Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 *
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. «t. 73.
Leto XXI. Št. 46.
Kranj, 13. novembra 1937
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Dta, četrtletno 10 Din.
Burčov Fr.
Odpadniki
Vrnitev iz ruskega ujetništva po 23 letih
Naša mesta in večji trgi so bila v Avstriji središča nemškutarjenja. Da ni bilo kmečkega podeželskega ljudstva, bi Slovencev že ne bilo več. Kmečko ljudstvo je bilo tisto, ki je kot hrast trdno stalo pri svoji veri in svojemu jeziku.
Kakor v prejšnjih časih, tako je tudi danes največ narodnih odpadnikov v mestih in trdili ia še tam po deželi, kamor sega njihov vpliv.
Kako besno so planili ti odpadniki na moj predlog, naj bi se v prvih štirih razredih ljudske šole ne poučevala srbohrvaščina. Kar po vrsti: „Slovenski narod" »Domovina" itd. so radi tega prinesli članke take vsebine, da je človeka sram, da so jih pisali ljudje, ki so jih rodile slovenske matere.
Namenoma sem v svojem predlogu omenil prve šj;.ri razrede in to radi tega, ker pravijo vse resolucije kongresov za narodne manjšine, naj vlade vsaj v prvih štirih razredih ljudskih šol pustijo popolno veljavo narodnemu jeziku in naj se večinskega jezika še ne učijo otroci v prvih štirih letih. Slovenci pa v Jugoslaviji nismo narodna manjšina, zato bi bilo najbolj bratsko, da bi se mi učili toliko srbohrvaščine, kolikor se Srbi in Hrvatje slovenščine, posebno še, ker smo Slovenci priznani jez;kovni talenti in svoje brate prav kmalu razumemo, dočim nas oni veliko težje. Zato bi bilo vc.iko bolj prav, da bi se učili tudi Srbi in Hrvati slovenščine vsaj toliko, kot se mi srbohrvaščine. Pri nas se sedaj učimo srbohrvaščine na ljudskih šolah šest let, vso gimnazijo in v vseh razredih meščanskih šol. Srbi im Hrvati pa slovenščine niti ene same ure ne. Da me bo »Slovenski narod" bolje razumel, naj povem naslednjo, do pičice resnično zgodbo:
Kmalu po vojni je imel vseuč. prof. dr. Ve-ber v Zagrebu svoje nastopno predavanje. Slo-
venski dijaki so pri svojih hrvaških tovariših prav pridno agitirali, da bi bila udeležba tudi /. njihove strani tem večja. To se je tudi zgodilo. Prof. Veber je predaval pri nabito polni dvorani. Po predavanju so slovenski dijaki vprašali s«oje hrvaške tovariše in tovarišice, če so predavanje kaj razumeli, pa so odgovorili prevedeno dobesedno sledeče: „Niti besedice, kakor da je govoril kitajski.'*
Naši unitaristi utemeljujejo svojo ogorčenost s tem, da smo se morali v Avstriji učiti tudi že v tretjem razredu nemški jezik. To je resnica. Prav tako je pa resnica, da smo radi tega toliko časa zastavljali svoje sile, da smo se znebili Avstrije, ker nas je hotela ponemčiti in se z velikim navdušenjem odločili po svobodni volji naroda za Jugoslavijo, prav iz razloga, da bomo v svoji narodni državi razvili nemoteno svoj jezik in vse naše slovenske posebnosti, ne pa morda zato, da bi se pohrvatili ali pa posrbili.
Med razlogi, naj se učimo srbohrvaščine v čim večji meri, naštevajo unitaristi tudi tega, da moramo to storiti zato, da bo dobil naš naraščaj zaposlitev na jugu. Vsi tisti, ki tako mislijo, naj se malo razgledajo, pa bodo videli, da prihaja k nam čimdalje več naših bratov z juga, pa ne samo vojakov in carinikov, temveč v zadnjem času tudi železničarjem in profesorjev. Čeprav čaka danes v Sloveniji 27 izpraša-nih zgodovinarjev na službo, sta bila pri nas nastavljena v zadnjem letu 2 srbska brata. Bel-grajska in skopijanska univerza kar bruhata absolvente. Nobeden od tistih, ki prihajajo k nam, ne zna niti besedice slovensko.
..Kdor brani svoje, ne dela krivice,'* to naj si zapomnijo vsi odpadniki in vsi tisti, ki so se pod JNS strahovlado tako zelo prizadevali, da bi narod ljubil domovino 9 škripajočimi zobmi.
Vzroki nesreč na lovu
(Dalje)
II.
Drugi pogoj lovca pa je spoznavanje orožja, lovske puške in ravnanje z njo. Lovsko puško pozna samo tisti, ki pozna natančno njen ustroj in ki se je ž njo dalj ali manj časa vadil. Kdor pa ni storil ne eno ne drugo, ta ne sme imeti lovske puške in ne more biti tudi nikdar lovec. Kajti tak „lovec" je za orožje, za lovsko puško ravno toliko sposoben, kakor pa fantiček »prvi hlačar" za vžigalice. Prvega in drugega moraš imeti vedno pod strogim nadzorstvom. Pa tudi tu je velika razlika! Kajti drugega moreš imeti radi njegove nebogljenosti pod nadzorstvom, njemu moreš vzeti vžigalice in preteča nevarnost je odstranjena, medtem ko pri prvemu zadeva ni tako enostavna in tako lahka. Puške mu ne moreš in ne smeš vzeti, ker mu jo je dala oblast; ne moreš ga ps tudi vedno in povsod nadzorovati, kajti pri puški, pri strelu zadostuje samo en trenutek in nesreča je tu.
Vse to je že davno uvidela naša »zelena bratovščina", naše S.L.D. in zaprašeni so že sejni zapisniki, kjer se je sklenilo z ozirom na vedno bolj množeče se nesreče na lovih, da mora vsak, bodisi gospod ali kmet, predno zadobi lovske pravice, položiti pred lovsko komisijo tozadeven izpit. Ta sklep pa je na žalost iz nam neznanih vzrokov ostal samo na papirju. Kajti »lovci" se kljub temu prepotrebnemu sklepu S.L.D. porajajo danes zopet, kakor gobe po dežju,
V dokaz temu naj navedem žalostni dogodek, kateri se je pred kratkim odigral na Gorenjskem. Dogodek je bil sledeč: Neko sredo je lovila v okolici mesta večja lovska družba. Proti večeru se je ta lovska družba korporativ-no podala v predmestno gostilno, da dostojno, kakor je pač že v stari navadi, z zadnjim pogonom zaključi ne ravno dobro uspeli lov. Ta lovska družba je v gostilni naletela na imovite-ga, naslovno uglednega gospoda, ter se je na njegovo povabilo pridružila njegovi veseli družbi. Povdariti pa moram, da ta gospod ni bil lovec in z lovsko puško ni imel nikdar opravka. Mesec, prvi krajec je že davno zginil
za gore, lovski psi so trdno pospali pod mizo, le lovska družba z našim gospodom na čelu je bilo vedno veselejša in razigranejša. Ničesar ni manjkalo ne na mizi, ne pri mizi, kar srce pravega lovca poželi, vsega je bilo zadosti le vina je bilo čez mero. Ni čudno, da se je razvnel tudi naš nelovec in na prigovarjanje lovskih tovarišev sklenil, da tudi on postane lovec in da se bode takoj prihodnje nedelje udeležil prvega večjega lova s predpisanimi dovoljenji, potrebno lovsko obleko in opremo ter z novo, najmodernejšo puško. Kakor dogovorjeno, tako tudi storjeno. Gospod nelovec je takoj drugi dan pri svojem krojaču naročil novo predpisano lovsko obleko, zaprosil pristojno oblast za vsa potrebna dovoljenja, katera je seveda, že z ozirom na svoj visoki položaj brez vsakega oklevanja in ugovora tudi takoj dobil. In tako se je zgodilo, da se je prihodnjo nedeljo, to je 4 dni po dogovoru, predstavil na lovu prej omenjeni lovski družbi. Kakor pa je bilo veliko in nepopisno veselje ob njegovem prihodu, tako težka in nemala žalost pa je bila vseh udeležencev lova takoj po prvem strelu gospoda nelovca. Kajti namesto zajca je prejela šibre ena kmetica, ki je slučajno na njivi pulila korenje; hvala sv. Hubertu, zadeta je bila samo v nenevarni del človeškega telesa. O tem nesrečnem dogodku zgodovina sicer molči, kajti rane so bile takoj na licu mesta, zakrpane z velikimi bankovci, ki bodo za vedno služili v poduk in šolo strelcu, nelovcu, da se je treba vsakega »antverha" le učiti, kmetici pa bodo prišli tudi prav, ker je le goli slučaj hotel, da je s tako lahko telesno poškodbo prišla do tako velike vsote denarja.
Ta resnični in povsem točni dogodek num jasno in točno izpričuje, kako zelo in nujno je potrebno poznavanje orožja in temeljita vaja ž njim. Tukaj ni bila kriva nesreče neprevidnost, o kateri hočemo v prihodnjem članku natačno razpravljati, tu je bilo krivo in vzrok nesreče, samo nepoznavanje orožja in pomanjkanje vsake katereleali vaje ž njim.
(n)
Pred dnevi smo izvedeli, da se je vrnil iz ruskega ujetništva Andrej Jelene iz Zavrha št. 8. pri Smledniku, ki je živel v Sibiriji 23 let, se tam oženil in videl tamošnje življenje. Ker smo vedeli, da je v teh 23 letih doživel marsikaj, kar bi zanimalo naše čitatelje smo se obrnili nanj in ga prosili, da bi nam poročal o zanimivostih, ki jih je doživel. Rad nam je ustregel, ker upa da bodo njegove resnične izpovedi odvrnile ljudi od zablod komunizma, ki je ubogo rusko ljudstvo spravil v tako veliko nesrečo.
Andrej Jelene je odšel 20. oktobra 1914 na fronto v Galicijo, kjer je bil 9. februarja 1915 ujet in odpeljan v ujetništvo v Sibirijo in sicer v mesto Petropavlovsko. Po treh tednih strašnega trpljenja v ujetniškem. taboru so ga odgnali na delo h kmetom, kjer je delal zgolj za živež. Kmetom se še takrat ni godilo preveč slabo, približno tako so živeli, kakor živi sedaj naš kmet. Rad bi ostal med njimi toda odposlali so ga v tovarno Korabaš, varilnico bakrene rude, kjer je moral delati 16 ur dnevno. V tovarni je delalo razen njega še 50 drugih ujetih Slovencev, s katerimi so se tu in tam pogovorili o svoji domovini, si poročali vesti od doma in z bojišča. V začetku je bilo dovolj hrane in tudi stanovanje in obleka je bila še kar zadovoljiva, pozneje ko so pa zavladali komunisti se je življenje popolnoma spremenilo. Krana ni bila niti zabeljena in nič več niso videli mesa ali kaj masla. Tudi take hrane, ki pravzaprav ni bila primerna za ljudi, ampak za živino, je bilo malo, tako da so mislili, da bodo pomrli od lakote. Končno je obrat 1. 1921 v tovarni prenehal, v deželi je bila velika stiska in ujetniki so dobili prostost.
Na svobodi se prvi trenutek ni vedel kam obrniti. Stikal je povsod za službo, toda nikjer je ni mogel dobiti. Po nekaj dnevih stradanja in obupavanja je dobil nameščenje na žagi v mestu Novo Sibirsko, t. j. v guberniji Tomsk, kjer je delal dnevno 8 ur za 1 funt kruha (približno 40 dkg kruha), pri nadaljnih 8 nadurah pa je zaslužil še manjšo množino moke. Seveda pri tej hrani ni izboljšal svojega položaja, zato je iskal boljše namestitve. Posrečilo se mu je. da je po dveh mesecih dobil službo sluge pri upravitelju lesne industrije, kjer je zaslužil brez oskrbe 2 milijona rubljev na mesec (za te si je lahko kupil 10 kg moke), razen tega je pa še dobil 16 kg moke. Njegov gospodar je bil precej dobrega srca in mu je odstopil svojo ponošeno obleko, ker je prišel k njemu ves raztrgan in zamazan. Denarja, da bi si plačeval stanovanje ni imel, zato je ležal v hlevu poleg konja. Ker hlev ni bil dobro zavarovan ga je skrbelo, kako bo zmrzoval pozimi, toda k sreči je bil njegov gospodar prestavljen na zimo h kmetom, kjer je dobil tudi Jelene stanovanje. V vasi Belo Jarki se je spoznal z neko delavko, katero je poročil. Tamošnji ljudje večinoma smatrajo, da je zakon že sklenjen ako se gre k uradniku, da jih ta zapiše v knjigo kot moža in ženo. Jelene se je poročil v pravoslavni cerkvi in po enem letu zakona se jima je rodila hčerka, ki pa je vsled slabe hrane po dveh mesecih umrla. Njegova žena je morala namreč še naprej delati, ker mož ni zaslužil toliko, da bi lahko oba preživel. Ko se je rodila druga hčerka je umrla žena na porodu, obenem z njo pa tudi hčerka. Ubogi mož ji namreč ni mogel nuditi nobene postrežbe. Žalostna smrt njegove žene ga je močno strla in nič več ni mislil na ženitev.
Toda življenje hlapca je bilo čedalje težje. Venomer si je prizadeval dobiti kakšno boljšo službo. V vasi Bibejevo se je spoznal z nekim uradnikom, ki mu je svetoval, naj se poroči z neko vdovo, ki ima majhno posestvo in hišo. Jelene je nekaj časa premišljeval, kajti ;sjega je le še vedno vleklo domov, odkoder ni imel nobenega poročila, dasi je stalno pisaril. Končno je uvidel, da zanj ni rešitve, da mora pokopati vse sanje o domovini Zato se je odločil in se v drugo poročil z štiri leta mlajšo vdovo in priženil poleg posestva tudi dvoje otrok. V novem domu se je kar dobro počutil in venomer pripovedoval svoji družini, zlasti svojemu sinu Janezu o njegovi domovini, žena mu je prigovarjala naj ne cjrusti pisarjanja domov,
češ morda bodo nekoč le dobili njegovo pismo. V letu 1931 je dobil prvo pismo od očeta in od tistikrat je še bolj vroče želel domov. Delal je pridno na polju in štedil, prav tako tudi njegova žena, da bi lahko čimprej dal slovo Rusiji.
Dovoljenja za odhod v domovino dolgo časa ni dobil kljub svojemu prizadevanju in prizadevanju očeta. V letu 1934 pa je doživel nov udarec, ki se mu je zdel tako strašen, da ne bo nikoli več mogel v Slovenijo. Vsa kmečka posestva je namreč prevzela država, kmetje so postali le nekaki najemniki. V vsaki vasi je ustanovila država organizacijo, v katero so bili primorani stopiti vsi kmetje in kateri je nače-loval od države postavljen uradnik. V tisti jeseni so jim odvzeli tudi ves živeš razven krompirja. Jelene si je prizadeval, da bi dobil delo, toda naval ljudi iz dežele v mesta je bil tak, da ni bilo mogoče dobiti ničesar. Spomladi jim je upravitelj odkazal določeno množino njiv in jim povedal, koliko bodo primorani pridelati na teh njivah in koliko bodo morali jeseni dati državi in koliko morajo obdržati za seme. V jeseni so morali oddati predpisano množino državi, nihče pa ni vprašal koliko je ostalo kmetom za zimo. To stanje je bilo tako obupno, da so kmetje zapuščali domove in prepustili usodi svoje žene in otroke. Jelene je končno dobil delo pri državni trgovini v mestu Novo Sibirsko, kjer je mislil spet na odhod v domovino. Tudi v trgovinah je bilo hudo. Te so namreč vse državne ter jih vodi upravitelj, ki ima državno plačo. Upravitelj gleda zgolj na svoj dobiček ter mu je vseeno če je goljufal ubogega kmeta in državo. Končno so tudi pri tem upravitelju spoznali, da je delal zgolj t svoj dobiček zato so ga odgnali in ga obsodili na 5 let robije.
Ko je Jelene izgubil tukaj službo je doMl nameščenje v mestu pri zidarjih. Tudi njegtdw pastorek Fjodor je takrat ža začel delati, tako sta skupno garala in štedila za odhod. Komaj enkrat na dan so si privoščili jed. Njihova želja, da bi prišli v Slovenijo je bila tako velika, da bi žrtvovali r.a njo vse.
Letos 17. oktobra, j« končno prišlo zaželjeno dovoljenje, toda le za njega, ženo in mlajša otroka, dočim pa je moral starejši sin ostati v Rusiji Ženo je ločitev od sina silno bolola, tuda v upanju, da bo tudi on pričel za njimi, čim bo odslužil vojaščino, se je poslovila od ruske zemlje.
22. oktobra so sedli v Novo Sibirskem na postajo in se peljali do Moskve. Tu so kupili vozno karto z denarjem ki jim je še preostal od hiše, katero so poprej prodali in se srečno pripeljali do Varšave, kjer so dobili brezplačno pri jugoslovanskem konzulatu karto do Maribora. Čim so prestopili rusko mejo se je zdelo Jelencu, kakor da bi ga šele tedaj oprostile neznosne vezi ujetništva, čutil je tudi kako silne in težke razmere vladajo v Rusiji, ki morijo dušo in telo. Tudi njegova žena je čutila olajšanje, toda kljub temu, da je ruska zemlja vsa nesrečna s solzami in krvjo prepojena, jo ljubi saj je njena rodna zemlja. Dobro je vedela da se ra-.mere ne bodo uredile, zato je zbežala daleč s svojimi iskat boljše bodočnosti, in le sin, ki še trpi v daljni tujini, jo še veže na Rusijo.
Vprašali smo ga, kaj misli o naših komunistih, ki vsepovsod poveličujejo sovjetski »paradiž" na zemlji. Mož, ki prav gotovo bolje pozna delovanje komunistov v Rusiji kakor pa vsi naši komunisti, je ves ogorčen zaklical: »Pošljite jih tja v Rusijo, da bodo.deležni ne raja — ampak pekla na zemlji".
Mož, ki 24 let ni imel prilike, da bi govor!! v svojem jeziku, še vedno govori lepo slovenščino in bi mogel biti vzgled marsikomu med nami, ki ga že bivanje nekaj mesecev v tujini popolnoma odtuji domači govorici in domačemu rouu.
Družina se je naselila v Zavrhu pol ure 08 Smlednika. Na domu gospodari sestra s svojim možem, s katerim se je poročila pred nekaj leti in se jima je rodilo že vač otrok. Razven tega je na domu še dTuga sestra in sivolasi oče, ki kar ne more verjeti, da se je vrnil sin, kateremu so postavili že spomenik misieč, da je
»GORENJEC«
mrtev. Seveda Jelenčeva družina ni prinesla ničesar s seboj, zato se njegovo družino priporoča dobrim srcem. Pridnemu delavcu bo morala dati Gorenjska tudi zaposlitev, da se bo zadovoljnega počutil sedaj, ko se je vrnil po tolikem prizadevanju v naročje svoje domovine. Kakor smo zvedeli namerava kranjsko Pro-
l
Gospod Savli! Zdi se mi, da je bilo pred sedmimi leti, ko ste se bili zglasili v mojem semi-nariju in mi razodeli svoje težave ob starem vprašanju, ali si lahko mislimo število, ki bi bilo neomejeno, neskončno in vendar dejansko resnično, istinito. Tedaj ste bili storili name utis zdravega, močnega mladega moža in bil sem nemalo presenečen, da so vašo dušo tako močno zagrabila vprašanja, ki so vsaj na videz od dejanskega življenja tako daleč odmaknjena. Ali vprav to dejstvo Vas mi je že v prvem trenutku zelo približalo in ko so se v teku naslednjih let taka dejstva vedno bolj množila ste mi postali tako približani, da sem bolestno začutil, kako sem izgubil nekaj svojega, ko sem izvedel, da Vas ni več med nami.
Živimo v časih, ki so posvečevanju življenja, resnici in nemotenemu občudovanju vesoljstva zelo malo prijazni. Zivljenska stiska na vseh koncih in krajih je tolikšna, da človek skoraj izgublja vid za to, kar naj bo trajno in večno veljavno, in da zamenjava pravi notranji in neminljivi smisel svojega življenja z doseza-njem samih vnanjih in bežnih koristi. V Vas sem pa koj ob prvem sestanku ugotovil in našel človeka, ki se takemu povnanjevanju in po-vsakdanjevanju osnovnih ciljev človeškega življenja na vso moč upira. Vaš pogled je veljal bistvu človeka in ne njegovemu priličnemu prikazovanju, ki je večkrat nespametnejše nego javljanje same živali. Ta Vaš pogled Vam je omogočal, da ste jemali človeško življenje iz daljave in da Vas tako tudi grde in trpke strani tega življenja osebno niso prav nič prizadele. In ta Vaš pogled je obenem tista stran Vašega osebnega svojstva, ki je tudi mene vzpodbujala in vzgajala, dasi je usoda tudi mene bila uvrstila med Vaše akademske učitelje in vzgojitelje.
Na žalost sem kmalu moral ugotoviti, da Vas slabijo in mučijo posledice težke bolezni. In zopet sem se moral zadiviti lepoti in moči Vašega nadalnjega notranjega življenja. Nikdar nisem čul iz Vaših ust najmanjše pritožbe — ne
svetno društvo naprositi g. Jclenca, da pride prihodnjo dni v Kranj, kjer bi sam z živo besedo opisal svoje trpljenje v Rusiji na enem prosvetnih večerov. Vsekakor bo zanimivo predavanje privabilo veliko ljudi, saj bi na takem večeru zvedeli marsikaj zelo zanimivega.
1
nad lastno usodo ne nad ljudmi, ki so Vas poznali samo od zunaj in se niso potrudili, da bi vsaj malo pogledali tudi v Vaše notranje življenje. O lastni usodi sle imeli samo mirno sodbo zaupanja, o bližnjem samo lepo besedo resničnega umevunja. Same dobrotnike in dobrotnice ste mi omenjali in če bi Vas človek samo poslušal, bi moral meniti, kakor da je svet brez hudobije i'n zlobe. Vaša bolezen je pa napredovala in ravno v tej dobi svojega velikega trpljenja, ki ni več ponehalo, ste se znova ter vsega posvetili svojemu filozofskemu študiju in ste mi ob koncu predložili disertacijo, ki je bila tudi s strani naše filozofske fakultete soglasno sprejeta.
Nismo vedeli, da ste tedaj, ko se je Vaša disertacija v fakultetnem svetu sprejemala, že ležali, neozdravljivo bolni, pri svojih ljubljenih starših. Šele pismeno vprašanje Vašega dobrega očeta mi je potrdilo sumnjo, da je Vaše stanje vse drugo nego lahko. Čakali smo, da ozdravite. V takem čakanju sem v minulem poletju, ko sem se iz Poljč vračal v Ljubljano, občutil potrebo, da v Kranju prekinem vožnjo in vidim, kako je z Vami. Bili ste zelo, zelo bolni. In vendar, iz Vas je zopet govorilo samo zaupanje, sama vera in sama ljubezen. Meni ste se smilil; Vi, Vam so se pa smili starši, ki jim, kakor ste mi rekli, nehote grenite življenje. Tedaj sva si za nekaj trenutkov pričarala skorajšnjo ozdravitev in sva oba pokadila celo cigareto in najino slovo je bilo vedro in ne žalostno. Čim sem pa bil prestopil prag Vaše hiše. sem imel občutek, kakor da sem zapustil svetišče, v katerem se opravlja neka velika daritev.
Gospod Savli! Vas je filozofija zajela tedaj, ko ste bili že dokončali svoje bogoslovne študije in se pripravljali za dušnopastirsko delo med narodom. In Vas filozofija ni odtrgala ne od Vaše vere in ne od Vašega dejanskega poklica: ostali ste naprej najboljši duhovnik in samo zavratna bolezen je bila, ki Vam je in to vedno bolj onemogočala, da bi svoje bogoslovne filozofske ideale uresničevali tudi v samem
ljudskem socialnem življenju. Vaše filozofsko zunimanje se je hrunilo tudi ob teološkem in teološko ob filozofskem. Zato je kajpa tudi glavno vprašanje Vaše disertacije filozofsko in teološko pomembno. Bilo je to vprašanje spoznanja in biti (eognoscere et esse): spoznanja, kakor je in naj bo za človeka značilno, in biti, brez katere bi bilo tudi vsako tako spoznanje le prazna beseda.
Dr. France Veber.
*
Blagi pokojnik je zagledal luč sveta v Kobaridu dne 28. septembra 1903. Že kot učenec ljudske šole se je med svojimi sovrstniki odlikoval z izredno nadarjenostjo, zato ge je oče dal v gimnazijo. Po končani maturi, ki jo je napravil na gimnaziji v Novem mestu je stopil v bogoslovje v Ljubljani. Novo mašo je pel na svečnico 1. 1920 ter takoj odšel na svoje prvo kaplansko mesto v Tržišče pri Mokronogu. Na tem službenem mestu je bil skoraj leto dni. Vsled bolezni je moral to mesto zapustiti ter odšel v Šmihel. Iz Šmihela je prišel v Ljubljano v Zavetišče sv. Jožefa. Tu se je zopet pokazalo njegovo dobro srce, saj je sam brez vsakih drugih sredstev izdrževal še dva akademika. V Ljubljani se je takoj vpisal na filozofsko fakulteto ter se z vso marljivostjo posvetil temu sturMju. Po diplomskem izpitu 1. 1936 je postal kaplan pri Št. Jakobu v Ljubljani. Toda bolezen ga je zopet vrgla na bolniško posteljo. Bolan je prišel k svojim staršem v Kranj, kjer se je zdravil v trdnem upanju, da bo okreval in dosegel svoj življenski cilj. Lahko rečemo, da je žrtev svojega poklica, saj si je bolezen nakopal pri opravljanju svoje službe. V Tržišču je namreč nesel ponoči v največji zimi in mrazu (leta 1929 je bila izredno huda zima) bolniku zadnjo popotnico, ko pa se je vrnil ves premočen je takoj šel zopet v spovednico.
Pogreb blagega pokojnika je bil v torek ob 9. uri dopoldne. Silna žalost ni dopustila staršem, da bi se udeležili zadnje poti svojega sino. Njihova bolest je bila prevelika. Pogreba se je udeležila številna duhovščina in mnogo meščanov. V kapeli na pokopališču je ob številni asistenci daroval sv. mašo kranjski dekan čg. Škerbec. nakar je sprevod krenil k zadnjemu počivališču pokojnikovem ob pokopališkem križu. Tu se je od pokojnika poslovil njegov učitelj in vzgojitelj Univ. prof. dr. France Veber. Vsako oko se je zasolzilo, vsak je sočustvoval z ubogimi starši, s sestro in brati.
Blagemu pokojniku naj sveti večna luč. žalujočim pa naše. iskreno sožalje!
Tedenske novice
KRANJ
20 krav, 4 konje, brez števila kokoši ima Boštjan Balon, bogut gruntar i/. Luž. G. Hra-broslav Svetlin, veletrgovec v Ljubljani pa ima trgovino kakor Ta-Ta in avto, ki ga sam »šifrira". To sta namreč ženina, ki se hočeta poročiti s Pajnikovo Metko, oba seveda, samo rudi dote. Kako se je vsa stvar razvijala, boste videli v Ljudskem domu v soboto zvečer ob pol 9. uri in pa v nedeljo popoldne ob 4. Videli boste pu tudi kako je hudo, če ima človek preveč zgovorno in gostobesedno ženo, ali pa če človek misli samo na jed in spanje, da ga še ženitev komaj premoti.
Komedija bo prav gotovo ugajala vsem, ki so željni smeha in zabave.
G. Balon bo pa povabil gotovo vse obiskovalce na „ohcet", saj to tudi lahko stori, ko ima polja za 160 mernikov posetve. Zato v soboto in v nedeljo vsi v Ljudski dom!
Zahvala. Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Kranju se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so se oddolžili spominu vojnih žrtev s prispevki na Rupi dne 1. novembra. Zlasti se zahvaljujemo bratom Čehom in Poljakom. Denar je naložen v Mestni hranilnici v Kranju in se bo uporabil za vzdrževanje grobov in za postavitev skupnega spomenika.
Gorenjska lesna produktivna zadruga v Kranju ima svoj ustanovni občni zbor v ponedeljek dne 15. novembra t. 1. ob pol 10. uri v dvorani hotela Stara pošta. Na dnevnem redu je poročilo o situaciji na lesnem trgu, volitve načelstva in nadzorstva ter razna predavanja o vnovčevanju lesa. Na občnem zboru bodo govorili tudi: narodni poslanec g. dr. Šemrov, predsednik Kmečke zveze g. Janez Brodar, sres-skj gozdarski referent g. ing. Jurhart Franc, kmetijski svetnik g. Wernig Franc, Ing. Zumer in še drugi zastopniki raznih korporacij.
Novoporočenci t
Vsakemu, ki se fotografira v mojem ateljeju, bom podaril posebno darilce.
Foto Jug, - Kranj
f Hieronim Savli
IIIIUMUi........bllBHI«i1HfWWrf iil 1........!.......'......................■■■■..........11111.....■"■"M"............................»■■■'"■ ■■■■■m—«™
Gorenjci nosijo TIVAR-jeve obleke, ker so dobre in poceni
ttr T I V A R   OBLEKE m
Mimica Zagorska
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
Berač Jakob si je oprtal torbo in se poslavljal od pivcev.
»Kam greš zdaj?" so ga vpraševali možje.
»Naravnost proti Kamniku bom šel. Ne bo me prej nazaj, dokler ne izvem vsega, kar nam je treba vedeti."
»Le dobro opravi. Na, pij še preden greš," mu je Aleš natočil vina.
Berač je hlastno pil vino in se zahvalil. »Bog ti plačaj, Aleš, dobro kapljico si mi dal. Ali zdaj moram iti, ker me noge le izteška nosijo po beli cesti. Ostanite z Bogom, možje."
»Tu človek nam je vdan z dušo in telesom. Nič ne bo imel od tega, če zmagamo ali propademo, pa se toliko žene za našo stvar", je rekel Zoreč.
»Dobra duša je ta starec," je kimal Hribar.
„Mhm," je pritrdil tudi Aleš in nagnil majolko, pa jo je brž odstavil.
»Vina mi prinesi, Bregar!"
Oštir je nalil v putrih vina.
»Le pijte, prijatelji, dobro vino imam, ker je staro. Po svetem Martinu nima vino več pravega okusa, ker je novo. Preveč kislo je."
»Kar usta skupaj vleče. Posebno dolenjska vina so kisla."
»Hrvatsko vino pa nima moči. Piješ ga lahko kakor vodo, pa še ne čutiš, da bi ti šlo v noge."
»In če mu ti, Bregar, priliješ še malo vode, potem je čisto nedolžno," se je smejal Hribar.
»Na vino se razumeš, na punt pa ne," ga je bezal Jurček.
»Kaj me boš samo zbadal. Na punt držim, na vino pa tudi."
»To je prava beseda kakršna se zate spodobi. Ukrotimo grajske, vrnemo ti svobodnjaštvo, spet boš na Rvoji zemlji sam gospod."
Vrata v hišo so se odprla in plečat mož je vstopil. Na telovniku so se mu bleščali srebrni gumbi in dolgi, temni plašč mu je visel do gležnjev. Ob strani mu je visel meč in sivi lasje so padali na ramena.
»Bog z vami!" je pozdravil.
»Hej, Klander!", so znvpili Vil hkrati. »Sedi med nas, ti dobra duša, upornik vseh upornikov!"
»Sedi, Klander," je prigovarjal tudi Bregar in je postavil pred plečatega svobodnjaka pisano mujolko, do roba napolnjeno z vinom.
Klander je prijel majolko in pil vino, sivi brki so se mu pomočili vanj. Obrisal si jih je in se podal v besedo.
»Kako je z našo stvarjo, možje?"
»Vse dobro," je hitel Jurček.
»Ne vem", je zmajal starec z glavo. »Kako je z Bohinjci?"
»Rado Veharjev z Gorjuš vse povsod išče zaveznikov. Krasen in drzen fant! Če on ne ukroti gospodo, je tudi nihče drugi ne bo," je razložil Aleš.
»Tega človeka moramo pridobiti zase. Poznam ga."
»O, on je že naš. Mi smo se zvezali z njim," je pravil Jurček.
»Govoril bom tudi jaz z njim."
»A kje si hodil ti, Klander?" je vpraševal Hribar, ki mu je vino že sililo v glavo. »Mar si spet kje blagoslavljal svetinjice?"
Klander ga je ostro pogledal.
»Vidim, da ste strašno zabiti. Kdaj je še posvetni človek imel moč blagosloviti svetinje?"
»Čemu jih torej blagoslavljaš in trdiš, da govori sveti Duh iz tebe?" je še Aleš radovedno vprašal.
»Z vami je pa križ. O, kakšne ljudi imam za glavne zaveznike. Še tega ne veste? Vi znate samo s pestjo, pa ne veste tega, da je tudi pamet zelo, zelo potrebna. Mali David je bil premeten, pa je ubil velikana Goljata, ki se je zanašal samo na svojo moč in je mislil, da mu nihče ne more do živega."
»Hm, tvoje ravnanje se mi pa ne vidi baš pametno. Tudi Rado je rekel, da vam bo nekaj gorkih povedal."
»Fant je mlad in no pozna sveta, zato mu ne zamerim. Toda ti, Aleš, ali Jurček, Hribar, Zoreč, vsi imate sive lase in bi morali malo dalje misliti. Jaz delam to samo zato, da potegnemo čim več ljudi za seboj. Tlačani mislijo, da jih sam Bog kliče po meni na boj."
„Aaa?" so zijali možje. »Kako si prišel na to pametno misel?"
..Priznam, da mi je nekoliko svetoval krofasti krojač, drugo sem pa sam pridejal in sicer toliko, kolikor se je meni prav zdelo."
»Pametno si storil," se je krohotal Aleš in ireplal tovariša po rami. »Na pravi konec ti je Bog glavo nasadil. Če boš vedno tako ravnal, bomo tako gotovo zmagali gradove, kakor sedimo tu za mizo."
He, he," se je oglasil starec in nagnil majolko. »Klander ima že sive lase pa bo vendar pripravil nekaj črnih dni grajski gospodi Mogočni Ortenburžan zaradi mene ne
bo mogel spati po noči in gospodu Hartmanu Kraigu se bodo lasje začeli beliti."
»Hartman je najzlobnejši izmed vseh. O, mi ga bridko skušamo," je vzdihnil Zoreč.
„Kaj pa, ko bi se kako drugače pobotali?" je prigovarjal Hribar. »Morda bi nam gospoda dala kakšne svoboščine brez prelivanja krvi. Pravijo, da lepa beseda tudi dobro mesto najde."
Klander ga je pogledal tako ostro, da je tlačan umaknil pogled.
»Kaj nam bo gospoda dala sama od sebe, o tem se zdajle ne bomo prerekali," je trdo rekel. »Vem le, da gospoda razen tepenja in ječe še ni ničesar zastonj dala tlačanom. Če bo videla, da ji gre za glavo, ne rečem, da ne bi za malo časa popustila vajeti. Morda bi nekoliko omilila tlako in bi manj natančno pobirala desetino eno leto, kvečjemu dve, dalj pa ne. Moj rajnki oče so večkrat rekli: ,Kjer je bik, tam naj pa še vrv ostane'. Zakaj bi mu jemali sumo vrv, če lako dobimo oboje."
»Toda pomisli, Klander, koliko ljudi bi padlo, če pride do boja."
»Tudi to sem že premislil. Morda sploh ne pride do prelivanja krvi. Gradovi bodo videli našo moč in se bodo podali."
»Težko. Grajska roka je železna." Klander je stisnil pest.
»In tlačanska je jeklena. Če nočejo miru, naj imajo vojno. Nočejo mirne sprave? Prav. Naj pa teče kri."
»Utonemo v krvi," je dvomil Hribar.
»Če utonemo mi, bodo z nami vred tudi oni. Kdor pade, pade, kdor ostane, bo doživel srečne čase.
»Jaz sem vam prisegel zvestobo," je počasi govoril Hribar, »zato vam bom tudi do groba zvest ostal. Vendar se mi vedno zdi, da visi zlo nad našimi glavami, toda sam ga ne morem odvrniti."
»Večjega zla ne more biti, kakor je zdaj!" je vzkliknil Aleš.
»Hudo je, a jaz slutim, da bo še hujše. Trudil se bom za našo stvar do zadnjega diha. Če vi propadete in poginete, bom z vami vred poginil tudi jaz. Če boste vi trpeli, se tudi jaz ne bom branil trpljenja."
»Vreden zaveznik si. Le zakaj tako omahuješ?"
»Odločen sem se boriti za naše pravice, le ljudje se mi smilijo, ker jih bo grad neusmiljeno tepel, če dočakamo polom. Pa tudi za vas se bojim, ker tvegate to, kar je največ vredno: svobodnjaštvo. Le tisti čuti, koliko je vredno, kdor ga je izgubil."
(Dalje.)
►GORENJEC«
Toplo damsko triko perilo, svilene kombi-neže, nogavice, rokavice, svileni šali, modni pasovi, flanel spalne srajce, žepni robci, damske torbice v največji izbiri
Sikra - JCfon^
in kurjavo), dosega svoj cilj dokazuje dejstvo, da je dvorana vedno polna! — Podobno delo izobrazbe in vzgoje pa se vrši po fantovskih in dekliških večerih, ki jih obiskujejo člani oz. člunice pa tudi prijutelji.
Igre prav tuko pričajo, da naše društvo ne spi. Za začetek je služil Zlutorog. V velikem stilu in obsegu si gu je zamislil in izpeljal g. obč. sv. Blaž šter. Scena kakor igranje, oboje je bilo do konca naštudirano. Uspeh je bil zato ogromen. Vsa čast g. režiserju in igralcem. V nedeljo smo poskusili nekaj posebnega: iz Kranja je prišla igralska družina prosvetnega društva ter gostovala z »Izdajo pri Novari". Pri nas se ..tujci" ne obnesejo, pravijo, da zato ne, ker imamo domačih igruvcev dosti in dobrih. O tej prireditvi pa moramo priznati, da so Kranjčani lepo dokazali, da tudi nekaj zmorejo. Tako ženske kot moške vloge so se znale
Fantje! V torek 16. t. m. ob 8. uri zvečer je sestanek v knjižnici Ljudskega doma.
Osebne vesti. Dne 30. oktobra t. 1. je pri fin. ministrstvu v Belgradu položil višji strokovni izpit, gospod Torkar Janko, starešina glav. oddelka fin. kontrole v Kranju. Iskreno čestitamo!
Zanimiva razstava ročnih del, izdelanih z MEZ- predivom za ročna dela v različnih tehnikah vezenja, pletenja in kvačkanja, je v Kranju, hotel Stara pošta v petek 12. vključno do sobote 13. t. m. dnevno od 10 do 18.30 ure nepretrgoma.  Vstop prost!  Ne prodaja se!
60 letnico svojega rojstva je obhajal te dni g. Martin Fortuna. Zavednemu slovenskemu katoliškemu možu tudi naše iskrene čestitke z željo, da bi ga Bog še dolgo ohranil nam in njegovi družini.
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-začev motornih vozil se bodo vršili za sres Kranj, Radovljica in Škofja Loka pri sreskem nnčelstvu v Kranju v prvi polovici meseca decembra 1937.
Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju najpozneje do 6. decembra 1937.
TRŽIČ
Petdeset let je minilo, ko se je rodil naš or-ganist Planinšek Martin na zelenem Štajerskem. Služboval je na različnih krajih na Štajerskem, Dolenjskem in Notranjskem. Zdaj pa že skoro deset let živi in dela na Gorenjskem v našem Tržiču. Ne bomo ga hvalili, ne naštevali njegovega udejstvovanja in zaslug, saj je preveč znano, da tuko nikjer na Gorenjskem in daleč okrog orgle ne pojo kot tržiške, kadar jih ima v svoji oblasti naš organist. Res je, da so tržiškn grla ustvarjena za pesem, a da pevci nastopijo in se postavijo je potrebno še enega, ki jih vodi, dviga in kroti. Kadarkoli zato naš moški ali mešani zbor nastopi žanjejo uspeh. Naš ponos je. da imamo takega organista! V cerkvi slišimo vedno kaj novega, pri latinskih mašah predvajajo najtežje stvari. Pri koncertih in prosvetnih večerih vedno kaj modernega in finega. Tn tržiške operete tudi še nikdar niso blamiaže doživele. Lani smo slišali Dijaka-Prosjaka, za letos, kakor slišimo, bo v januarju še bolj imenitna stvar. Kaj, to bomo povedali, ko bo čas zato. Gospod organist! Hvaležni Vam kličemo k Vašemu petdesetemu godu: Bog Vam povrni za Vaše delo v cerkvi ali za slovensko pesem! Bog Vas živi še mnogo let!
Tople flanel srajce, spodnje hlače, pižame, navadno in fino zimsko triko perilo, nogavice, - rokavice, kravate, naramnice, topli puloverji in veste v veliki izbiri.
julija t. 1. na Brezjah. Takrat so se člani te viteške organizacije, ki pravi, da spoštuje vero in versko čustvo posumeznika, norčevali iz procesije, božjih stvari in vernega slovenskega ljudstva. Ko jih je voditelj romarjev, odlični slovenski duhovnik, lepo pozvu. naj mirujejo, jih ni postalo sram, marveč so še z večjim sovraštvom in srdom pričeli napadati še njega.
Misleč, da bo oblast mirno gledala njihovo postopanje, se je končno skorajžil njihov prijatelj in napisal v enem njihovih časopisov o tej zadevi sledeče: „Našim fantom se je nedavno grozilo kar s § 162 k. z., na kar pa hvala Bogu niso podrobno reagirali, ker so pre-ponosni, da bi se spuščali v nečastno borbo! Vztrajajo na edino pravem stališču, da so v domači vasi ne bodo puščali vznemirjati od najetih kalilcev vaškega miru." Ne vemo kaj misli dopisnik s to »nečastno borbo". Morda smatra svoje tovariše za  tako  ničvredne in propadle, t. j. ljudi brez vsake srčne kulture, da bi nas moralo biti sram z njimi se boriti. Morda to piše iz bojazni pred kaznijo, ki jim ne odide, če zato izve oblast, ali pa vplivati na nas, da na stvar ne bi »reagirali". V tolažbo jim povemo, da nas ni in nas ne bo nikdar sram boriti se z ljudmi, ki žalijo naše versko prepričanje, pa naj bodo to magari tudi sokoli, in jih zagotavljamo, da bomo z vse doslednostjo stremeli za tem, da se v bodoče kaj takega ne bo dogajalo. Iz dopisa je razvidno, da je moral biti velik strah pred kaznijo za to junaško postopanje, ker se dopisnik celo Bogu zahvaljuje, da se ni nič hudega zgodilo. Zelo smo radovedni, kdo so na Brezjah tisti »najeti kalilci vaškega  miru"  in kdo jih  je najel. Vsakdo ve, da jih med našimi vrstami ni, in si drugače ne moremo misliti, kot da so naši sokoli tisti. ..najeti kalici miru". Oni so si na
Kje dobiš?
Kaj dobiš?
uveljaviti. Le škoda, da je bilo drugo dejanje menda preveč črtano in prav radi tega težko umljivo. Vsebinska stran drame nosi to hibo, da je skoro preveč naturalistična in zato vse ne odgovarja popolnoma katoliškemu čutu. —
Za prihodnjo nedeljo 14. t. m. pa pripravlja društvo trodejanko »Grobovi", ki jih je napisal Janez Jalen. Igra diha pristni slovenski duh. Zdi se, kot bi oživela stara naša slovenska zemlja in njena zgodovina. Upamo, du bo ta domuči proizvod privabil mnogo naših prijateljev, zlasti še zato, ker hoče društvo s to igro počastiti spomin naših storžiških žrtev in bo društvo s tem izpolnilo svojo obljubo, da bo prebitek ene svoje predstave obrnilo za spomenik ponesrečenim deveterim našim članom oz. prijaieljem.
Škrlatinka in davica sta že nekaj let stalni nadlegovulki naših otrok, kar povzroča staršem in drugim merodajnih faktorjem velike skrbi. Zadnji čas zopet vidimo zelo pogosto reševalni avto, ki odvaža našo mladež v ljubljansko bolnico. Nekaj otrok je prav resno obolelo in se starši boje najhujšega. Sv. Rok reši nas kužnih bolezni!
Preteklo sredo si je ogledoval v tržiški okolici hudourniKe bn.iovinski ing. g. Štrancer. Med drugim si je ogledni tudi porušeno pilotno steno za Pilarno. Obljubil je. da bo poročal na pristojnem mestu, vsled česar upamo na izdatnejšo pomoč banovine.
KRIZE
Prosveta je zborovala. V nedeljo 7. t. m. je imelo naše Prosvetno društvo svoj 42. redni letni občni zbor. Pri članstvu in tudi izven njega ja vladalo za ta občni zbor veliko zanimanje; saj se ga je udeležilo okrog 150 članov. Z velikim zanimanjem je članstvo sledilo poročilom odbornikov, z   največjo   pažnjo pa je
Snežke
svetovne znamke »Tretorn* D. 55, 78,88, 98.
Galoše (šved.) D. 55, 65.
Copate
D. 34, 37, 44.
Dežniki
D. 29, 39.
cS ikra  - JCmm4
STRAN 3
Ostanki Jedil mod zobmi
povzročajo pogosto neprijeten duh iz ust; še mnogo huje pa je, če začno ostanki jedil gniti. Pri tem se tvori mlečna kislina, ki razkraja dragoceno zobno sklenino. Zato zvečer kot zadnje, odstranite predno greste spat ostanke hrane izmed zob, s tem da jih temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Zjutraj kot prvo, očistite si zobe z zobno pasto Chlorodont, katere prijeten okus po meti, zapušča še dolgo po uporabi v ustih občutek svežosti in čistoče. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod.
Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec in že se poveča osvežujoči uči-nek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom.
pevska vaja moškega zbora, v četrtek fantovski večeri — telovadba, v petek dramatska šola in pevska teorija. Vsi tisti, ki bi hoteli pristopiti k tamburaškemu zboru, naj se tekom tedna prijavijo pri hišniku. Sprejemajo se najprej mladi fantje do 18 leta, posebno pa taki, ki bodo vztrajali pri učenju.
Dramatski odsek je že v tej sezoni gostoval v Mekinjah. V krasni drami »Črnošolec" je bil občuteno podan ves boj mladega študenta za življenjski poklic. Glavne vloge so bile v rokah staroloških študentov, ki so v zadnjih počitnicah pokazali izredno veselje do prosvetnega dela. V Staro Loko je prišlo društvo Kamnik s »Stilmondskim županom". — V nedeljo 14. t. m. pa bodo v Starološkem domu gostovali
POSLUŽUJTE SE JAVNEGA KO-PALIŠCA V ZDRAVSTVENEM DOMU. KADNE IN PRSNE KOPELI. CENA   OD   DIN   3,—   DO   DIN 7____
igralci Prosvetnega društva iz Kranja s priznano tragedijo iz kmečkega življenja »Izdaja pri Novari". Predstava bo samo popoldne ob pol 4. uri, zato ne zamudite prilike. Spoznali boste moža, ki iz ljubezni do rodne grude pravi: „Nc pojdem s kmetije prej, dokler me ne poneso z nogami naprej..."
Na dan Vseh svetnikov — ravno na svoj god — je umrl g. Ivan Berčič. Pogreb je pokazal, kako je bil pokojni oče v vsej okolici priljubljen. Od njega so se poslovili številni gasilci in cerkveni pevski zbor, saj je v mladih letih tudi sam vneto prepeval Bogu v čast kot član cerkvenega zbora. Bog naj mu bo plačnik, osamljeni družini pa iskreno sožalje!
CERKLJE
Občni zbor Prosvetnega društva. V nedeljo popoldne ob 3. uri se je vršil občni zbor Pro-
Cerkveni glasnik za tržiško župnijo javlja, da je pred mesecem umrli Franc Deu zapustil svojo hišo na Glavnem trgu, ki je v njej občinski urad in sodišče Vincencijevi konferenci v Tržiču. Lastnica hiše postane Vincencijeva konferenca takoj, uživajo jo pa sedaj še sorodniki umrlega.
Poroka. Pred oltar sta stopila Čarman Franc, oskrbnik koče na Zelenici in nekdanja naša igralka in cerkvena pevka Hedvika Rezek. Obilo sreče!
Prosvetna kronika ve iz zadnjega časa tole povedati:
Predavanja se vrše za vse člane in prijatelje katoliške prosvete redno vsakih štirinajst dni. Ta ustanova je najboljša šola, ki druži v sebi vse pozitivno krščanske ljudi ter jih vzgaja, opozarja, navdušuje in razveseljuje. Za začetek naši pevci vedno zapojo pod vodstvom našega delavnega organista g. Planinska Martina, dve ali tri pesmi. Sledi predavanje ob skioptičn.h slikah. Letos nam je to še posebno prikladno, ker si je društvo sv. Jožefa nabavilo nov modem aparut-epidiuskop, ki vrže na plut-no tudi razglednice ali slike iz knjig in listov. Ob teh večerih smo že slišali dvakrat čg. svetnika Vovka. ki nam je enkrat spregovoril o našem dr. Kreku za njegovo dvajsetletnico smrti, drugič je razgrnil pred nami zbirko 200-terih" slik iz njegovega in našega Tržiča. Od tujih predavateljev smo imeli letos v gostih g, profesorja Janka Mlakarja, ki nas je veselo vodil po deželi polnočnega sonca. Da to delo, ki ga naše društvo vrši brez vsake vstopnine (le prostovoljni darovi se pobirajo, da je za elektriko
Lepo - dobro in
po nizki ceni
tem polju že mnogokrat spletli lepe lavorjeve vence, n. pr. s sokolsko povorko, v kateri je stopala tudi vrsta napol nagih sokolov. Da se pokaže zasmehovanje in zaničevanje pobožnega slovenskegu ljudstva, se jo moral ta sprevod med huronskim vpitjem pomikati mimo božjepotne cerkve, ko je bilo na Brezjah največ romarjev. Kakšen vtis so dobili tujci takrat o Brezjanih si more vsakdo sam predstavljati! Naši vitezi se proslavljajo tudi s ponoč-njaškimi veselicami v neposredni bližini cerkve in seveda zopet takrat, ko je dosti romarjev. Najlepše pa nam dokazuje domnevo, da so edinole oni kalilci miru, dogodek ob priliki romanja Štajercev na Brezje.
Ker so takrat javno smešili obrede in običaje bogočastja in se s tem pregrešili zoper § 162 k. z., je oblast kaznovala največjega razgrajača z 10 dni zapora ali 500 din denarne kazni, ostale tri junake pa z 2 dnevnim zaporom ali 150 din denarne kazni. Seveda se jim je to zdelo krivično in se čutijo užaljene in preganjane, zato je jasno, da so se pritožili. Naj-brže še ne vedo, da je bila to samo policijska kazen in da bodo s tem tirali vso stvar pred sodišče, kjer se    bo zadeva natančneje pre-
Velika izbira igračk vseh vrst po izredno ugodnih cenah!
SikfU   - 3CiWJLf
sledilo poročilu gosp. župnika o graditvi novega doma, pri katerem je sedaj delo do spomladi ustavljeno. Ob koncu svojega poročila je članstvo gospoda župnika pozdravilo z močnim ploskanjem. Izvoljen je bil docela nov odbor, kateri bo z vsemi močmi napel vse sile, da se naše društvo dvigne do najvišje stopnje, da ne bo le najstarejše na Gorenjskem ampak tudi najboljše. — Občni zbor je vodil g. Pelicon, ki je zato prišel iz Kranja. Ob zaključku zborovanja je članstvo navdušeno pozdravljalo našega nepozabnega društvenega delavca g. Pe-licona, kateri je po zaslugi našega največjega nasprotnika moral zapustiti društveni plug in z njim naš kraj. Zaključujemo naš dopis s pozivom na vse nam naklonjene občane, naj. podpirajo naše društvo '.b vsaki priliki s posetom raznih predstav ali kakorkoli, ker društvo potrebuje pomoči, ko si gradi nove prostore, katere nam nasprotniki tako zavidajo. Vse za vero in dom!
BREZJE
Brezjanski sokol in I 162 k. z. Vsem našim čitateljem in prijateljem je gotovo znano nekulturno postopanje članov viteške organizacije ob priliki rimske procesije, ki so jo priredili štajerski romarji ob času romanja 24.
Moško in damsko perilo — rokavice — nogavice — kravate — žepne robce — damske torbice itd.
iskala in kjer bodo povedale svoje mnenje tudi navzoče priče, ki do sedaj še niso bile zaslišane.
S svojim brezverstvom in protiverstvom naši sokoli delajo kaj slabo reklamo za svoje propadajoče društvo in sokolstvo sploh. Brezjani so jih že spoznali in jim pokazali hrbet. To se jako lepo vidi, de jih je od precejšnjega števila ostalo do danes samo še 7. Če se morda motimo, da jih je danes že manj, naj pošljejo popravek, ki ga bomo rade volje'objavili. Iz vsega srca jim želimo, da bi »Sokolska četa Brezje—Mošnje" še naprej tako lepo napredovala, obenem pa jim ponovno zagotavljamo, da se ne bomo pustili razburjati od »najetih kalilcev vaškega miru"l
ŠKOFJA LOKA
Odkar ima našo društvo nov oder vzorno deluje. Na zadnji odborovi seji je bil določen dnevni red, ki se ga naj vsi člani točno držijo: V ponedeljek zvečer pevska vaja ženskega zbora, v torek sestanki dekliškega krožka, v sredo
svetnega društva v veliki dvorani Ljudskega doma. Zbralo se je precejšnje število članov in članic, kakor tudi prijateljev društva. Pa otvoritvi smo z deklamacijami, petjem in govorom g. šolskega upravitelja, počastili spomin slovenskega Mozesa, nesmrtnega dr. J. Ev. Kreka, Sledila so poročila odbornikov in zastopnikov odsekov, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo v odsekih zelo živahno. Na programu so bile tudi volitve odbora, ter je dobil stari odbor zaupnico, izpopolnjen je bil samo s par agilnimi člani oziroma članicami, tako da je podano najboljše poroštvo za uspešno delova-
v modni trgovini
IVO WENDLINQ
Kranj, Jenkova ulica
nje društva. Da pa bo uspeh siguren je dolžnost vsakega člana, da je vedno tudi delaven, zvest načelom in prežet z idealizmom pokojne-gu Evangelista Kreka. Letošnji program društva je zelo obširen ter pred vsem namenjen poglobitvi verske in srčne kulture posameznika, kakor tudi narodne zavesti. Zato le vsi pridno posečajte sestanke, knjižnico in igre, kajti čas zahteva izobraženih ljudi.
Pretep. Ravno ko se je v Ljudskem domu vršil občni zbor Prosvetnega di ušiva je prišlo na Zg. Brniku do zelo žalostnega slučaja. Ne-kuj funtov iz Dvori j je prišlo v gostilno k Bo-štlcu, kjer so se sporekli z nekaterimi domačimi fanti in je prišlo do pretepa, katerega konec je bil zelo žalosten.
Pripominjamo, da se je pretepa udeležilo le
STRAN 4
»GORENJEC«
nekaj fantov iz Zg. Brnika in Dvorij ne vsi, velika večina fantov iz Zg. Brnika in Dvorij obsoja pretepaško divjanje, ki jemlje ugled vsej okolici.
Skrajni čas je, da oblast poklicnim pretepačem enkrat za vselej odločno ohladi vročo kri. Prav tako pa bi bila dolžnost oblasti, da kaznuje gostilničarje, ki dajejo vino že pijanim ljudem.
Nabiralna akcija. Prejšnji teden so občinski možje pobirali za ponesrečence po toči. Dobili so precej poljskih pridelkov in se tem potom občina vsem darovalcem zahvaljuje za darilu. Pred čusom je tudi tukajšnje Obrtno društvo priredilo dobro obiskano vinsko trgatev v ta namen, koliko je bilo za ponesrečence po toči — ni znauol
Vodovod. Da vodovod ne more tako napredovati, kakor je želeti, je pač kriva denarna suša. Banovina ne more vsega dati, ljudje pa nimajo. Ker pa je odbor agilen in tudi ljudje požrtvovalni, je uspeh siguren. Pričelo se bo zopet s kulukom, zato bi nas veselilo, da nam neki cerkljanski izkoreninjenec pride na pomoč, da bo čimpreje deležen „prhe" iz cerkljanskega vodovoda in si osvežil svojo vročo ..butico". .
Poljski tatovi. Pri nas imamo nekaj ljudi, ki nam prav pridno pomagajo spravljati poljske pridelke. Pa še nič kaj izbirčni niso. kateremu gospodarju priskočijo na pomoč, gledajo le na to, da gredo najlepši sadeži prvi z njive. Če pa slučajno gospodar dobi pomagnča pri delu. mu je zelo nerodno. Izgovarja se na vse mogoče načine, da niti snm ne ve. kaj ga je zaneslo na tujo njivo in milo prosi, naj nikomur ne pove. posebno pn ne orožnikom. Ko tako gledaš takega ..skesanega reveža" in ga še podučiš, da boš že sam spravil svoje pridelke domov pa da imaš tudi shrambo za tn namen pripravljeno, zato nepovabljenih delavcev ne potrebuješ, mu zaenkrat odpustiš.
Kakor se pa vidi. se ti ljudje nikakor nočejo poboljšati ter vse to izvršujejo že kot obrt, katera jih bo držala pri življenju. Zato je skrajni čns. da se tem dolgoprstnežem stopi na prste in se vsakega brez ožim javi orožništvu. Mi bomo pa seveda takrat čitateljem postregli z njihovimi cenjenimi imeni.
za revolucijo. Tako ne bo zamere na nobeni struni.
Domneva se, da so te letake v omenjeni noči delili nekje v Kranju, katere so tukoj po razdelitvi posebni ..kurirji" raznesli naokrog.
K nam v Zg. Besnico jih je zanesel brez dvoma neki delavec, ki se r^j.ši mudi pri nas, kakor pa da bi odšel v sovjetski paradiž.
Kdor dotičn?ga izsledi, naj ga takoj naznani orožnikom, da mu hi do dali potrebne dokumente za prosto pot v :ovjetsk'. Uu.-ij.«
Brez dvoma je, da bo tu dopis čitul tudi do-tični. ki je prinesel iz Kranja do nus omenjene letake.
Radovedni smo pa tudi. kd" !>«■ -l.ipil na strun dotičnega in kdo bo še zagovarjal komunistične ideji;.
CEŠNJICA PRI PODNARTU
Komaj pičle tri kilometre od Podnarta leži naŠa prijazna vas, pa še do danes nismo dobili k nam elektrike, dasi jo imajo po vseh okoliških vuseh in še celo ..hribovci" se lahko z njo pobuliajo, saj z Jumniku tuko lepo sveti, da se vidi po vsej Gorenjski. 7.c, pred leti smo žareli z akcijo, da bi dobili elektriko, pa je takrat padlo vse v vodo. Potem so prišli težki časi s krizo, ko nismo niti misliti mogli na elektriko. Zdaj se je zudevu zopet znovu poživila in upajmo, da nam bo zdaj elektrika kmalu svetila. Mislili smo. da jo bomo dobili z Ovsiš. odkmler bi bilo najbližji, a strokovnjaki pravijo, da bi morali gruditi nov transformator, ki bi bil seveda kljub zboljšanemu gospodarskemu položaju le predrag. Zalo jo bomo pa dobili preko Lipnice z Dobrave. Količki so že zabiti in upajmo, da bodo kmalu na njih mestu stali električni drogovi in da bomo prihodnje leto že mlatili z motorji. Glavno vprašanje je seveda denar. Vsak, ki bi si jo dal napeljati, bo moral plačati štirikratno davčno podlago, kar končno ni tako velika vsota. Tudi drogove bi morali kmetje sami dati. Zadnji čas je že, da nam izginejo:nepotrebni predsodki. Vsak kmet naj nekaj žrtvuje in naša vas bo obogatela za veliko in pomembno pridobitev. In potem nas ne bo sram pred hribovci in pred nikomur.
v Šenčurju pri Kranju. Drevored duje vasi že napol mestno lice.
Danes pa ugotavljamo, da kostanj močno izsesava zemljo in da kostanjev les nima skoraj nobene prave vrednosti. Tudi s plodovi divjega kostanju ne vemo kaj začeti. Marsikje pustijo kostanj kur ležuti uli pu ga vržejo na gnoj. Vendar pa tuko ravnanje ni pametno in ne gospodarsko.
Uvaževati moramo, da je redilna vrednost div_ jega kostanja ista, kot redilna vrednost pravega užitnega kostanja. Razlika je samo v tem, da je redilnim snovem divjega kostanja primešana neka grenka snov, katera ovira, da bi kostanj uporabili svež in surov za krmo.
Divji kostanj posušen, zdrobljen dva do tri dni v vodi namočen ali pa kuhan je izhorna krma /a prašiče in krave. 7 kg tako pripravljenega kostanja ima isto redilno vrednost, kakor T kg kuruznega zrnja.
Kostanj sušimo na soncu, v peči ali pa v sadni sušilnici.
Krave dajejo po kostanju bolj mastno mleko, prašiči pa bolj jedrnato in čvrsto meso in slanino. Navadno moramo živali le polagoma navaditi na uživanje divjega kostanja. Začetkoma damo pri vsakem krmljenju čisto majhne množine, potem vsak dan več. Molznim kravam damo dnevno do 5 kg. živini, katero pitamo do tO kir in svinjam do 2 kg kostanja. Tudi konji in kokoši se kmalu navadijo na kuhan, divji kostanj. Navadno moramo pri pokladanju goveji živiiv in svinjam kostanj dobro mešati z re-zanico, kuhanim krompirjem ali peso. W.
Obvestila fantovskega IZ™~*::^4,r^ okrožja v Kranju  K Hl C I I | S I V O
V nedeljo dne 14. t. m. se bo vršil v dvorani Ljudskega doma ob 9. uri dopoldne okrožni svet. Vsi predsedniki in načelniki, naj se ga zanesljivo udeleže.
Vodstvo okrožja je zaprosilo, da se okrožnega sveta udeleži tudi zastopnik Zveze fantovskih odsekov iz Ljubljane.
Ker bo Okrožni svet zelo važen za vse odseke, vodstvo prosi, da se vsi odseki brez izjeme sigurno udeleže.
Bodite točni!
BESNICA
Letina sadja je bila letos zelo zadovoljiva, posebno orehi so zelo dobro obrodili. Posestniki so jih imeli več mernikov, nekateri celo čez trideset, — res lepa količina.
Sadna sušilnica zaenkrat ne obratuje več, ker smo posušili, kar je bilo za sušenje namenjeno, sušilnica nam je zelo mnogo prihranila na času, kajti sušenje v današnjih pečeh bi bilo zelo zamudno. —
V ponedeljek 8. t. m. smo spremili k večnemu počitku Ano Udir iz Sp. Besnice, p. d. Štular-jevo mater v starosti 76 let. Bila je mati šestih otrok, katere je vse dobro vzgojila. Naj počiva v miru! Bog ji bodi dober plačnik.
Komunistične letake je v noči od ponedeljka na torek razmetal neki, najbrže sam Stalinov ..odposlanec" po naši vasi. Ljudje se za umuzani papir niso dosti zanimali. Ugibali smo, kdo tako malomarno meče Stalinovo »naročilo" po cestnih jarkih, da niti citati ni bilo mogoče. Treba j? bilo precej trudu, da smo vsaj malo za silo izvedeli kaj hočejo komunisti.
Na listih so zapisali, da so komunisti za demokracijo in mir. Da bi se pu vročekrvnežer-ne zamerili, so tukoj nato pristavili, da so tudi
Ugotovitev   nesposobnih  bikov  pri letošnjem licenciranju v kranjskem okraju.
Pri letošnjem licenciranju je licencovalnu komisija v mnogih primerili odločila, da so posamezni biki nesposobni in d« se jih mora ka-strirati.
Pri tej odločitvi se je postopalo povsem nepristransko ter se je oziralo samo na kakovost živali in na mere, katere se je ugotovilo z merjenjem živali z merilom na 100 točk.
Absolutno stvarnost ocenitve bikov že dokazuje na pr. dejstvo, da je komisija določila zu nesposobnegu enega od bikov, katere ima načelnik licencovalne komisije, ki pa je sicer med drugimi pokazal tudi najlepšega bika v okraju. To v vednost onim bikorejcem, katerim komisija bikov ni potrdila.
Berite in širite
»Gorenjca11
m
B. Rangus zlatar in sodni cenilec Kranj
Za Miklavža velika izbira. Oglejte si novo urejene izložbe!
14 kar. zlato že od Din 60 — dalje.
14 kar. zlato že od Din 8G"~ dalje
Največja izbira ur, zlatnine, srebrnine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, največja zaloga kuku ur vseh vrst in cen. — Vsa v to stroko spadajoča popravila in predelave se pod jamstvom strokovno, točno in solidno izvrše. — Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik.
Povečave
po vsaki sliki lahko dobite pri domačem
fotografu - Jug - Kranj
ker sedaj smo začeli tudi te izdelovati.
Gospodars t v o
DOBIČKANOSNA UPORABA DIVJEGA KOSTANJA.
Tudi v naših vaseh so posadili pred leti mnogo kostunjevih dreves. Radi sence in za drevorede. Enega najlepših takih drevoredov imamo
VINO
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11
Najnovejše, kvalitetno najboljše
damske in otroške klobuke
rokavice, nogavice, torbice, perilo - pasove pletenine Itd. prinaša vedno v veliki izbiri
modni salon
m H L I OGLASI
Za vsako bsseclo v malih oglasih se piača 0-50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Kranj, Tavčarjeva S.
Oiomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni RERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Kmetje in gostilničarji! V mestni klavnici dobite vsak dan sveža in soljena čreva. Poslu-žite se ugodne prilike!
Pri Albinu Jazbecu v Kranju
dobite zimske suknje, površnike, hubertuse, obleke, vsakovrstno blago za obleke in zimsko perilo. Tovarniška zaloga klobukov.
Dobro ohranjen harmonium se proda. Cojzo-    §VCtC KlOC va 12.
V Dupljah pri Tržiču ob drž. cesti in blizu kolodvora imam na prodaj dvostanovanjsko hišo s sadnim vrtom, njivo in gozdom. Hiša je primerna za obrt.
Lukanc, kolar. Tržič.
Ako vplačujete po Din 20.— tedensko, Vam izplačamo v petih letih Din 6.000.—. Prijave sprejema: Klančnik, Stražišče 282.
Proda se ugodno oprava za lokal špecerijske trgovine. Na vpogled je pri Ignacu Lomburju, Pristava pri Tržiču 3.
IZJAVA.
Ker so se ob smrti Hafner Jožefa razširile neresnične govorice, da je Alojzij Zavrl kriv njegove bolezni in smrti in da sem podpisani Vencelj Hafner polbrat pokojnega dal povoda tem neresničnim govoricam, izjavljava podpisana, da bova proti razširjevalcem takih neresničnih vesti nastopila strogo sodnijskim potom.
Srednje Bitnje,  7. novembra 1937.
Vencelj Hafner — Zavrl Alojzij Srednje Bitnje.
vseh velikosti po najnižjih cenah. Jaslice že od Din 2"— naprej. Trgovci znaten popust.
Franc Kortjedič, keramik
p. Stražišče pri Kranju
Dežnike lastnega izdelka, kakor tudi veliko izbiro kožu-hovine. Vam nudi
Jenko Alojzij
dežnikar - KRANJ
Modna trgovina za dame in gospode
IVO WENDLING
KRANJ, Jenkova ul.
Vas postreže z vsakovrstnim perilom, dobro, solidno in poceni. Predtiskana ročna dela.
Zahvala
Srčna zahvala vsem, ki ste spremili našega dobrega očeta na zadnji zemski poti. V prvi vrsti č. g. sv. Sitarju za številne obiske in tolažbo v dolgi bolezni. Zdravniku dr. Valiču za večkratno pomoč in nasvete. Vsem botrom iu sorodnikom za vsestransko pomoč. Gasilcem za številno udeležbo pri pogrebu. Tov. g. Tičarju za krasen govor ob odprtem grobu. G. organi stu in pevcem ža lepo in ganljivo petje pred hišo žalosti in ob grobu. Za vse krasne vence in cvetje. G. županu Valjavcu in odbornikom za zadnjo čast.
Vsakemu posebej in vsem skupaj Bog povrni!
Srednja Bela, 11. novembra 1937.
Žalujoča družina Rozman.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kmuiju.
Tiska tiskarna Tiskevnega društva v Kranju.