pripeljalo nad 40 k met škili voznikov rek viri rano žito iz celega političnega okraja v Maribor k Seherbauuiovmu skladišču. kjer ima komisijonar Urban založišče žita za vojni žitno-prometni zavod. Ker je žito prevzemal samo en uradnik, več kot polovica voznikov lii prišla na vrsto, da bi oddali žito. Živina in vozniki so celi dan morali stati na mrazu iu še potem iskati zase in za živino dragega prenočišča v Mariboru ter drugi dan zopet čakati na milost, da pridejo s svojim žitom na vrsto. Okrajno glavarstvo bi moralo vse potrebno ukreniti, da ne bo treba ubogi živini in kmetom, ki so itak z delom preobloženi, na mrazu čakati.
Smrtna nesreča. Hlapcu Andreju Antoloviču iz Langentala se je v Mariboru blizu kolodvora spla-Šil konj, ki je zbežal po Tegett-hofovi ulici čez Grajski trg v Grajsko ulico. Tam je hotel starejši mož konja ustaviti. A konj je moža podrl na tla. Mož je bil vsled padca težko poškodovan in je dne 2. decembra v bolnišnici umrl. Ponesrečeni je Janez Ferk, hlapec pri medičarju Gertu.
Vlak trčil v voz. Iz Št. IIja v ■Slov. gor. poročajo: Dne 26. uov. zvečer, ko je že nastal mrak, je peljal majer Baumana, Alojzij jFarazin, z vozom, v katerega sta J bila vprežena dva vola, cez železniško progo na Šparlovo posestvo v Cirknici. V trenutku, ko so voli na drugi strani že prišli do za^ tvornic, je železniški čuvaj kte hipoma zaprl, ne da bi bil poprej pozvonil. Voz je z voli vred ostal
'na železniškem tiru. V tem hipu i je privozil graški tovorni vlak in je zgrabil voz ter ga zdrobil v drobne kosce. Voli in voznik so ostali nepoškodovani. K sreči se je namreč zlomilo oje in so voli j ostali na svojem mestu. Voznika j ne zadene nobena krivda, ker bi moral čuvaj vsaj pet minut pred dohodom vlaka zatvorniee zapreti. Bauman ima škode čez 200 K.
Smrtna kesa. V Vuzeuici je u-mrla posestnica Katarina Pajek*. , rojena Bobni. — Od Sv. Duha na j Ostrem vrhu poročajo, da je umrl . na svojem posestvu krčmar "Pri lipi" Fran Gaube, podomaee Ro-pič. Bolehal je že celo poletje in . je dosegel lepo starost 72 let. Bil je pristen hribovski značaj, dobro znan tudi v lovskih in turistov-skih krogih.
Pasja steklina. Mariborsko o-krajno glavarstvo je za občine v okolici Rotenberga odredilo strogi pasji zapor, ker se je v Roteu-bergu v Dravski dolini pojavila pasja stekl i na. Tudi v bližnjih ob-ČMiah slovenjgraškega okrajnega glavarstva se je odredilo isto.
KOROŠKO.
Vcjaške vesti. Ranjen je bil na bojišču in so sedaj nahaja v rezervni bolnišnici št. 4 na Dunaju Jožef Uie, četovodja. odkoder pošilja pozdrave vsem svojim prijatelje iu znance; Vie je doma od Sv. V ulji. — Koroški rojak Tomo Malic, desetnik pri dragouskem polku s«* nahaja v Galiciji, odkoder pošilja srčne pozdrave vsem svojim koroškim znancem.
PRIMORSKO.
Neznosen smrad nepokopanih italijanskih trupel. Očividec, ofi cir nepristranske države, opisuj« borbo za goro sv. Mihaela sledeče: Borba za goro sv. Mihaela prekaša glede srditosti in človeških žrtev vse boje. katere sem dosedaj videl. Boj traja tu noč in dan. Italijani žrtvujejo na tisoče svojih vojakov. Skozi celili 40 ui ie pošiljala italijanska težka arti Serija granate na avstrijske po stojanke na gori sv. Mihaela. Mi sleč. da je strt vsak hujši avstrij ski odpor, no se začele pomikat! cele vrste italijanskih vojakov, ii sieer deset polkov, proti gori .^v Mihaela, da jo naskoči. V tem hi pil zagrmi avstrijska artilerija ii pokosi cele vrste. Samo prvi na val je že stal Italijane čez 100C mož iu ta prizor se je petkrat po navijal. A vse brezuspešno, vs" naskoki italijanske pehote so bil odbiti, na tisoče mrtvih Italijanov je pokrivalo bojišče, na katerem je že ležalo iz prejšnjih bojev pred petimi dnevi več sto Italijan skih nepokopanih trupel, ki sr razširjala grozen smrad. Čeprav je bilo nebo popolnoma mirno ii ui pihal nobeden veter, je bi' smrad, ki nam je udarjal v obraz, neznosen. Nobeden avstrijski vo jak ni po nepotrebnem odprl ust. le da bi ne dihal vase smrad, ki so ga razširjala nepokopana italijanska trupla. Bojišče je pokrivalo kupe mrličev, po nekaterih mestih je ležalo po deset mrtvih trupel drugo na drugem. Grozovit je bi' IK-izor. če je treščila granata v l:up mrličev. Mrtva trupla in deli tiicpel. kakor roke. noge in glave, so frčali daleč okrog po zraku — bil je to prizor, ki ga nisem še videl na nobenem drugem bojišču pretresljiv, da ga ne pozabim vso žive dni.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila iu Metoda št. 16 J. S. K. Jednote
v Johnstown, Pa.
Tem potom naznanjam, da je bila letna seja dne 19. decembra in volitev uradnikov. Izvoljeni so bili za 1916. leto -sledeči člani: predsednikom Ivan Tegelj. U15 Virginia Ave.; podpredsednikom Anton Jene; tajnikom Gregor Hrešeak, 407 8. Ave.: II. tajnikom Josip Bečaj; blagajnikom Martin Logar, 768 Caiman Ave.; zastopnikom Frank Slabe. 287 Copper Ave.: nadzorni odbor: Josip Indihar. Matija Pečjak in Ivan Zalar: zastavonoša Ivan Za-lar: maršal Ivau Jeraša; redar Andrej Šuštaršič; oskrbnik dvorane Josip Rovan.
Gregor Hreščak, tajnik. __(5-6—1*_
HARMONIKE
bodial kakršnekoli Trato Isdelojem L* j popravljam po mJbHJUi enak. a delo tTpeSoo in aaneslJlTo. V poprav ■fflMiJlro raakde polU* ker Mm Ar nad 18 let tafeaj t tem poata la Ma tign^ deaw^V popra*«*
ttaraunlka tor ntaMi po dola ka
»
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
i DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izielnjemo vse društvene, trgovske in privatni tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki Piiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
t.

GLAS NARODA. G. JANČARJA, 1916.
---
EMILB GABORIAU: ,
TATVINA
---- ^
v

i)	Nadaljevanje .
Titko -	.)•• -iii»*jal v *vujo ponarejeno brado — sedaj pa
• * |Ki/.«*ni. vi</.iiik. i..«' bij. koliko moreš.
Vn/. jo za' «'! iti kakor blisk in se po preteku ene ure ustavil preti malo vaško krčmo.
Y«<znik .je >koeil n kozla in naročil posodo vina. Fanferlot se je kril v bližnji m grmovju in pazil. kam Uosta zavila tujee in Nina. — i*et minut j>- rakal. p;, ni ni«'-esar pričakal. Sl«'«liijič je stopil k kočiji, pogledal vanjo in. oj grroza ! — kočija je bila prazna.
Fanferlot j<- okaiuenel. obstal in ni mogel vrjeti svojim lastnin: očem.
Sedaj <> no (>a. setlaj no me'. l'rj desnih vratih sta stopila v •točijo. pri levili ->ta pa šla iz nje. Jaz. norec, sem tekel za prazno >\«»eijo. Prokb to. ta tiij«-r pa ni karsibtnii. S takim premetenim lopovom /e »lolgo nisem imel opravka.
Voznik >»• vrnil i/ gostilne. Fanferlot je pil začel iti proti l*a-i/u. Kniiko č;i-a jc hodil in kako mu je bilo pri srcu, ni nikomur po vedal, š»* celo svoji ljubljeni ženi ne. *
Ti ne veš kako me je ž«' skrbelo ^a je pozdravila žena. ko je odprla vrata.
Nine še ni bilo domov.
Molče sla p.-večerjala iu premišljevala, kaj bi bilo ukreniti.
Slednjič je prišla Nina. Bila je nenavadno vesela in zadovoljna. Od prejšnje potrtosti ni bilo na njej nobenega sledu.
Zelo nie ie že skrbelo je rekla gospa Aleksandriiia. - Kod ste hodili?
O. po v sod i sem bila. Ali ni nekdo zame nekaj prinesel.' I>.i. velik zaboj. - Povejte mi. ljubi otrok, ali ste videli prijatelja -os poda I i« rt oni v ja
Da. eel večer sva bila skupaj. Kar mi je povedal, je zame . elo velike važnosti. Škodit, da vas moram zapustiti. — Jutri že odpotujem.
Jutri na bosi«* zapustili? Za božjo voljo, kaj se je pa zgodilo? —
Nič. kai- bi vas utegnilo zanimati je odvrnila Nina hladno.
pri/gala svečo pri pliuovi svetilki, voščila lahko noč in odšla v svojo sobo.
K tj pn t-t : — je vprašal Fanferlot. ki se je bil skril v sosednjo sobo in slišal Ves pogovor.
Sama ne vem. Saj .je vendar pisala gospodu Lagorsu, da naj pride k njej. sedaj pa hoče oditi.
IV« ve. s kom je bila skupaj. — '/. blagajnikovim prijateljem ?
-	Ti blagajnikov prijatelj mora biti šele lopov. Stavim skoraj. da ima Nina ukradeni denar.	*
Nekaj časa »ta s,- tako pogovarjala, slednjič je pa rekla Aleksandri na. da naj vpraša Leco«ja za svet.
l>"hro. jitri I h in šel k uj.'imi .ie odvrnil Fanferlot in lege! k počitku.
Nasi dnji dan se j,- res odpravil k "mojstru". Tako so namreč ineuovali Lecoi|i. njegovi tovariši in detektivi. — Ko je šel po stop-lijieah, mu je srce močno utripalo.
Dekla mu je odprla vrata rekoč:
Dobro, da ste prišli. - (r<»sp<>d vas pričakuje.
k<» uiu .) • tu povedala, bi se bil najrajše obrnil, pa je bilo že prepolno.
I. eo.j )>• s,-.i,-I v svoji pisarni f»ri veliki pisalni mizi. OkoV njega so bile cele skladovnice knjig.
Leeo j je vstal iu rekel Fanferlotu. ki st- mu j«- bij do tal pri-kiouil :
Torej sj vendarle prišel, moj ljubček. Torej si slednjič iz-previdel. da ta*u ne !>«•« sam izsledil? Kako. vi veste?
D*>. jaz vetu. da si ti stvar tako zamešal, da še sam ne veš kam hi se obrnil,
—	- Moj sle,-, to nikakor ni moja krivda.
Le-om je stopi! k Fanferlotu. pogledal ga je s svojimi živahnimi oeuii iu rekel -
—	K.iko ><>dis človeka, ki izrablja zaupanje svojih predstojniku* ki odkrije samo toliko, da zvodi sodišče na napačno sled?
Fanf"rlot ni bil \ svojem življenju najbrže še nikdar tako presenečen
—	Jaz... ja/....
\	Vrjamem. da si tudi mnenja, da je najboljše, če se takega člo-
\ veka zapeli na cesto?
\ Ljube k ni"j. če hoče m iti lovski pes brez lovca na lov. mora ti mahi bolj premeten kot si ti.
Toda. mojster, kako naj bi začel?.... Nobene sledi.... v «». i i p rok let i osel je grmel Leeo.j - edino ti bi lahko do--r» A s katerim ključem je bila blagajna odprta: / blagajnikovim ali gost\„|a rje vini ?
\ Na kak način, za božjo voljo?....
\ A!i s.« ne spominjaš več. da sj «>j>a/ii na blagajni veliko riso? Satau\ji»» si jo po^h^ial s povečevalnim steklom, iu ni ti padlo v gla-da V i ako u,.tam no pregledal tudi šefov iu blagajnikov ključ. — l£i-a j. y i i e i sto sveža. Na ključu je gotovo ostalo nekaj komaj vidnih ilroliVv zelene barve.
l auf Vi-.t ji «xlprl usta. potem se je pa udaril z vso silo po glavi in zaklicaiV
O. .Jpua neumna? Da mi kaj takega ni padlo v moje neumne možgane! Mojster, če se hočete vi malo pobrigati. ...
Lec<m \i: nikdar izdal svojih načrtov, je odvrnil: 'Bomo / videli. S«'daj mi pa vse natančno povej.
Fanferlot mu je vse f»ovcdal. zatajil je bil samo tisto nesrečno vožnjo.
/di se m; ljubček. da si nekaj pozabil. — &e tisto povej, kako si tekel za praznil vozom.
Fanferlot je zardel kakor šolar in povesil oči.
lludirja. ali ia presneti Leco<| vse ve? — Naenkrat se je nečesa domislil. Skočil jc par i»edi od tal in vzkliknil:
s.-daj sem pa že uganil, mojster. — Vi ste se preoblekli za de-1" lega gospoda. — Natančno sem vas videl, pa vas nisem poznal. — Tudi jaz sem bil niaskiraii.
Š veda, pa si Se >labo maskiral. prijateljček. — Ce hočeš, da te ljudje ne 1 m h i o poznali, moraš v se izpremeniti. vse.... celo pogled.
Fanferlot >«• je čudom > udil Leeo«|ovi umetnosti. Slednjič je zaje-eal in vprašal :
< V že veste. { a mi še i<> povejte, zakaj mora oil iti Nina od nas? Jaz sem ji nasvet oval
Sedaj mi torej nepreoMaja drugega, kakor opustiti ta slučaj, ker izpre% idim. da sem popoluoma nezmožen.
-	Ne, prijatelj, ti nisi nezmožen. Nekaj napak si res napravil, toda tu bo še vse dobro.
O. mrtjster. prepričan sen,. da že veste, kdo je ukradel denar. —
Lecoq se je smehljal.	,
—	Ne, prijateljček, ravno tolikoga poznam kakor ti. — Niti ma
lo lie slutim, kdo je kriv. Ti si seveda večji modrijan..— Ti praviš, da je blagajnik nedolžen in da je bankir tat. — Vem samo nekaj tista risa na blagajni nam ho pomagala najti zločinca.
Po teh besedah je vzel Lecoq iz predala veliko fotografijo in jo pomolil Fanferlotu pod nos. P>ila je i zborna fotografija blagajne. Na njej se je natančno videla risa. — Se enkrat si vse natančno oglej. — Risa se vleče od spodaj proti desni strani. To se pravi, končuje se na oni strani, kjer vodijo stopnjiee v bankirjevo pisarno.
-	D,i, mojster, tako je in nič drugače.
Ti seveda misliš, da j<» ri:o napravil tat. — Misliti se pravi nič vedeti. — Edino oni. ki je prepričan, lahko govori. — Vidiš, tukaj 'iram malo. zeleno pobarvano železno blagajno. — Vzemi ključ, in poskušaj odpraskati barvo.	*
Trikrat ali štirikrat je potegnil s ključem po omari, toda za ključem ni ostalo najmanjše sledi.
No. kaj sklepaš iz tega? Tat. ki ima tresočo roku. ni mogel napraviti rise? — Kako je torej nastala f
To je res. Z. lo se mora pritisniti. Toda zakaj? Da. zakaj ' Tri dni sem premišljeval o tem. Zdi se mi. da •em sedaj prišel na pravo. —- Stopi k vratom. — Jaz bom odpiral blagajno. — Ti nočeš, da bi jo odprl! Kaj boš napravil?
-	Za roko vas bom potegnil. Dobro, poskušajva.
Ko j" hotel Lec-oij vtakniti ključ v ključavnico, je skočil k njemu Fanferlot in ga potegnil za roko.
tNadaljnje se).
dobita "GLAS NARODA" tka* Štiri ■■^■HV	smki dstvDO, Uvitmil nedelj ta po-
stavnih praxnikov. "GLAS NARODA"
IU BH Uhaja dntvuo na iutih itr&nth, teko,
ikHH	4m dobite tedensko S6 strani Wrlla, v
Ira	mwscn 150 strani, ali 624 strani t itlrlk
Mdr	mawcik. "GLAS NARODA" ionaia
BB	dnevno poročila s bojišča, ln rama «li-
HMHIHHMH Btd*J ilehornl dan raspoilljai&o i^ooui — Ta fttevilka jasno govori, da j« list salo rasiirjs*. ^m osobj« Usta 1« organlrir>no ln spada ▼ strokovna vni]a.
NAZNANILO,
Ceujeuiui naročnikom * Peun sylvaniji sporočamo, da jih bo * kratkem obiskal naš potovalni »s stopnlk
MODERNO UREJENA
TISKAM GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVIN* IZVBŽTJJE PO NIZKIH CENAH,
m * m m
• • DELO OKUSNO • •
•	• • m
CSVKSUJŽi PEEVODI V DEUGE JEZIKE
t • C ^
UNIJSKO ORGANIZIRANA
•	• < i POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLET1, CENIKI I T. D.
naroČila pošijith na*
SLGVENIG PUBLISHINO CO,
82 Cortlandt Stv New York, N.Y.
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda"
Piosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Industries aad Immigration" z\ državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev ; ^ parobrodnih listkov, spremi je val-! ^ cev. kažipotov in posestnikov go- j g stiln.	j
Daje se informacije v nat&rnli- ■ zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za dr-i žavljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Isl&ndu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
| Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne In v »redo zvečer od 8. do 10. ure.
I Veliki vojni atlas1
ojsVujoiih s« evropskih držav in pa kohnij tkih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevido«
na zrnih «tranch in vsuka stran je 10V<i pri 13V? paiea velika
Cena samo 25 ten toy
Manjši vojni atla«
C t-Mrga devet raznih zemljevida«
•i« m atraneh, vuakn srr«n 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da ne vialč lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prs-bivaleev, držav in posameznih mest. Ravn otako jc povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 2f>c. ali pa 15c. v znamkah bi natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo zaželjeni alias. Pri večjem odjemu damo popust.
Siovenic Publishing Company,
m 42 Cortland! Street	New York. N. V
Oba

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GEEATEE-NEW Y0EKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite 8e zaupno na ujega, kjer boste loCno ln «ollan«» L*i»tr»*««*u.


SSK
?9f« KOJAK7T
NnJbnlJ o. m»ino T« / \ ' ^
x!lo n žen-,	Jyts
*kf> in moške.I^mC-
* Ja««. kakor ta- y	,
i di zi ir>nške v „[ -r?l S J lirlfe in brado. r~ j^li.''	v,
Ako »e nioi to rff1	T^?
m«7i!o. zra-j;-*!'' — ^ ett jo v 6 to- f*	2
rtitlh	t •■ -M
ln doJirl	" W
la»i«. k^kor	jM
tod- moškim	3§j
kraace brke tn yTT. brad« tn n^bo- / lijl^ ^ do odpadali lo — »e oalvell. Rovmatltem. kortlbol «11 triranje » ro-kiA. OoiPiH in ItriJn ▼ S dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. tare, kraste in urinte. potne noče. kurje oči. brariovi.-e. ozebline t par dneh Popolnoma odstranim. Kdor hi moja zdravila brez ca^eha rabit, mu jamčim zh fS.OO. PlšiU takoj po canlk is kajliico. pošljem eaataof.
JAKOB WAUČIČ, 1992 C. 14th St^	Cleveland, O
^JUJ »rarli« »IsatsUl. Sfoajakl U Mavalld • fcajtjt BvK Me
"Doli z oroqemf
Ur NlkaSaJcvli TatetoJ J« plaal: Knjlfo sns n valUda nm+
Mat prebral ta w njej naSel veliko koristnega. Ta kmjtca saW r vliva na človeka in obsega nebro] lepih atlfll^...
Friderik pL Bodenatrdft: Odkar Je umrla —ti^f^- lta«l al Mlo na »votu tako iriavne pisateljice kot ]e Suttnerjeva.
PreL 4r. K. Dedel: "Doli s orotjem je pravo ogledalo mm)uj» Ca U«l Ko Človek preflta to knjigo, mora nebote pomisliti. 4» ■» bJUajo Cloveilttva bolj Al časi. Eratkomalo: aelo dobra fcajif
Dr. Lad. Jakofcevfkl: To knjigo bi <lovek najrajAs poljubil. V Oso srca ne je pretreslo, ko sem jo prebraL
Atajerskl pisatelj Peter Roaener plie: Sedel sem ▼ Mila (mlo pri Krleglach in sem bral knjigo a naslovom "Doli a ©rod-Jem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahk« . rcdeoDu da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem ilvljeaja. Ko sem Jo prebral, sem salelel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturo* Jeslke, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Kelab ae smelo manjkati. Na svetu so dralbe, ki rasilrjajo Svate rtsme. ill U m u ssegle astaMviti dmCbe. fel U rasBrjala to 1 fetjlgeJ
SssrS Karti f> r« ]i aajbelj elstijiva Kajlga. iav Me Vdaj bral-.-
C. NeaaMsm fleteri " To J« aajboljia kajlga. kar m lik s«6-
mli ljudje, ki so borijo sa svetovni mir....
H—l Land (na sbodu. katerega je Ime! leta IStKJ v Berllaa>s ■e Scs idavll knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom i* sudtL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje spostolje, ki bi (U ftaj« criAemsvez in učili vse narode....
Klaaatnl minister Danajewskl je rekel v nekem svojem govo rs t poslanski sbornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi •plaana na pretresljiv nafln vojna. Knjige nI napisal noben voja tki strokovnjak, noben državnik, pad pa pri prosta lenska Herts *L Buttnerjeva prosim'Vas, posvetite par ur temu delu. la a§ as ka alkda ve« aavduleval sa vojno. bo prebral ta knjiga, CSDtA M (XMTOT. luhlN H Hti	-r ^ -vs ^
Siovenic Publishing Co.,
n Cortlandt Strut, Viv York City, V. Y?
Dg'TggMfMgMSMglt?
"GLAS NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
LKi iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatv« tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanj« denarjev soroouikuni ia znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je pri 28 palcih.
(Cena 15 centov.
Z*dej je natančen popis koliko obsega kaka <3ria*a. toliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. l. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena jefc15 centov.
Pri naa Je dobiti tudi velute zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Kusije, Nemčije, Francije, Belgije in llalkanskili držav. Vsi so vezani v j platno in vsak stane 50 centov.	... .
i * Naročila in denar pošljite nas
j Slovenk Publishing Company,
52 Cortlandt Street	New York, ft. Y