Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust, Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 37.	Sobota, 7. maja 1932.	Leto VII.
Zgrešeni vidiki.
Ženeva, aprila 1932.
Dne 12. aprila t. 1. se je sešla v Ženevi 16. konferenca dela.
Na konferenci je bilo zastopanih
47	držav z 82 vladnimi, 32 delodajalskimi in 31 delavskimi delegati. S tehničnimi svetovalci je bilo vseli udeležencev na konferenci 324.
Značilno je, da je od 47 delegacij držav popolnih samo 31, to je, da so njih delegacije sestavljene tako, kakor določa mednarodni zakon (mirovni dogovor. XIII. del), in siccr, da morajo v delegacijah biti paritetno zastopani delodajalci in delavci, ki jih delegirajo reprezentativne svobodne organizacije interesentov ter dvojno število vladnih delegatov — dočim je bilo na tej konferenci 16 delegacij nepopolnih.
Ob otvoritvi konference je predsednik upravnega sveta mednarodnega urada dela omenjal to nepopolnost v sestavi delegacij. Poudaril je, da je stvar v tem pogledu istotako nezadovoljiva kakor je bila lani.
V resnici je pa stanje letos še slabše kakor je bilo lani. ker je bilo število nepopolnih delegacij letos večje kakor lani. Zlasti je število večje, če se vpošteva, da je med popolne delegacije vpoštevana tudi Italija, ki je, kar se tiče števila delegatov v resnici ne samo »kompletna«, marveč še preveč kompletna — kar Pa ni v smislu določb XIII. dela mirovne pogodbe, na podlagi katerih je organiziran mednarodni urad dela.
Ta smisel, ki ga vsebuje XII!. del mirovne pogodbe, ugotavlja naravnost, jasno in nedvoumno: da mednarodno organizacijo dela tvorijo države, ki so članice Društva narodov (sinejo pa biti tudi nečlanice Društva narodov); da vsako dj^avo v mednarodni organizaciji dela zastopajo predstavniki vlade na eni in Predstavniki delodajalcev in delojemalcev na drugi strani; ter da se •morajo delavci in delodajalci vzeti iz reprezentativnih njihovih svobodnih organizacij.
V Italiji ni svobodnih organizacij ne delavskih ne delodajalskih, marveč so samo prisilne, ki so ustanovljene proti svobodni volii delavcev in ki se vzdržujejo z nasiljem kakor tudi proti svobodni volji delodajalcev. Že več let se vleče to načelno vprašanje na vseh zasedanjih konference vsako leto. toda vedno so bili le delavci, ki so ugovarjali kompletnosti italijanske dclegacije, dočim so vsi drug} — predstavniki vlad in predstavniki delodajalcev — hladno, za-t ' Politične- taktike, prešli preko tega tako pomembnega vprašanja ter dovoljevali, da se poci njih protekci-jo ze vec let polaga v Mednarodno organizacijo <jeia mjna, kj ogroža pravi namen te institucije.
Poleg Italije, ki uživa protekcijo v svoji nepravilni sestavi delegacije in je priznana kot »kompletna«, pa je še 16 drugih dežel, ki so vobče bile samo enostransko zastopane.
Interesanten je ta duh »sodelovanja« kakor ga razume več kot tretjina držav, ki so bile zastopane na tej konferenci z enostranskimi delegacijami, ki jih določajo vlade teh dežel same.
Baš XIII. del mirovne pogodbe naravnost in jasno demonstrira, da moderne države ne morejo biti satrapije, marveč da ne le morajovv stvareh, ki se tičejo interesentov — v tem primeru delavcev in delodajalcev — nego je to dolžnost vlad, da delajo po zaslišanju interesentov: delavcev in delodajalcev.
Ožje volitve v Franciji.
Levica ima nado na znatno okrepitev.
Jutri se vrše v Franciji ožje volitve, v katerih se bo odločevalo še o 357 mandatih za francosko zbornico. Dne 1. maja je pridobila v volitvah predvsem radikalna stranka (Her-riot), izgubili so pa na mandatih in še več na glasovih nacionalna koncentracija in desničarji.
Radikali so želeli napraviti ofi-cielni volilni kartel levice za ožje volitve, in sicer s socialisti. Socialisti pa z ozirom na krizo in socialne razmere, če bi že načelni razlogi za taktiko ne bili dovolj važni, ponudbe niso sprejeli. Radikalna stranka je zaraditega sklenila, da morajo nje lokalne organizacije podpirati v slučaju volilne kooperacije pri ožjih volitvah le levičarske kandidate ter o svojih ukrepih poročati centralnemu vodstvu radikalne stranke. Socialisti
bodo torej v ožjih volitvah vsaj tam, kjer imajo večje število glasov, kai% didirali tudi v ožjih volitvah samostojno in podpirali levičarske kandidate samo tam, kjer sami ne bi imeli upanja ali pa bi grozila nevarnost, da bo izvoljen desničarski poslanec.
Jako deljena so pa mnenja o volilnem uspehu francoskih socialistov. Objektivneje časopisje pričakuje, da bodo socialisti v ožjih volitvah znatno napredovali na račun radikalov, ker nastopajo samostojno.
Že danes je torej gotovo, da bo sedanja vladna večina potisnjena v manjšino ter bo novo vlado sestavil ali Hcrriot ali pa Poincare, v katero bodo vstopile tudi nekatere sedanje vladne skupine. Pričakovati pa ni, da bi se po tej izpremembi bistveno iz-1 premenila tudi francoska politika.
Podunavska unija v madžarskem parlamentu.
Vlada ima težko stališče.
V	sredo se je v madžarskem parlamentu obravnaval Tardieujev načrt o podunavski federaciji. Na to sejo je prvič prišel tudi grof Bethlen, odkar je odstopil kot ministrski predsednik. Bethlena je sprejela opozicija z dvajsetminutnim hrupom' in protesti, med katerimi se mu je očitalo njegovo politično delovanje. Grof Bethlen je govoril po dalje trajajočih protestih, pri katerih je prišlo do dejanskih spopadov med večino in opozicijo, o podunavskem načrtu. Poudaril je, da če sc podunavski načrt
ne izvede v prid Madžarske, da bodo Madžarska, Avstrija in Italija ustvarile enotno gospodarsko zvezo. Ko je Bethlen govoril o krizi, češ, da je posledica svetovne krize, mu je klicala opozicija, naj ne pere zamorca in igra klovna. Med Bethlenovim govorom je moral predsednik sejo prekiniti. Opozicija ga je zmerjala z vodjo Tatarov in uničevalcem dežele. V razpravi o tem načrtu je prišla v razgovor tudi zahteva po teritorialni izpremembi državnih mej.
Razpust avstrijskega parlamenta.
Socialisti zahtevajo takojšen
V	Avstriji so zahtevali socialni demokrati, velenemci in hajmatblok razpust parlamenta. Proti razpustu so krščanski socialci in kmetiška zveza, ki imajo le 75 glasov, dočim imajo one stranke 90 glasov.
Socialni demokrati so to zahtevo ponovili z novim sklepom.
Pogajanja med strankami in z vlado glede razpusta parlamenta so se vršila več dni.
Zadnje dni se pogajajo meščanske stranke tudi o novi koncentracijski vladi brez marksistov.
razpust in volitve v juniju.
Rekonstrukcija avstrijske vlade.
Strah pred novimi volitvami.
V avstrijskih parlanlentarnih krogih se govori o izpremembi v vladi. Dr. Buresch bi rad pritegnil hajmatblok, ki sedaj odločuje tudi v vprašanju 1 razpusta parlamenta. Sklepanje o razpustu parlamenta sc je od-godilo do včeraj, če uspejo pogajanja za sestavo desničarske vlade. K temu koraku je dr. Buresch indirektno prisiljen po fašistih, ki so v službi starih avstrijskih generalov.
V	Ženevi odposlanci vlad ter odposlanci svobodnih organizacij delodajalcev kakor tudi delavcev glasujejo kot enakopravni delegati o osnovnih zakonih glede zaščite in zavarovanja delavcev in glede delavskih teženj vobče. Tak je smisel XIII. dela mirovne pogodbe. Tako sestavljeno besedilo so posamezne državne vlade predložile v odobritev svojim parlamentom’.
Jasno je, da tudi rezultati delovanja organizacije mednarodnega urada dela ne morejo biti popolni, če je na konferenci cela tretjina delegacij nepopolna.
Toda duh »sodelovanja« v smislu XIII. dela mirovne pogodbe ni oškodovan samo s temi nepopolnimi delegacijami.
Duh, ki veje v XIII. delu mirovne pogodbe, in ki govori o sodelovanju in harmoniji interesov zaradi vposta-vitve miru in stanja, v katerem naj se ljudem; omogoči, da si ustvarijo pogoje za svojo srečo, ta duh je v praksi toliko zmeden, da ni mogoče
več videti v prizmi XIII. dela mirovnih pogodb mednarodnih konferenc dela tega duha, niti se v konferencah mednarodnega urada dela; kakor je sestavljena in kakršen duh jo preveva, ne da zaslediti določb mirovne pogodbe. To sta dve nevarni stvari.
Ni temu kriva mednarodna organizacija dela. Niti niso temu krivi delavci, ki se trudijo, da zbero sile, ki so podlaga za izvojevanje socijalnih in ekonomskih reform, za katerimi stremi mednarodna organizacija dela. Krivi so oni, ki davijo konstruktivne delavske sile in oni, ki so zgrešili vidike in ki ob velikih ustvarjanjih ne znajo biti veliki.
V tem pogledu se čudoviti in neomejeni optimizem, ki preveva obširno poročilo direktorja mednarodnega urada dela, A. Thomasa, uspešno dviga visoko nad ljudi in stvari — neglede na vso ignoranco maloduš-nih — v želji, da zmotnim pokaže in osvobodi pot ter združi k sodelovanju vse konstruktivne sile.
(Po B. Krekiču.)
Vlada bo dinar branila.
Proti težnji gospodarskih krogov za inflacijo.
Te dni je cirkuliralo v časopisju daljše poročilo, ki trdi, da so na napačni poti oni, ki dinarju ne zaupajo. Res je pa, da zahtevajo devalvacijo dinarja gospodarski krogi, predvsem industrija. V Zedinjenih državah so izdali s tem namenom za 9 milijard papirnatega denarja in parlament je proti volji vlade in predsednika Hoovra sklenil inflacijo do 35 odstotkov. Ta ameriški korak bo silno vplival na svetovno kapitalistično gospodarstvo. pri katerem bodo imeli kon-sumenti veliko izgubo, ker bodo cene blagu narasle. Vprašanje je le, če ne pomeni to, da se bodo morale države z zlato valuto povrniti k srebrni valuti. Cim se vse to zgodi, bodo v svetovnem gospodarstvu nastale ogromne zmešnjave in žrtve bodo zopet nosili predvsem konsumenti in delovni sloji.
Kapitalistična špekulacija nam torej obeta še težke čase. a mi ne smemo izgubiti poguma tudi ne v najhujši kapitalistični krizi.
Nasprotniki delavskega zavarovanja na delu.
Dr. Stegervvald o socijalnem zavarovanju.
Nemški minister dela kršč. soc. dr. Stegenvald se izreka proti zniževanju mezd in proti odpravi delavskega varstva. Nesmiselno bi bilo, če ima vse državno varstvo, pa bi ga delovna sila ne imela.
Dr. Stegervvald se bavi tudi z mislijo, da je treba socijalno zavarovanje reformirati. Država, meni minister, ne more zmagovati že zavarovanja za nezaposlene. Zato je treba kombinirati preskrbo dela s skrbstvom za nezaposlene. Zavarovanje je treba izročiti delavcem in delavskim organizacijam, da ne bodo vedno napadali države. Delodajalci bi morali del prispevati k temu zavarovanju, za ostalo pa bi moralo delavstvo poskrbeti samo.
❖
O podobnih načrtih smo že večkrat čitali. Načrt pa pomeni zopet le, da se naj bremena odvzamejo sploš-nosti in nalože delavstvu. V sedanji gospodarski krizi niti država ne zmore bremen, kako naj jih zmore delavstvo, ki je danes lahko skoro vse brez dela, brez dela par let. Pač pa spada uprava vseh delavskih ustanov — delavcem. To trdimo tudi mi.
Nemiija proti političnim oboroženim organizacijam.
Ako le ni razoroževalna akcija naperjena proti delavstvu.
Dne 4. maja je izdal Hindenburg dve zasilni naredbi, da morajo politične zveze, ki so vojaško organizirane, predložiti notranjemu ministru svoja pravila v odobritev. Ce tega ne store, bodo razpuščene.
Z drugo naredbo pa razpušča Hindenburg komunistične brezbožne organizacije.
Z odredbo o vojaških organizacijah bo najbolj prizadeta ona nacionalističnih socialistov, ker bodo morale dokazati, da niso nadaljevanje obstoječih vojaških formacij.
Politično pustolovstvo in delo strokovnih organizacij.
Karl Marks pravi: »Nikdar se ne smejo strokovne organizacije spravljati v zvezo s političnim društvom1, kadar imajo vršiti svoje naloge; če se to zgodi, pomeni to, da jim daste smrtni udarec.«
Večkrat smo že poudarjali, da je delo strokovnih organizacij predvsem socijalncpolitično. To se pravi, d^ ae strokovne organizacije bore za izboljšanje svojega socijalnega položaja v razmerah današnje človeške družbe. Ce so slabe plače, se bore za boljše; če je predolg delavnik, se bore za krajši, če niso socijalno zavarovani, se bore za socijalno zavarovanje, in če je kriza, če so nezaposleni, tedaj se zopet bore za odredbe in ukrepe, ki bi odpravili nezaposlenost in socijalno bedo delavstva itd.
To so v glavnem naloge praktične vrednosti, ki jih imajo svobodne strokovne organizacije.
Zadnja leta pa imamo veliko gospodarsko krizo, ki je sicer posledica slabe gospodarske politike. Milijone delavcev živi v največji bedi. Tu mora biti pač naloga strokovnih organizacij, da bedo omilijo, oziroma se bore za reforme, ki odpravi to mi-zerno stanje. Kadar je nezaposlenost velika, nima mesta splošna lokalna ali religijozna stavka, ker ta le povečuje bedo in koristi kapitalizmu. Demonstracija sama ne more mnogo žaleči in tudi ne razmer izpremeniti, ker so politične in gospodarske sile na oni strani velike. Demonstracije imajo torej samo politični pomen, ki še ne izpremene krivičnega sistema gospodarstva.
Strokovne organizacije morajo v današnjih razmerah zahtevati predvsem naslednje: posredovanje dela, skrajšanje delovnega časa. ureditev smotrenega gospodarstva potom organizacije produkcije in konzuma, razbremenitev v indirektnih davkih, pocenitev prometnih sredstev, prepoved akordantstva, pametno delitev dela, pospeševanje produktivne in konzumne možnosti. Samo te druge zahteve delavstva utegnejo izboljšati položaj delavstva v sedanjem, gospodarskem sistemu. Seveda je še mnogo vprašani, kakor neproduktivno delo, mrtvo nalaganje kapitala in dela, ki jih bo moral razvoj revidirati. Marks je torej mislil, da politični pu-či v delavskih strokah ne morejo koristiti, pač pa škodovati. Strokovne organizacije so lahko socijalistične. niso pa politično orožje, s katerim bi se dosezali uspehi. Borba za izboljšanje socijalnega položaja delavstva v strokovnih organizacijah ni borba za novi svetovni nazor, ampak le borba za opravičene konkretne zahteve. Zato se beda strokovno organiziranega delavstva v konkretni borbi ne sme izrabljati politično.
Razširjenje tiskovne svobode na Čeho-
slovaškem.
Modern osnutek tiskovnega zakona.
Cehoslovaška vlada je v četrtek, dne 28. aprila predložila parlamentu načrt novega tiskovnega zakona. S tem zakonom bo razveljavljen stari avstrijski tiskovni zakon (1862) in nekoliko novejši ogrski (1914) ter uvedena enotna tiskovna zakonodaja za vso republiko.
Novi zakonski načrt skuša ustreči zahtevam po tiskovni svobodi ne samo glede izražanja mnenja po časopisju, marveč tudi glede izdelave in razširjanja tiska. Izdajanje in razširjanje tiska ne bo po zakonu nič odvisno od oblastvenega dovoljenja. Nekaj manjših omejitev se tiče le javnih interesov. Da se ne bi tiskovna svoboda zlorabljala, zahteva zakon, da morajo biti razširjane vesti resnične, ne smejo pohujševati mladine ter je izdajatelj odgovoren za vsebino tiskovine.
Upravne oblasti smejo tiskovino zapleniti le, če je neobhodno potrebno. Sodstvo v tiskovnih zadevah imajo redna sodišča, vendar bodo pa temu sodišču prideljeni tudi laični sodniki.
Glede mladine načrt navaja določbe z ozirom na nravnost, ogrožanje nenaravnega seksualnega razvoja, zbujanje nagonov k zločinstvu itd.
Stroge določbe ima načrt glede popravkov, o nadziranju plačanih vesti in o kaznivosti podkupovanja, ki je tako silno razširjeno.
Za vsebino bo odgovoren urednik in tiskarna. Za inserate se uvaja nanovo odgovornega upravitelja, ki ga morajo listi javiti. Kaznivo ostane še nadalje zanemarjanje dolžnosti.
Tiskovne pravde se bodo vršile pred okrožnim sodiščem, ki bo sestavljeno iz dveh sodnikov in dveh laikov s predsednikom. Konfiskacija se sme izvršiti le na izrek sodišča, predhodno pa le v gotovih primerih.
Brezplačna kolportaža in prodaja je svobodna za vse tiskovine, ki tvorijo same zase celoto in ne prese-zajo obsega ene tiskovne pole. Kolportaža se ne sme vršiti v cerkvah, v vojaških ubikacijab itd. Kolportirati ne smejo tiskovin otroci pod 16. letom in osebe, ki imajo nalezljive bolezni. Za ostalo kolportažo, kolikor ne gre za naročnike, je potrebno oblastveno dovolilo. Na tiskovinah morajo biti označene cene.
S tem zakonom, kakor je močno zaklavzuliran, uvajajo na Čehoslova-škem nekaj več tiskovne svobode, ki je zlasti v tem pogledu naprednejša.
O »morali žrne knjige
<c
n
Mariborski trgovci imajo »črno knjigo«, s katero sporočajo svojim tovarišerr imena slabih plačnikov in dolžnikov v trgovinah. »Črna knjiga« navaja 1700 Mariborčanov, ki imajo črno piko pri mariborskih trgovcih. Knjiga navaja osebe, ki sploh ne plačajo dolgov, ki plačajo na tožbo in take, ki dolgove neredno plačujejo. Na vsaka dva meseca se izda dopolnilni imenik. Knjiga je povzročila najširše ogorčenje.
Čudno se pa nam zdi. da ljubljanski listi poročajo samo o mariborski »črni knjigi« trgovcev. Zakaj taka »črna obvestila« izdajajo tudi neki ljubljanski trgovski krogi v ciklosti-ziranem razmnoževanju. Ko smo bili o tem »črnem vestniku« obveščeni, je bilo navedenih tam okoli 500 imen. Danes pa je ta imenik gotovo že popolnejši.
Javnost je ogorčena, pravi navedeni list, ko gre za denar, za dobitke trgovcev. Prav nič pa niso ogorčeni naši ljubi moralisti, kadar gre za »politične črne knjige« ali »čr-
ne knjige« fabrikantov proti delavstvu. »Črna knjiga« proti ljudem različnega prepričanja in »črna knjiga« proti delavstvu zaradi prepričanja ali zagovarjanja svojih interesov je še bolj nemoralno početje, ker se z njo ubija individualnost in socialna eksistenca ljudi.
Če se že jezimo na »črno knjigo«, ki nas razkrinkava kot »pufarje«, ker smo v socialni bedi, potem se moramo jeziti tudi na »črne knjige«, ki ubijajo individualnost in socialno eksistenco življenja sposobnega človeštva.
Pred tekstilno stavko v Angliji.
Radi nameravane redukcije plač.
Zveza pavoljnih predilnic v Lan-cashire je sklenila odpovedati delavstvu kolektivne pogodbe z namenom, da zniža mezde za 12Vs odstotkov. Nedvomno nastane zaradi redukcije plač oster mezdni spor.
Izkoristite
ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARIU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 7-—, 8'—, 9’— in 10—.
Doma in po svetu.
Zapore pospešujejo krizo. Ni tako težko umljivo načelo, da promet v današnjem gospodarskem sistemu tvori živec in kri gospodarskega življenja. Omejevanje prometa bodisi s carinami, z odredbami gospodarsko-politične nravi ovira in moti gospodarsko življenje. Danes je gospodarstvo mednarodna zadeva. In če nima mednarodne svobode, peša, prometa ni, dobička in potrebščin ni. Čim manjši je promet, tem manjša je produkcija, konzum. V enaki meri pa usihajo tudi viri za državnonolitične ustanove in uprave. Politika davljenja prometa je torej napačna. Samo gospodarsko življenje nosi koristi.
Predavanja na beograjski univerzi so ustavljena do 15. junija 1932.
Nova jugoslovanska stranka je izdala proklamacijo, v kateri razvija svoja načela. V kratkem se bo konstituiral centralni odbor te nove stranke. Druge stranke v državi še ni.
* Na občutljivi koži se pojavijo lišaji in drugi nedostatki pri uporabi škodljivega mila. Zato se priporoča uporaba samo takih mil, ki so medicinsko brezhibna, kakor so to Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja, in sicer: lilijino mlečno milo, lilijine kreme, bo-raksovo, glicerinovo, katranov©, rumenjakovo in milo za britje. Po pošti 5 kosov 52 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina.
^ Majskega športnega slavja socialnih demokratov v Budimpešti se je
udeležilo nad 20.000 oseb. Nagovore je imelo troje poslancev. Komunisti so skušali motiti.
Prelat dr. Boštjan Seipel, bivši avstrijski kancler je bolan. Zdravi se na Semmeringu. Krščanski socialci so v skrbeh za njegovo življenje.
Edino krščanski socijalci so v Avstriji proti razpustu parlamenta, ker so na vladi, medtem ko vse druge stranke zahtevajo takojšen razpust zvezne zbornice in razpis novih volitev. Vladajoča stranka se volitev boji, ker bi bila potisnjena v manjšino.
Proteza za slepce. Na Dunaju se bavijo z iznajdbo proteze, ki bi omogočila slepcem vid. Na izumu delata pri avtomobilski nezgodi oslepeli zdravnik dr. Fric Huggi in iznajditelj Garthgruber. Dosegla sta že znatne uspehe.
Nemški Reichsbanner. Predsednik nemške republike bi bil rad nepristranski. Zato je zahteval, da naj se, če so se morali razorožiti fašisti, razoroži tudi socijalnodemokratični Reichsbanner. Seveda je med obema organizacijama velika razlika. Ona je pučevska in naperjena proti re-' publiki, ta pa je bila organizirana v obrambo republike. Ker bi pa zaradi tega vprašanja nastal nepotreben spor, je Reichsbanner izjavil, da se bo sam reformiral, v kolikor je to nujno potrebno. S tem bo to vprašanje
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
27
— To je tradicija intelekta, to je morala, se je rogal zlodej.
— To je ljubezen, je rekel Bojo.
— In ljubezen, kaj je ljubezen, Bojo?
— Ljubezen je Bog, ljubezen je smisel, ljubezen je onostranstvo ... Kadar mi boš povedala, kaj je Bog, ti bom razvozljal zagonetko ljubezni ...
Sedela sta ob samovarju in molčala. Dolge ure sta tako sedela in zrla v temo predse. Samovar je rahlo šumel, med njima je ležala tema, v njunih srcih žalost. Tanji je bilo, kakor da je nekdo nanjo nametal ogromno število težkih plaht, ki ji pritiskajo z neznansko težo na prsa, da umira, da ji pojema dih... da bi hotela nekaj povedati, zajokati, krikniti, poklicati Boja ... Vse zaman — niti ganiti se ne more.
Bojo je čutil, da je njegovo življenje prazno, da je njegovo bitje inkvizicijsko kolo, na čigar desni in levi strani sta priklenjeni Rosa in Tanja, njune noge pa gorijo v ognju svete inkviziicije.
Stresel se je.
Da bi vzel samokres in se ustrelil?
Da bi prišla vsaj vojna!
Včeraj ga je vabil prijatelj, ki je prišel iz Trsta, naj se vrne domov, naj se učleni v verigo borcev...
Pripovedoval mu je:
— Trpljenje je prekosilo Kalvarijo. Pridejo trenutki, ko obupujemo do blaznosti, ko jočemo kakor otroci, ko smo pripravljeni v napadu divje in brezprimerne bolesti iztrgati si srca iz prs in jih zmetati krvoloku ...
Med nas je prišel mlad človek ...
V	očeh se mu je porodil zločin ... Solze v očeh so mu usahnile ... Drugače je bit tako nedolžen, bil kakor deklica, v tistem trenutku, ko se je dvignil, pa smo se vsi zdrznili... '
Ali si že slišat železno besedo? Besedo lito iz jeklenega sovraštva? Vsaka beseda je bila zlita iz jekla.
— Bratje (je dejal).
Kadar izgovorim to besedo, mi leden mraz seže v mozeg, kajti ni več bratov na svetu!
Brata so mi včeraj zaklali kakor prasca. prijatelja ubili kakor psa na cesti, hiše so nam zažgali, domove porušili in zdaj nami trgajo jezike iz ust!
Jezik nam' trgajo iz ust, bratje!
Govorimo, bratje, še danes govorimo!
Potem' pa končajmo to strašno
življenje, sramotnejše, nego je življenje psov in divjih zveri nepreglednih puščav in pragozdov, ki so jih uklenili v železne kletke, sramotnejše, nego življenje vlačug v javnih hišah....
Bratje, sinovi smo naroda, ki nima v svojih žilah krvi, naroda, ki se mu po žilah pretaka — gnoj!
Ne znamo se braniti; umrimo tedaj! Vsi umTimo! Pokoljimo to ljudstvo!
Z nami vred pa naj poginejo vsi, ki nas tlačijo, vsi, ki nas trpinčijo! Pomočimo v krvi naš nož in z nožem zapišimo v zgodovino sodbo, kakršne ni napisala še nobena pravica, kakršno bo težko kdaj pozneje izreklo sovraštvo, porojeno iz nadčloveške bolesti...
Bratje izrečimo sodbo in jo izvršimo :
Jaz sem pripravljen, bratje.
Določite me in sodbo bom izvršil.
Tako je govoril in vsi smo molčali. Smrt je lebdela nad nami. Nihče se ni upal pogledati v oči zločincu, porojenemu v tem strašnem zločinskem kaosu1, ki se je kakor val ciklona širil od juga proti nam.
— Ni mogoče, so tiho ponovili vsi.
— Gnoj ste! je rekel in je odšel.
Pridi, Bojo, pridi!
Bojo se je odločil.
Vedel je: svojo glavo je zapisal neizbežni smrti. Nihče več ga ne bo rešil. Šel bo med svoje ljudi...
Ljubljana.
XI. delavski prosvetni večer »Svobode« In »Zarje« bo v sredo, dne 11. t. ra., ob 20. url v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu je predavanje pisatelja Grahorja o delovni šoli. Govorilni zbor delavskega odra »Svobode« poda Fr. Kozarjevo pesem »Ml minerji«. Godba »Zarja« zaigra več komadov. Nastopi rogov duet, D. Rauber s klarinet solo, orkester »Grailka« In oktet »Ljubljanskega zvona«. Koncertna pevka Marlla Golobičeva in konservatorlst-barltonlst Drago Žagar aa-pojeta več lepih solospevov. Umetniška plesalka Katja Delakova zapleše Scrablnovo »Sproščenje« in Brahmsov »Čardaš«. Pri klavirju kon«. Pia Menardljeva In Mlrljam Jeločnlkova. — Ta prosvetni večer Je zadnji v tel sezoni. Vstopnice so: sedeži po 3 Din, stojišča 2 Din. V predprodaji se dobe tudi družinski sedeži po 2 Din. Ne zamudite tega lepega večera!
REVMATIKI,
kateri uporabljajo za pomirjenie .bolečin Fel-lerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. — Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez 'daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina.
najbrže rešeno v toliko, da ne nastanejo novi povodi za nadaljnji razvoj fašizma.
Vsako potovanje v inozemstvo je prepovedala nemška vlada v vseh slučajih, v katerih bi se predvidoma potrošilo več ko 200 mark. Tudi potovanja v inozemstvo iz zdravstvenih razlogov se bodo dovoljevala samo na podlagi zdravniških izvidov.
Nečastni profesorji. V brunšviški deželici v Nemčiji vladajo nacionalni socialisti (fašisti). Minister Klagges je odstavil tri visokošolske profesorje, ker so nečastni za ta mesta. Profesor Adolf Jansen je bil takoj vpoko-jen. docentoma dr. Frankenbergu in dr. Brackenu je pa odpovedal službo s koncem semestra. In kaj so zakrivili ti profesorji: člani so socialnode-mokratične stranke. Profesorski zbor se je sicer pritožil, a minister se jim je smejal.
V Franciji pričakujejo izid volitev.
V	radikalni stranki (Herriot) pričakujejo, da dobe pri volitvah v zbornico radikali okoli 150 mandatov, socialisti pa 125. Republikanski in francoski socialisti pa 30 mandatov. Skupaj bi imele te tri stranke 305 poslancev. Ostali levičarji (15 do 20) in radikalni levičarji (15—20). Z vsemi temi bi se številčno dala sestaviti vlada.
Macdonald bo .zopet operiran na očeh. Iz Londona poročajo, da mora Macdonald biti zopet operiran na obeh očeh. — Zdravniki trdijo, da bo operacija uspešna.
V Španiji je prvi maj potekel precej mirno, samo v Madridu in v Cor-doli je prišlo do izgredov, pri katerih je bilo več ljudi ranjenih in eden ubit.
Podržavljenje javnega življenja v Turčiji. Turška vlada namerava po ruskem vzoru podržaviti javno življenje. Tako bodo na primer državni uradniki morali biti člani konzumnih in produkcijskih združb. Namesto plače v denarju bodo dobivali nakazila. Le 25 odstotkov plače se bo izplačalo v denarju. — če ni to samo
— državna gospodarska kriza.
Prvi maj so v Nankingu praznovali na ta način, da je nacionalistična vlada ukazala 25 zarotništva obsojenih komunistov javno obglaviti.
Majska manifestacija pod zaščito policije na Japonskem. Japonski socialisti so 1. maja priredili po glavnih ulicah Tokia manifestačni obhod, ki se ga je udeležilo približno 15.000 manifestantov. Ob obeh straneh obhoda je korakalo 5000 oboroženih Policajev, tako da je na vsake tri demonstrante prišel en policaj.
Slika japonskega cesarja slikana s krvjo slikarja. Japonski slikar Ito Hikosto je hotel izkazati prav posebno spoštovanje do svojega cesarja. Naslikal je cesarja v naravni velikosti s svojo lastno krvjo. Kri si je jemal iz leve roke, rame in hrbta. Sliko je podaril vojnemu ministru. Pri tem je izgubil toliko krvi, da so ga morali poslati v bolnico ali sanatorij.
— Slikar je res dal svojo kri za cesarja. ki pa ne koristi ne njemu ne cesarju.
Protijaponske demonstracije so
prvega maja priredili v Londonu Pr«d japonskim poslaništvom. Proti veliki množici demonstrantov je mo* ra*P PMicija nastopiti z orožjem.
v. “®lboumu v Avstraliji so na majskem shodu komunisti napadli govornike delavske stranke in so ministrskega Predsednika Tunneeliffa precej težko ranili. Napadene govornike je morala policija osvoboditi iz rok komunistov.________________________
Tr*lt~
Šport. Z vso vnemo se je pripravila SK Svoboda v Tržiču dne 1. maja za revanžno tekmo ter je napela vse svoje moči proti sedanjemu prvaku Tržiča SK Sokol. Dobro trenirana enajstorica Svobode je pokazala svoj napredek ter se je tekma končala s 3 : 2 v prid Svobode. Mlademu klubu je ta uspeh šteti v čast ter mu želimo še mnogo uspeha na zelenem polju.
SK Svoboda, Tržič, vabi vse somišljenike delavskega športa na svoj ustanovni občni zbor, kateri se vrši v soboto, dne 7. maja, ob 8. uri zvečer v klubovih prostorih.
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Izplačevanje v gostilnah in kantinah,
kavarnah in sploh povsod, kjer se točijo alkoholne pijače, n. pr. tudi v vinotočih ali točilnicah itd., je prepovedano. Tudi ta zelo razpasla grda razvada, da so prejemali posebno stavbeni delavci mezdo v kantinah in jo v veliki meri tam tudi takoj zapili, bo odslej nemogoča. Ce bo podjetnik kljub temu tam izplačeval mezdo, in bi jo delavec potem zapil, jo bo lahko zahteval še enkrat izplačano.
Vsi gornji pogoji glede načina in kraja izplačevanja mezde veljajo tudi za ono pomožno osobje, ki izdeluje ali razpečava za lastnika obrti izdelano blago ali polizdelke zunaj lokala ali delavnice, če taki razpečevalci blaga nimajo samostojne obrti, če so torej le uslužbenci.
Daljna omejitev izigravanja zakona.
Nadalje veljajo vse gornje odredbe glede izplačevanja mezde s strani delodajalca tudi za njegove rodbinske člane, pomočnike, pooblaščence, poslovodje, nadzorstvene osebe, faktorje itd., kakor tudi za druge podjetnike, pri katerih tu omenjene osebe sodelujejo v poslu posredno ali neposredno.
Tudi te navedene osebe, ki so v zvezi z delodajalcem, torej ne smejo n. pr. dajati delavcem blaga na up, ne smejo jim prodajati alkoholnih pijač, zahtevati, da kupujejo dielavci potrebna živila, ki jih oni priporočajo, ali jih obvezati za uporabo plače za druge namene itd.
Poslovni red v tvorniških podjetjih.
V vsakem industrijskem, oziroma tvor-niškem podjetju mora biti nabit v delavnicah na vidnem in pristopnem kraju ter vedno lahko čitljiv poslovni red. Tega pa mora dobiti tudi vsak delavec pri vstopu v enem izvodu v roke.
Določila poslovnega reda so torej sedaj le tedaj veljavna za delavca, če je istega prejel ob vstopu. Delodajalec se ne bo mogel več sklicevati na poslovni red, ki je bil morda nabit samo v njegovi pisarni, ali je visel že leta ves umazan kje visoko na zidu tovarne, kjer ga nihče ni mogel čitati in delavec nanj ni bil nikdar opozorjen.
Od kedaj velja poslovni red?
V poslovnem redu mora biti predvsem označeno, kedaj stopi v veljavo ter mora
biti zato napisan datum izdaje in lastnik podjetja podpisan. Veljati pa sme poslovni red šele 15 dni od dne, ko je bil> izdan, tako da še lahko delavci v slučaju potrebe zahtevajo izplačilo zakonite 14 dnevne odpovedne dobe po izdaji poslovnega reda, če bi z novimi določili ne bili zadovoljni.
Kaj mora biti v poslovnem redu?
Neobhodno morajo biti v poslovnem redu določeni zlasti sledeči podatki:
1. začetek in konec delovnega časa ter čas odmora;
2. kedaj in kako se obračunava in izplačuje zaslužek, posebno kedaj se mora vsak teden mezda izplačati;
3. natančno določene poedine cene za vsako blago v akordnem delu;
4. kako se odpoveduje služba in radi katerih vzrokov se smejo delavci odpustiti brez odpovedi;
5. kakšne vrste delavcev ima podjetje, pri čem se zaposlujejo ženske in mladoletni pomožni delavci in kedaj obiskujejo delavci strokovne nadaljevalne šole (posebno v šolah podjetja);
6. navodila za delavce ob bolezni in nezgodi ;
7. določila glede kazni zoper poslovni
red.
Ali so dopustne denarne kazni v podjetju?
Obrtni zakon določa sedaj tudi natančno, kedaj in kakšne denarne kazni so dopustne v podjetju. V tem oziru se je dostikrat silno zlorabljalo delavstvo, ko so podjetniki poljubno odtrgovali mezdo pod izgovorom denarne kazni. Zlasti se je to dogajalo v tekstilnih podjetjih.
Novi obrtni zakon bo to zlorabo gotovo znatno omilil, ker podjetnik ne sme več odtegovati denarne kazni v svojo korist.
Vse denarne kazni se smejo namreč uporabljati odslej samo za izboljšanje delavskih razmer dotičnega podjetja, torej ne v korist službodajaica.
Da bo mogoče to kontrolirati, -mora službodavec predložiti vsake 3 mesece upravni oblasti pregled iztirjanih denarnih kazni in označiti, za kaj so se te kazni uporabile. Prepovedane so kazni, ki nasprotujejo časti in morali in ne smejo biti nikdar višje kot ‘/s povprečnega dnevnega zaslužka. Samo pri težkih prekrških se lahko naloži kazen v višini dnevnega zaslužka in se mora delavcu takoj priobčiti.
Grozeia nevarnost ustavitve obrata trSiške predilnice.
Resolucija strokovnih organizacij o preteči nevarnosti ustavitve dela v
predilnici.
Prejeli smo:
Z ozirom na dejstvo, da je tvrdka Glanzmann in Gassner v Tržiču izdala delavstvu proglas: »Ker ne dobimo potrebnih deviz, je še negotovo, ali bomo mogli v doglednem času še vzdržati nadalje obrat tovarne«, smo kot delavski zastopniki primorani, obrniti se na vse merodajne in odgovorne faktorje z nujno prošnjo, da po svojih močeh pripomorejo, da se še pravočasno odvrne nevarnost, ki preti Tržiču in okolici, če preneha predilnica z obratovanjem.
V	imenovani tovarni je zaposlenih trenutno 1200 delavcev. Redukcij do sedaj še ni bilo, le delovni čas je bil od časa do časa skrajšan od
48	ur na 28 ur tedensko in si zaradi tega delavstvo ni moglo ničesar prihraniti. Če pa se obrat popolnoma ustavi, bo delavstvo brez vsakega zaslužka in vsaj 4500 ljudi brez najpotrebnejših življenjskih potrebščin.
To bi težko prizadelo tudi vso trgovino in obrt v Tržiču, kakor tudi vso okolico, ki oddaja v Tržič svoje pridelke. Splošen zastoj v narodnem gospodarstvu in splošna brezposelnost bi lahko pritirala ljiidsko mišljenje do skrajnosti.
Vsi podporni fondi občine, strokovnih in dobrodelnih organizacij so izčrpani, zakaj beda v kraju1 je že do sedaj velika. Upoštevati moramo, da sta dve tovarni čevljev (Mally in Demberger, Anton Jelenc) že ustavili obrat, čevljarska tovarna Ivana Razborška pa delovni čas zelo omejuje. znatno število delavcev pa je tudi že reducirala; dalje da je tudi lesna industrija zelo omejita svoje poslovanje (Bom, Dolenc). Tudi drugi obrati so omejili delo in nekateri že tudi reducirali mnogo delavcev.
Določeno je, da bodo morala podjetja »Peko«1 z 250 delavci, »Runo« s 50 delavci, papirnica s 100 delavci, fužini Globočnik in Ahačič vsaka s 40 delavci ustaviti delo, če se trgovina z devizami kmialu ne uredi. Domača čevljarska obrt (140 mojstrov) je pa itak že uničena.
Če se ustavi podjetje Glanzmann in Gassner, bo vse odvisno samo od državne podpore. Ta nevarnost se pa lahko odvrne, ker vemo, da ima tovarna dosti naročil in tudi dovolj denarja. Sirovin za delo v državi ni mogoče dobiti.
Očita se delavstvu, da zagovarja podjetnike, kar pa nikakor ni resnično. Mi se borimo za svoj vsakdanji kruh in za to, da bomo državljani na svoji zemlji zadovoljni, če vodijo podjetniki svoja gospodarstva po splošno veljavnih načelih, je to njihova zadeva. Mi vemo, da nam dajejo zaslužek in tega bi radi ohranili svojim' članom1 in njihovim družinam1.
■ Zaradi tega se obračamo na merodajne faktorje z nujno prošnjo, da preprečijo katastrofo, ki preti Tržiču in okolici in s tem tudi splošnemu narodnemu in državnemu gospodarstvu. V interesu splošnosti pričakujemo čimprejšnje ugodne rešitve.
Resolucija je bila odposlana raznim uradom in činiteljem.
Maribor.
Kal sedaj? S 1. L m. je mariborska pomožna akcija prenehala poslovati. S prispevkom mestne občine, ki je darovala v to svrho 136.000 Din, je bilo skupno zbrano v gotovini Din 355.700.—. Prispevki v naturi pa se cenijo na okrog 200.000 Din. Iz teh sredstev je dobilo 1789 oseb podpore, največ je bilo porabljeno za hrano, kurivo in obleko. Teh podpor so bili čez zimo deležni le najrevnejši, medtem ko je še mnogo potrebnih ostalo brez pomoči. Tolažba, da bo na spomlad in čez poletje boljše, se ni uresničila, ker številni obrati še vedno reducirajo delavstvo, gradbena sezona pa je popolnoma mrtva. Dolžnost merodajnih faktorjev je, da podvzamejo potrebne korake, predvsem pa, da se prične z gradbo javnih naprav in tako pomore delavolj-nim rokam do zaslužka.
Krajevni medstrokovni odbor (Strok, komisija) Maribor priredi s sodelovanjem vseli mariborskih delavskih kulturnih društev v soboto, dne 7. maja 1932 v dvorani »Union«
DELAVSKI PROSVETNI VEČER.
Spored:	1. Godba železniških delavcev
in uslužbencev (kapelnik Maks Schonherr):
a) Delavski pozdrav, b) Ruske narodne pesmi, valček od Maks Schdnherrja. 2. Slavnostni nagovor. 3. Delavsko pevsko društvo »Frohsinn«, moški zbor (pevovodja g. Nerat) : a) Večer na morju, od dr. A. Schvvaba.
b) Wach’ auf, du schone Traumerin, od Wilh. Gericke. 4. »Detoljub«; Nastop otrok s plesom in mandolinami. 5. Pevski odsek »Svobode«, mešan zbor (pevovodja g. Faga-nelli): a) Svatba na poljani, od O. Deva. b) Moji devojčici, od dr. A. Schwaba. 6. Tam-buraški odsek pekov (zborovodja S. Pre-mužak): a) U proljetnoj noči, od R. Šimu-naci. b) Hrvatsko salonsko kolo, od M. Farkaša. 7. Deklamacije: a) Sedmorojenčki, od Toneta Seliškarja, b) Drevo, od Toneta Mačka. — Odmor. — 8. Pevski odsek pekov (pevovodja g. Fullekruss): a) Ljubici pod oknom, od F. Gerbiča. b) Soli mein Herz nicht frohlich singen?, od H. Franck-a. 9. Bariton-solo, poje g. Faganelli: a) Vzdih, od Oskarja Deva. b) Mirjano, od Mokranjca. 10. »Grafika«, salonski orkester grafičnih delavcev: a) Lysistrata, overtura, od P. Lin-cke. b) Pridi srček, Foxtrott, od A. Gutt-manna. 11. Zebljarji, od Otona Župančiča, gibalni deklamacijski zbor; izvaja dramatični odsek »Svobode«. 12. »Grafika«, moški zbor (pevovodja g. Hubald Vrabec): a) Tolovaji (Utva), od Vasilija Mirka, b) Slanica, od dr. A. Schvvaba. 13. Delavsko kolesarsko društvo: Kolesarske piramide. 14. Godba železniških delavcev in uslužbencev (dirigent Maks Schonherr): a) Jugoslovanski biseri, od B. Leopolda, b) Marseljeza. — Začetek točno ob 20. uri (8. uri zvečer). Vstopnina: Prve tri vrste po Din 10.—, ostali sedeži po Din 5.—, stojišča po Din 3.—. — Krajevni medstrokovni odbor.
Znižanje plač mestnim uslužbencem. V smislu sklepa mariborskega občinskega sveta so s 1. majem odtegnili prvi obrok uslužbenskega davka, katerega morajo odslej plačevati uslužbenci sami. Odtegljaji znašajo do Din 450.—■„ kar vsekakor pomeni indirektno precejšnje znižanje plač za mestne nastavi j ence. Ti odtegljaji ali bolje redukcija plač tudi niso povsem v skladu s službeno pragmatiko. Mestni nastavljenci pa se morajo zavedati, da bodo zamogli uspešno braniti svoje interese le s pomočjo dobro izgrajene in borbene strokovne organizacije, ker le takšna organizacija bo v stanu preprečiti nadaljne redukcije plač.
Mariborski trgovci so baje te dni izdali črno knjigo svojih dolžnikov, ki jim dolgujejo okrog 2 milijona dinarjev. Po mestu krožijo vesti, da je na tej črni listi zaznamovanih 1700 dolžnikov, ki se delijo v 3 kategorije. Vsekakor je ta črna knjiga znamenje časa. Vprašanje zase pa je, če bo dosegla svoj namen? Kajti pregovor pravi: Kjer ni denarja, je tudi cesar zgubil svoje pravice.
Zakaj se ne škropijo vse prometne ceste? Razorane ceste po našem mestu naličijo cestam v kaki zakotni vasi. Medtem ko morajo pasantje pozimi in v deževnem vremenu hoditi po umazani brozgi, ki često sega do gležnjev, pa ob solnčnih dneh pokrivajo debele plasti prahu ceste in ulice. Nekatere prometne ceste se sicer od časa do časa površno škropijo, popolnoma zanemarja pa se škropljenje cest n. pr. v Melju, Klavniška in Kacijanerjeva ulica, čeravno se po teh cestah vrši mestni avtobusni promet. Mestno načelstvo naj že vendar odredi, da se bodo temeljito škropile vse ceste in ulice, kjer se vrši promet, ne pa samo glavne ceste.
Pomočniški zbor pri mariborskem trgovskem gremlju je imel minuli torek svoj redni občni zbor, na katerem je bil ponovno izvoljen po večini dosedanji odbor s predsednikom Vriskom na čelu.
Tujski promet. Meseca aprila je bilo v Mariboru prijavljenih 1520 tujcev, od teh 314 inozemcev.
V	mestnem^ parku je bil v noči od pondeljka na torek izvršen drzen roparski napad. Trije še neizsledeni moški so izvabili avstrijskega državljana Schafferja v mestni park, kjer so ga baje napadli ter mu odvzeli okrog 3000 šilingov. )
Naslednji lahkoatletl SK »Svobode« morajo biti brezpogojno v nedeljo, dne 8. maja, ob pol 10. uri dopoldne na igrišču 1SSK Maribora radi štafet za Shellov pokal, ki ga sedaj brani SK Rapid: Majcen, Knezer, Ružič, Drevenšek, Petejan, Strnad, Selinšek, Kojc, Tomažič, Vidovič Vili, Sinkovič II. — Načelnik.
Delavci in nameščenci jedo samo
v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Celje.
Pr# prosvetni večer celjske »Svobode« se bo vršil v soboto, dne 7. maja, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu so glasbeni komadi raznih komponistov, ki jih izvaja salonski orkester. Dalje so pevski komadi pevskega zbora »Svobode«, nekateri z bariton solo in nekateri s tenorskim solistom. Iz Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« bo predvajen drugi akt prve scene in končno bo uprizorjena tudi enodejatiska šaloigra: »Če sta dva«. - S tem prosvetnim večerom je stopila tudi celjska »Svoboda« na širše polje kulturnega udejstvovanja! kjer bo imela priliko pokazati uspehe svojih treningov, ki se vrše večer za večerorm Nastopil bo tudi govorilni zbor z Župančičevimi »Žebljarji«. Velika naloga, ki si jo je nadela »Svoboda« z organizacijo prosvetnih večerov, bo zahtevala vse njene umstvene in materielne sile. Celjski proletarijat se mora torej zavedati te njene velikanske
žrtve in mora storiti vse, da »Svoboda« pod velikim moralnim in finan-cijskim bremenom ne omaga. Vsak zaveden sodrug in sodružica naj ve, da je njegova dolžnost, ne samo po-setiti, temveč tudi agitirati za prireditev.
S. K. Olimp, težkoatletska sekcija
priredi v nedeljo, dne 8. maja, ob 20. uri v dvorani Samostanska ulica št. 4-a propagandni težkoatletski miting.
Vstopnina: Sedeži I. vrste Din 10.—, II. vrste Din 8.—. Stojišče Din 6.—. Vse prijatelje težke atletike vljudno vabimo, da se prireditve udeleže. S. K. Olimp sestavljajo večinoma organizirani delavci in nameščenci.
Pobrežje pri Mariboru
I. delavsko kolesarsko društvo, podružnica Pobrežje. V nedeljo, dne 8. maja izlet v Falo, ogled Elektrarne. Odhod ob 1. uri iz društvenega lokala, gosti vabljeni.
Izjava. Podpisani preklicujem vse neresnične vesti, katere sem širil o družini Benetkovi, po domače Pokljukarjevi, ter se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Stražišče pri Kranju. — Mici Ambrož.
ZA BIRMO!
Otroške nogavice par 3 50 Moške nogavice par 3 50 Damske nogavice par 6 50 Damske flor par 10 — Moške srajce kom. 25 — Moške spodnje hlače 15 — Čipke m od Din 1 — naprej Trdi ovratniki kom. 8 — Mehki ovratniki kom. 5- —
Samoveznice svilene !•— Otroške čevlje, la. usnje, črne, rjave, par 24 — Sandali za otroke par 22'— Venci za birmanke od Din 10’— naprej Svileni traki v vseh barvah m od Din 1*— naprej
kakor tudi vse vrste drugih predmetov po najnižjih brez-konkurenčnih cenah.
EKSPORTNA HIŠA »LUNA"
Lastnik A. Prlsternlk / Maribor, Aleksandrova 19
' '-=-X3 5SS
Kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
Čl £\N1 £\Vi £\V| f£M	ipM Kir
/ Lnč~/	tx\r/!x\~/ 'jCSt/
I
tm Cfuar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
naj nižjih cenah/
CENA OBLEK ZA GOSPODE...........................
Din 190-—, 240*— do 750*—;
ZA DEČKE:..........................'............
Din 200*— do 330’—;
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:........................
Din 210*— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:................
Din 130*— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET.................
Din 110 — do 270 —;
RAGLAN: .  .....................................
1	Din	320*—	do	650*—;
HLAČE:..........................................
Din 90*— do 180*—.
Vrsta Tek. štev
0 ''na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/
Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno:
Pazite
Pazite se pred ponaredbami!
Kako velika le naša brezposelnost?
(Zanimive ugotovitve statističnega odseka OUZD-a v Ljubljani.)
Mnenja o veličini naše brezposelnosti gredo zelo narazen. V memoaru, katerega je izdalo centralno tajništvo delavskih zbornic skupno z Zedinjeno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije, so na prvem mestu omenjene trditve nekaterih naših narodnih poslancev v Narodni skupščini, da problem brezposelnosti pri nas sploh ne eksistira in da je celo sedanje delavsko zavarovanje za naše razmere nepotreben luksus. V dokaz nepravilnosti takih trditev navajajo delavske zbornice število brezposelnih z 182.124, katerega so statističnim potom ugotovile — toda s pripombo, da zanesljive in vsestranske statistike o brezposelnosti pri nas sploh nimamo. Delavske zbornice so vsled tega proučile samo nekatera posamezna večja podjetja in tako prišle do gornjega rezultata.
V poročilu Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani za leti^ 1929 in 1930 pojasnjuje članek »Stanje brezposelnih v Sloveniji«, da eksaktno štetje brezposelnih ni mogoče, ker se s skrajšanjem dnevnega delovnega časa brezposelnost lahko povoljno zmanjšuje. Preden hočemo proučevati in ugotavljati brezposelnost, moramo ta pojem pravilno definirati. Najboljše definicije dobimo, ako primerjamo brezposelnost z invalidnostjo, katera ima dobro internacionalno priznano definicijo. Brezposelna je ona oseba, katera nima svoji izobrazbi in svojemu poklicu primerne polne pridobitne zaposlitve. Brezposelnost ni enotna. Delavec je 100% brezposeln, ako nima absolutno nobene službe. Delavec je samo 50% brezpo-
seln, ako mu podjetnik skrajša delovni čas in v zvezi s tem njegov zaslužek za polovico in ako delavec ne more te izgube nadomestiti z drugim pridobitnim delom. Eksaktna ugotovitev brezposelnosti je torej mogoča s proučevanjem zaposlitvenih raz^ mer vsakega posameznega delavca, kakor n. pr. ugotovitev invalidnosti delavca na podlagi zdravniške preiskave. O parcielni brezposelnosti nimamo v Jugoslaviji skoraj nobene statistike, dasiravno je centralno tajništvo delavskih zbornic že izdalo nekak tozadeven osnutek. Za totalno brezposelnost nam pa zelo dobro služi statistika OUZD-a v Ljubljani.
V marcu 1930 je bilo pri OUZIJ-u zavarovanih 92.489 delavcev in v marcu 1932 pa samo 73.081. Pri nespremenjenem obsegu zavarovalne obveznosti je število zavarovanih delavcev padlo v dveh letih za 19.408 ali 21%. Ti delavci niso niti pomrli, niti se izselili, niti dobili samostojnih poklicev, niti dobili zaposlitve v rudarstvu ali poljedelstvu, ker v teh področjih narodnega gospodarstva vlada ista —• oziroma po mišljenju ekspertov —• celo večja kriza kot pa v industrijah, ki so zastopane pri OUZD-u. Padec članstva OUZD-a predstavlja torej samo veličino 100% brezposelnosti.
Za ugotovitev lokalne brezposelnosti je OUZD sestavil poseben »Zemljevid brezposelnosti v Dravski banovini« po ekspoziturah OUZD. Vsebino zemljevida tukaj na kratko rekapituliramo:
Okrožni urad za zavarovanje delavcev o ZjuOlja n
'lemljevid brezposelnosti v dravski banovini.
JHur Sobota
JTUribor.
Siovenjgr
me
Pag orje
uubliana
'Jlovomesto
očeoie
tegenda •	*	f
® jedel ekspotilurt
@ jedri okrajnega urada
Odstotek brtipajei - članov €>UiT)a
Jlajnevamejli Mrodnogosprtj^j^
socialni pojav,ki resno ogroie obstoječega družabnega reda. je
BREZPOSELNOST Da dobi naša javnost objektivne
3J
Jntrtlo ■
SteiHltu m oortukju ojaJir tkjpotiturt
pomenijo'
l) Ji Oso! ut m padet lAneronaruh deldocm od mA rt a >y Jo do	ip	JI.
tjSbdrc uuin>m»iA tUUoteu o
Da dobi nasa javnost objektivno^ ko o veličini breiposelnosuje sesut11 bUffl vtjubljani statistiko delavcev, kateri so tekom eadnjih doeh let /M**-It službo V območju ekspoziture u ca ■
Odj1 "* r^° rk^'’yr,no/'nr‘ na noulfl tOO**
lavcevss poiitura
- -Z-----im	rW,«---
 __________________________________  7	dtr
lavci J(r&, rovaril pri
anpke industrijske družbe n bratovski stdadnici ne Povprečna brezposelnost v
€U2Q-u. Povprečna brezposelnost v ski banovim znaša u v m tem pa ni UPr
odstotkih
tevano krajšanje delavnega časa v uečifd
obratou
Ekspozitura
Štev. totalno brezposelnih
	absolutno v %	
Zagorje	1.586	38
Novo mesto	1.472	35
Kočevje	765	31
Slovenjgradec	1.008	31
Celje	4.265	27
Ptuj	784	25
Kranj	2.189	22
Murska Sobota	820	22
Maribor	2.431	17
Tržič	469	16
Ljubljana	3.619	13
Skupaj OUZD	19.408	21
Poleg ekspoziture v Zagorju, kjer je merodajna uvrstitev steklarne, je brezposelnost relativno največja v območju onih ekspozitur, pri katerih prevladuje lesna industrija.
Dejanski stan naše brezposelnosti je torej sledeči. Samo v industrijah, zastopanih pri Osrednjem uradu in Pri Bratovskih skladnicah, je okroglo 182.000 totalno brezposelnih. Niso pa v tej številki vpoštevani niti poljedelski delavci — in Jugoslavija je vendar v prvi vrsti agrarna in ne industrijska država — niti železničarji,' niti uradni-štvo državnih, banovinskih, mestnih, občinskih itd. uradov, niti absolventi srednjih in visokih šol, ki po končanih študijah čakajo na namestitve, niti samostojni poklici (n. pr. mali obrtniki), kateri so morali zapreti delavnice, niti sezijski delavci in končno niso upoštevani niti jrarcielno brezposelni delavci, katerih število bo najbrže mnogo večje od števila totalno brezposelnih. Šele potem, ko vzamemo v račun vse te momente, dobimo približno pravilno sliko o veličini naše brezposelnosti.
Delavke in Delavni
Kupujte samo pri tvrdkah, ki ogla*
sujejo v „Delav-
skl Politiki"
ZA BIRMO!
Obleke, čevlje kakor tudi vse druge potrebščine kupite najbolj ugodno pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor
Glavni trg 2	■■■■—	‘Glavni	trg	2
tlnlngnlte suoie prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg štev. 6.
Pluse oDrestulemo pa 6‘/7lo
proti trimesečni odpovedi.
m
H
m
m
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Mariboru.