Naročnina Dnevno izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Dtn nedeljska lzda)n celote no vJugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cend oglasov 1 stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 150 In 2 D,veC|l oglasi nad 45 mm vl&lne po Din 2-50, vellltl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pn večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeUKe ln dneva po prazniku t/rednlšivo /e v Kopllar/evI ulici 41. 6:111 Rokopisi se ne vraCa/o. nelranhlrana pisma sc ne spre/emalo - Uredništva telefon St. 20S0. upravnlStva St. 2328 Političen lisi sa slovenski narod Uprava la vKopllarlevI ul.St.O j-CcHovnl raC.un: Cluhllana Sle v. 10.630 In 10.349 za Inserate, Sara/evoSl.7363, Zagreli S/. 39.0U, Praga In Ounal St. 21.797 Občinske volitve v Bosni in Hercegovini Sarajevo, 20. okt. 2iva resnica je, da so nekateri komisarji po bosansko-hercegovinskih občinah prizadejali ljudstvu dosti škode, posebno pa po mestih, kjer so bili edini eksponenti raznih političnih strank. Kot taki so delali samo v korist dotičnih strank Redko so imeli pred očmi interese ljudstva. Zato je velika škoda, da dosedanje uprave skozi toliko let niso našle možnosti, da bi dale ljudstvu priliko, da si voli svoje občinske uprave vsaj v mestnih občinah. Na ta načini bi se bila kakorkoli že cjhranila vsaj tista mala občinska avtonomija v naših mestih, ki nam jo je pustila tuja uprava. Sedanja vlada je to storila za vse občine v Bosni in Hercegovini. 28. oktobra se bodo vršile zaželjene občinske volitve v Bosni in Hercegovini. Ta dan ne bo in ne more prinesti celega zaželjenega uspeha. Pri nas namreč še do danes nimamo občinskega zakona. Prav radi tega so se od-godile volitve letos v februarju, ko bi se imele prvič v naših vaseh organizirati občinske samouprave. Te organizacije ne bodo možne prej, dokler se ne sprejme občinski zakon, da se bodo mogle nanovo organizirane vaške občine upravljati na podlagi zakona. Čeprav tvorijo vaške občine največji del občin v Bosni in Hercegovini, ne pomenjajo brez občinskega zakona, brez urejenih vaških občin in brez sredstev sploh ničesar. Radi slabe razmejitve občin ne bodo ie volitve niti zdaleč dale tistega rezultata, kakršnega bi posamezne stranke po vsej pravici pričakovale, če bi bile občine razmejene tako, kakor to zahtevajo prirodni in gospodarski rar'X>gi- Nerazumljivo so se raztrgale mnoge prjrodne in gospodarske celotc. V-glavnem se bije boj med JMO, NRS in HSS. Stransko vlogo igrajo zemljoradniki. Gotovo je, da bodo muslimani dobili največje število občin po mestih in po večjih trgih, kjer so relativno tudi najmočnejši. Čeprav se govori, da je eno občinska politika, drugo pa politična borba za parlament, vendar se more v tem slučaju reči, da so le volitve ponovno mertjenje moči v Bosni in Hercegovini. Zato ni dvoma, da bodo te volitve vplivale na državno politiko. Te volitve so nekaka mobilizacija moči JMO, NRS in HSS. Edino radi tega je razumljivo tisto krčevito prizadevanje prvakov posameznih strank, da izidejo iz teh volitev čim močnejši. To velja za manjša bosansko-hercegovin-ska mesta. V večjih mestih, zlasti v Sarajevu, so razmere nekoliko drugačne. V Sarajevu je n. pr. vloženih 13 list. To pomenja, da ne gre tu samo za boj med tremi najmočnejšimi strankami, marveč da so se vmešali tudi razni drugi činitel/ji. Veliko prorokujejo o izidu. Mi sodimo nekako takole. Muslimani nastopajo s tremi listami. Po vsem sodeč JMO v Sarajevu ne bo mogla dobiti več kakor 12 odbornikov, to je eno tretjino. Radikali bodo dobili kakih 5 odbornikov, Hrvati 6, ker ne nastopajo kot HSS, ampak kompromisno, Judje 3 odbornike, ker so se razcepili v dve listi. Radi te razcepljenosti bodo nekateri izmed njih glasovali za radikale, drugi pa za meščansko listo, pa tudi za obrtnike. Meščanski listi je upati na 3 odbornike. Na tej listi so znani prvaki dr. Nikola Andrijaševič in dr. Ivica Pavičič. Samostojni demokrati bodo dobili 1, socialisti 1, neodvisni delavci najbrž 2. Če bi bili muslimani nastopili enotno, bi sigurno dobili 16 odbornikov, toda še vedno ne absolutne večine. Ako hočejo imeti svojega človeka za župana, bodo morali skleniti sporazum s Hrvati ali z radikali. Največ verjetnosti ima prva kombinacija, ker odgovarja splošnemu razpoloženju med ljudstvom. Pri takem velikem številu list ni čudno, da je Sarajevo zelo živo. Na vseh straneh se vrše shodi, razlagajo se programi o občinski politiki in neumorno se agitira. Vsi zasledujejo cilj, da dvignejo Sarajevo, da postane zopet tržišče vsega bosansko-hercegovinskega življenja. Potreben je splošen načrt Sarajeva, potrebna je kanalizacija potokov, potrebne so ceste, ki bodo odgovarjale modernim načelom tako, da bo vsak meščan, bodisi v sredini ali v predmestjih, mogel čutiti, da živi v modernem mestu. Govori se o vodovodu, razsvetljavi in kanalizaciji, ker da le-to ne sme manjkati v nobeni ulici. To so prve in naijnujnojše potrebe vsakega meščana Ne pozablja se na zgraditev cenenih stanovanj za siromašne meščane, kakor tudi ne na otvarjanje novih ambulant v Rim - Bari - Drač - Carigrad v Rim, 24. oktobra. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo italijanski listi, proučava neka italijansko-angleška finančna skupina v očitnem političnem namenu izključiti Jugoslavijo in v svrho pospeševanja zveze z Balkanom, načrt o novi orijent - ekspresni progi Rim— Bari—Drač—Carigrad. Železniška proga naj bi bila od Drača do Soluna in Carigrada dvo-tirna. Dolga bo 930 km, iu sicer 170 km na albanskih, 510 km na grških in 250 km na turških tleh. Vožnja bi trajala od Rima do Carigrada 21 ur. Anglija je na tem načrtu interesirana v glavnem radi hitrejše zveze s Sirijo in Palestino. Italija bo imela skrbeti za dnevno zvezo Bari—Drač in za zvezo z brzovlakom v Rim. Albanija je načrt že odobrila* Trumbič na Dunaju r Dunaj, 24. okt. (Tel. Slov.) Semkaj jc prispel dr. Trumbič. Z grofom Oršičem in drugimi hrvatskimi emigranti je imel daljša posvetovanja. Kakor je izjavila njegova okolica, bo dr. Trumbič ostal na Dunaju kakih osem dni. Nje- govim posvetovanjem z hrvatskimi emigranti e v emigrantskih krogih pripisuje prccejšnja važnost in je med hrvatskimi emigranti opaziti živahno gibanje. Govori se, da se bo dr. Trumbič prihodnje dni sestal tudi z gen. Sarkotičeni. marinkeuič bo Sel u Atene r Belgrad, 24. okt. (Tel. »Slov.«.) V zunanjem ministrstvu se dokončujejo dela za naš odgovor grški vladi na njeno noto, ki jo je 1. junija izročil naši vladi grški poslanik g. Polihronides. Odgovor se nanaša na pet prejšnjih protokolov, ki so bili podpisani, in sicer so to protokol o pristaniški službi, o železniški službi, takoimenovani Božiče v protokol, ki se nanaša na poštno, veterinarsko in carinsko službo. Poleg tega se I udi izdeluje načrt pogodbe o arbitraži in prijateljstvu. Besedilo pakta o prijateljstvu se znatno razlikuje od drugih sličnih pogodb. Rok za odgovor poteče HO. oktobra. Računa se pa, tla se bo odgovor izročil še v teku lega tedna. Misli se, da bo g. Marinkovič odpotoval med 10. in 15. novembrom v Atene. 28. oktobra oo-ifoe u Bosni r Belgrad, 24. oktobra. (Tel. »Slov.«) Politična javnost se posebno zanima za občinske volitve v Bosni in Hercegovini ki sc bodo sploh prvič vršile 28. oktobra. Vse stranke nastopajo samostojno. Nobenih cepljenih list nimajo radikali in radičevci. HPS posebno dobro stoji v mostarski županiji. Znaten porast je opažati v Bosni. Samostojni demokrati sc nikjer ne pojavljajo. SDS je iz Bosne in Hercegovine popolnoma izginila, kar najbolje dokazuje, na kako velike uspehe bi lahko Pribičevič računal pri morebitnih volitvah v narodno skupščino. Zato se tudi ne veruje, da bi si SDS preveč želela volitev v narodno skupščino. Agitacija za volitve je zelo živahna in se je ne udeležujejo samo poslanci bo-sansko-hercegovinski, ampak tudi poslanci iz drugih okraijev. Dr. Srknil nooi zagrebški župan č Zagreb, 24. okt. (Tel. Slov.«) Kakor je »Slovenec« že večkrat poročal, je borbo proti županu Heinzlu diktiral dr. Srkulj, ki se sam poteguje za župansko mesto. Danes se je sestal klub večine v občinskem svetu. Sklenjeno je, da se vzame odstop na znanje in cla se predlaga za župana dr. Srkulj. Zanimvio je. da ej kljub borbi, ki so jo nekateri federalisti vodili proti Heinzlu, današnji Hrvat« napisal slavospev v superlativih o Heinzlovih zaslugah za mesto. »Narodni Val pa je istočasno Heinzla ostro napadel ter se mu roga z besedami: Adieu, gospod Heinzel!« Za asanacijo vasi r Belgrad, 24. okt. (Tel. Slov.) Zdravstveno ministrstvo je predložilo skupščini zakonski predlog o ustanovitvi fonda za asanacijo vari. Po tem predlogu se bo pri Hipotekami banki ustanovil fond za asanacijo vasi, ki ga bo upravljalo zdravstveno n;inistrs<- o. Iz fond;? .c bodo dajala brezobrestna posojila občinam, in sicer na deset let. Višino posojila določa zdravstveno ministrstvo, "redstva tega fonda se zbirajo na ta način, da se vsako leto v to svrho postavi v proračun ministrstva 5,000.000 Din, dokler ne bo fond razpolagal s 100,000.000. Pod asanacijo vasi se razume graditev vodovode, cistr-n. vodnjakov, kanalizacije, kopališč, zdravstvenih hiš in drugih javnih -~r?db za napredek vasi. Dr. Higgs v Belgradu. Danes je prispel iz Londona novoimenovani škof anglikanske cerkve za evropski kontinent dr. Higgs, cla nadzira tukajšnje anglikanske občine. še ne ve Jcai hoče č Zagreb, 24. okt. (Tel. Slov.«) Kakor smo poročali, se je na seji KDK, ki se je vršila predvčerajšnjim, razpravljalo o problemu ju-goslovanstva in hrvatstva oziroma o edinstvu in .zahtevah Hrvatov o ureditvi države. Kakor je Vaš dopisnik zvedel iz krogov KDK, bo na temelju obravnav in zaključkov o tem vprašanja prišlo do formulacije zahtev SDS in HSS. Posebno Grisogono in Ivančevič (oba SDS) sta hotela izzvati radičevce. Zahtevala sta, da bi radičevci označili svoj minimalni program, da bi se videlo, koliko moreta ti dve stranki iii skupaj. Radičevci niso hoteli dati nobenega pozitivnega odgovora. Edino frankovee dr. Pa-velič je vstal proti Grisogonovim izvajanjem. Na njegovo trditev o narodnem edinstvu je dejal, da danos dejansko ni narodnega edin-stva, marveč obstoja zgolj narodno nasprotje in neprijateljstvo. Kajti kot politik mora računati z realnostjo, politika pa mora sloneti na teh spoznanjih. posameznih delih mesta. Važno jj razbremenjevanje meščanov, kakor tudi preosnova mestne hranilnice. Potrebno je dvigniti tujski promet. To poslednje se posebno naglaša, ker imata Bosna in Hercegovina sploh, Šeher-Sa-rajevo pa posebe vse pogoje, da postane zbirališče tujcev. Seveda tudi niso pozabili na prosveto, ker da je ona pogoj napredka ljudstva in meščanov. Posebna skrb se po posvetila socialnim vprašanjem, ker ho občina ustanovila svojo sirotišnico, zavod za zanemarjeno deco. Posebnost jc, da so Judi nastopili ločeno od radikalov, za katere so dosedaj vedno glasovali. Verjetno je, da niso nikjer drugje v Bosni in Hercegovini nastopili. Judje špeku- 1 lirajo pač, da bodo s samostojnim nastopom ' bolj podčrtali, da so tu, da jih jc veliko. Njim je mnogo na tem, da pridejo v občino radi zaščite svojih interesov. Z njimi se jc računalo tudi pod otomansko oblastjo in pod Avstrijo. Tu je par besedi o volitvah v Bosni in Hercegovini, posebej pa v Sarajevu, kjer se je razvila tako ostra borba, kakršna se ni čutila tu niti za ča-sa političnih volitev. Te občinske volitve so v resnici merjenje političnih moči v Bosni in Hercegovini. Občine v Bosni in Hercegovini pa dejansko še niso pripravljene in ne zrele za take, rekel bi, gosposke stvari. Za občine same, žal, volitve ne bodo tako koristna, kot bi mogle biti, če bi imeli občinski zakon in po naših vaseh organizirane občinske samouprave. Stipa Ančič, Reorganizacija finančne uprave Dne 1. januarja 1929 se bo začel uporabljati novi zakon o neposrednih davkih. Z izenačenjem davčne zakonodaje je nastala potreba izenačenja cele finančne uprave, ki je bila doslej v vsaki pokrajini drugačna. ■Službene novine- z dne 20. oktobra so prinesle uredbo o organizaciji finančne uprave, ki jo je izdal finančni minister in ki se z njo na novo in v celi državi enotno ureja cela davčna in finančna služba. Najvišja upravna finančna oblast je finančno ministrstvo, ki 11111 načeluje finančni minister. Finančno ministrstvo se deli na kabinet ministra financ in na pet generalnih direkcij, ki so generalna direkcija državnega računovodstva, generalna direkcija davkov, generalna direkcija carin, generalna direkcija katastra in generalna direkcija dolgov. Neposredno pod finančnim ministrstvom sloje finančne direkcije. Teh bo štirinajst. Njih sedeži bodo: v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Banja Luki, Osjeku, Novem Sadu, Belgradu, Sarajevu, Mostaru, Nišu, Kragujevcu, Skop-1 ju, Bitolju in v Podgorici. V območje ljubljanske direkcije bodo spadala vsa srezka poglavarstva ljubljanske in mariborske oblasti razen sreza Čakovec. Na čelu finančne direkcije stoji finančni direktor, ki mora biti absolvirani pravnik in ki mora imeti najmanj 14 let efektivno službe v finančni stroki. Finančni direktor je odgovoren za red in hitro opravljanje poslov, ki spadajo po tej uredbi v kompetenco finančne direkcije. Od časa do časa inspicira osebno podrejene urade in organe. Finančne direkcije bodo organizirane analogno kakor ministrstvo in bodo razdeljene na 5 oddelkov in sicer: 1. na oddelek za računovodstvo, 2. za neposredne davke, h. za trošarino, takse in finančno kontrolo, 4. za carine in 5. za kataster in državno imetje. V katerih finančnih direkcijah bodo obstojali carinski oddelki in kako teritorijalno območje bodo imeli, bo odredil naknadno finančni minister. Oddelku načeluje šef oddelka, ki mora imeti vsaj 8 let službe. V predmetih, ki spadajo v njegovo stroko, izdaja šef oddelka odloke in navodila podrejenim uradom. Namesto sedanje finančne prokurature bo postavljen za območje ene ali več direkcij zastopnik državnega pravobranitelja. Imel bo poseben odsek, ki bo podrejen neposredno finančnemu direktorju. Finančni direkciji so neposredno podrejeni: 1. za davčno, pristojbinsko in blagajni-ško-računovodstveno stroko davčne uprave; 2. za carinsko službo carinarnice in carinski oddelki; h. za katastrsko službo katastrske »prave; 4. za službo finančne kontrole srezke uprave finančne kontrole in njim podrejeni oddelki. Sedeže in teritorijalno pristojnost teh najnižjih upravnih oblastev bo odredil finančni minister naknadno. Poleg drugih poslov bodo finančne direkcije odmerjale davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (posebno pridobnino). Prizive proti tem odmeram bo reševala generalna direkcija davkov. To bo imelo za posledico, da se bodo morale vlagali morebilne pritožbe zoper odločbe generalue direkcije na državni svet. Vse druge pritožbe, kolikor ne bodo spadale pred reklamacijski (prizivni) odbor, bodo reševale finančne direkcije v II. instanci. Odpisovati davke radi neizterljivosti bodo smele finančne direkcije le do zneska 500 Din. Do istega zneska bodo smele tudi dovoljevati povračilo davčnih preplaeil. V tej točki je uredba vsekakor mnogo preveč ozkosrčna. Ta kom-petenca bi se lahko mirno prepustila davčnim upravam, direkcije pa naj bi dovoljevale odpise in povračila neglede na višino. Pri tej priliki bodi tudi omenjeno, cla bodo po zakonu o neposrednih davkih smele finančne direkcije dovoljevati odloge plačil le do zneska 5000 Din, dovoljevnnje plačilnih olajšav preko tega zneska je pridržano ministrstvu. Tudi povračila in odpise taks in trošarin bo smela direkcija dovoljevati samo do zneska 500 Din. Kot najnižja upravna instanca bodo poslovale srezke uprave, ki bodo prevzele vse posle sedanjih davčnih uradov in davčnih okrajnih oblastev. Vsi davčni uradi in vsa davčna okrajna oblastva bodo ukinjena. Kje bodo sedeži novih davčnih uprav in koliko jili bo, bo odredil, kakor že omenjeno, finančni minister. Ukinjena bo seveda tudi finančna delegacija v Ljubljani, dalje finančni okrajni ravnateljstvi v Ljubljani in Mariboru, davčna administracija v Ljubljani ter oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani. Njihovi posli bodo prešli na finančno direkcijo v Ljubljani, odnosno na poreske uprave. Da bo ukinjena tudi finančna prokuratura, smo že omenili. Reorganizacija finančne uprave bo torej temeljita. Z njo v zvezi bodo tudi seveda številne osebne premestitve. dbiastni izseljeniški urad u Lfub (Iz poročila predsednika oblastne skupščine dr. M. Natlačena na seji dne 22. oktobru. V svesti si velike važnosti izseljeniškega vprašanja za slovensko ljudstvo, je ljubljanska oblastna skupščina sklenila na svoji seji dne 22. decembra 1927 oblastno uredbo, s katero se odreja ustanovitev oblastnega izseljenskega urada za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani. Ta uredba doslej se ni bila uradno objavljena, ker manjka še enak sklep mariborske oblastne skupščine. Na podlagi sklepa ljubljanskega oblastnem odbora je bil s 15. majem 1928 oblastni izseljeniški urad aktiviran. Posle je opravljal od 15. maja do 15. septembra t. 1. izseljeniški nadzgruik Franc Fink sani ter je po-sloval z dovoljenjem velikega župana v po-sebni sobi v poslopju policijske direkcije. Dne 1. oktobra t. 1. se je preselil oblastni izseljeniški urad v za to določene prostore v novo dograjeni palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. v Da se ustvari podlaga za uspesno delovanje oblastnega izseljeniškega urada, se je takoj od začetka pričelo z urejevanjem / katastra izseljencev Temu delu so se pritegnili tudi naši župani, ki so dobili potrebna navodila in tiskovine za popis rojakov, naha-jajočib se v tujini. Pokazalo se je, da občine sploh niso imele nobene evidence o svojih odsotnih ljudeh. Zato je bilo to delo težko in zamudno, ker je bilo treba izvesti nešteto poizvedb širom Slovenije. Iz katastra bo točno razvidno za vsakega našega rojaka v tujini, kje biva, kako se mu godi, kako je zaposlen, pa tudi, kje bivajo v domovini njegovi najbližji sorodniki. Ugotovilo se je, da so naši rojaki razkropljeni po vseh delili sveta, kjer so se mnogi že popolnoma asimilirali. Skrb izse-ljeniškega urada bo, delati na to, da se slovenski izseljenci kolikor mogoče skupno naseljujejo, da se med njimi in slovensko domovino ohranijo trajne vezi in da se med njimi ohrani kolikor mogoče slovenska individualnost. . . V mnogih slučajih je izseljeniški urad s svojo intervencijo pri pristojnih oblasteh dosegel, da so dobile žene in otroci naših v Ameriki živečih rojakov potne liste. Izseljeniški urad je zlasti posecal svojo pozornost raznim brezvestnim izkoriščevalce m, da njihovo kvarno delovanje zabram aH vsaj čim bolj omeji. Vsakemu izseljencu daje izseljeniški urad pred njegovim odhodom vsa potrebna navodila, da mu potovanje čim bolj olajša in da ga odvrne od nevarnosti, ki mu prete. Doslej je bilo v letošnjem letu odpravljenih iz Ljubljane: v Canado 625,-v Argentini jo in druge države Južne Amerike 203, v Avstralijo 10 oseb, v Zedinjene države Severne Amerike 669 oseb, torej skupaj 1570, po veliki večini iz ljubljanske oblasti. Mnogo izseljencev posebno iz mariborske oblasti je bilo odpravljenih direktno iz Zagreba. Skrb izseljeniškega urada bo, da se bodo kolikor nioguče vsi slovenski izseljenci odpravljali v Ljubljani. Izseljencem, ki so se vračali v domovino brez sredstev, je nudil izseljeniški urad pomoč na ta način, da jim je poskrbel po želez-; vožnjo po polovični ceni in jim dal za o potrebno podporo. Županstvom je dal izseljeniški urad potom okrožnice navodila, da izposlujejo izseljencem, ki si morajo osebno pribaviti vizum potnega lista pri raznih konzulatih v Zagrebu, polbvlSno vožnjo Kadarkoli je treba, posreduje v takih slučajih tudi izseljeniški urad sam. Pri dohodu večjih skupin naših rojakov iz Amerike stoji izseljeniški urad našim ljudem z nasvetom ob strani, jim zlasti pomaga z intervencijami, da se jim olajša carinjenje. Izseljeniški urad je skrbel tudi za to, da naši skupinski delavci na kontinentu, kakor v Nemčiji, Franciji in Holandiji v verskem oziru niso zapuščeni in je v ta namen razdelil izdatne podpore. S posebno vlogo se je izseljeniški urad zavzel, naj bi se ob spremembi zakona o taksah in pristojbinah ukinile visoke pristojbine, ki znašajo pri naših oblasteh za izseljeniški potni list po 448 Din ali ludi še več. Doslej naši izseljenci niso bili vajeni, da bi državni ali avtonomni uradi zanje skrbeli. Temu je pripisovati, da so svojci izseljencev celo pri poizvedbah naših županov mnogokrat nezaupljivi, boječ se, da bi utegnili s svojimi informacjiami svojcem škodovati. Ta nezaupljivost zginja in se je marsikje že spremenila v iskreno zaupanje, ki edino more omogočiti uspešno delovanje izseljeniškega urada. V svojem arhivu ima sedaj izseljeniški urad okroglo 20.000 popisov naših izseljencev. pred «41. poslanci „V soboto bom povedal vse" r Belgrad. 24. okt. (Tel. »Slov.«) V zunanjem ministrstvu se je vršila danes konferenca demokratskih prvakov. Prisostvovali so ji po-Jeg vseh ministrov tudi Ljuba Davidovič, Ko-sta Timotijevič, Dragutin Pecid in drugi. Na konferenci se je govorilo o notranje- in zunanjepolitičnem položaju v zvezi s konferenco demokratskega glavnega odbora in poslanskega kluba, ki se bo vršila v soboto. Davidovič je o tej konferenci izjavil: Govorili smo o naših strankarskih vprašanjih, kajti pripravljamo se na konferenco, ki se bo vršila v soboto, 27. oktobra. Govoril bom o notranjem, g-Marinkovič pa o zunanjem političnem položaju. To bo konferenca širšega glavnega odbora, poslanskega kluba in stalnih odborov za Belgrad in Zagreb. Tam bom povedal vse Gospodarji pri Subotiču r Belgrad, 24. okt. (Tel. Slov.) Finančnega ministra g. dr. Subotiča so danes obiskali kot zastopniki trgovinskih in industrijskih organizacij, guverner Narodne banke Bajloni, predsednik trgovske zbornice Radojlovič, predsednik j obrtniške zbornice Stojanovič. Pri tej priliki so predložili zahteve in želje trgovinskih in indu- j strijskih krogov. Finančni minister g. dr. Subo-tič je izjavil, da bo vedno pozval člane naših gospodarskih krogov na sodelovanje, tako da bodo zastopniki naših gospodarskih skupin o vseh važnejših vprašanjih vedno podali svoje mnenje. Dr. Pernar !e pisec... c Zagreb, 24. oktobra. (Tel. Slov.) Ob aretaciji odgovornega urednika »Narodnega vala« Devčiča "radi članka v nedeljskem »Narodnem valu« je danes dr. Ivan Pernar, radičevski narodni poslanec, na sodišču izjavil, da je on pisec inkriminiranega članka. Nadeja se, da bo osvobodil Devčiča in da se proti njemu ne bo storil noben korak, ker ga ščiti imuniteta. Hugenberg v Budimpešti«, 24. okl. (Tel, »Slov.«) Afera Kabian-Sztranyavszky se je danes nadaljevala, ker je demokratski poslanec Fftbian pre-čital v parlamentu pismo župana Iz Csongrada državnemu tajniku, da je oproščene obtožence vendarle smatrati za storilce bombnega atentata leta 1923. in da so bili oproščeni samo radi podkupovanja prič. Za resničnost teh ob-dolžitev je župan ponudil dokaze. Notranji minister Szidovsky je odgovoril, da je tako poročilo res došlo iu da je ministrstvo samo že prej dobilo slične informacije ter odredilo policijsko preiskavo. Vendar pa ni bilo do- biti zanesljivih podatkov. Poslanec Fabian je izjavil, da vzdržuje svoje včerajšnje obdolžitve nasproti Sztranyavszkemu, da prikriva umore. Med poslancem Fabianom in državnim tajnikom je prišlo tudi do častne afere, ki jo bosta v kratkem rešila z dvobojem pod težkimi pogoji. Kakor se poroča, je ministrski predsednik Bethlen obolel na influenci in mora ostati v postelji. Bethlen je v zadnjem času že večkrat imel napade slabosti, dasi je imel letos že pet mesecev dopusta. icset le Gorica, 24. oktobra. Italijani se mrzlično pripravljajo na deseto obletnico, odkar so zasedli Primorsko. V Trstu in Gorici bodo dne 28. t. m. slovesno otvortli razne ustanove, dokončane v preteklem letu. Slovesnost se bo vršila na ta način, da bodo odgrnili fašistov-ske znake vzidane na pročelju. V Gorici spada med taka poslopja tudi stolnica, ki so jo letos končali. Z umetniškega stališča bi se z njenim prenovljenjem ne smeli preveč postavljati, ker v resnici delo ni niti od daleč takšno, kot bi smeli pričakovati. Staro de- želno zbornico tik stolnice so spremenili v policijsko ravnateljstvo (Kvesturo). Značilna sprememba! Tudi po deželi bodo imeli velikanske slavnosti. Povsod bodo morali naši slovenski otroci delati parado v črnih srajcah in čepicah. Potem bomo pa zopet brali v časopisih o sijajnih manifestacijah in prazničnem razpoloženju. Italijani naj se veselijo, privoščimo jim njihovo veselje. Našim ljudem naj pa ne zamerijo, če jim take parade, pri katerih ne morejo iskreno sodelovati, nikakor ne morejo biti všeč. Nj. Vel. kralj je snoči ob pol 12. prispel v Topolo, kjer bo ostal dan, dva, nato se vrne v Belgrad. IPosoiiSo Monopolske uorave Iz Belgrad a poročajo, da je Samoetalna mono-Dolska uprava zaključila v Londonu kratkoročno posojilo v znesku 1,080.000 funtov šterlingov (3C0 mili. Din). . . . O posojilih monopolske uprave s« je letos mno-bo pisalo. Svoječasno so se vršila pogajanja s Švedi, pozneje se je govorilo, da bodo posojilo dale neke italijanske skupine. Posojilo je zaključila monopolska uprava v svrho nakupa letošnjega pridelka tobaka, po drugih vesteh pa v svrho investicij, ozir. vrnitve dolga dr- Z IV1 Posojilo je bilo zaključeno po izredno ugodnih nosoiili: po naših informacijah »naša obrestna mera samo 0M/«, to pa radi toga, ker je prevzela garancijo za to posojilo sama Narodna banka. N-.dnlie doznavr.nio, dn je to posojilo bilo najeto v Londonu mi konzorcija, kateremu pripada tu-Cieditanstalt, ozir. ga vodi grupa Rotschild. Nemška politika se suče v zadnjem času okrog imena novo izvoljenega predsednika nem-šk nacijonalne stranke Hugenberga. Hugenberg je znan kot skrajni nemški šovinist, ki ima pred očmi edinole misel maščevanja nad zmagovalci svetovne vojne. Obenem je zoper parlamentarizem in demokracijo ter zahteva nazaj režim konstitucijonalne države. Hugenberg je tudi lastnik enega največjih nemških založništev Scherl-a v Berlinu ter razpolaga z velikim številom pomembnih listov, o katerih je takoj ob izvolitvi dejal, da bodo pisali tako, kakor bo on hotel. Skrajna desnica v Nemčiji dviga torej zopet glavo. Nemško-nacijonalna stranka je vkljub občutnemu zadnjemu porazu še vedno močna politična skupina, ki predstavlja poleg nemškega agrarizma, starega visokega vojaštva in visokega števila intelektualcev gros tistih, ki se ne marajo sprijazniti z razmerami kot so. Stranka se dalje pod novim vodstvom solidarizira z namerami bojne organizacije Stahlhelma, ki je malo pred izvolitvijo Hugenberga proglasil, da je treba preiti na dejanja, t. j. tudi na eventualno revolucijo. S tega stališča zanima države, ki so v ka-kemkoli oziru zainteresirane na Nemčiji, dvoje vprašanj: Ali bo cela stranka ostala za Hugen-bergom ter ali bodo njegove grožnje vplivale na spremembo dosedanje nemške zunanje politike. O prvem vprašanju tudi Nemci le ugibajo. Dejstvo je, da je bil Hugenberg izvoljen le z malo večino, da je v stranki močna struja, ki se hoče sprijazniti s sedanjostjo in izdelati nekak mlad, nov konservativcem. Tudi delavstvo te izvolitve ni pozdravilo. V slučaju, da se stranka cepi, bo prešlo Hugenbergovo krilo k fašistom Ludendorfa. Če bo pa hotel Hugenberg spremeniti nemško zunanjo politiko, mu bo to mogoče le z državnim udarom. Za dosedanji kurz so namreč razen nacijonalcev, fašistov in komunistov vse druge politične stranke. Uspeti z državnim udarom v Nemčiji deset let po vojni pa je boj brez upa zmage. Zato se upravičeno lahko trdi, da iz Hugenbergovega grmenja ne bo preveč dežja, razen če smatra za uspeh nacHjnje razkrojeva-nje in propadanje nedavno še tako mogočne nemško-nacijonalnc stranke. Povodnii v Franciji v Pariz, 24. okt. (Tel. >Slov.«) v francoskih Alpah, posebno v okolici Grenobla, so bile velike povodnji, katere je povzročila reka Isere. Podrl se je neki vodni nasip, ki je povzročil veliko škodo. Prebivalci so se rešili s tem, da so jih tehnične vojaške čete hitro alarmirale. Voda je podrla dva mostova in preplavila električno centralo v Chamberyju. Na reki Oglio v Italiji je voda podrla obrambne nasipe in preplavila v vaseh Bes-simo in Caslno Boario dve veliki predilnici, kateri je lako poškodovala, da bo 900 delavcev en mesec ostalo brez zaslužka. Francifa ne izroča emigrantov v Pariš, 24. okt. (Tel. Slov.) Italijani neprestano pošiljajo zahteve za izročitev protifaši-stovskih italijanskih emigrantov, ki bivajo v Franciji. Pred kratkim so zahtevali, da se izroči bivši voditelj scciialistične stranke Turatti, sedaj pa zahtevajo, da se izroči voditelj socialistične mladine Angelotti, ki že več let biva v južni Franciji; njegova izročitev se zahteva, češ da je bil udeležen pri milanskem atentatu. Ka-sacijsko sodišče v Parizu je zahtevalo natančnejšo utemeljitev zahteve, kar pa je italijansko poslaništvo odklonilo. Baigna drži na reparaciiah v Pariz, 24. okt. (Tel. Slov.) Sodi se, da so pogajanja reparacijskega agenta Parker Gilber-ta v Bruslju navzlic njegovi avdienci pri belgijskem kralju popolnoma propadla. Belgijski finančni minister je izjavil na banketu, da se Belgija načeloma in odločno brani zmanjšanju letnega obroka 1 miljarde, ki ji pripada s strani Nemčije, ker znašajo stroški belgijske obnove na leto 3 in pol milijarde. Parker Gilbert poroča Mussoliniju. Kakor se čuje, je Parker Gilbert sporočil šefu italijanske vlade stanje reparacijskih pogajanj, obvestil ga je o svojem zadnjem potovanju in prosil, da se Italija udeleži nove debate. Za zastopnika Italije v tehnični komisiji je bil imenovan veleindustrijec Albert Pirelli. Kardinal Dubois na Dunafu v Dunaj, 24. oktobra. (Tel. »Slov.«) Pariški kardinal Dubois je izjavil časnikarskim poročevalcem, da je njegov obisk na Dunaju popolnoma nepolitičen, dasi je potoval na Dunaj z vednostjo in odobravanjem francoske vlade. Posetil je izvajanje Berliozovega »Re-quiema«, ki ga je dirigiral njegov rojak Pierne v štefanski cerkvi. Danes je kardinala Duboisa sprejel zvezni predsednik dr. Hainisch, ki mu je priredil dine, katerega so se udeležili številni cerkveni dostojanstveniki. Kardinal Dubois je obiskal tudi razne katoliške karita-tivne ustanove. Socialisti hoče!© SeipSovo glavo v Dunaj, 24. okt. (Tel. Slov.) V poslanski zbornici je bilo danes končano prvo čitanje državnega proračuna, ki je bil vložen včeraj in ki je socialnim demokratom dal nov povod, da zahtevajo odstop dr. Seiplove vlade. Velenemci so zahtevali spremembo volivnega zakona, da se opusti dosedanji sistem volivne pravice po listah in da se obdrži proporc, to je, da se določi toliko volivnih okrožij,, kolikor se voli poslancev. Dalje so zahtevali tudi, da se razširijo pravice državnega predsednika. Prvo čitanje je bilo v splošnem mirno. Princ NikoSai mvo£\ Nemko v Bukarešt, 24. okt. (Tel. »Slov.«) List »Cuventul« poroča, da se bo romunski princ-regent Nikolaj v kratkem poročil z neko inozemsko princezinjo. O poroki se govori radi obiska princa Viljema Hohenzollern Sigmarin-gen, ki je pred kratkim obiskal romunsko kraljevsko rodbino. Pri tej priliki je princ Viljem sprožil vprašanje poroke princa Nikolaja s kako nemško princezinjo. Na Saškem se je pričel proces zoper 59 kmetov, ki so napadli davčni urad, razbili šipe in se spopadli tudi s policijo. Ker je proces zelo velik in so bili običajni prostori sodišča premajhni, se je morala /moči v ta na-! men plesna dvoranu nekega hotela. General v monarhiji za republiko v Pariš, 24. okt. (Tel. Slov.) »Journal« poroča, cla se je o priliki izročitve nove zastave nekemu konjeniškemu polku v Valenciji pripetil senzacijonalen dogodek. General Lopez Barrlo je imel republikanski nagovor, da mora armada služiti ne samo kralju in kakemu režimu, temveč vsemu narodu. Na novi zastavi manjka tretja barva: barva republike. Prisotni so generalov govor odobravali. Kljub pozivu se je general orani! podati demisijo. Kako zaščititi kapital v Rušili v London, 24. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je prvič sestal v Londonu mednarodni odbor za varstvo pravic ruskih delničarjev in lastnikov ruskih bonov, katerega so se udeležili zastopniki nemškega, angleškega, francoskega, belgijskega, holandskega in švicarskega posebnega odbora. Na konferenci se je sklenilo, da se z Rusijo ne sklenejo nobeni posebni dogovori, temveč skupni dogovori,..s celotnim mednarodnim odborom. Brzo evfca na Mars v London, 24. okt. (Tel. »Slov.«) Angleški telepat Robinson jc danes oddal na Mars brezžično brzojavko. Angleški brzojavni urad je prevzel brzojavko proti normalni pristojbini ter jo oddal v svetovni prostor na valu 30.000 metrov. Robinson je izjavil, da bo takoj, ko se bodo hoteli prebivalci Marsa z njim spraviti v zvezo, čutil na levem licu žgečkanje. fašizem v Posta ni Postojna, 24. oktobra. Italijani se hvalijo, da ima Postojna popolnoma fašistično lice, čeprav je prebivalstvo, ki šteje baje 15 tisoč duš, po »večini« slovenskega rodu. Postojnski fašjo iina 1357 vpisanih članov, avangvar-dlstov je 654, 460 malih Italijank, 1165 balil in 3500 članov »Dopolavora« ter podobnih združenj. Postojna je posebno ponosna na svojega fašističnega mučenika, Giovannija Urha, prvega fašista »drugorodca«, ki je prelil svojo kri za fašizem. Umorjen je bil v aprilu leta 1922. Režim je baje zelo veliko denarja deloma že izdal, deloma že določil za razna dela v Postojščini, ki so nujno potrebna za prospeh fašistične stranke in propagande. Cadorna za Dalmacijo. V nedeljo se je vršilo v Milanu v dvorani Teatro Sociale razvitje prapora društva »Coscienza Adriatica«, ki propagira za okupacijo Dalmacije. Slavnosti jc prisostvovalo veliko fašistov in šolska mladina. Pozdravne brzojavke so poslali Casertano, predsednik poslanske zbornice, sen. Boselli, podeštati iz Trsta, Reke in Zadra, ter admirala Acton in Cagni. Nastopilo je več govornikov, ki so se zavzemali za »odrešitev« Dalmacije. Iz dvorane so se zborovalci podali v vilo maršala Cadorne in predsednik omejenega društva je poklonil Cadorni društveni znak ter mu sporočil, da ga je društvo imenovalo za častnega člana. V Ca-dornovi vili se je nato vršila blagoslovitev prapora. Za kumico je bila Cadornova hčerka. Sledila je čajanka. Zopet granata raztrgala otroka. V nedeljo so Ivan Bajt, star 17 let, njegov brat Anton, slar 15 let in Avgust Zbogar, star 14 let iz St. Petra pri Gorici, našli granatni naboj. Nasttli so v njega še smodnika in prižgali. Granata je eksp'odirala in ubila Antona Bajta ter ranila Avgusta Zbogarja in Ivana Bajta. — V soboto pa je jožef Valentič, slar 22 let, iz Podgore, našel v gozdu nad Pevmo gra-nato in jo skiišal odviti. Granata je eksplodirala in ga raztrgata. Truplo je bilo preneseno v mrtvašnico na podgorskem pokopališču. Iz politično.upravne službe. Premeščen jc okrajni glavar Dominik Dcrcani iz Maribora k okrajnemu glavarstvu v Konjicah. — Napredovali so: Milan Ferjan, okrajni tajnik v Slovenjgradcu, v III. 1-} Otmar Gerič, arhi-varski uradnik v Čakovcu, v III. 2.; Dragutin Nikleš, arhivarski uradnik v Prelogu, v IJI. 3. J^a / / aj/e novega Koledar Četrtek, 25. oktobra. Krizant in Marija, Krišpin, Bonifacij, Gavdencij. — Solnce vzide ob 6. uri 38 minut in zaide ob -1. uri 51 minut. — 299. dan v letu. Zgodovinski dnevi 25. oktobra: 1647 je umrl fizik Ev. Torri-celli. — 1400 je umrl angleški pisatelj Groff-rey Chancer. — 1800 se je rodil angleški zgodovinar Thomas Babington lord Macaulay. — 1865 se je rodil slikar Walter Leistikov. — 1825 se je na Dunaju rodil komponist Joliann Strauss (sin). — 1838 se je v Parizu rodil francoski komponist Georg Bizet. — 1902 se je v Ministru na Westfalskem otvorilo vseučilišče. — 1912 so Srbi zasedli Skoplje. — 1900 so pričeli kopati bohinjski predor na južni strani. — 1916 je bil grof Stiirgkh pokopan v Halbenrainu pri Radgoni. — 1909 se je v Skoplju otvorila popolna srbska gimnazija. — 1927 se je potopil italijanski parnik »Principessa Mafalda« blizu Rio rle Janeiro. Osebne vesti ■A- Ob 50 letnici univ. prof. dr. Grivca je olomuški dnevnik »Našinec^ prinesel obširen uvodnik, ki proslavlja dr. Grivčevo delovanje na slovansko vzajemnost v duhu naših apostolov. Kakor poroča »Našinec«, je ob tej priliki olomuški nadškof dr. Leopold Prečan imenoval dr. Grivca za pravega konzistorialnega svetnika v priznanje za številne zasluge, ki si jih je jubilant pridobil za olemuško nadškofijo. ★ Umeščena sta bila 24. oktobra 1928: dr. Janko A r n e j c , župnik v Škofji Loki, na župnijo Trstenik in Jernej Podbevšek, župnik v Kostanjevici, na župnijo Škofjo Loko. 30 letnico, odkar je prišel v Laško kot davčni uradnik, bo obhajal 31. oktobra višji davčni upravitelj g. Emil Pleskovič. -X- Umrl je v Firenci pri vojakih 211etni Benjamin Bone, doma iz Sv. Križa—Ceste na Vipavskem. Pokojni je lani maturiral na gimnaziji v Kranju. — V Tržišču na Dolenjskem jc umrla gospa Marija Prijatelj, trgovčeva soproga, ki je že več let bolehala na srčni slabosti. * Sprejem v prvi letnik višje pedagoške iole v Zagrebu. Iz ljubljanske oblasti so sprejeti sledeči učitelji, oziroma učiteljice v pedagoško šolo: Klinar Terezija, Gorje; Slapšak Anica, Sv. Katarina; Slapšak Dora, Sv. Katarina; Chri-stof Dragotin, Ribnica; Bratok Rudolf, Bled; Medved Stane, Toplice pri Zagorju; Oman Oto, Ljubljana; Černut Janko, Jesenice; Albert Zlata Ljubljana; Rott Gotard, Ljubljana; sestra Marija Klinar, Škofja Loka in sestra Do-lorosa Lavrenčič, Škofja Loka. •k V nase državljanstvo so sprejeti: Andrej Jurman, posestnik iz Stožic; Josip Rihter, uradnik iz Maribora in Ivan Vadnjal, učitelj iz Ljubljane. Ostale vesti -tt- Vsem našim organizacijam sporočamo, In jih tem potom vabimo, da se udeleže slavnostnega sprevoda, ki se vrši v slučaju lepega vremena v nedeljo 28. t. m. ob četrt na 10 iz Uniona v Stolnico, kjer bo slovesna zahvalna služba božja povodom desetletnega ju- yiIPTON-ČAJ j vnjtc, da Vam dajo znani rumeni znvoj! I bileja obstoja Jugoslavije. Zbirališče je ob 9 na unionskem vrtu. Po službi božji se sprevod vrne v Union, kjer se vrši slavnostno mani-[estacijsko zborovanje. Na zborovanju govore trije govorniki, vsi člani bivše narodne v'adc za Slovenijo, in sicer g. vitez Josip Pogačnik, dr. Janko Brejc in dr. Vladimir Ravnihar. * Shod SLS bo v nedeljo, dne 28. t. m., na Hajdini pri Ptuju po rani službi božji. Poroča narodni poslanec Vesenjak. •k Na kmetijsko-nadaljevalni šoli v Celju se prične letošnji pouk dne 6. novembra. Vpisovanje se vrši v nedeljo, 4. novembra, na okoliški šoli. •k Trgovski gremij za mariborsko okolico naznanja odlok velikega župana, s katerim se odreja sledeče: 1. Obratovalni čas za trgovine in branjarije izven mesta traja ob delavnikih od 7. do 12, in od 14. do 19. ure, ob nedeljah pa: a) v kraljih, kjer ni službe božje, od pol 8. do pol 10. ure; b) v krajih z eno sv. mašo po isti dve uri; c) v krajih pa, kjer je več svetih maš, določi obratovalni čas občinski predstojnik. — 2. V občinah Krčevina, Lajtersberg in Kamnica morajo biti trgovine ves dan zaprte. — 3. V občinah Kamnica, Krčevina, Lajtersberg, Pobrežje, Radvanje, Studenci in Tezno smejo vse trgovinske obratovalnice ob sobotah tudi v času, določenem za opoldanski odmor, obratovati. •k Tridnevno prekinjenjc prometa na progi Ormcž—Murska Sobota. Dne 29. 30. in 31. oktobra t. 1. se bodo vlagale definitivne konstrukcije v most preko Mure med postajama Veržej in Beltinci proge Ormož-Murska Sobota. Vsled tega bo omenjene tri dni promet preko mesta prekinjen. Prevoz potnikov se bo vršil potom prestopanja, prevoz pošte, prtljage in ekspresne robe do teže 50 kg po komadu pa se bo vršil potom prenosa preko mostu. Sprejemanje brzevozne in sporevozne robe je za postaji in od postaj proge Ljutomer—Murska Sobota —Hodoš navedene tri dni popolnoma ukinjeno. 100 !etn;ca tovarne usnja v Mokronogu Redek jubilej obhaja v par dneh tovarna usnja Franceta Pence v Mokronogu. Leta 1828. dne 29. oktobra je kupil Andrej Penca — stari oče sedanjega posestnika — od gospe Jo-sipiue pleni. Vitalis posestvo, in na tem posestvu se je naselila rodbina Penca, pa začela usnjarsko obrt. Seve je bil začetek majhen. En pomočnik in en vajenec sta obdelovala kože, pa že v par letih ni zadostovalo to delavstvo. Pet delavcev se je naselilo v delavnici, usnje Pencovo je bilo kmalu znano po celi Dolenjski. Na sejmih je bil glavni promet. Leta 1856. je prevzel delavnico stari Fr. Penca ter izdeloval vse na roko. Ta Penca je bil znan daleč okoli; vse ga je poznalo. Zadovoljen je bil z obrtjo in je ni posebno povečal. Ni bil pa zadovoljen sedanji posestnik. Izobražen v tovarnah na Dunaju, na Češkem, v Švici, v Nemčiji — posebno Hamburgu — je hotel porabiti svojo znanost. Stroj za strojem je priromal v novozidano tovarno, vse je gonila lokomobila. Po požaru leta 1911. je tovarna zrasla večja in obširneja. Lokomobila se je nabavila velika, kakšen razloček od leta 1899., v katerem je sedanji lastnik prevzel Marija Konopnicka: Svaba (Iz poljščine prestavil Vinko.) (Konec.) Minul je en mesec, minul drugi in dečka sta že dobro po poljsko čebljala in s tem so ju drugi še bolj vzljubili. Švaba sta pa le ostala. Dedek je pa na nju vedno mrko gledal. Samo on je čutil vedno, da mu je njegov rod tuj; samo on je vzdrževal razliko med seboj in vnuki in edino on je v celi hiši zaničljivo in prezirljivo dajal imena »švaba«. Domače otroke, ki so bili njegovi zelo daljni sorodniki, je l jemal na kolena, jim žvižgal stare pesmice, jim dajal za igračo svoj lovski rog, s Čajko, ki se je grela na solncu, je dovolil igrati se in jo vleči za ušesa, toda švabom — Bog varuj! Samo od daleč sta smela gledati. Ničesar uisla smela, Še več, izključena sta bila od pouka. Pouk je imenoval stari gospod vaje, ki se jih je sam izmislil, nekako vežbanje, pri katerem so dečki nosili kole kot puške, korakajoč okrog kupov, udarjali z njimi po ograji kot z bajoneti, ali mahali, braneč se ali napadajoč kot z ' meči. ali metali kot kopja, vse v svojem času, kajti vsaki dan je imel svoja pravila. Švaba, ki nista smela k tem vajam, sta stala od daleč in milo gledala in bila v duhu nevoščljiva. Starejši je kar rdel na belem licu, tako poželjivo je opazoval vaje. Gospodinja je to videla in žal ji je bilo otrok. »Ujec, čemu pt> ne vzamete k vajam tudi švabov?« je parkrat rekla. »Čemu jim bo to?« je zagodrnjal jezno j stari gospod. Pa se je premislil in dostavil: »Preslaba sta za take vaje. Ročice imata kot šibice, noge pa kot treske; kaj če bi se lo polomilo, vraga!« O teh rokah kol šibicah in nogah kot treskali se je pač govorilo — da bi se nekaj reklo. Dečka sta namreč letala nekaj mesecev po travnikih in logih in popolnoma zagorela, se okrepila in čudovito prišla k sebi. Samo dedove nevoljne oči niso hotele tega videti. Sploh mu pa v resnici ni šlo za to. »Kaj pa more biti v takih švabih moškega, viteškega, drznega, plemenitega, rodbinskega, kar bi bilo vredno razviti? Iz krama-rije je prišlo, v kramarijo pojde — pa!« Tako si je govoril stari gospod. Sploh pa tega niti razumeval ni. On je tako samo čutil. Čustvo je pa bolj trdovratno kot razum. Dogodilo se je, da je bilo treba med vajami razviti širjo fronto ali pa katero krilo ojačiti. Stari gospod se je tedaj ozrl in čeprav je videl dečka, ki sta ponižno stala, je poklical vrtnarjevega Tončka, ali pa mežnarjevega Jožka, švaba je pa pustil ob strani. A tudi onadva sta imela svojo zabavo. Osobito starejši se je rad vrtil v hlevih, ali šel na pašo. Zato so ga ljubili hlapci, ker jim je dal večkrat južino, za kar je smel pograbiti prvega žrebca za grivo, zlezel nanj in se podil z njim po pašniku. To mu je dalo pri konjih tak pogum in taka sila se je razvila v njem, da je zlezel smelo celo na grivo, mu skakal na hrbet, dasi je bil ta konj znan kot zelo živ in ni bil celo za dobrega jezdeca preveč varen. Jasno, da so bila taka podjetja popolnoma tajna. Samo mladi švaba, ki se ni niti za korak odmaknil od starejšega, je smel lo gledati. Ta pa je znal skrivnost prav po vi- rW a/vaj mora hiti ravno za brilje i CSh a v ing Slicbc ) Zato ker da zelo hitro gosto in vodeno peno, omehča v trenutku tudi najtrše Icocine, ne draži niti najobčutljivejše kože ter je nadvse izdatno. tovarno. Sedaj je tovarna založena z najmodernejšimi stroji, zmore vsako delo, konkurira v finesi in dobroti blaga tudi z inozemstvom. Nad 50 delavcev posluje ob strojih; ves obrat je električno razsvetljen, te dobrole je deležen tudi trg Mokronog. Izdelki so znani tu, pa tudi v inozemstvu so priljubljeni. Ob stoletnici želi vsak, da bi podjetje še nadalje cvetelo. Saj je Dolenjska itak revna na industriji. Naj bi jo vsi činitelji podpirali, da bo lahko redila otroke svoje grude. Ravno pri lem podjetju se jasno vidi, kam se lahko pov-spne Slovenec, ki je priden in podjeten. k Morilec Alojzija Škorjanca aretiran v Litiji? Zagrebška policija je še vedno pred ne-razjasnjeno zagonetko skrivnostnega umora Slovenca Alojzija Škorjanca, ki je bil izvršen prejšnji mesec v Zagrebu. Sedaj sta prišla zagrebška in ljubljanska policija na sled človeku, o katerem domnevajo, da je najbrže pravi morilec Aloijzija Škorjanca. Je to 231etni R. R., ki je bil prejšnji teden radi malenkostnega prestopka aretiran v Litiji. Ime R. R. se je i omenjalo že takoj ob odkritju umora kot morilca in kakor jc sedaj ugotovljeno, se je ob času umora res nahajal v Zagrebu, takoj po umoru pa je odpotoval v Slovenijo, kjer sc je Preprečit,- bole in i n« !aseh in >nb te mesto šumpona.i ključno samo jj (( milo za izmiva-nje las nekaj časa klatil okrog Litije. Tu je bil aretiran, obenem z nekim G., ki sc zdi tudi zapleten v zadevo umora nad Škorjancem. Pred tremi dnevi je odšel v Litijo ljubljanski detektiv Podobnik, ki je domnevnega morilca dak-tiloskopiral in fotografiral. Dasi je R. znan kot tat večjega obsega in nevaren tuji lastnini, ljubljanska policija dosedaj še ni imela poštene fotografije, niti prstnih odtisov od njega. R. in G. sta bila izročena sodišču V Ljubljani, to pa ju je odpremilo v Zagreb. Čb jc R. res pravi morilec — proti njemu govore zaenkrat samo indiciji — bo ugotovila še preiskava. Stvar zagrebške policije je sedaj, da ugotovi, kaj je z R., ki tje sicer njen dober »znanec«. -H- Čarovra pijača ni učinkovala. Blizu vasi Skakavca pri Karlovcu so orožniki tc dni aretirali ciganko Baro Ugarkovičevo, ki sc je pečala s kuhanjem čarovnih ljubavnih pijač. Prepričevala je žene, da se vsak moški, ki popije to pijačo, takoj blazno zaljubi v ono, ki mu je ponudila pijačo. Ko so se ženske prepričale, da ostanejo moški kljub čarovnim pijačam hladni in da se ne zmenijo zanje, so navalile na ciganko Baro ter jo preteple do nezavesti. Nazadnje so jo ovadile šc orožnikom, ki so jo zaprli. -jif- Volkovi v Dalmaciji. V okolici Drniša in Petrovega polja v Dalmaciji so sc radi hudega mraza pojavili volkovi, ki udirajo celo v vasi in koljejo kmetom živino. Pred tremi teško ohraniti za se in se je obnašal kot starejši. Neizmerno sta se ta dva ljubila. Dogodilo se je tudi, da sta sama dva priredila vajo, pri čemer je starejši čudovito posnemal obnašanje starega gospoda, mlajši je pa popolnoma pobral gibe in vedenje domačih otrok. Posebno je znal pogoditi boj na nož, ta smrkolin. Kadar se je razkoračil, malo nagnil v boku, vzel kij ter meril zdaj na levo, zdaj na desno in meril cilj, bodisi v pasjo uto, ali v grm ali kaj drugo, kar je predstavljalo sovražnikovo moč — mu je šlo že tako lepo od rok, kot bi se bil vadil v sabljanju ali dvoboju. Dedek je to opazoval nezaupno, nerad in je namenoma obračal glavo stran. »To je pravi vojak la deček!« je z začudenjem vzklikal gospodar. »Glej švabsko posnemanje! Kaj mari dela vojaka zunanjost? Duša ga dela. duša.« Samo enkrat, ko sta švaba po doigrani zmagi privezala na kol robček in mimo hodnika dvignila krik zmagoslavja, kakršno je naučil ded nanovo domače otroke, je stari gospod odprl usta, dvignil obrvi, sklonil glavo, poslušal, potem pa tiho rekel: »Pa kdo ve? Morda?.... Za naprej pa je gledal, da nista več prišla k vaji. To je bilo gospodarju zelo neljubo. Ko so mu nekoč zaradi ogleda večjega gospodarstva po vaji prignali konja, je pogledal starejšega dečka in stopivši v stremena, rekel: Švab, ali hočeš jezditi? Deček je skočil kot iskra, gospodar ga jc vzel pred se, cmoknil in mladi, živi konj -e je takoj v skoku premaknil /. mesta. Pazi! je zakričal stari g: s j-1 d s hodnika. la d ivjak te bo vrgel iz sedla,« »Oho! Ne dani se,« je zaklical jezdec, a njegov glas je bil v hodnik samo še odmev, lako je ubiral konj pot pred seboj. Gospodar mu je popuščal, ker je ljubil ognjevito žival. Kar po žilah mu je šlo, kadar je jezdil in ne bi ga bil prodal za nobeno ceno, niti se odrekel divji ježi na njeni. Vendar je bil do gospodarstva še znaten kos pota, ko je konja ustavil, položil roko na oči in gledal proti solncu. Toda čim dalj je gledal, tem bolj se mu je čelo nagubalo. Za celino, kjer je sluga oral, je bilo videti kup ljudi in voz z žitom. Kako često se to delavcem dogaja pri slabem gospodarstvu: na polju so stali ljudje in čakali na vozove, pod kozolcem so pa zopet stali vozovi, ker je bilo premalo rok, da bi vse v redu zmetali na kup. Nič ui bolj razdražljivega za gospodarja, kakor če vidi tak nered. Kar povprek je hotel jezdec okreniti, pa mu je bilo žal konja po sveže zorani njivi. Hotel je na cesto, pa se mu je zdela preveč oddaljena, a njegove potrpežljivosti je bilo konec. Poklical je hlapca in mu ukazal držati konja in čuvati na dečka, sam pa je hitel dolgih in nemirnih korakov k žanjcem. Ze je bil pri njih in že se je slišalo njegovo kričanje, ko so se voli v plugu zapleli in splašili, prevrnili plug in vlekli kar preko brazde. Hlapec je zakričal, enkrat, dvakrat, a ker je videl, da ne pomaga, je surovo zaklel, vrgel vajeti dečku in skočil k volom. Malčku so sc zaiskrile oči, razširile drobne nozdrvi; stisnil je brzdo v roki, konja sunil s peto v bok in toliko, da ga je bilo videti. Kol bi ga veter odnesel! Gospodič, gospodič! kriči hlapec in vle-čr vole na obračanju. Kje, ni govora, da bi j>u slišal. na to, kakšno peč imate v svojem stanovanju in kupite samo Zepftir-stalno gorečo peč, ki ;e hi-gijetiičnu in cenena za kurjavo z drvml in ki z 10 ki drv greje eno sobo 24 ur. Večje tipe grejej enako 3—4 sobe. — Zahtevajte brezplačni opisi ZEFMift - TOVARNE P£«l - SUBOTICA Samoprodaja za Slovenijo: BRlilNSK & FRITICH »rgoi i/ia * teleinino v Ljubljani VARUJTE SE SLABIH PONftRiDB' dnevi so volkovi blizu Drniša napadli dva kmeta, ki sta se komaj rešila zveri. * Tihotapci umorili svojega tovariša. Pred dnevi se je pripetil v Mlinih pri Dubrovniku še nepojasnjen umor. Buldo Guljelmovič se je vračal v družbi svojega očeta in nekaj prijateljev domov. Na križišču sta družbo ustavila dva neznanca, ki sta se zapletla v pogovor z Guljelmovičem. Med pogovorom je eden od neznancev ustrelil Guljelmoviča. Policija je naslednjega dne oba morilca aretirala. Izjavila sta, da sta izvršila umor radi spora glede prodaje utihotapljenega tobaka. * 50 par vlomilskega plena. V noči od 21. na 22. t. m. so neznani vlomilci vdrli v Krapini v Krapinsko banko in sicer v času, ko se je skoraj vse mesto nahajalo na neki veselici. Vlomilci so v blagajnikovi sobi nare-zali blagajno, v kateri pa niso našli niti počenega groša. V pre 1 blagajne, v katerem je bilo za 700 Din drobiža, niso vlomili. Vlomili so še v pisalno mizo, v kateri pa so našli le 50 par. Denar hrani namreč banka v velikem trezorju, do katerega pa tako nevešči vlomilci, kot so bili ti, niti priti ne morejo. Vlomilci so morali po napornem delu oditi praznih rok. Ponareialci zlatega denarja. Kot smo Že poročali, so prišle oblasti v Vinkovcih na sled obsežni ponarejevalski tolpi, ki je ponarejala zlat denar. Preiskava se je raztegnila na vso Bosansko Posavino. Aretirani so bili številni zlatarji, ki so prodajali ponarejen zlat denar. Ponarejali so souvereigne, ki so jih prodajali po 500 do 550 dinarjev ter takozvane »Hiadžarije«, to je ogrske cekine, ki so jih prodajali po 120 do 130 dinarjev. Vsem areti-rancem so oblasti zaplenile premoženje v skupni vrednosti nad 15 milijonov dinarjev. To premoženje bodo uporabili za kritje povzročene škode. Koliko je število oškodovancev, še ni ugotovljeno, oblasti pa se tudi ne trudijo, da bi vse poiskali. Ponarejeni denar so na debelo prodajali kmetom na vse strani. Falsifikati so bili zelo dobro izvršeni in so imeli ponarejeno punco (pečat na kovanem denarju). , Pri kegljanju umoril brata. V vasi topoli pri Apatinu sta se pri kegljanju sprla GAMMA" brata Anton in Adam Topalov. V prepiru je Anton udaril brata s pestjo v obraz. Ta je nato brez besede zapustil gostilno ter se čez pol ure vrnil, oborožen z nožem. Stopil je k bratu in ga nenadoma večkrat sunil z nožem v prsa. Adam Topalov se je brez glasu zgrudil mrtev na tla. Anton Topalov jc bil aretiran in izročen sodišču. M- Moža umorila s sekiro. V vasi Beodri v Gornjem Banatu so te dni odkrili strahovit zločin. Kmetica Roza Sloboda je umorila s sekiro svojega moža Josipa, znanega pijanca, ki je tekom let pognal po grlu nad 80 oralov zemlje. Ko se je te dni vrnil Sloboda zopet pijan domov in se vlegel v posteljo, je zgrabila žena sekiro in ga večkrat usekala po glavi. Truplo umorjenega moža je zakopala v vrtni gredi. Na sled so prišli groznemu zločinu prav slučajno devet dni kasneje, ko so umorjenega žc pričeli pogrešati. Umorjeni je bil oče šestih otrok. Rozo Slobodo so aretirali in izročili sodišču. Potrjena smrtna obsodba nad Prpičem in tovariši. Stol sedmorice je te dni potrdil v celoti smrtno obsodbo nad Prpičem Malim in njegovimi tovariši. Prošnja za pomilostitev bo rešena najbrže že v prihodnjih dneh. Če Prpič in tovariši ne bodo pomiloščeni, se bo izvršila smrtna kazen nad njimi dne 15. novembra t. 1. Usmrčenje se bo izvršilo na dvorišču zagrebškega sodišča. _^ Pri vsaki bolezni na laseh gotovo pomaga ★ Češki učbenik. Sestavil prof. Zpeval, za Slovencc priredil prof. Janko Orožen. Ta nujnopotrebna knjiga bo izšla v par dneh v zalogi Jugoslovanske knjigarne. V Sloveniji bo v letošnjem zimskem semestru otvorjenih več tečajev za pouk češčine, ki vsi čakajo na knjigo. V Ljubljani priredi tak tečaj »Slovanski klube v prostorih trgovske šole. Ko knjiga izide, bomo o nji obširneje poročali. M- Cenenost ne zadošča, žepna ura mora bili tudi dobra. Cenik Vam pošlje brezplačno Anten Kitfmann, Maribor št. 40-b. -k Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorcčici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženih živcev, pomanjkanju sponia, slabem počutju, nerazpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na viseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po zavživanju F r a n z - J o s e f« - vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ★ Ksilclitni tlak je najidealnejšj tlak za predsobe, kuhinje, restavracije, delavnice itd. Ker je topel, elastičen, higieničen in se ga z lahkoto čisti. Polaga ga tvrdka »Material« trg. d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 36. 10237 ★ Sanitol za desinfekcijo za časa n a -1 e z 1 j i v i h bolezni dobile v vseh lekarnah in drogerijah. _ LIPTON-Č Al j Na 'boljši lt najboljših svetovnih fajcvlh plantaž | „GAMMA" je tudi zdravniško priznano zdravilo čer v dvorani Akademskega doma, poleg Uniona. 0 Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 28. t. m. izlet v Celje, kjer si bo pod vodstvom dr. F. Steleta ogledalo gotsko župno cerkev, stropne slike stare gre je iz zač. XVII. stol. in stari grad. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 7.38. © Narobe svet. Na ljubljanskih srednjih šolah je letos ogromno število dijakinj iz meščanskih slojev, meščanska gospodinjska in kuharska šola pa — išče gojenk. Ali ne bi bilo dobro, da o tej zadevi razmišljujejo prizadeti krogi malo bolj resno in temeljito kot do sedaj. Vsaj stojimo že sredi nadprodukcije v vseh učenih poklicih. © Poročil se je g. Miroslav Benedik z gdč. Vero Kitek. * © Vse člane Slov. kat. akad. starešinstva vabimo na prijateljski sestanek, ki se vrši danes od četrt na 21 dalje v drugi sobi Rokodelskega doma. Pridite, da se pogovorimo! — Odbor. 0 Caspar Cassado igra na svojem čelistovskem koncertu v petek, dne 26. t .m. sledeče skladbe: Fre-scobaldi: Toccata; Bocherini: Adagio e Allegro; Grič: Sonata op. 36; Beethoven :Varijacije lia Mozartov tema; Granados: Intermezzo; Moszkovvski:: Guitarre, Dunkler: Caprice hongrois. Pri klavirju ga Berta Tahn-Beer. Španec Cassado je eden najbolj znanih evropskih virtuozov in vsa največja mesta na kontinentu visoko cenijo njegovo umetnost in virtuoznost. Cassado je znan po svoji izrazi o moderni tehniki in neizmerno občuteni kantilem, ki io vprav na čaroben način izvablja iz svojega instrumenta. Predprodaja vstopnic v Matični knji- -0 Tekmovanje modelov aeroplanov v Ljubljani. V nedeljo, dne 23. t. m. priredi ljub. obl. odbor Aero-kluba za svoj naraščaj tekmovanje liiode-lov-aeroplanov na športnem prostoru S. K. »Ilirije«. Prireditev se vrši v slučaju ugodnega vremena od 10 do 12. ure dop. in je dostopna javnosti. Modeli aeroplanov, ki so jih zgradili člani Aero-kluba iz dialih vrst, so zmožni samostojnih letov na vec je dahave kar bodo tekmovalci dokazal, v nedeljo. Posebno zanimive bodo točke dviganja modela z lastno močjo v višino, ter let v daljavo na podlagi česar bodo tekmovalci tudi ocenjeni. Poleg tekmujočih modelov bo štartao na prostoru »Ilirije« tudi četvero modelov izven konkurence, ki naj veljajo predvsem kot vzor, kako treba model graditi, da dosežemo največje uspehe. Vstopnina znaša za odrasle za sedež na tribuni Din 5, stojišče za odrasle Din 3, za vse ostale pa stojišče Din t. — Na igrišču »Ilirije« se od 10. ure naprej vrši promenadni koncert Dravske div. godbe, na kar posebej opozarjamo. © Poštar na Kralja Petra trgu. Snoči med 6 in 7 uro je nastal v tretjem nadstropju hiše primarija g dr. Pogačnika na Kralja Petra trgu 8 požar. Vnel se je od dimnika strop med tretjim nadstropjem in podstrešjem. Poklicni gasilci so z motorno brizgalno prišli na kraj požara, razbili strop iu pogasili požar. Škoda še ni cenjena. Uničena je kuhinja sodnega nadsvetnika g. Vidiea. © Požar blizu Ljubljane. Dne 22. t. m. ob pol 8 zvečer je pričel goreti kozolec posestnika Valen: tina Pelerce v Hrastju pri Mostah. Kozolec stoli sredi polja med vasema Hraslje in Snebrje, kakih 200 korakov stran od ceste. Ogenj je prvi zapazil posestnik Valentin Paučnik, ki je alarmiral sosede. Prihiteli so na pomoč ljudje iz bližnjih vasi ter gasilci iz šmartnega. Posrečilo pa se jim je rešiti le del kozolca, dočim je večji del pogorel, obenem s še neomlačeno ajdo in s slamo. Skoda znaša okrog 5700 Din, ki pa je pokrita z zavarovalnino. © Nesreča državnega valjarja. Danes popoldne je gradbena direkcija v Ljubljani hotela odpo-stati svoj cestni motorni valjar na Gorenjsko. Pripeljali so ga srečno na rampo drž. kol. v Sp. Šiški. Ko so spravljali valjar na vagon, je ta vsled mokrih tračnic zdrknil nazaj in valjar se je s sprednjim de-lom prekucnil čez rampo. Nasta a je precejšnja škoda, ker so se zdrobila sprednja ležišča, valjar je postal neraben. Valjar bo nekaj časa ležal v tem položaju, predno bo komisija ugotovila krivdo in dokler ne bo prišel na pomoč železniški žerjav, da ga dvigne in odstrani. Ne mulHe svojih otrok * ribjim oljem, marveč jim dajte ki ima zelo prijeten okus in vonj in ga otroci zavživa o kakor kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah iu drogerijah v malih in velikih zavojih. najbolj ugodno nudi jesenska in zimska oblačila J. MAČEK specialna ^cll^za gospode in deco Na ta krik se je ozrl gospodar in odre- venel. . ... »Švab!« zakriči, »Kriste! Tuje dete!« Skočil je na voz. >Naprezi! Goni!« Roke se mu tresejo, z nožem reže jerme-nje. In komaj je skočil na konja, je že drvel čez polje. . Stari gospod je bil na hodniku in ko je pokadil pipo, je ravno izsipal pepel, ko je začul divje peketanje. Še ni mogel opazovati, odkod in kje, že je priletel Rokita kot veter na cesto, a na Rokiti, sicer malo bled, a čvrsto gedeč — švab. Volneni suknjič je seveda vihral v vetru, oči žareče in smehljaj sreče na licu. Zavil je okrog vrta in pridirjal naravnost pred hodnik. Dedek je popustil čibuk, razširil roke, in onemel. Pa tudi gospodar je že pridirjal ves zardel, pograbil uzdo, a besede ni mogel iz- pregovoriti. Pograbil je stari gospod s sedla Švaba in ga dolgo pritiskal na prsi, smehljajoč se in jokajoč obenem. »Naša kri! Naša... Naš stari rod! spoštovani, plemeniti!« je vzklikal in poljubljal dečka po laseh, licu in, ko ga je slednjič pustil in otrl oči, je rekel: »Kaj Štefan! Klicali ga bomo odslej za Štaha .. • Ko je v pozni jeseni prišel oče, da bi odpeljal dečka in se zahvalil za skrb nad njima, ju skoro ni poznal, lako .sta vzcvetela v zdravju in svežosti. Obrnil se je k starejšemu, a fa mu je takoj, celo s poudarkom, odvrnil: »Oče, z menoj govori poljsko, ker te ne razumem! c Ljubljana Hočna služba lekarn Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. © Proslava desetletnice osvoboditve slovenskega naroda. Spored akademije v soboto dne 27. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union: 1. Fanfara. 2. Deklamacija, g. ju-rist Brecelj. 3. Člani: Oj Doberdob, s spremljevanjem moškega zbora. 4. Adamič-Gestrin: : Ecce dolor«, poje glasb, društvo »Ljubljana«. 5. Članice: Tri dobe češke zemlje. 6. Govor, gosp. nar. poslanec Smodej. Odmor. — 7. Članice: Slovenke rajajo, s spremlj. klavirja. 8. Člani: Marseljeza. 9. Člani, članice: Živa slika. — Cene prostorom: V parterju: po 20, 15, 12, 10, S, 6 Din. Na balkonu: po 10, in 8 dinarjev. — Na galeriji: po 6, 5 Din. — Stojišče 4 Din. — Za dijake in vojake 2 Din. — Vstopnice se dobe v predprodaji v unionski trafiki. O Desetletni jubilej obstoja Češkoslovaške republike se bo te dni tudi v Ljubljani slovesno proslavil. Na sporedu je med drugim: Recepcija pri češkoslovaškem konzulu na Bregu 8-1. v nedeljo od 10 do 12. Isti dan ob pol 7 zvečer slavnostna otvoritev češkoslovaškega oddelka čitalnice Delavske zbornice v palači iste. Prihodnji teden bo priredilo Slov. planinsko društvo slavnostno predavanje v« Unionu o lepotah Češkoslovaške republike. Vršil se bo tudi praktičen tečaj češkega jezika, predvsem potom radiopostaje Ljubljana. © Zanimivo poglavje o postanku naše države je naslov predavanja, katero bo imel g.^prof. Silvo Kranjc na III. prosvetnem večeru v petek 26. t. m. ob 20. To predavanje tvori uvod v zgodovinske dneve, kateri se nam bližajo. Radi koncerta v Unionu bo ve- Dežni plašči iz novo dospele angleške pošiljke prav ceno pri Drago Schwab, LJubljana. □ Kardinal dr. Avgust Hlond v Mariboru. Danes popoldne prispe v Maribor s praškim brzovlakom primas Poljske, Nj Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond, ki poseli na svojem potovanju v Rim mesto Zagreb in Ljubljano. Na kolodvoru ga bo pozdravil prevzvišeni kne-zoškof dr. Andrej Karlin ter zastopniki raznih oblasti. Ob 14.35 se odpelje visoki cerkveni dostojanstvenik z brzovlakom proti Zagrebu. □ 10 letnica češkoslovaške in 25 letnica »Češkega kluba« v Mariboru se proslavi v soboto dne 27. t. m. ob 20 v veliki dvorani Narodnega doma. Sodeluje vojaška godba in pevski zbor Glasbene Matice. Slavnostni govornik je tajnik češkoslovaškega poslaništva dr. B. Hub iz Belgrada. Prireditev je brez vstopnine. □ Seja Jugoslovanskega kluba v Mariboru. Kakor smo zvedeli, se vrši danes tukaj sestanek narodnih poslancev SLS. Ob tej priliki pozdravljamo naše parlamentarce na mariborskih tleh kar najiskreneje. □ Prometna zveza v Mariboru. Danes ob 19 je v nrostorih Zadružne gosjnodarske banke sestanek krščanskih železničarjev. Med drugimi poroča na sestanku naš delegat o železničarskem mednarodnem kongresu, ki se je vršil pretekli mesec v Miinchenu. K predavanjem se vabijo tudi prijatelji naše organizacije. „ , . □ Cassado v Mariboru. Danes v četrtek igra v veliki Unionski dvorani v Mariboru slavni španski čelovirtuoz Oaspar Cassado. Na sporedu ima skladbe Frescobaldia, Boccherini, Griega, Beethovna Granadosa, Moszkovskega itd. Tako slavnega umetnika Maribor še ni slišal ter vlada za njegov koncert veliko zanimanje. □ Preobtežba Chevroletnih avtobusov. Z ozirom na večkratne defekte se je izkazala nujna potreba omejiti število" jx>tnikov na mestnih Chevroletnih avtobusih. V to svrho se je določila kot najvišja dopustna obtežba 20 potnikov (14 sedežev, 6 stojišč) in imajo mestni šoferji strog nalog za točno izvajanje te določbe. .. H Upuzorilo. Radi regulacije Tattenbachove ulice bo Mlinska ulica med železniškim jx>dvozom ceste Ob Brodu in Prečno ulico jjočenši s četrtkom, dne 25. oktobra 1928 za nekaj dni za vozovm promet zg>17avaroyanje hišic v delavski koloniji proti požaru se je oddalo Vzajemni zavarovalnici v Ljub: ljani, ki naj odstopi polovico zavarovalni družbi >SlaVnlncci izdihnila. , V katoliškem delavskem društvu bo nocoj v četrtek ob osmih prosvetni večer, katerega priredi pevski odsek. Prijatelji lepe pesmi vljudno vabljeni. Metlika Friderik Baraga. Izlet na Poljsko se nam je zadnjo nedeijo popolnoma dobro obnesel, dasi m bilo prevelike udeležbe. Pa tega je bito krivo to, ker v naglici ni bilo mogoče tako razglasiti, kot bi bilo treba. Občinstvo pa je bilo s predavanjem in slikami prav zadovoljno. Saj na ta način najlažje spoznamo vso zemljo m najlepše kraje na svetu. Prihodnjo nedeljo, to je 28. t. m., ki je tudi misijonska nedelja, bo pa prav primerno, da se spomnimo enega največjih misijonarjev in pionirja za kraje, kjer so danes milijonska mesta in cvete industrija z vsemi modernimi sredstvi, namreč Friderika Barage. Pa še drugi vzrok imamo osobito mi Metličani, da se spomnimo tega znamenitega moža. Bil je ravno pred sto leti kaplan v Metliki, odkoder je šel v misijon in deloval okrog mici-genskega jezera in v sedanji Čikagi postal skol m apostol severnih Indijancev._ ^ Ne zamudite znatnega popusta na vso oblačila, pri los. Rojlnat« Ijubllana. Juha in srce Veiška žena In svettica (Dalje.) Tereza je v samostanu jnko težko zbolela tn je tri lota ležala hroma. Ko je ozdravela, je so celih 14 let živela precej posvetno in raztreseno življenje svojih redovnih sester. Štirideset let staro nuno je naenkrat presunil z vso silo žarek božje milosti, ko je brala Izpovedi svetega Avguština. Zdaj se je začelo zanjo na-eukrut, od temelja, od nobenih notranjih peri-petij ne več prekinjeno novo življenje. Bila je pač energična ženska, kojc geslo je bilo: Nada te turbe, nada te espante! (Ne daj se od ničesar zmotiti, ne daj se od ničesar ustrašiti!) Zdaj se začne za njo življenje popolne notranje zbranosti, neumornega zunanjega dela iu velikih težav, katere ji stavlja na pot svetno in cerkveno društvo. Vidi vizije, doživlja najgloblja zamakn jen ja, katerih je kdaj bil deležen kak svetnik katoliške cerkve, njen obraz se sveti v popolnem preobražen ju, njeno postavo vidijo vznnšati se v zrak. Gori za slavo božjo, je vsigdar potopl jena v notranjo molitev, medtem pa neumorno in neprekinjeno na delu in vedno vesela, velika svetnica in dama obenem. Kakor vsakega nenavadnegn človeka, tudi njo osumijo, obrekujejo, preganjajo. L. 1559 pridejo vsa njena nabožna, v španščini pisana dela na indeks inkvizicije. Ali to pogumne žene ne moti, da so ne bi lotila čisto sama i/, svoje inicijative reforme karmeličanskega reda, za katero se začuti poklicano od notranjega glasu božjega. Svet jo ima za prismojeno, najbolj se zaganjajo vanjo lastni bratje in sestre, redovniki in redovnice, kakor pravi sama: »Menih in nuna, ki začneta živeti po svojem poklicu, imata v svojih rodovniških tovariših večjega sovražnika nego v vseh hudičih skupaj.c Menda pohaja iz tega časa tudi njen najbolj znani rek, da »jc peklensko tlo tlakovano z duhovniškimi tonzurami.« Vendar pa ima svojega največjega pomočnika pri reformi karmeličanskega reda v svetem Petru Alkan-tarskem in drugih pobožnih duhovnikih, pridruži se ji pa tudi najbrezdnovitejši mistik krščanstvu, sveti Janez od Križa. In eno lastnost ima Tereza, ki premaga vsa nasprotstva: ne samo modrost in vztrajnost, ampak tako poznavanje ljudi in umetnost z njimi občevati in ravnati, da ji v tem ni bil kos največji diplomat, kakršnih je njen vek imel naravnost genijalne Škofe, inkvizitor je, papeževe nuncije, vladarje, ki so sc ji zoperstavljali, dokler je niso poznali, je, ko so jo obiskali, namah tako očarala, da {'e dosegla od njih vse, kar je hotelu, in še več. n redovnice, — »mačke«, kakor jih sama imenuje — ki so se bale njene stroge reforme in jo razkrieale po vsej Španiji in pa notri do papeža v Rimu kot vlačugo in nemirno žensko«, je ukrotila kot potrpežljiva vladarica, do-bivši naposled od svetega očeta dovoljenje, da sme ustanoviti reformirani red bosonogih kar-me.ličanov in karmeličank. Zdaj se začne zanjo u^fjpiletno naporno potovanje po vsej Španiji. (Konec slecli.) ' ' 1 ' -i ; . »Čas« znanstvena revija Leonove družbe, letnik XXIII (1928/29). Danes je izšla prva številka novega letnika. Prijetno nas iznenadi že nova naslovna stran: štirje rahlo očrtani geniji, vsak držeč časa kolo v roki, tvorijo četverokot, v čigar sredi čitamo mouogram Leonove družbe; v naslovu (ČAS) srednja črka odgovarja monogramu. Torej nekaj čisto novega, izvirnega. Vsebina vsa, od prve do zadnje strani, govori samo o enem: o socialnem vprašanju ali — če ho-8ete — o modernem kapitalizmu. V preteklem poletju ,v mesecih juliju, avgustu in septembru, je bilo v zapadnih državah Evrope več socialnih tednov, velikih zborovanj, mednarodnih kongresov, katerih cilj je bilo reševanje socialnega vprašanja. Na str. 45—54 poroča o njih Franc Torsoglav. Vršili so se ti tedni oziroma kongresi, tečaji (dnevi) v Parizu, v Kolnu, v Konstanzu, v Bregenzu, v Milanu, v Magdeburgu, v Miinchenu, r.r^rf.-s-?.**«,'-• Laško Novo instalacijsko podjetje. Dne 10. t. m, je bila pri okrožnem sodišču v Celju registrirana podružnica tvrdke »Belak in Inkret v Celju« pod firmo: »Belak in Inkret in dr., podružnica v Laškem.« Podružnica bo obratovala v delavnici Adolfa Maj-cna. Doslednost demokratskih dopisnikov. »Jutro« 8 dne 19. t. m. trdi, da se vrši poslovanje Okrajnega zastopa brez vsakih sprememb in brez vsakega zastoja, torej je to poslovanje prav dobro. »Domovina« z dne 18. t. m. pa trdi, da je poslovanje Okrajnega zastopa sedaj popolnoma zaostalo in da se ničesar ne dela. Omeniti moramo, da se oba lista urejujeta pod isto streho, da se tiskata na istih strojih in da sita dopisnika iz Laškega oba iz vrste SDS in da oba lista čitajo pristaši SDS. Podpora za zgraditev vodovoda v mestu La-gko je dovoljena od Okrajnega zastopa le pod tem pogojem, da ne plačajo občani občine Sv. Krištof za priključitev na glavno vodovodno cev in za voda-rino ter druge stroške nikakih drugih prispevkov, kakor to plačujejo odjemalci vode v Laškem. Občina Laško je namreč nameravala naložiti na občane občine Sv. Krištof skoroda desetkratno večjo voda-rino, kakor na meščane in poleg tega še zahtevala od občine Sv. Krištof posebno podporo v iznosu po 80.000 Din. Pripomnimo k temu samo to, da so v precejšnji večini prebivalci občine Sv. Kris.ot kmečkega stanu, meščani mesta Laško pa so v najmanjši meri kmečkega stanu. Proračunska seja Okrajnega zastopa Laško se bo vršila dne 2». I. m. ob 8 dopoldne v uradnih prostorih Okrajnega zastopa. Ucsdfio "Programi Radio-EfuMfana Četrtek, 25. oktobra: 12 Reproducirana glasba. — 18.30 Italijanščina, poučuje prof. Oruden. -- 10 Predavanje o radiju, prof. Andree. — 19.30 »Faust«, opera, prenos iz ljubljanske opere; nato poročila. Potek. 36. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 19: Francoščina, poučuje dr. St. Leben. — 19.30: Slovensko ljudsko slikarstvo, predava dr. Stane Vurnik. — 20: Cassado- Cello-kon-cert, prenos iz Uniona. — 21.30: Poročila. Ako ste se odločili za radio, pojdite k Iv. Bo- naču, zastopniku „Baltic-Radi o-Stockholm" Z njegovimi aparati bo-dete uživali vsak dan. V laslnem interesu poskusite z „ 11 sredstvom za lase Drugi programi Četrtek, 25. oktobra. Zagreb: 17.30 Lahka glasba (klarinet ln klavir) — 19.30 Prenos simfoničnega koncerta češke filharmonije iz Prage. — Breslau: 16.30 Koncert skladb Bizeta in J. StrautJa — 20 Prenos s parnika »Hamburg/ ob prvi vožnji v Ameriko — 22.30 Plesna glasba. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert — 19.30 Simfonični koncert. Smetana: Uvertura iz Prodane neveste — Dvorak: Čarovnica poldneva — Novak: Slovaška suita — Fibich: Zvečer — Suk: Praga. — Leipzig: 20 Nelson: Miss Dudel-sack, opereta — 21.10 Koncert za kitaro. — Stuttgart: 20 Komorni koncert godalnega kvarteta. — Bern: 17 Orkestralni koncert — 21 Vesela operetna glasba. — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Krakova.. — Riin: 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert — 20.45 Fall: Dolarska princesa, opereta. — Langenberg: 20 Lahka večerna glasba. — Berlin: 17 Klavirske skladbe — 17.30 Starejše cerkvene in svetne pesmi — 18.30 Predavanje: Napredek električnih železnic v zadnjih 25 letih — .Mih. Kahlhaasf, sluho-drama (Bronnen). -- Dunaj: 10 Koncert godalnega kvarteta — 19.30 Gou- ! nod: Faust, opera; nato koncert simf. jazz-orkestra. — Miinchen: 19.30 Zabavna orkestralna glasba — I 20.45 Koncert za violino s spremljavo klavirja. — ! Milan: 20 50 Prenos iz opere iz gledališča. — i Bnilapč*!: 18.30 Slavnostni konccrt o priliki otvoritve novega študija. v Mannhelmu in — v Ljubljani. Na str. 49 piše T.: Ko sem letos v Nemčiji o priliki kongresa krščanske mednarodne delavske internacionale imel priliko govoriti z zastopniki nemške delovne mladine, sem opazil veliko nezaupanje le-te do akademično izobraženih slojev, do njih načina mišljenja in izražanja ter dvom nad odkritosrčnostjo njih prizadevanj. Neka resolucija katoliškega shoda v Magde-burgu pa pravi: »Pravo, krščansko pojmovanje dela in jKiklica ter socialne odgovornosti se bo poglobilo le, če bo pri reševanju soc. problema požrtvovalno in energično sodelovala duhovščina. V to svrho je treba, da se teološka znanost kakor tudi praktično dušno pastirstvo najintenzivneje bavi z vprašanji gospodarstva in sociologije.« (Str. 51.) Sociologi bi-jejo plat zvona; ali naj smo mi gluhi ob lej usodni nri? Po radiju poslušamo godbo itd. iz daljnih mest; o, poslušajmo tudi, kaj nam govore gori našteta mesta! Tudi, kaj nam govori Ljubljana. Kar so socialni tedni v omenjenih poletnih mesecih ugotovili in dognali, to bo sedaj v zimskih mesecih predmet teoretičnega razmišljanja in praktične uporabe. Tudi ljubljanski socialni dan (9. septembra) nam je pripravil dovolj tečme hrane. Na na« je zdaj, da jo prebavimo. Vsaj do poletja, ko do-živimo morda drugi socialni dan, ne smemo te prve številke »Časa« odložiti. Na vse načine si skušajmo te programatične misli osvojiti, da, v praksi izvrševati. Le nov človek bo ustvaril tudi nov gospodarski redi- se glasi sklepna beseda našega I. socialnega dneva. Kakšen bodi ta novi človek, čitamo na raznih straneh tega »Časa«. Če si hočeš čl tanje te številke napraviti zelo zanimivo, hasnovito iu poučno, I i dam ta-le svet: Čitaj morda najprej Terseglavov referat o socialnih kongresih v Nemčiji, Franciji in Italiji, potem pa išči, kaj sličnega ali pa morda novega navajajo naši sociologi in moralisti glede teorije (o kapitalizmu Aleš Ušeničnik, str. 4—15), o zasebni lastnini dr. p. Angelik Tominec, str. 22—20, o mezdni pogodbi dr. Jos. Ujčič, str. £0—34 ter zn praktično socislno delo (o krščanski uredbi družbe. Fr. Terseglav, 15—22, ter pred vsem »Smernice socialnega dela, zlasti za industrijsko delavstvo«, dr. Aleš Ušeničnik, 34-—14). Našel boš, da so ob istem času tudi naši sociologi marsikaj važnega povdarill, kar sociologi velikih narodov, n. pr. da mora ua mesto dobička stopiti ideja socialnega službeništva (Mag-deburg, str. 51 in Ljubljana, str. 421) itd. Če pri-vzameš še pravkar izišlo dr. .Icrajevo Socialno vprašanje, po pravici odlično pohvaljeno po dr. A. U. str. ,r5, in morda Se dr. Gosarjevo razpravo »Delavski pokret in krščanska reforma družbe« iz zadnje (6.) številke lanskega letnika »Časa«, imaš pred seboj vse poglavitne zastopnike kršč.-sociallzma pri nas. Primerjaj njih misli, njih nasvete! S tem se boš sam učil in izobraževal. In še enkrat: Ta — prva številka — naj ti ne pride iz rok; ob njej presojaj vse, kar boš v teku teh mesecev do prihodnjega soc. dneva čital in slišal. Tako boš »Čas zares proučeval, ne pa samo — čital. In od tistih G0 Din, ki jih plačaš kot naročnik, boš imel vsak mesec — zakaj Čas. bo odslej zopet mesečnik! — zares profil, seveda nekoliko drugačen, kakor pa je tisti, ki po njem kot edinem hlepi moderni kapitalizem. Prot. Znano delo Lična Feuchtwangeria »Jud Siil5-< se bo dramatiziralo in uprizorilo še letošnjo jesen na Angleškem v Westend-Thsatru. Klub modernih založnikov v Pranji prireja letos ciklus literarnih večerov a nc kakor običajno samo priznanih pisateljev, temveč tudi mlajših — še nepoznanih. Novo Keyscr!ingovo delo. Grof Hermann Key-serling — znani nemški filozofski esejist ie izdal novo delo: »Das Spektrum tu ropaš«, v katerem posveča vsakemu narodu posebno poglavje. Celotna izdaja Proustcvih del. Francoski založnik Galliinard se jc odločil za celotno izdajo Proustovih del, katero je Francija doslej pogrešala. Obetajo mu doter uspeh, akoravno si neka francoska revija zastavlja vprašanje, ali kdo bere Prousta in si daje zelo dvomljiv odgovor. j jfjlp T o N - e A J f Z naših slovitih plentaž m Cejlami nsravnost v Vaš cenik Moj ljubi mož! Odslej si moraš kožo vedno, predno se obriješ, utreti z NIVEA-CfiEflE Videl boš, da olajša britje in prepreči vsako ranitev kože. Saj sam vem; NIVEA-CREMA je edina kožna krema, ki vsebuje Eucerit, in v tem temelji njen učinek. Ne pušča nobenega neprijetnega bleska za seboj in stori, da izgledaš mladostno in dobro negovan. Je nočna in dnevna krema ob enem. Se danes ti pošljem eno tubo ali škatljo. SADNI OGLED V SELCIH NAD ŠKOFJO LOKO. V nedeljo, dne 31. t. m., je priredila podružnica ladjarskega in vrtnarskega društva: sadni ogled. V prostorni dvorani Krekovega doma je bil najokusnejSe razpostavljen 301 vzorec krasnih jabolk in hrušk od (17 posestnikov-sadjarjev ta-mošnje občine. Smoter tega ogleda je bil pokazati kupcem izvanreden lep pridelek po zmerni ceni, spoznavanje sort raznih sort v tamošnjem okolišu, katerih jfe mnogo preveč, in določitev tistih sort, lattere naj bi se enotno v bodoče tamkaj gojile. Tako lepega in zdravega sadja nismo letos videli še na nobeni razstavi. To, v letošnji slabi sadni letini kaže, da je ta stran naše domovine najprikladnejša za sadjarstvo. Kar so pa opažali povsod, je tudi v selški občini velika škoda za razmah s sadno kupčijo, ker jo preveč sort. Današnja trgovina ne mara mešanice najrazličnejših sort, ampak množine (najbolje na vagone), enotne sorte. Tega se zavedajo sedaj sadjarji, zato so se po medsebojnem posvetovanju iu po predavanjih gg. Lapa in Štreklja, ki sta tje došla, kot zastopnika »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani, zedinili, da bodo v bodoče množili od jablan baumanovo, boskovo in voščenko, bobovec kot stransko sorto in ontario za poskušnjo, dokler se ne v tem kraju spozna njeno vrednost. Izmed hruško se je določilo avranžko, pastorjevo in kongresov ko. Ako se bodo sadjarji držali teh zaključkov in da ne bodo cepili, kar jim pod roko pride, sinejo v bližnji bodočnosti pričakovati lepe dohodke, ki jim bo sadjarstvo donašalo. Cena prvovrstnim jabolkam je v Selcah samo 3—4 Din, na kar opozarjamo kupce, ki si žele res lepega in dobrega sadja. V ponedeljek se je zaključil sadni ogled. Krasno zbirko, kakih 800 kg razstavljenega sadja bo predala tamošnja podružnica 3Sadjarskega in vrtnarskega društva po neznatni ceni 4—5 Din kg. BILANCE IN POSiOVNA POROČILA »Savez srpskih zeinljuradnifkih zadruga v Sarajevu« je centrala srbskih zadrug v Bosni. V tej zvezi je včlanjenih 150 zadrug. Iz pregleda premoženjskega stanja je 136 zadrug, ki so podatke poslale, vidimo, da so imele to zadruge skupaj 1.3 milj. Din rezerv, 0.8 deležev, 0.7 so znašale hranilne vloge, 5.2 pa izposojila. Obseg zadrug je torej zelo neznaten, saj odpade na vsako povprečno samo 49.000 Din hranilnih vlog. Razmeroma ugodno razmerje pa obstoji med lastnim in tujim imetjem Zveza sama je delala s sledečimi sredstvi, kakor jih Izkazuje bilanca za 30. junij 1928 (v milj. Din): deleži 0 3 milj. Din, rezerve 0.3. hranilne vloge 1.4, vloge zadrug 1.4, iz posojila 5.4. Bosansko zadružništvo je v veliki meri navezano na tuja sredstva, ki jih mora iskati v izvenzadružnih krogih. Glavna upnika zveze sla Narodna banka in Srbska zadružna banka v Sarajevu. . Srhsko-češka tovarna sladkorja in rafinerija, d. d. v Čupriji. je zaključila poslovno leto 1927-1928 s čistim dobičkom 5.5 milj. Din napram 7.15 za 1926-1927. Dividenda znaša 45 Din napram 00 Din za prejšnje poslovno leto. Poravnava konkurzno mase Slavonske z LHn-clerhanko. Z ozirom na objave v listih glede te zadeve nam je poslal upr. konk. mase odv. Ivica Kovačevi? izjavo, v kateri povdarja razloge, zakaj je bila tn poravnava sklenjena. Iz izjave je. razvidno, da so bila naša poročila točna: Landerbanka je odkupila 85.000 delnic Trboveljske po 560 in s tem je bila krita niena terjatev napram Slavenski brez stroškov za Slavensko in je osvobojenih 30.000 delnic TPD. ki so last komitentov. Iz izjave je razvidno nadalje, da je Slavonska to poravnavo sklenila, ker bi drugače izgubila proces proti Liinderbanki. Konktirzi po padcu Gostilničarske banke. Za otvoritev konkurza je zaprosila tvrdka Vojin Kovačevi? in drugovi, Belgrad. Aktiva znašajo v blagu 1.2, v terjatvah 1 milj. Osebni dolgovi tvrdke znašajo 1.2 milj., kar predstavlja menico, podpisano Milanu Mišiču, ki je prišel v konkurz. Prijaviti do 8. decembra. Osnovanjp zadruec za finansiranje konzuma v Zagrebu. Pretekli teden se je v Zagrebu konstituirala zadruga za finansiranje knnzumn v Zagrebu. Pristopila je k Zvezi hrv. kmečkih zadrug. 13lOJTZZf* Dne 24. oktobra 1928. DENAR Devizni promet je bil danes znaten, zlasti v devizah Praga (nad 400.000 Kč), Curih, Dunaj in London Privatno blago je bilo zaključeno v manjših količinah v devizah: Newyork in Pariz. V tečajih je omeniti učvrstitev Londona in Berlina, dočim je popustil Pariz. Zagreb. Berlin 1855.50—1358.50, Curih 1091.10 —1097.10, Dunaj 798.74—801.71, London 275.81 — 276.01. Newyork 56.S06 - 57.006. Pariz 221.38— 223.38, Praga 168.37—169.17, Trst 297.14—299.14. Belzrad. Berlin 13.555—13.58, Curih 10.9410 do 10.9710. Budimpešta 99.115—99.115, Dumi 7.9787 do 8.0179, London 275.81—276.61, Ne\vyork 56 80 do 57. Pariz 221.38—223.38, Praga 168.37—169.17. Trst 297.25—299.25. Solun 74.25—74.75. Otirih. Bel rt« d 9.1275, Berlin 123.79. Budimpešta 90.52, Rukarešt 8.14. Dunaj 73.02. London 25.206. Nevvvork 519.65. Pariz 20.285, Praga 15.3975, Trst 27.50, Sofija 3.75, Varšava 58.20. Madrid R3.70. Trst. Zagreb 83.53-88.55, London 92.25 do 92.62, Pariz 74.65—74.75, Nevvvork 19.05—19.06. Curih 367.40 367.50. Dunaj. Belgrad 12.4.9375, dinar 12.445. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 2oktobra 1 ..GAMMA" je najpopolnejše sredstvo za rast las povpraš. poii. srednji sr. 23. X. Amsterdam _ 2282.75 _ — Berlin 135?.50 I358.5(' 1357.- 1356.50 Bruselj — 791.51 — — Budimpešto — 992.65 — — Curih 1094*10 1097.10 1095.60 1095.60 Dunaj 798.74 801.74 800.24 800.24 London 275.81 276.61 276.21 276.16 Newyork 56.845 57.045 56.945 56.94? Pariz 221.25 223.25 222.25 ?. 22.37 Praga 168.37 169.17 168.77 168.77 Trst — 298.25 — 298.- VREDNOSTNI PAPIRJI Ker so se izkazale vesti o izdaji novih obvezr nic vojne škode za neresnične, besistom ni uspelo še nadalje znižati tečaja, pač pa se je zopet učvrstil v Zagrebu na 430.50—433 napram 427—428 včeraj kakor tudi za termine. Ljubljana. Celjska 15« Din, Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 d., Vevče 110 deu., Ruše 260—280, Stavbna 56 den., Še-šir 105 den. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda ar. 131.50 do 433, kasa 432—433, termini: 11. 439, 12. 441.50 do ■142. 2 1929 416.50—417, 7 odst. inv. pos. 85.25 do 85.75, agrari 55.25—55.75. Bančni pap.: Hipo 57.50. Poljo 17—17.50, Hrv. 58, Kred. 85, Jugo 88—88.50, dec. 92, Lj. Kr. 127, Medjun. 57.50, Nar. 7000—7100. Prašted. 920-922, Srpska 151—152, Zem. 132—150, Obrt. 38—39, Kat. 37, Etno 160—180. Ind. papirji: Guttmann 200—205, Slavonia 6.50—7, 12. 6.50 do 7.50, Slaveks 100—105, Danica 145. Drava 530 do 510, Šečerana 180—490, Osj. ljev. 190—220, Brog. I vag. 80, Union 300, Isis 23—26, Ragusea 475—480, I Trbovlje 485—490. Vevče 110—11 ^ Nar šum. 16. Mlin. 19.50. Belgrad. Narodna banka 7000—7080, vojna odškodnina 429—431, U. 437, 12. 439—442, Izvozna b 1130, Prometna 2050, 7 odst. invest. posojilo 85.b agrari 54.50—55. fe Dunaj. Podon.-savska-jadr. 84.25, Živno 123.75. Hipo 6.90, Alpine 43.10, Trbovlje 60.75. Kr. industr 36.50, Guttmann 25.25, Mundus 179.50. Žito Danes šele je opaziti, da so cene pšenici pod vplivom bese na inozemskih tržiščih tudi pri nas nekoliko odnehale .Dasi se ponudba ni mnogo povečala, je tudi povpraševanje le sporadičuo kakor v zadnjem času sploh. V Novem Sadu notira pšenica 252.50 Din. Položaj v koruzi je neizpremenjen, tudi kupčija ni nič živahnejša. Mlevski izdelki so slabi in notira pšenična moka boljše vojvodinske znamke 360—365 Din. Ostali proizvodi so neizpre-menjeni. V Ljubljani not i rajo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., dob. prompt, plač 30 dni): pšenica bač 78—80 kg 2% 302.50-305, nov. 307.50—310, dec. 312.50—315. januar 315—320, moka Og vag. b). fko Ljubljana 430—435, rž 73—74 kg 295—297.50, oves bač. 295— 300. koruza času primerno suha 365.50—370. ameriška 315.50—320, ajda domača 300—305, ječmen bač. 70—71 kg 315.50—317. Zaključen 1 vag. koruze. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč. in sr. 250—252.50, bn. 245—247.50. Oves: bč. in sr. 250—252.50. Koruza: dec.-jan. 260—265. Fižol: 880-889. Ječmen: 255 do 260, pol. 285—290. Moka: Og 357.50—367.50, št. 2 337.50—347.50, št. 5 312.50—327.50, št. 0 270 -280, št. 7 250—260. št. 8 205—215. Otrobi: bč. 182.50 do 187.50. Seno: fko bo«, post. 102.50-107.50, fko bč. post. 115—117.50. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica: oktober 25.80, marec 28.26—28.30, zaklj. 28.28—'.'8.30. maj 29.08—29.04, zaklj. 29.08—29.10. Rž: marec 26.90 do 26.96, zaklj. 26.94-26.96, maj 27.30—27.26, zaklj. 27.24—27.26, oktober 24.80 - 24.00, zaklj. 24.90 do 24.92. Koruza: maj 29,80—29.82. z-k I i. 29.80 — 29.84, julij 30.40-30.42, zaklj. 30.40- 30.44. Les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena 2 vag. podnic. Tendenca neizpremenjena. Živin« Na milanskem trgu notlrajo prašiči 7.40 lir za kg žive teže. nadalje teleta iz Jugoslavije 6.40—6.70 lir za kg (dogon 230 glav), voli L 4.60—5.30, II. 3.80—4.50, III. 3—3.70. krave I. 3.90- 4.80, II. 3.10 do 3.80, III. 2.10—3, biki I. 3.90-4.-10, II. 8.20- 3.80 lir za kg žive teže. Cene goveji živini so se napram pret. tednu učvrstile za 10 centezimov. Na praški sejem 22. t. m. je znašal dogon: 1016 glav goveje živine, od tega iz Jugoslavije 93 glav, ki so se prodale: biki po 6.40—7.10. voli po 5.10—6.30; nadalje je bilo od prignanih 6951 pr.i-šečev 164 mesnatih iz Jugoslavije, ki so notirali 9.50 11.25 Kč, ter 665 špeharjev, ki so notirali 10.25-12.60 Kč. Na dimniškem govejem sejmu 22. okt. je zna-Sal dogon 3035 glav živine, od toga iz Jugoslavije 329. Najboljše blago se je podražilo za 5 grošev, ostalo neizpremenjeno; notirali r.o: voli najboljši 1.95—2.10. T. 1.65-1.90. II. 1.15—1.00. Tli. 1-1.10. biki 1—1.30 (Izjemoma 1.-10). krave 0.85— 1.50 (izjemoma 1.60), klavna 0.65- 0.80 šilinga za kg iive teže. Na duuajski prošičji sejem 28. t. m. Je znašal dogon 14.105 glav. od tega ir. Jugoslavije 1760. Mesnati prašiči so se delno pocenili za 5 groSev. ostali neizpremenjen i Notirali so: špeharji I. 2.35—2.40, augl. križani 2.i(t—2.30 (izjemoma 2-83), star! 2.05-2.15, mesnati 1.65—2.30 šilinga za kg iive tele llVt lonfefo vwenkh^> Na otoku groze V Belem morju, gubernija Arhaugelsk, se branijo otrok ali vsaj številnih otrok, da ne bi jih potegnili v revščino. Sčasoma mora to seveda dovesti do izumrtja. Zato skušajo dr- leži pred zalivom Oujega šest otokov, katerih \ žavilj jn jnjgj socialni činitelji na razne na- . . . i • ... • c%nr* i...« ! ..........i __J _____ največji se imenuje Soloveck in meri 266 kva dratnih kilometrov. Na tem otoku je dolga stoletja stal samostan s slovečo Marijino božjo potjo. Redovniki so kljub silno ostremu podnebju spremenili otok v pravi raj z gosto zaraščenimi gozdovi in ribiškimi napravami. Sovjeti so samostan izpremenili v kaznilnico za politične zločince, ki je ena najgroznejših na svetit. Francoski pisatelj Ra.vmond Duguet je nedavno o tem izdal knjigo IIa bagne en iiussie rouge« — Kaznilnica v rdeči Rusiji. Knjiga opisuje neverjetne razmere. Na Solo-vecku je nad 15.000 kaznencev. Navadnih zlo- čine dvigniti veselje do otrok. Tako so dovo ljene družinam z mnogimi otroci razne davčne olajšave; družine, ki imajo nad 5 otrok, uživajo na vseli francoskih železnicah 50% popusta; družinam s številnimi otroci se vsako leto dele nagrade itd. Toda vse to ne zaleže veliko — premalo nudi za vzdrževanje. Čisto drugače sta pa stvar prijela brata Michelin, lastnika velike tovarne za avtopnevmatiko v Clermont - Ferrandu. Določila sta oženjenim delavcem poleg mezde naslednje mesečne doklade za otroke: za 1 otroka 75 frankov, za 2 otroka 150 frankov, za 3 otroke 300 frankov, i za 4 otroke 400 frankov in za vsakega liadalj- j njega otroka do osem po sto frankov mesečno | več. Te doklade dobiva vsak delavec in na- j meščenec brez razlike, dokler ostane pri tvrd- j ki. Če delavec umre ali opeša, dobivajo otroci doklade neprikrajšane do svojega 16. leta. Na ta način je primerna preskrba otrok zagotovljena in družine se jih ne branijo več. V teku treh let, odkar obstoja gornja uredba, se je število porodov v Michelinovih družinah zvišalo za 10—40%. Ravnimi !iiainice od veselja jokale, ko so zagledale belo moko, sladkor, kavo, makarone ... Znosili smo pa še premalo, ker Italijani so dobili po na Sem odhodu milijonske vrednosti. Tako smo bednežem, ki so v begunstvu mnogo pretrpeli, vsaj malo pomagali. Poleg vse straže smo začeli čistiti ludi Gorico. V zmedi, ki je bila v teh dneh povsod, se je nateplo v mesto mnogo italijanskih ujetnikov. Pohajkovali in kradli so, kjer so le mogli. Pa smo jih začeli loviti in ekspedirati preko Soče! Smešno je bilo videti tak lov. Na cesti sta se srečala, pa si mu kar nenadoma pomolil pod nos revolver. Če se ni junak iz Kalabrije sesedel od strahu, se je pa vsaj zapeljal najmanj tri korake nazaj. Menda je bil samo eden izmed mnogih, ki je imel toliko korajže, da je pokazal pete. Pa jo je tudi dobil v peto od nekega nadporočnika-Ljubljančana. Preko Soče, svojim tovarišem naproti, jim je pa tako smrdelo, da so raje prečepeli par dni — v kleteh. Pa so dnevi brzeli. Zbirati so se začeli nnd Gorico temni oblnki, ki so delali skrbi goriškemu slovenskemu prebivalstvu... V sredo, 6. septembra, so se pripeljali na par avtomobilih — z belimi zastavami. Med nami hiln vp prej močno gibanje, da bi zasedli črto nn Soči in jo branili kot nekdaj, toda povelje je bilo drugačno... — In gospodje /. belimi zastavami so se odpeljali, mi smo pa dobili ukaz, da drugi dan ne smemo, kdor ni v službi, z orožjem na cesto ... Pa je prišel oni nesrečni 7. november 1.918! Na čelu trobentači na konjih, potem masa konjenikov, kolesarjev, motociklistov, pehote... Ni nam dalo ostati v vojašnici. Pri izhodu smo bili pregledani, če se ukaz izpolnjuje. Vse samo zaradi neljubih incidentov... Seveda pušk nismo imeli, zato je pa imel skoro vsak v žepu revolver, če ne dva. In videli smo komedijo, kakršne še nikoli! Cesta in trg polil italijanskega vojaštva, na balkonu neke hiše poljubljanje civilistov z laškimi generalil Včeraj bele zastave, danes pa v okrilju menda dveh divizij govor o »laški Gorici«! Spričo vsega tega smo se mi zadržali popolnoma mirno, mnogo je pa padlo pikrih na račun poljub-ijajočih se »štepselnov», katerih so bila samo kapa in ušesa... — Govorili smo pa z laškimi vojaki-motocikliSili, ki so izjavili, da če se ne bi uprli mi, bi se oni. Plebejci so priznali, da so prišli v Gorico samo vsled tega, ker se je avstrijska armada — uprla. Gospodje so pa govorili o zmagah ... Pri armadi, ki so jo imeli s seboj, so postali laški generali objestni, pa so zamenjali vse naše straže, »ki so utrujene«, s svojimi; na kolodvoru se je izvršil ta akt zelo slovesno, z godbo. Ko so pa pregledali našo moč, ki je bila zelo majhna (pa kljub temu so imeli še rešpekt pred njo), so pa zapovedali ostankom regimenta, da mora do jutri, petka, 8. novembra, do dvanajstih zapustiti Gorico... 1 L 1 1 P T O S - Č A J Zapomnite: po eno Miro na vsako skodelico tuja! Koncert Pevske zveze Opozarjamo vse, ki se žele udeležiti koncerta, da so vstopnice v predprodaji na razpolago v Uni-onski trafiki, in sicer do 12 v nedeljo, dne 28. t. m. Od 1 dalje se bo vršila predprodaja pred vho- J" ... Zato svetujemo: kdor kam vstopnico rezervirati, naj stori to takoj. Cene vstopnicam so: sedeži po 50, 40, 30, 25, 20, 15, stojišča po 10 Din. Naročene vstopnice ostanejo rezervirane do pol treh pri blagajni pred vhodom v dvorano. Ta čas se začne prosta prodaja in bodo rezervirane ie one vstopnice, ki bodo do takrat plačane. Naznanila Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. 25. oktobra, četrtek: NOBLOVA NAGRADA. Red C. 20. oktobra, petek: Zaprto. 27. oktobra, sobota: TAJNA DOLGEGA ŽIVLJENJA. (Stvar Makropulos). Prem. »b. 38. oktobra, nedelia: HERMAN CELJSKI. Izven. 20. oktobra, ponedeljek: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. 25. oktobra, četrtek: FAUST, Red D. 26. oktobra, petek: Zaprto. 27. oktobra, sobota: BOCCACIO, opereta. Red A. 28. oktobra, nedelja ob 15. uri popoldne: MADAME BUTfliRFLY. Izven. Mariborsko gledališče 25. oktobra, četrtek: Ob 20 uri »HLAPCI«. Ab. C Kuponi. 26. oktobra, petek: Zaprto. 27. oktobra, sobota: Ob 20. url »ROBERT IN MA- RIJANA«, ab. B. Premijera. 28. oktobra, nedelja: Ob 15. uri »OGNJENIK«v Znižane cene. Kuponi. Ob 20. uri: »GEJŠA«. Znižane cene. Kuponi. Prireditve in društvene vesti Družabni klub v Ljubljani naznanja članom-keglajačem, da se vrše kegljaški večeri vsak petek počenši s 26. oktobrom t. 1. Prvi kegljački večer je torej v petek dne 26. t. m. ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. — Odbor. V Ljubljanski župi včlanjene zbore vabimo, da se udeleže skupne pevske vaje, ki se vrši v četrtek 25. t. m. ob 8 zvečer v sobi 14 poslopja »Glasbene Matioe«. Arhivarji naj prineso s seboj Juvančevo »Slovensko zemljo< in Vilharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat«. Zupa. . Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani opozarja vse svoje članstvo in naklonjeno inu občinstvo, da priredi dne 29. in 30. oktobra t. 1. po Radio-Ljubljana dve predavanji. Predavata profesor dr. Valentin Rožič »0 preboju solunske fronte« in odličen pomorski strokovnjak »O našem morju«. Vsi, ki še niso člani Jadranske Straže, prejmejo v kratkem osebna vabila za pristop v društvo. Naj ne bo nikogar, ki bi se povabilu ne odzvali Redna članarina znaša samo 1 Din mesečno. Ako bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj se izvoli obrniti na tajnifitvo Jadranske Straže veliko županstvo, Blei-ve.Lauvu cesta 10/1. Dva koncerta pevskega društva »Ljubljanski 7*6nc. Prvi bo v nedeljo, dne 11. nov. t. 1. dopol- dne ob polenajstih namenjen mladini vseh ljubljan skih šol, drugi pa v ponedeljek zvečer ob 20 za v st občinstvo. Spored bo obsegal večinoma nove še neizvajane skladbe iz »Zborov«. Na koncertih sodelujejo g. operni pevec Julij Bstetto, (solospevi), g. kapelnik Anton Neffat (klavir), g. kapelnik Heri Svetel (harmonij), moški in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona (80 pevcev in pevk) pod vodstvom pevovodja g. Zorka Prelovca. Na obe zanimivi glasbeni prireditvi javnost že danes opozarjamo. Iz I. jug. bolnice v Ljubljani je ob prevratu izšla prva oborožena jugoslovanska vojska, ki se ie postavila ob stran Narodnemu svetu. To osvobojenje proslavijo častniki, zdravniki in moštvo, ki je stalo takrat pod komando g. dr. Rusa, pri »Nacetu« na Martinovi cesti dne 27. t. m. ob 7 zvečer. Popoldne istega dne se poklonijo manom umrlih tovarišev na pokopališču pri Sv. Krilu, kjer polože venec. Vsi bivši tovariši se vabijo k tej proslavi. Orel Orliškim krožkom. Članice, ki se bodo udeležile v nedeljo 28. t. m. proslave narodnega osvobojen] a, se pripeljejo v Ljubljano v nedeljo zju: traj. Akademije v soboto zvečer se morejo udeležiti le tiste članice, ki si oskrbe prenočišča same. — Slovenska Orliška Zveza. "P&issvedovanfa Revna oseba je izgubila na trgu v sredo dne 24. oktobra bankovec za 100 Din, ki si ga Je bila izposodila. Lepo prosimo najditelja, naj ga odda v naši upravi. MALI OGLASI Vsak* trobna vrtilen 1-SO »In ali vsaka beiedu SO par. Najmanjil ofl'n» 5 l in. Vglaal nac devet vretlc se računajo vi«,.. Za odgovor znamko! Na vpraianja brer znamke ne oduovar|nmo! umnimi Učenec za sedlarsko obrt sc takoj sprejme z vso oskrbo po dogovoru, Franc Iskra, sedlar, Vič 16. Pletilja za nogavice I lastnim strojem — se sprejme takoj. Naslov v upravi pod št. 10.397. Kroj. pomočnika dobro izvežbanega, za velika ln fina dela, sprejmem takoj v stalno služ-bos hrana in stanovanje v hiši. — Ivan Vrhovec, krojač, St, Vid pri Ljublj. Kuharica zmožna vseh gospodinjskih poslov, išče službe, najraje v župnišče. Ponudbe pod »Kuharica« 10.395 na upravo. Uradnik želi spremeniti službeno mesto. Gre tudi na deželo, Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sposoben št. 10.398« Mlada vdova 23 let, išče mesta gospodinje pri samostojnem gospodu, kjerkoli. Naslov v upravii št. 10.411. Otroška vrtnarica z znanjem italijanščine, išče primer, mesta, najraje za vzgojiteljico k 1 ali 2 otrokoma pri boljši družini. - Naslov pove uprava Slov. štev. 10.413. Absolventinja državne dvoraz. trg, šole išče primerne službe. — Ponudbe pod »Marljiva« št. 10.415. Vrtnar oženjen, brez otrok, upokojenec, izurjen mizar -dobi brezplačno stanovanje dveh sob s kuhinjo tekom novembra t. 1. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »2000«/10.406. Lep lokal na prometnem kraju se odda. Naslov pod štev. 10.393. ni i Da, •i® Va Kupim hišo z obrtjo v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »hiša z obrtjo« št. 10.357. Posestvo okoli 30 oralov veliko, s stanovanjskim in prostornim gospodarskim poslopjem, blizu okrajne ceste, se takoj proda. - 16 oralov je gozda, v njem do 80 vagonov kostanjevega in čez 100 sežnjev bukovega lesa, 1K orala z amerik, trtami nasajen vinograd (letos se je nabralo 15 hI prav dobrega mošta), več oralov njiv in travnikov. Kostanjev, kakor bukov les se prav lahko drago proda, ker je blizu velika tvornica za tanin in več žag. Cena se izve pri Janko Žun-kovič, Naraplje, p. Ptuj ska gora. Enodružin. hišo oziroma savbeno parcelo, kupim na Vrhniki. - Ponudbe poslati na: Ivan Grom, veterinar, podpolkovnik, Osijek, štab div Casjez/čfo pa tudi dobra reklama u 'SL0l/tWU\ Psa, dobrega čuvaja mladega, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Pes čuvaj«. Bukova drva vsako množino ponudite z navedbo cene družbi Ilirija, Ljubljana, Vilhar-jeva cesta, za glavnim kolodvorom. I*čem hladilnik za tovorni avtomobil v dobrem stanju. Najraje tipe »Praga«. Ponudbe z navedbo dimenzij in cene na ing, Milan Lenarčič, Ribnica na Pohorju. Vzemite pristna Gillette-rezila seboj na potovanje! Britje s pristnim Gillette-rezilom je prihranek na času, je pravzaprav priprosto odstriženje brade. Za bridkoostro rezilo je vseeno, če je brada mehka ali trda: lahko in gladko jo posname. Vzrok temu brezhibnemu učinku: Gillette uporablja najdražje in vlačno-elastič- ^Jffi MAOt iN ^jjMjf?«:^ KNQWN THE ovni De Luxe zavitke (30 rezil), celota« paket« (18 rezil), napol zavitke (5 rezil), dobite v vseh zadevnih prodajalnah. GILLETTE S A F E T Y RAZOR C O. Mlinsko orodje različno, ter stroji, sc po- i aggl ceni proda: valjčni stroj, i lili kalrjermtte do 28 Din no drugo orodje. Poizve se v Ljubljani, Stari trg 32. Zorman ali Studa 24, pri Domžalah, mlin Zorman. Premog v kosih in kockah, tudi »Peklenica« in rjavi. Bukove in mehke cepanice, okroglice, kolobarji, Vse dobre kakovosti, ter žaganje drv po zmerni ceni pri M. Seiiried, Maribor, Gregorčičeva 1. Fižol za kuho nudi najceneje Ssvcr & Komp., Ljubljana. Lokal Nemško deteljo prvo in drugo košnjo, lepo sušeno, proda ca. 8000 Bukova drva krasna, zdrava, popolnoma suha. iz pokritega skladišča dobav, prompt-no Čebin, Wolfova ul. 1. Telefon 2756. Polhove kože Rabim odjemalca, tudi do 2000 kom. jih dobavim, ako je cena sigurna in obvezna. Takojšen odgovor na: Alojzij Grims, Stara cerkev pri Kočevju. nasproti križevniške cer-j kg, prešano, po 1.75 Din kve, oddam. Vinotoč iz-| za kg. Obrniti se je na ključen. Poizve se: Val- naslov Fedor Jefimov, vazorjev trg 7/JI., levo. 1 Stična, Dolenjsko. JnseraH v "Slovencu' imajo največji uspeh/ plačate za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14. »Ford « model 1927, v brezhibnem stanju, z novo pneumatiko, za 16.000 Din. »Renault« 6 sedežni taxi, moderno opremljen, v dobrem stanju, za Din 26.000. »Presto« 6 sedežni, stalno v rabi, za 20.C00 Din, »Fiat« 501, 4 sedežni, za 26.000 Din. »Renault« mali, prvovrsten, za 30.000 Din, samo 11.000 km rabljen. »Ch.ovrolet«, 13.000 km rabljen, kot nov, za 35,000 Din. Naprodaj pri tv. Lampret in drug, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 22. PšeiiiCno moko nai'>"lj&ib mlinov nuili najoe t oio veletrgovina žita m mlovfikin izdelkov vod.M. Ltiibitona UcHljevu ci-sta 24. S a brikeii službena ura mora biti trpežna in točna. Izborne take ure dobite po neverjetno nizkih ccnah v ilustriranem ceniku stare strokovne tvrd-(šlezijski), kakor livarski, !kc Anton Kiffmann, Ma- kovaški in kurilni ter angleški kovaški premog — se dobi pri Mejovšek, Maribor, Tattenbachova št. 13, tel. 457. ribor št. 40 b. Zahtevajte ta cenik takoj, pošlje sc Vam brezplačno. Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem. čistio-na perja, Zagreb, llica 82. Najcenejše in najuspešnejše krmilo za prašiče in i konje je zdrava, nova Selitve Izvršuje z največjo točnostjo ln skrbnostjo ter po najnižjih cenah Javna skisdišta" dr. r. o. i. LJubljana, »uniijskn IS. Shranjevan !i! pohištva v suhih prostorih Dobi se po zelo nizki ceni pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta 24. Zahtevajte ponudbe. 1 Pr 'ipereča i te povsod dnevnik^Ž*1*' SLOVENEC' rasam Vsčvolod Ivanov: Povratek Buddhe 16 (Povest.) VI. poglavje, Še vedno o isti kovini, ko diši po miru. . . človeško življenje je nadalje-ljevanje otroških let. (Iz zapisnika profesorja Safonova.) ... Mimo vlakov so dreveli zveneči in drdrajoči dnevi. Deske, železo in ljudje letijo naprej. Z modrega leda tulijo na pojoče jeklo osamljeni volkovi, ki vzpenjajo k nebu mlade gobce. V stezi bi morala bit'i samo ena pesem — volčja. Ljudje pa imajo človeške in železne pesmi. Volka je strah. Dava-Dorčži občuti prste. Ta prvi občutek je radosten in trepetajoč. Vzdigniti in povesiti prst, potem pa ga komaj — za pedenj — poriniti po odeji. Cel život, je vlažen in slab, ušesa gorijo, ako se gotovo razcvitajo cvetke. Opojna, cveteča slabost. Poleg peči sedi kakor vedno — oblečen v vojaški plašč in prepasin z olupljenim Jermenom — sključen dedec. »Profesor!« Dedec šepa z eno nogo in se z znanim korakom bliža k p c ste! j''. Dava-Dorčži ga vabi s prstom in mu šepetu sopihajoč na uho: >Vcnd;y nisem crknil!" Tn se smehlja, zdi se mu. da se smehlja — p celim obrazom, toda ganili so se samo obrvi in narahlo mišico okoli ust. Profesor ne ve, kaj bi počel. Razburjati ga ne sme. Žveči, škili in zamišljeno vzdihuje: »Da-a ... zdaj se je treba hraniti.« »Pa mi daite! In Dava-Dorčži je! Profesor ga pita z zemljo, namočeno v vodi, in gigen žejno srka vodo in vtakne prste v vrč: »Še! Da bi ga odvrnil, govori Vitalij Vitaljevič previdno: Cin se je izgubila že pred tremi tedni, in nisem ničesar o njej slišal. »Še k Vi ste bili v vročici. Mislim, da bi zadostovala ena beseda, in takoj bi se povrnila. Odpeljal jo je nekak Gruzin ali Čerkez.1 : Še! Drugi dan že stiska Dava-Dorčži pesti in z njimi drgne odejo: Še daj, stari stiskačk »Ne smete mnogo jesti, Dava - Dorčži, imate zožena čreva.«- Daj! še daj, žreti hočem!... Vse sem pojedel !... Mesa hočem! Pedaj zamenja profesor v vasi poleg postaje svoj poročni prstan. Ko se povrne z mesom in mlekom, leži gigen na tleh: poskušal je plezati. »Daj k Z zobmi prime mleko, si ga prelije za vrat in ga z dlanjo zopet briše v usta; 1 KavkaSki narodi. Blizu Omska v Sibiriji je celo Kavkaško predmestje, kini- so se > notiH po pr«wV-nf»m zaporu iz Kavkaza pregnani (pred vsem za krvno osveto) zločinci. * Posledica lega rja. »Še ... še!...« Profesor odrine steklenico: »To je že Omsk, Dava-Dorčži. Kje imate tukaj znance?« Gigen je sit in spi. Tepluška je v zagati, kjer se sestavljajo vlaki. Na tisoče praznih vozov. Med garniturami se podijo psi. Vitalij Vitaljevič zbira v vozovih ostavljena polena in deske. Profesor pregleduje svoje mandate: na njih je neskončno število pečatov, poročil in odlokov. Boljše bomo storili, Dava-Dorčži, če se popeljemo čez Semipalatinsk, čez hribe. Poleg Irkutska je vstaja. yiaki morajo na jug, v Semipalatinsk. Odtod pa se je težje pel jati.< »Meni je vseeno k Dava-Dorčži zatisne oči in stiska pest tako, da se sliši drgnenje kože. Profesor hodi po vozu s prekrižanima rokama na hrbtu. Tja so pometemu Pred Buddho in okoli njega ležijo polena in deske. Na kolenih, v rokah, ki so zložene kakor lotos — ima brezovo skorjo, s katero bi podkuril, od tukaj se hitro doseže. Brez dvoma je to najbolj pripraven izhod, toda preden storim odločilen korak, počakam na vaše popolno ozdravljenje, Dava - Dorčži. Medtem napravim natančen potni načrt in bi lahko tudi napravil natančen proračun, če bi imela denar. »Meni je vseno! : »Jejte k Vidi, kako delujejo gigenove čeljusti, in zdi se mu, da je pridobil v času bolezni neko nerazumljivo oblast nad njim. Ostro govori: >Ne jejte, ne dotaknite se k S£ CE jj» e O ' C 5 2. co c E & £ « B r t > S 1" S. S p, b » pr ? £ 14 ? Is pF|* o i « ^ ? L * * i* « m O a ^ m m S- p M « g " , 5 a S 7 1 P | c « —C "S 2P S 150 S | 9 p B rtSSS = - o g E £ B « =-§• 1 9E s % s sg £ =r 9 © g 1 i 3 P" 11 w J n r « 5 f ff | « 6 Ig t <& m cr N » ra h w r- jq 1 B a; i ; it o M X £ S R- — e - *r P*' 5 3: > fi B- -2 P »GRAMOFON« Pridite iu oglejte si mojo, novo urejeno specijalno trgovino z z najnovejšimi aparati in velikansko zalogo prvovrstnih gramofonskih plošč Od najboljšega najboliše Nadomestne dele. — Najfinejše igle. — Delavnica za popravila. A. RASBERGER, LIUBLIANA Trgovina se nahaja na najlepši točki mesta, v neposredni bližini glavnega kolodvora. Miklošičeva cesta štev. 32 v palaii Pokojninskega zavoda O ozorilo. Vse plošče, katere reproducira ljubljanska radio-postaja, dobite v moji trgovini popolnoma nove, še ne igrane. Žlahtni kostanjev les obeljen kak«r tudi neobeljeu. — Stalni nakup! — Najugodnejše cene! — Takojšnje plačiloi Ernest Marina Celje, Zrinjskega uK4. — Tel. interurb. št. 136. Tovarniško skladate galoš in čevljev za sneg Tovarna jamči za vsak par slovite svetovno tovarne Hutctilrtson znamko ,,ORAO", se nahaja pri '.(osti Nikolič i drug Pograd. Knez Mihajlc ul. 12 Prodaia na veliko Opozarjamo no .Klali oglasnih* v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki nrilik Strešno opeko in ves stavbni material nudi najugodnejše MATERIAL, d.zo.z. LIUBLIANA, Dunajska cesta St. 36. Sijajen zaslužek! stopnikc za prodajo drž. papirjev na mes. obroke pod najboljšimi pogoji in z največjim zaslužkom išče »Slavija« k. d. Beograd, Kralja Mil. 37/11. Strok, izobr. ni potreb. Ccneiše hol on „ ,,WI PERJE, PUH IN KAPOK RAZPRODAJAH J priporo4a „ ^ ^ _ »„ A&E SKABERNE, LJUBLJANA TRPIN. MARIBOR, Gtaom trg Hm. i?. ^arožajte ,S8ovenca*I Mmm in najlepše suhno za moške obleke se dobi v specijalni trgovini sukna pri Franc Bedič razpošilialnica sukna, Maribor, Aleksandrova 28. Potrti neizmerne žalosti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc preminula naša preljuba hči, sestra HUDA PEKLAR v 20. letu svoje mladosti. Pogreb nepozabne sc vrši v četrtek popoldne. Jesenice, dne 24. oktobra 1928 Žalujoča rodbina PEKLAR. ,;rv • .. ;,., . K:v v. htm bodemo postali srečni in zadovollni? V mesecu novembru, ko se bode pričelo žrebanje glavnega in milijonskega V. razreda srečk Državne razredne loterije. Zahaj bo v icm času ^ mnotio izisenaticnia In senzaclgc za celo bodočnost ? Iver bode zadeto mnogo milijonov dinarjev, ter padejo veliki dobitki v prvi vrsti na doidačilne srečke, katere ima še samo v mali množini na razpolago "lavna povlaščena in širom cele Jugoslavije poznana najsrečnejša kolektura Alchsandra H. »avlovil. Beograd, obllltev Vcnac 35. Tel. 15-25 Slovenci na Dlan pa Še danes naroMte po dopisnici eno doplačilno sročko katere cena^je v pn-meri /.ogromnimi dobitki zelo nizka ter stane