Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
PpŽtnlna plačana v gotovfnT
/HarmoPikl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 227 Maribor, pondeljek 6. oktobra 1930	»
bhaj a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čok. zav. v Ljubljani it. 11.409 mnečno, prejetian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Ureaništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce3ta št. 13
Oglasi po larifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Poljska in Litva
Razpad carske Rusije je poleg Poljče omogočil tudi nastanek štirih novih baltskih držav Finske, Estonske, Letonje in Litve. Vse te države so majhne, Posebno po številu prebivalstva niti največja med njimi, Finska, ne dosega ‘I.OOO.OOO. Važne pa so, ker zapirajo ta-“0 Rusiji kakor Poljski, torej dvema ve-državama dohod do morja. Ru-s*a obala se je skrčila na ožjo okolico ^•enlngrada, nova Poljska pa je po ko-F^orju med Prusijo in Vzhodno Prusi-,0. ki je razdelil sedanjo Nemčijo na dva dobila svoje pristanišče Gdinijo, jv se je že mogočno razvilo- Gdansko 'Danzig), je postalo svobodno mesto, dr-‘avica zase, namenjena za poljsko predorsko importno in eksportno trgovino.
, Tako je geografično-politično stanje, so ga ustvarile mirovne pogodbe po ^liki svetovni vojni. S tem so pa navali tudi razni spori, ki neprestano ^znemirjajo prizadete države, posebno f,%ko, Litvo in Nemčijo, pa tudi osta-1 svet. Spor med Poljsko in Nemčijo *aradi koridorja je znan in je skoraj ne-r®5ljiv, ker se Nemčija ne more sprijazni z razdelitvo na dva popolnoma lo-Ce«a dela, Poljska pa tudi pod nobenim Plojem ne more pristati na to, da bi ®‘‘a odrezana od morja in s tem od °stalega širokega sveta.
*eČ ali manj popolnoma neodvisen tega je pa spor med Poljsko in Litvo, *‘.se vleče že 12 let in še do danes ni ^ivedel do nikakršne rešitve ali sploh kakršnegakoli pomirjenja. Ta spor ““stoja v glavnem zaradi sedaj poljske-®a mesta Vilne in razmeroma ozkega žemlja med Litavsko in sovjetsko Ru-,IJ0- To mesto in ozemlje, ki sta pripad-a Poljski republiki, reklamira zase Lit-a m je za časa predsedovanja Walde-arasa šla celo tako daleč, da je polj-Ko Vilno proglasila za svoje glavno me-jv°* V tem sporu je posredovalo tudi že ri*štvo narodov., grozila je večkrat apoved vojne, prišlo je do krvavih po-ojey __ t0(ja vse j3rez stvarnega regljata.
Q,^o ima v tem sporu bolj prav, je za h aktivnega opazovalca težko reči. t le°ivalstvo na zapadu Vilne je pre-litavsko, na vzhodu malorusko, V*!!? Satna pa ’ma P0'^0 večino. Na *k način pa prevladuje slovanski ele-®nt, kateremu Je tudi litavski narod j, °. soroden, posebno po mentaliteti in ji Jeziku, ki vsebuje skoraj polovico Dn^ans	lzra70v- Sorodnost je pa na-
tfni	v zgodovini, saj je Litva
in	vla^ala nad Rusi in Poljaki
Jasprotno Polja/ki in Rusi nad Litvo.
°r pa ie ta sP°r met* veHk°
to malo Litvo škodljiv tako za Slov Samo kakor tudi za vse ostalo , a"stvo, ker veže po nepotrebnem kj i;e sile te poleg sovjetske Rusije, VečiBnets’ ža*’ ne Prihaja v poštev, najbolj s‘°vanske države, ki je na naj-le. V P0** do priznanja položaja velesili 5« yS0 se drugod in v Varšavi sa-cesto porodile iskrene želje, da
Največja katastrofa zrakoplovsiva
ANGLEŠKI ZRAČNI ORJAK »R 101« V FRANCIJI ZGOREL. — 50 POTNIKOV ZGORELO. — MINISTER THOMSON MRTEV.
PARIZ, 6. oktobra. Angleški zračni velikan »R 101«, največji zrakoplov na svetu, je v soboto v Cardingtonu pri Londonu startal za polet v Indijo. Ob vzklikanju tisočev in tisočev ljudstva se je orjak dvignil v zračne višine in nikdo ni slutil, da se bo že nekaj ur kasneje zgodila največja katastroia, kar jih zaznamuje zgodovina letalstva.
Zrakoplov »R 101« je zašel nad Francijo v silen vihar. Zračna ladja se je več ur borila z razdivjanimi elementi. V gondoli je vse spalo, razen pilota In službujočega moštva. Zrakoplov je pričel polagoma padati in kmalu po dveh ponoči se je zgodila katastrofa. Zadnje poročilo zrakoplova je bilo oddano ob 1.30 ponoči, 1 km daleč od Beauvaisa pri Parizu in pravi: »Potniki so po večerji v najboljšem razpoloženju legli k počitku.«
Ob 2.20 se je zabliskal nad gozdom pri Beauvaisu močen ognjeni svit. Tamkajšnji žandarmerijski poveljnik je pohitel takoj na kraj nesreče, a ni mogel dospeti do zrakoplova, ki je nudil strašen pogled. Slišati je bilo stokanje potnikov, iz rezervoarjev za olje so švi-vali mogočni plameni. Zrakoplov je namreč s sprednjim delom treščil na zemlio in tako] eksplodiral. Zračni velikan je gorel še v jutranjih urah.
Posledice so bile strašne. V zrakoplovu je bilo s posadko vred skupno 58 oseb, med njimi tudi angleški minister za zrakoplovstvo, lord Thomson. Razen 8 oseb so vsi zgoreli in so našli kasneje le še ostanke njihovih zogijenelih trupel. Le pri 15 je bilo mogoče ugotoviti Identiteto. Med mrtvimi so razen ministra Thomsona tudi ravnatelj zra-kopiovnega ministrstva Brancker, poveljnik zračnega orjaka Scott, general Richmond, letalski poveljnik avstralske
armade Balston, prvi in drugi oficir zrakoplova ter krmar. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 47 trupel, 3 pa še niso našli in se domneva, da so sploh popolnoma zgorela. Rešili so se samo oni potniki, ki so bili v stranskih kabinah. Nad temi kabinami so bili rezervoarji vode, ki so se ob udarcu na zemljo razbili. Voda se je zlila na potnike in jih tako rešila sigurne smrti.
Po vsej Angliji vlada radi nesreče največja žalost in potrtost. Prestolonaslednik ie odletel takoj z letalom na kraj nesreče in se pobožno odkril pred trupli, ki so bila razvrščena v dolgi vrsti. V Beauvals sta prispela že dopoldne tudi francoski letalski minister Eynac in angleški veleposlanik v Parizu, lord Tyrell.
PARIZ, 6. okt. General Holt, predsednik tehnične komisije angleškega letalnega ministrstva, ki vodi preiskavo o katastrofi zrakoplova »R 101«, je izjavi.’ dopisnikom pariških listov, da vzrok katastrofe ni v konstrukciji zrakoplova, ki je funkcijonirala tudi v najhujšem viharju kljub težkočam. Šele ko je zrakoplov zadel ob zemljo in je začel vhajati svetilni plin, ki se je vnel in povzročil eksplozijo je nastala katastrofa.
Francoski listi objavljajo o katastrofi obširna poročila in izrekajo sožalje. Po-vdarjajo pa, da je nesreča nov dokaz, da so letala mnogo sigurnejša nego zrakoplovi.
LONDON, 6. okt. V Francijo je odplula vojna ladja, ki bo prepeljala na Angleško žrtve katastrofe zrakoplova »R 101«. Na vseh javnih poslopjih vise črne za-sta\j. Od žrtev so bili zav »ani le minister Thomas in člani letalskega ministrstva, člani posadke pa ne. Rodbinam bode priznana izjemna pokojnina.
Umor ori Vipavi
DEMONSTRACIJE V GORICI. - ARETACIJE V VIPAVSKI DOLINI IN GORICI.
GORICA, 6. oktobra. V Vrhpolju pri Vipavi je bil v soboto na povratku domov ustreljen tamkajšnji učitelj, ki je bil obenem tajnik fašističnega sindikata. Zadelo ga je več krogel In je obležal takoj mrtev. Dogodek je izzval v Gorici veliko ogorčenje, ki se ie včeraj še stopnjevalo. Skupine dijakov so udrle v tiskarno in uredniške prostore slovenskega tednika »Novega lista« ter jih dcmollrale. Policija je razpršila navzočo
množico. Da preprečilo nove protlslo-vanske demonstracije, patruljirajo po mestu karabinjerji. Redakcija »Novega lista« in stanovanja slovenskih novinarjev so strogo zastražena.
TRST, 6. oktobra. O dogodku v Vrhpolju poroča tržaški »Piccolo« še sledeče podrobnosti: Ustreljeni učitelj je bil Sotosanti. Napad je bil izvršen pred šolskim poslopjem, kjer je Sotosanti stanoval z ženo in 5 otroci. Ljudje pripo-
bi se dosegla z Litvo poravnava, in, kakor izgleda, je vsa stvar v zadnjem času krenila tudi že na realna tla. Te dni so se v časopisju pojavile zanimive vesti, ki v ostalem niso nikogar presenetile, po katerih naj bi se spor med Poljsko in Litvo poravnal tako, da bi prva odstopila drugi del Vilne in ozemlja med njo in litavsko vzhodno mejo, Litva bi pa dala Poljski v kompenzacijo ožji pas ozemlja' ob litavsko-nemški (vzhodnje-pruski) meji, po katerem bi Poljska dobila nov, drugi dohod do Baltiškega morja.
Pogajanja, ki so se v tem smislu vr-
šila, so m sicer, vsaj z litavske strani, neobvezna, vendar pa smemo u^ati, da bodo postala realna podlaga za člm-skorajšnji sporazum. S tem sporazumom, če bo dosežen, bo Poljska dobila posebno napram Nemčiji mnogo bclj proste roke kakor jih ima danes. Njen položaj bo znatno okrepljen in tudi njena vloga v zvezi francosko orijentiranih držav Evrope bo pridobila na pomembnosti. Kot člani te zveze in kot Slovani moramo tedaj samo želeti, da bi med našo bratsko Poljsko in malo Litvo prišlo čimprej do sporazuma in odstranitve vseh nesoglasij.
veaujejo, da so videli zvečer v bližini šole dva moška, ki sta se skrila ob vrtnem zidu. Ko se je Sotosanti, kakor običajno, ob 8. zvečer vračal domu in hotel odpreti vrtna vrata, je padel strel. Sotosanti je obležal v mlaki krvi in je bil takoj mrtev. Ko je žena prišla gledat, kaj je s strelom, je našla moža mrtvega. Na njene klice so prihiteli sosedje, ki pa niso mogli nič pomagati. Tudi zdravniki, ki so prišli na lice mesta, niso mogli drugega, ko ugotoviti smrt. Sotosanti je bil zadet v srce in je umrl na notranji izkrvavitvi, goriški prefekturi ter je izzvala veliko ogorčenje v vseh fašističnih krogih. Na tiskarni »Novega lista« so demonstranti razbili šipe in poškodovali stroje. Hoteli so tiskarno zažgati, kar so pa preprečili karabinijerji, ki so prihiteli v zadnjem trenutku. Fašisti so vdrli tudi v stanovanje^ slovenskih urednikov in so jih hoteli linčati. Nemiri so trajali pozno v noč. Fašisti so se pomirili šele, ko je prefektura objavila, da se bo proti morilcem in sokrivcem postopalo z vso strogostjo. Stanovanja slovenskih urednikov so zastražena.
Fašistični krogi so prepričani, da so dejanje izvršili slovenski teroristi, ki so hoteli na ta način demonstrirati na predvečer rimskega procesa. Po vsej Vipavski dolini je izvršenih nešteto aretacij in so aretiranci deportirani v Gorico. Tudi v Gorici sami je izvršenih mnogo aretacij.
Kaj se pripravlja u Nemčiji?
BERLIN, 6. okt. »Der Morgen« javlja, da se je vršilo tu včeraj zaupno posvetovanje voditeljev finančnega sveta in za upnikov Stahlhelma. Navzoči so bili tudi zastopniki italijanskega fašizma, norveških in finskih nacijonalistov in avstrijskega Heim\vehra ter — bivši nemški prestolonaslednik. Razpravljali so o bodoči politični akciji, ker smatrajo, da je položaj v Nemčiji dozorel. Italijanski fašisti so izročili pozdrave in obljubili pomoč. V političnih krogih zbuja zborovanje veliko pozornost.
Revolucija u Braziliji
NEWYORK, 6. okt. Uporniki proti zvezni brazilijanski vladi so v državi Rio Grande Dusul mobilizirali vse moške od 21 do 35. leta in skušajo prodreti proti mestu San Paolo. Polastili so se v tem delu vseh železniških naprav." Uporniški pokret je izbruhnil tudi na brazilij-sko-urugvajski meji v državi Santa Ca-tarina. Vstaši izjavljajo, da se je pokretu pridružilo najmanj sedem držav v bojo proti zvezni vladi, tudi mornarica.
Pondeljek —	_	Torek
- KABARET ! ! —! !SVENGALI —
3 Artner —	—	2ive	podobe
VELIKA — KAVARNA
Fordovo mesto Detroit.
Kakor znano, ima Ford svoje tvomlce v mestu Detroit v državi Michigan (USA). Tvornice Izdelujejo avtomobil« in dnevno po eno letalo. V času Fordove mladosti je štel Detroit komaj 50.000 duš, danes pa jih eden in pol milijona. Tretjino prebivalstva tvorijo delavci, zaposleni v Fordovih podjetjih, in člani njihovih rodbin.
Spominlalte te CMD
Stran »
V r iv
h. i; N ( K Jutra
—a—IIIUlMIB
O r' u, dne j. a. iitiU
Mariborski in dnevni drobiž
Emigrantom iz lulijske Krajine, ki želijo u lužno Srbijo
Savez agrarnih zajednic v Skoplju nudi Primorcem, priseljenim v Jugoslavijo, priliko za naselitev v Južni Srbiji, zlasti v bližini Skoplja, v srezu nego-tinskem ob reki Vardaru in ob glavni železniški progi in cesti Beograd—Solun.
V selu Bistrenici ob Vardaru leže lepa polja, brda, pašniki in nekaj prav mičnih skoro novih pritličnih hiš, pripravne za koloniste, ki bi se bavili z raznimi kmetijskimi panogami: vinogradništvom, sadjarstvom, vrtnarstvom, živinorejo, perutninarstvom in drugim. Zem lja je prvovrstna. Voda izvirna. Podnebje milo, z redkimi in izginjajočimi slučaji malarije.
Savez agrarnih zajednic odstopa zemljišče proti takojšnjemu odplačilu ene petine kupne cene (ki je prav nizka), ostalo na amortizacijo tekom desetih let.
Za gori omenjeno kolonijo Bisjjenica se je prijavilo že lepo število reflektan-tov; med drugimi se naseli tam tudi g. Ivan Stepančič (Tita), nekdanji župan v Renčah na Goriškem, ki se je že v vojnem času tako živo zavzemal za vojne begunce.
Poštene, delazmožne družine, naj se takoj prijavijo z navedbo članov družine in drugih okolnosti, ki so važne, na naslov:	»Informativni	biro,	Beograd,
Pasteurjeva (Miloša Pocerca) ulica 23a«, kjer dobe vse potrebne informacije in pojasnila.
Zborovanje kemikov iz mariborskega inšpektorata.
V soboto zvečer so se zbrali v kemični predavalnici mariborske fealke kemiki iz območja mariborskega inšpektorata k ustanovitvi sekcije Maribor Jugoslov. kemijskega društva. Navzoči so bili tudi okrožni inšpektor dr. Schau-bach, vseučiliščna profesorja dr. Njego-van in dr. Hanaman iž Zagreba, ravnatelji tukajšnjih srednjih šol s profesorji, predstavniki kemične industrije ter večje število kemikov iz zagrebške sekcije. Po pozdravnih nagovorih predsednika pripravljalnega odbora za mariborsko sekcijo dr. Cazafure in predsednika glavnega odbora društva dr. Njegovana je prof. inž. dr. Hanaman predaval o važnosti acetilena in acetilenske industrije za današnjo tehniko in za svetovno gospodarstvo. Sledilo je še predavanje inž. Kneza o kemijskih in fizikalnih pojavih, ki nastopajo pri tehniki avtogenega varenja. Tajnik pripravljalnega odbora inž. Golob je poročal odozdajntm delu odbora, blagajnik inž. Tomšič o materijalni strani priprav. Pripravljalnemu odboru je bil dan absolutorij. V odbor sekcije so bili izvoljeni: kot predsednik dr. K. Cazafura, kot podpredsednik dr. Schadinger, tajnik inž. Golob, blagajnik ravn. inž. Tomšič, arhivar prof. dr. Gustinčič, odborniki dr. Kristan, inž. Petriček, inž. Pipuš, revizorja dr. Franz in inž. Rudolf. Na predlog predsednika je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka min. predsednika Peri Zivko-viču. Imenom vabljenih gostov se je zahvalil ravnatelj drž. realke Jakob “Zupančič.
Obrtno gibanje v Mariboru.
. Meseca septembra je bilo v Mariboru izdanih 27 novih, izbrisanih pa je Lilo 14 starih obrtnih pravic.
Živinorejska razstava v Mozirju se je vršila v soboto 4. tm, pod okriljem živinorejske zadruge za Mozirje in okolico, Kokarje, Rečico ob Savinji in Šmartno ob Paki, na tamošnjem sejmišču. Razstavili so samo zadružniki krog 80 glav. Od kmetijskega oddelka banske uprave je prisostvoval inž. Muri, dalje so bili navzoči sreski kmetijski referent iz Celja inž. Oblak, sreski veterinarski referent iz Gornjegagrada Samec in živinorejski nadzornik Zupanc. Vršili so se tudi poučni govori teh strokovnjakov. Ugotovilo se je lepo stanje živine, ne pa tudi napredek. V okraju uspeva jako dobro marijadvor-ska pasma in ni povoda za spremembe.
Narodni tabor v Gor. Cmureku,
ki se je vršil dne 21. septembra, je kljub slabemu vremenu prav dobro uspel. Zunanji povabljeni gostje so sicer izostali, zato pa se je udeležilo prireditve med drugimi okrog 300 zavednih kmetov, katerim je bila prireditev v glavnem namenjena. Le-ti so glasno in javno manifestirali za jugoslovansko idejo in navdušeno vzklikali kralju, vladi in gen. Maistru. Raz tribune, ki je bila okrašena z državnimi zastavami in s sliko našega kralja, je pozdravil navzoče predsednik krajevnega odbora NO Mirku C u j n i k, ki je v svojem govoru povdarjal velik pomen manifesta Nj. Vel. kralja in vladne deklaracije za kulturni in gospodarski napredek naše države. Prečital je pozdravno brzojavko gen. Maistra, kar so navzoči z navdušenjem sprejeli. Govoril je, viharno pozdravljen, tudi g. župnik iz Marija Snežne V r š i č, ki je pozval, nav-spče k zvestemu izpolnjevanju državljanskih dolžnosti in jih navduševal za sodelovanje. Kot zadnji govornik se je oglasil zastopnik oblastnega odbora NO g. dr. Vauhnik iz Maribora, ki je žel za svoj navdušen govor obilo priznanja. Po oficijelnem delu se je vršila v gradu narodna veselica, ki je istotako prav lepo uspela. Prireditev je pokazala, da biva med našim obmejnim ljudstvom mnogo zavednih kmetov, ki so voljni sodelovati in ki so se javno postavili na stran naše vlade. Sicer pa je bilo zanimanje za to prireditev tako veliko, da bi bila udeležba ob lepem vremenu uprav ogromna. Da je tabor tako lepo uspel, je pred vsem zasluga upravitelja gradu gosp. Mally-a in njegove soproge, ki sta dala prostor in ves materijal brezplačno na razpolago. Ob tej priliki se je zopet odlikovala tovarna za lepenko iz Sladkega vrha, ki je že opetovano pripomogla krajevnemu odboru do lepih uspehov in izkazuje temu pokretu svojo naklonjenost. Tudi uradništvo tovarne se je skoraj polnoštevilno udeležilo tabora. Posebno zaslugo za krasen uspeh tabora pa ima naše učiteljstvo iz Marija Snežne, Sv. Ane in Lokavca, ki je požrtvovalno sodelovalo. Gdč. Bečelova je s pomočjo skrajno požrtvovalnih hčerk našega narodnega posestnika g. Vandurja, ki sta bili noč in dan na nogah, pripravila pecivo. V drugih šotorih so stregle gdč. Bizjakova, Čončeva in Selakova. G. Bauman je gostom s pomočjo gdč. Malejevih postregel z izbornim vinom. — Vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu, se krajevni odbor Narodne odbrane v Gor. Cmureku prav iskreno zahvaljuje. —
Nove avtobusne proge
namerava upeljati mariborsko mestno avtobusno podjetje in sicer je predvidena proga Maribor—Slivnica—Rače—Cir-kovci—Sv. Lovrenc na Dr. p.—Ptuj in nazaj ter proga Maribor—Duplek—Sv. Martin in nazaj.
Smrtna kosa.
Včeraj jo preminul v Krčevini g. Anton Goriup, častni član, blagajnik in odbornik Pogrebnega društva v Krčevini. Pogreb bo jutri, v torek, ob 17. uri iz hiše žalosti Krčevina 209 na pokopališče sv. Marije. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
V Framu je v soboto umrla žena tovarnarja Katarina Kranjc, stara 50 let; v Selnici ob Dravi veleposestnik, industrialec in gostilničar Simon Namesnik-Jurko; v Peklu včeraj 641etni viničar Mihael Šober; v Krčevini 209 včeraj 51Ietni usnjarski pomočnik Ant. Goriup: v Strossmajerjevi ulici včeraj 731etna zasebnica Monika Haberstrc&; v Krčevini dvamesečni sin kleparskega mojstra Hinko Štrucl; v Vuzenici pa včeraj pomožni delavec drž. žel. Josip Šuflaj, ki ga je pri nabiranju gob v gozdu nadela kap. Truplo prepeljejo semkaj in bo pogreb na Studenškem pokopališču.
Omejitev vseljevanja v Kanado.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je obvestil vse banske uprave o naredbi vlade v Kanadi, glasom katere je v bodoče dovoljeno vseljevanje v to državo samo ženam in mladoletni deci rodbinskih poglavarjev, ki so tam že zakonito naseljeni in imajo zasigurano eksistenco.
mariborsko gledališče
Pondeljek, 6. oktobra. Zaprto.
Torek, 7. oktobra ob 20. uri »Sen kresne
noči« ab. B
Priglašajte se za gledališki abonman.
Gledališki abonentje se še sprejemajo do četrtka 9. tm. pri gledališki blagajni. Ugodnosti abonmaja so splošno znane in se lahko za malenkosten mesečen prispevek dobi abonman. Državni uradnik na primer dobi gal. sedež za 15 dramskih in 10 glasbenšh predstav že za 8 mesečnih obrokov a Din 10.—. Naj- j dražji sedež v parterju ga stane mesečno le Din 50.— (za kar dobi povprečno tri predstave na mesec). Na ta način ga stane na najdražjem sedežu predstava j povprečno le Din 17.—. Za neabonente pa velja isti sedež Din 25.—, v opereti, Din 35.—. Za osebe, neuradnike je abon-! man za malenkost dražji. Zatorej naj se j abonira, kdor hoče štediti!
Maughamov »Sveti plamen« na mariborskem odru. V kratkem se bo vršila mariborska premijera pretresljive drame znanega angleškega dramatika Maughama »Sveti plamen« v režiji g. Skrbinška. Vsebina te drame je zelo globoka in obravnava zanimiv problem.
(tfirtiiMBfli
„R!eksančra4<
(Premijera.)
S tem delom je v soboto otvorilo naše gledališče svojo glasbeno sezono. Vsebina sama je pač operetna, vendar pa ni pretirana, vsebuje tudi duhovitosti, ki nudijo publiki mnogo zabave in smeha. Pevsko ne stoji to delo baš na višku, ima pa dokaj lepih momentov, ki so včasih celo precej originalni. Intere-sanlnejši je orkestralni del, ki je mestoma naravno mojstrsko instrumentiran. Ima več krasnih, tudi precej dramatskih zamisli, ki nas sicer spominjajo znanih opernih del, nas pa takoj zavedejo v operetni žanr. Tako se človek po tako resno izvedeni uverturi ne more znajti pozneje v operetnem ozračju. Tudi kraljevska scena je v orkestru preresno zamišljena. Lepa je predigra k tretjemu oktu. Vsa teža dela leži seveda v orke-stra, ki je zato poklican, da dvigne vsebinsko odrsko praznoto. Komponist operira posebno lepo z lesom — poznajo se mu sicer razni vplivi.
Gdč. Udovič (Aleksandra) je bila cel večef v formi. Z čistim in svežim glasom je absolvirala svoje partije. Gledališka uprava si je z gdč. Barbičevo (grofica Kukovijanskaja) pridobila izvrstno subretko, ki nam še mnogo obeta. G. Ivelja (kralj Montonije) je v igri in petju zelo napredoval. Nikakor pa me ni mogel navdušiti s svojim malim glasom g. Trbuhovič (Kristov), če vzamem za merilo renome, katerega je igralec užival v Beogradu. Z njim si je gledališče pridobilo sicer dobrega, rutiniranega igralca, gotovo tudi dobrega režiserja, nikakor pa ne tako dobrega pevca, saj sta ga gdč. Udovičeva in orkester popolnoma zakrila. Ostali ansambl gg. Skr binšek, P. Kovič, Furijan, Rasberger, Gorinšek itd. so bili dobri, posebno prva dva sta vso predstavo dostojno zabavala občinstvo.
Orkester, pod taktirko g. Herzoga, ki je morda še s preveliko resnostjo in zanosom interpretira! partituro, je dirigentu sledil vedno točno, če spregledamo nekaj nastavkov pihal. Režija je bila dobra, scenerija pa je kazala sliko revne intendantove budžetske mogočnosti.
Priznati moram, da sta se dirigent In režiser zelo potrudila in obeta se nam kot vidim, dobra gledališka glasbena sezona.	Karol Pahor.
Gospodarski in prosvetni poučni tečaj mariborske ZKD v Mozirju
sej je vršil včeraj 5. tm. v Majerboldo-vi dvorani. Zlasti popoldne se je zbralo večje število poslušalcev, ki so z zanimanjem poslušali predavanje g. dr. Vrtovca iz Maribora o najvažnejših zdrav-stveno-higijenskih problemih našega naroda, ki je bilo ponazorjeno tudi s filmom »Kako čuvamo svoje zdravje«. Enako zanimaje je vzbudilo tudi predavanje g. inž. Tržana iz Ruš o umetnih gnojilih in o potrebi njih uporabe za napredek kmetijstva. Ostala predavanja so morala tokrat odpasti. Tečaj je vodil tajnik ZKD
KINO
Graf skl:
Samo še nekaj dni veliki zvočni uspeh:
O ima j, mesto pesmi.. ■
Prvovrstna dunajska veseloigra. Max HANSEN, Paul MORGAN,
V piedpiipravi Zadnja ista, veliki
nemški zvočni film
Union:
Od danes dalje velika nemška 100% zvočna drama
Samo tebe sem llubil
Mady Christians, Hans Stfive
V predpripravi največji iilm do danes: Hoetova barka, zvočni velefilm
Predstave v obeh kinih ob delavni' kih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. url. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni.  XXVI
Iz meteorološke postaje v Slov. sorfcak
September je bil letos čmeren, kaK malo kedaj. Naškropil nam je v 16 dne» 1297 točk ali 1 dm 2 cm 9.7 mm modrine. Tako visoko stoji namreč voda septembru nastavljeni kadi, kolikor n izhlapela. September je štel torej le suhih dni, pa še ti so bili po večini VSf delno oblačni v Slovenskih goricah-je bilo za te vinorodne kraje zelo usoa* no. Grozdje je po gnilobi trpelo, pa nj®* lo sladelo, zato je koncerni septem&f. vse podbiralo. Ako ne nastopijo dnevi, bo morala oblast dovoliti trg tev pred 10. oktobrom, sicer bo grozno poželo, ali se bo pa »podbn^ lo« naprej do malega ostanka...
3. oktobra se nebo briše, lahni sever?* dih kaže na lepše dni. Naj nas upai|J ne vara in še bo dobrina in količina * tošnje trgatve precej rešena. P°se.. dan trgatve naj bo solnčen, ker dviS stopinje čričkovi mani (moštu). T® grozdja se bo ob snažnih dneh doK prodalo, deževje pa skvari vse. D°"v Bog, poglej nas te dni z jasnim očeso0* da ti čriček zapoje vedro čast in vo! Z gromom je september poškrtal 8 dneh, enkrat pa ob Maribor« (26.) c lo s točo po ropotal« dasi bolj na raW' Sveti Mihael je bil letos solzen in j1, vesel; Nekdo ga je od same žalosti dni in tri noči obhajal.... Lanski tember je natočil le 4 cm 7 mm Pa” vin, pa je 29. zaškripal v slano (lej0 je še ni bilo), imel je le 6 solznih W predlanski pa je potočil v 12 dneh **
1 dm 6 cm 7 mm solz, zato se njeK°' vega vina še danes vse brani, ker J bil tudi sosed oktober v prvi polov*5 zalit, a lani manje.
Šopek lepih Jesenskih Jagod ... je nabrala v svojem vrtu gospa Mani Likovec v Sv. Petru in jih poklonila šemu uredništvu.
Če imaš denar v kovčku mesto v
nllnicL	^.
Sluga tvrdke »Luna«, Herman P*>*** iz Vrbanove ulice, je v soboto °P3jL da mu je nekdo iz kovčka na podstresl ’ na katerem je odtrgal zadnji del, del 700 Din denarja in nekaj drw stvari.
Napaden, ker le zahteval slovenski govorenje.	,
Dijak Josip. S. je po včerajšnji n OS metni tekmi pozval elektrotehničn®* vajenca Metnega Jos. Seničarja, ki ^
je nagovoril nemški, naj govori z
nP
slovenski. Ko se je nekaj Časa P°zf* vozil s kolesom proti domu, sta ga wS v, vila imenovani Seničar in 161etni trg . ski vajenec Miro Detiček, mu ?auS „jf la kolo in Seničar ga je desetkrat s® « z roko v hrbet. Ko ju je stražnik PfU sta dejanje priznala.
Plesni tečaj.	j.
Veliko zanimanje vlada v krogih P^ vatnih nameščencev za plesni ^ .ev ga priredi Zveza privatnih nameščen ^ Jugoslavije, podružnica v MaribdrU ^ svoje člane in po njih vpeljane mali zgornji dvorani Narodnega pfi< vsako sredo z začetkom ob 20. ur ,s9r' jave sprejema odbor in društvena P’ ^ na, Slomškov trg 6, I. nadstr. dPe.^ od 19.—20, ure.
v M a r l b o r u, dne 6. X. 1930.
Mariborski V E t E R N l K Jutra
Sti«a 3.
Letošnja bilanca tujskega prometa v Nemčiji
PASIVNA SEZONA. — POSLEDICE NEMŠKE GOSPODARSKE KRIZE.
Sezona 1930 se zaključuje, odnosno je Pred zaključkom. In porajajo se bilančne napovedi; letos več pesimističnih ko
optimističnih.
Nemčija, kulturna zemlja par excel-ience, pred svetovno vojno ni negovala tujskega prometa; kakor drugod, tako tudi tu še ni bilo pravega razumevanja *a to panogo narodnega gospodarstva In — tudi potrebe ni bilo.
Vzlic temu je imela Nemčija že takrat dotok tujcev od blizu in daleč. Pa ne 2?olj radi svojih slovečih kopališč, zdravilišč in letovališč. Ne, po večini je tujec marveč družil prijetno s koristnim, s.tem, da je proučeval bogatstvo tvo-revin nemškega naroda v preteklosti in sedanjosti.
Svetovna vojna je izpodbila tla vsakemu tujskemu prometu; marsikatera Pridobitev in ustanova je ali propadla, a'> Pa je samo jadno vegetirala, ko je Prenehal žvenket bojnega orožja.
Toliko bolj pa se je razmahnil tujski Promet po svetovni vojni. Nemec je hitro doumel važnost tega prometa; na drugi strani pa ga je narekovala potreba — enaka vsem drugim državam z obubožano valuto.
Doba inflacije je preplavila Nemčijo s Jujci. Grenak je spomin na to dobo; kakor pri nas, tako je tudi tam marsikomu krvavelo srce v tistih časih. Petični tujci j- zlato valuto so rajali in se gostili za bagatelne vsote, domačin — gostitelj pa Prečesto niti režijskih stroškov ni mo-*el kriti. Ni pa imela doba inflacije samo Negativne plati. Nasprotno, ta doba je -ala pobudo za tujski promet, mu polobla temelje in ga vstoličila kot resno, ^datno pridobitno panogo. Od inflacijske dobe naprej se je tujski promet zo-Jtet skrčil. Iz znanih razlogov: zlata va-'uta, splošna gospodarska depresija, ko-ftec številnih vojnih dobičkarjev itd.
Vzlic temu beležijo skoro vse sezone Zadnjih let relativen napredek. Ne toli-1(0 v številnem porastu gostov; dotok Vidnejše publike, dograditev in izpolnitev tujsko-prometnih centrov, jasen, znanstveno podprt načrt za usmer-lanje in razvoj bodočega tujskega prometa v Nemčiji, to so dejstva, ki so jih fegistrirale vse zadnje sezone.
In sezona 1930? Je morda prva, ki je, feasumirajoč, povprečno pasivna. Z izjemami nekaterih tujskih prometnih centov (n. pr. Schlangenbad) je frekvenca Padla od 5—15% proti lanskemu letu, skr £l'o se je število prenočnin in — logično " znižali so se v vsem dohodki.
Tujsko prometni činitelji tožijo in so ^ skrbeh. Posledica nesigurnega svetovnega gospodarskega položaja v splošnem in trajajoče nemške gospodarske Krize v posebnem se odražajo občutno ^ tujskem prometu in letos kot da so Se ojačale. Tudi deloma neugodno vre-^e> posebno julija, je ponekod v prav ‘natni meri uplivalo na frekvenco. K eniu pridejo številni neugodni spremni
Problem auljonsfcih otokov
Mednarodni pravni kongres za zrako-°vstvo v Budimpešti je te dni med . rngim razpravljal o pravni strani ta-Jj vanih zrakoplovnih otokov. Povda-JJ k svobodo letanja nad morjem, pa . da morajo avijonski otoki na mor-zgraieni vedno pod suverenostjo dpi Ve države, ki ima dolžnost, da iz-q Pravilnik o uporabi teh otokov, ton n^°. P^vaJočih otokov na svobodnih sjr . treba prijaviti vsem zaintere-0dj*nim državam, v slučaju spora pa ie Prt apel na Društvo narodov.
dinamit u medaljonu
trj&f^avno bi imel biti usmrčen na elek-k] •e”} stolu ameriški odvetnik Payne, Uj^ . ce'a leta zaposloval ameriške vetni?J-n s°d>šča, sicer ne s svojim od-Hjem j ’ Pač pa zločinskim delova-je bil t °dvetnika je postal zločinec in °bsoip«	rad'	ce'e	vrste	zločinov
k Že h-i*13 Smrt' Termin za usmrtitev tal sv,!' do*°^en- Payne pa je zagotav-ojemu zastopniku, da ga ne bo
pojavi. Zabeležiti je beg gostov iz boljših hotelov, restavracij in penzijonov v enostavnejše, cenejše. Hkrati je bilo opažati povsod in pri vseh gostih — domačih in inozemskih — skrajno štednjo v vseh postranskih izdatkih in nič čudnega ni, če so tožbe restavraterjev, posestnikov zasebnih penzijonov, luksuznih trgovin in pa obrtnikov o padajočem prometu malone splošne. — Tudi obseg uporabe zdravilnih sredstev je padel, padlo je število raznih prireditev in obisk le - teh in premnogi gosti so skrajšali dobo zdravljenja na minimum. Z druge strani pa se je povečalo število prošenj za popuste in olajšave, kar samo potrjuje, kako znatno je pomanjkanje denarne imovine.
Ti pojavi niso razveseljivi in ne dovoljujejo rožnatih perspektiv za bodočnost. Nemci so si tega svešti; organizirani — kot so povsod — zahtevajo davčne olajšave, pomoč v tujsko-prometni reklami iz državnih sredstev, tarifarne popuste za prevoz potnikov. Postavili so parolo: »Nemci v nemška kopališča in zdravilišča!« in drugo. Poleg tega pa delajo, delajo vsi kot eden in delajo prevdarno in vztrajno. In to vse jih bo tudi rešilo krize v tujskem prometu, ki je in ostane gotovo le prehodni pojav.
* *
«
In pri nas? Ne bi hotel prejudicirati bilanci, zdi pa se mi, da se je v marsičem odigral isti proces kot v Nemčiji. Vsaj ponekod. Vreme na primer tudi pri nas ni bilo ves čas povoljno in marsikoga je odvrnilo, da ali sploh ni šel na svoj letni odmor, odnosno zdravljenje, ali pa je to dobo skrajšal in se predčasno povrnil domov. Marsikoga in marsikje tedaj uspeh letošnjega tujskega prometa nemara tudi pri nas ni docela zadovoljil. Kdor radi tega toži, toži upravičeno, ako je pripisati neuspeh zgolj zgoraj navedenim vzrokom. Neumestne pa so tožbe onih, ki bi hoteli imeti v tujskem prometu svojo molzno kravo, stoje križem rok ob strani, brez truda, brez vsakršnih žrtev. Tem — hvalabo-gu že redkim posameznikom, ki skušajo zvaliti vsak, tudi radi njih lastne pasivnosti ali celo nezmožnosti nastali neuspeh na tujsko-prometne funkcijonarje, bo treba veleti energični: »Stoj!«
Mi imamo svoje kontinentalne in svoje obmorske tujsko-prometne točke, eno bolj privlačno kot drugo. Negovati te točke, jih ohraniti na višini in nuditi gostom tudi sicer vsaj približno vse tisto, kar imajo v drugih zemljah s starim in razvitim tujskim prometom, to je naloga vseh, ki so interesirani na tujskem prometu. Izpolnjevanje teh nalog pa zahteva kvalificiranih, požrtvovalnih delavcev in tudi ljudi dobrih živcev; zato pa treba v bodoče izločiti iz tujskega prometa vse, kar je kvarilo njegovo dosedanjo dinamiko in akcijsko moč.
nihče videl umirati na električnem stolen. Tako se je tudi zgodilo. Ko so ga zaprli, so zapazili okrog njegovega vratu obesek z malim medaljončkom. Prosil je, da bi ga smel nositi tudi v zaporu — kot edini spomin na umrlo mu mater. Ugodili so mu. Sedaj pa, dan pred usmr-titvo, se je izkazalo, kakšno grozno tajnost je skrival mali medaljonček: njegova vsebina je bil dinamit z mehanično napravo, s katero se je dinamit vžgal. Payne je dan pred določeno usmr-titvo sam na sebi izvršil sodbo. Ko so po eksploziji pritekli stražniki v njegovo sobo, so našli tam samo še raztrgano meseno maso. In tako se je zgodilo, da Payne — kakor je sam prerokoval -r- ni končal na električnem stolu.
Ustanovitev prve češke (Umske družbe.
Po večkratnih neuspelih poskusih se je te dni končno posrečila v Pragi ustanovitev češke filmske družbe, ki je že tudi pri sodišču registrirana. Češki listi smatrajo, da je sedaj razvoj češkega filma zasiguran,
Po reprizi M5na kresne noči“
Ko je pisal Shakespeare »Sen kresne noči«, še ni imel, kakor v svojih poznejših delih (Antonij in Kleopatra, Kralj Lear), svoje diagonalne arljitektonike, ampak se je držal stare simetrične ar-ljitektonike francoskih klasicistov. Ako si pogledamo shemo prizorov, vidimo, s kako preciznostjo se je držal simetrije.
Že začetkoma začneta dva vira dejanja. Ljubezen obeh parov in domenek rokodelcev za igro. Točno v sredi drame je glavna izkušnja rokodelcev, na obeh straneh zmešnjava štirih ljubimcev, ki jo nekaj prizorov prej začne in nekaj prizorov pozneje zaključi Spak po Oberonovem naročilu. Domenku rokodelcev na Dunjinem domu v prvi polovici odgovarja domenek rokodelcev v drugi polovici. Tožbi Egeja začetkom drame odgovarja njegova tožba v drugi polovici. Ravno tako vidimo simetrijo posameznih prizorov (ljubimca pred Tezejem, v gozdu). Še lažje je videti simetrijo v izmeni prizorišč. V sredi je gozd, na obeh straneh Dunjeva hiša, na periferiji pa Tezejeva palača. Ali med osebami: med obema paroma Spak, na eni strani Oberon s Titanijo, na drugi pa Tezej s Hipolito.
Sujet drame je v prvi vrsti poezija, ki ji med osebami odgovarjajo vsa vilinska bitja, v drugi vrsti pa fantastična skrivnostnost kresne noči, ki ji med osebami odgovarja le Spak in deloma rokodelci, ki poezije tie razumejo in ne občutijo.,
Toliko o delu.
Režija je prehode med obema elementoma drame (vloga Klobčiča, igra v gradu...) dobro zabrisala in tako je dobilo delo neko uglajeno enotnost. Tudi simetrijo posameznih prizorov je prav razumela in jo deloma prav krepko podčrtala. Klasično grotesknost pa so dobili prizori z rokodelci, deloma po vešči režiji, deloma pa po izredno posrečeni inscenaciji na Dunjevem domu. Ni pa tvorila groteskno fantastična inscenacija gozda pravega ozadja za tako subtilno poetične prizore, kakor bi morali biti plesi vil in palčkov ter nastopi vilinskega para. Glavna misel je poezija, ne pa fantastika kresne noči; tega se inscenator ni zavedal, kljub temu pa je bila inscenacija bogata, skoro razkošna.	J.	D.
Šport
1S5K fTlaribor:5K Železničar 4:2 (1:1)
*
Na igrišču ISSK Maribora se je včeraj odigrala tretja prvenstvena tekma, ki je končala z zasluženo zmago ISSK Maribora v razmerju 4:2. Igra je tekla v jako živahnem tempu brez izrazite premoči te ali one strani. Le v odlomku drugega polčasa je »Maribor« prevzel vodilno vlogo in se je v končnem naskoku zasigural dve dragoceni točki.
Belo-črni so po dolgem času zopet predvajali igro, ki je bila vredna prvaka. Zlasti se je odlikovala ožja obramba in krilska vrsta. V napadu so bili Brtoncelj, Starc in Vodeb jako dobri, dočim sta bila Senica in Hreščak na ne-navajenem mestu bolj šibka.
Železničarji so bili v vsakem pogledu enakovreden nasprotnik in tudi v tehničnem pogledu niso zaostajali za »Mariborom«. Vsak posameznik je izpolnil svoje delo po najboljših močeh in se more priznati, da so v zadnjem času izdatno izboljšali formo.
Gole so zabili za »Maribor«: Starc v 14’, Kirbiš v 28’ (11 m), Vodeb v 32’ in Starc v 40’; za »Železničar«: Frangeš v 17’ in Heller v 22’ (11 m).
Sodil je zelo objektivno g. Cimperman iz Ljubljane.
Po včerajšnji tekmi je prvenstvena tabela sledeča: 1. Maribor 4 točke; 2. Rapid 1; 3. Železničar 1; 4. Svoboda 0 točke.
SK Železničar rez.USSK Maribor rez.
3:3 (3:2).
Prvenstvena tekma rezerve je končala neodločeno, tako, da si nasprotnika to£ke delita. Sodil je g. Vesnaver.
Usem članom fTlZ5P!
Rok za predložitev novih verifikacij, ki se nameravajo uveljavljati na občnem zboru MZSP v Mariboru, dne 25. tm. ob 21. uri v restavraciji hotela Orel, se podaljša do 24. tm., da se tako mariborskim kot okoliškim članom omogoči, da s primerno agitacijo še organizirajo vse interesente ter s tem pokažejo vso svojo organizacijsko taktiko ter smisel za razvoj zimskega .športa za predstoječo zimsko sezono. Ponovno vas pozivamo, da se udeležite občnega zbora v smislu naše okrožnice, delegatom izročite pooblastila, a med članstvom agitirajte, da s svojo navzočnostjo pokaže enaki smisel za zimski šport ter zanimanje za delovanje podsaveza, naše skupnosti.
Sodniški izpiti s bodo vršili predvidoma v Mariboru dne 25. nov. pop., a vabimo vas, da prijavite vaše interesente, v kolikor še niste; vsak naš član bi moral imeti v svoji sredi izprašanega sodnika za svoje interne tekme. Interesenti, ki se bodo oglasili, prejmejo direktna navodila. Tudi za tečaj saveznih smuških učiteljev pogrešamo marsika-ke prijave.
Samostojni predlogi za občni zbor se morajo predložiti do 11. tm. Event. še do 24. tm. došle verifikacije se bodo overovile in upoštevale na občnem zboru.
Villacher S. V.:SK Rapid 2:1 (l:ljj*
SK Rapid je včeraj odigral v Beljaku prijateljsko tekmo ter podlegel v raz* merju 2:1.
Tekmovanje za državno prvenstvo.
Peto kolo tekem za državno prvenstvo v nogometu je končalo s sledečimi rezultati: v Beogradu: BS&Concordia 2:2 (0:0); v Splitu: Jugoslavija:HaJduk 2:2 (1:1); v Sarajevu* Slavlja (Saraje-vo):Slavija (Osijek) 3:2 (2:0).
100. tekmo za barve ISSK Maribora.
Včeraj je odigral znani nogometaš Miro Starc svojo 100. tekmo za barve ISSK Maribora. Ob tej priliki je tajnik ISSK Maribora, g. dr. Planinšek, predal jubilantu lično spominsko darilo.
Ostale nogometne tekme.
Celje: prvenstvena tekma SK Olimp: SK Celje 4:3 (3:2).
Ljubljana; prvenstvene tekme: Pri-morje:Svoboda 9:0 (5:0); Ilirija:Her-mes 3:0 p. f. ker je Hermes v 5’ prvega polčasa odstopil.
Zagreb: prvenstvene tekme: Hašk: Sokol 4:0 (3:0); Gradjanski:Železničar 2:0 (2:0); Grafičar:Sparta 2:0 (1:0).
Praga: Kladno:Meteor 8 2:1 (1:1); Teplitzer F. C.:Bohemians 3:3 (2:1); Sparta:Viktoria Žižkov 2:1 (1:0); Sla* via:Nahod 3:1 (2:0).
Dunaj: Rapid W. A. C. 6:3 (3:2); Ad-mira:Slovan 3:0 (2:0); Vienna:F. A. C. 2:2 (1:0); Sportklub:Avstria 4:3 (2:1); Nicholson:Wacker 5:2 (4:0).
Budimpešta: Hungaria:III. okraj 1:1; Saboria:Ofner »33« 1:0; Vasas:Kispest 3:0.
Balkanska olimpijada.
V Atenah se je včeraj pričela balkanska olimpijada. V stadionu se je zbralo nad 45.000 gledalcev. Naši lahkoatleti so dosedaj jako slabo odrezali in je stanje naslednje: 1. Grčija 44; 2. Rumu-nija 16; 3. Jugoslavija 13; 4. Turčija 9 in 5. Bolgarija 8 točk. Tekme se danes nadaljujejo.
MOLNP službeno.
Poziva se igralec Priveršek Anton (ISSK Maribor), da se javi danes ob 19. uri na seji MOLNP radi zaslišanja. Tajnik.
te ameriški milijarder pride ti Evropo
Visoka in bogata gospoda navadno ni* majo miru, če potujejo, zlasti če je to kak ameriški — Ford. Vsak čas dobi kake prošnje ali ponudbe, v nadi, da pade z njegove bogate mize vsaj kakšna drobtinica. V Monakovem je Ford bil naravnost oblegan od ljudi, ki so mu ponujali vse mogoče v nakup. Med drugim mu je bilo ponudenlh 5 briljantov v vrednosti 200.000 mark (nad dva in pol milijona Din). Iz Avstrije je dobil ponudbo, da kupi za 5 milijonov Din smaragdno ogrlico, ki jo je cesar Napoleon podaril gospe Beaumarclais.
X
V M a r i b o r ti, 'dne 'f>. K. 103d.
..v^--ZaCT*
prodam
stanovanjsko hišo s trgovskim lokalom in vrtom na periferiji mesta. Naslov v upravi lista.	2864
Stanovanje,
sobo in kuhinjo dam tistemu, kateri mi posodi 7000 dinarjev. Ponudbe pod »7000—« na upravo Večemika. 2863
Stanovanje,
dve sobi in kuhinja, oziroma eno sobo in kuhinjo ter sobo posebej takoj oddam. Dušanova ul. 9.	2862
Diiake
sprejmem na stanovanje in hrano. Soba šolnina v bližini šol. Naslov v upr. lista.
Gospodična
z štiri razredi meščanske šole, enoletnim trgovskim tečajem in enoletno pisarniško prakso z znanjem slovenskega, nemškega, deloma hrvaškega jezika in strojepisja želi službe. Naslov v upravi lista.	2861
Če želiš
lepo opremljeno sobo, suho, zračno, zdravo in poceni, potem povprašaj Tržaška cesta št. 44, v trafiki. 2865
Pisalne in pisarniške potrebščine,
pisemski papir, albume za amaterje priporoča po najnižjih cenah papirnica in knjigoveznica Novak, Gosposka ulica 9.	.	XXV
Pogrebno društvo v Krčevini naznanja tužno vest, da ji je njen soustanovitelj, gospod
Anton Goriup
odbornik, častni član in blagajnik
po kratki mučni bolezni v nedeljo, dne 5. oktobra preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 7. oktobra ob 17. uri Iz hiše žalosti Krčevina št. 209, nad Tremi ribniki, na pokopališče župnije sv. Marije.
Lahka mu zemljica 1
Krčevina, dne 5. oktobra 1930.
Elektroinštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga,
Abiturjent realke
išče mesto praktikanta. Naslov v upr*' vi lista.	2835
Sobo in kuhinjo
iščem. Tri osebe. Naslov v upravi.
2828
TVOKLI'
MARIO O R
Dinamo
4 HW (20 Amp.) 220 voltov, 2e rabljen* | v dobrem stanju kupimo. „Vik!orla“i Kamm- und Knopffabrik," Zagreb, Ogrizi vičeva ulica št. 36.	2859
Občinski urad v Krčevini naznanja žalostno vest, da je večletni občinski odbornik, gospod
AnSon Goriup
posestnik v Krčevini št. 209
v nedeljo, dne 5. oktobra 1930 po dolgem mučnem bolovanju preminul.
Pogreb se bo	vršil v torek, dne 7. oktobra	1930	ob	17.	url
od hiše žalosti na	pokopališče v Pobrežju.
Občinski odbor	zgubi v umrlem enega marljivega	in	agilnega
odbornika in ga bo	obdržal v trajnem spominu.
V Krčevini, dne 6. oktobra 1930.
Občinski odbor v Krčevini.
K. M, Capek « Cbodt
Jindri
Roman. — b CeSCIna pravd dr. Fian Bradat 79
To je bila njena prva zaupna beseda in s tem je značilno priznala Jindro za pravnoveljavnega svaka.
Toda tega revežu v tem hipu ni bilo mar; Libu-ša se je morala zavrteti na peti in hiteti po voz, naj bo kakoršenkoli.
V minuti se je vrnila z izvoščkom in v drugi minuti sta se odpeljala skupaj na Branik. Jindra je hotel tam ostati za vedno.
In tako se je začelo skupno gospodinjstvo novo-poročencev, ki sta ga hotela po Jindrovem odločilu začeti prav za prav šele, ko potečejo dnevi Jirini-nega materinstva.
Izkazalo se je, da je vrtna hišica Jirinina, katero so gosto zarastle rastline plezavke in ji dajale zunanjo podobo bajte, znotraj prav lična hiša, v kateri se da stanovati — čeprav se je Jindra nastanil v najmanj pripravni sobi, namreč v podstrešni izbi z enim oknom, brez peči; tla so bila iz opeke in tako prožna, da so pri vsakem njegovem koraku votlo zabrneli lonci za cvetlice, ki jih je bilo vse polno po sobi.
V tej izbi je prezimoval slepi Jindra kakor hrček v svoji luknji udobno na široki postelji, zarit med pernice. Nikoli ni bil tako čisto sam, kakor če je ponoči vstal in čisto po tiho zaprl vzdižna vratca, •ki so zapirala stopnice, ki so držale naravnost iz spodnje sobe; ta vratca so bila prav za prav vhod v njegovo spalnico. Zaprl jih je, da ne bi slišal trojnega dihanja odspodaj; njegova izba se je sicer potem hitro ohladila, pa čeprav! Saj se je potem tudi hitro izgubil duh po pipi Jifininega strica, malo zgovornega gospodarja v hiši; in ko si je potegnil Jindra ovratnik svojega kožuha čez ušesa, je bil včasih celo srečen in blažen.
Tekom zime se je sicer pokazala potreba, da je dal prinesti semkaj še drug, popolnoma enak očetov kožuh, ki ga je le-ta pustil v Pragi kakor vso svojo obleko, ko se je naglo odpeljal, kakor bi bežal z novo najdeno soprogo; toda to je bila najne-znosnejša.noč, kar jih je Jindra preživel. Čutil je intenzivni duh ovratnika po očetovih specialnih hava-nah — Jindra ml. sam ni nikoli kadil — toda če si je domišljal, da zato ni zaspal, ker ne more Jindre st. niti Čutiti, je uvidel prihodnjo noč, da je to ravno narobe ...
Za očetom ni imel drugega sledu nego iz Londona datiran akt, ki postavlja otroka, katerega pričakuje njegova snaha, z dnem njegovega rojstva takoj za tovarnarja, to je imetnika vseh dedovih delnic rodbinske tovarne, ki so primerno deponirane.
Odkloniti ta dar — tega Jindra pravniško niti ni mogeh
Sicer pa se je Jindra z nasilno vajo naučil, da ni mislil na nič, kar se je tikalo njega samega. Podnevi je bilo to prav lihko, čeprav je ves dan prebil v
družbi te, ki se ga je najbolj tikala, v družbi svoje žene.
Bila pa je med njima neprodirna, če tudi samo papirnata stena — časopis, ki ga je čitala filozofka svojemu soprogu. Nič ni bilo tačas tako globokega in neizčrpnega kakor zanimanje obeh za javne dogodke, ki so bili seveda ogromni; in ker ni zadostoval eden niti dva časopisa, je postala skupna soba skladišče vseh praških dnevnikov.
Jirina je čitala, da je kar sopla, toda rajši bi bila tudi šepetala nego prenehala, in Jindri se je končno zasmilila in poskusil je debato, ki pa ni nikoli dolgo trajala.
Kajti debata, to je že »jaz« in »ti« ali pa »jaz« in »vi«, čeprav se obe strani kar najskrbneje ogibljeta prememu vzajemnemu nagovoru; in tako sta delala tudi Jindra in Jiiina, čeprav sta bila vedno skupaj. To pa zaradi tega, ker nista vedela, ali »ti« ali »vi«, kajti od burnega prizora pri njunem svidenju kakor da je osebnost enega za drugega umrla, oba pa sta si mnogo prizadevala, da je — ne prebudita k življenju.
Skrivala sta svoji trupli drug pred drugim v ledenem, če tudi umetnem hladu.
Kadar je torej Jindra smatral za dobro, da bi kaj pripomnil, je že vstajal in stoje poslušal njen ugovor; in tak je bil navadno konec.
Takoj potem je odhajal Jindra po strmih, kakor na kaščo vodečih stopnicah navzgor in, če je vendar s seboj odnesel kak prašek z Jifine, se ga je iznebil s tem, da se je prevrnil enkrat ali dvakrat na široki postelji, da so na tleh zaropotali lonci za cvetlice.
Njihov lončeni žvenket je na Jindro tako pomirjevalno učinkoval, da je vselej takoj zaspal in spal brez sna prav do jutra.
Tako stanje seveda ni moglo trajati večno in res je tudi trajalo ravno do včeraj, ko je Jirina zvečer naglo prenehala čitati, rekoč:
»Ne morem več dalje.«
Izgovorila je te besede tako, da je Jindra uganil...
Niti besede ni rekel, vstal je in zlezel v svoje podstrešje. Ta večer se ni upal zapreti vzdižnih vrat, ampak napenjal je sluh tem bolj, čim dosledneje se je delal, da ne sliši.
Spodaj ni razun strica nihče spal, šepet je bil in  sfok, da celo jok.
To je trajalo gotovo do polnoči in postajalo je vedno neznosnejše in nujnejše, da bi tudi Jindra slišal.
Toda Jindra je bil preveč strahopeten, da bi hote! slišati.
Končno je spodaj nekdo uprasnil vžigalico, za-iCinkljaTa je svetiljka in ozval seje nejevoljni glas, ki se je naglo prebudil, pa še nagleje oblačil in kar najhitreje odhajal.
Slednjič je spoznal bose noge grbaste Libuše, ki je rekla na stopnicah tako glasno kakor podnevi;
»Svak!«, kar je Jindra moral slišati.
Ure do ranega jutra so bile grozne — in zdaj sedi Jindra tu na vrtu pri reki, narastli in bučeči; najbrže odnaša četverooglate kamne in vezi svoje obokane Struge, včeraj še cele, saj včeraj je tekla še tiho.
»Intelektualna paterniteta!«
čim dalj gloda Jindra na tem aforizmu, ki ga je sam nase in čisto po fakturi dr. Černya zagrešil, tem bolj je prepričan, da ni zbežal dovolj daleč pred otrokom, ki se petdeset korakov odtod rine na svet.
In glej — bučeča reka, iz katere je slišati čisto razločno hrušč trečih se ledenih skrbi, je vedno določneje oznanjala njegov, čim dalj zrelejši zaključek.
Saj koncem koncev — zrahljanje reke spomladi in rojstvo otroka, oboje je v tesni zvezi; oboje je enako prirodno, logika fizičnega in fiziologičnega pojava je vendar enako neodoljiva.
Neobhodno in nujno je moralo priti to in ono.
V tem je nekaj mistično - simboličnega, bi rekla v taki debati filozofka, kil eži zdaj tam v hišici in ne more nič drugega nego milo in žalostno kričati, dočim reka buči, ne da bi preglušala svoj krik.
Nekoč, od tega je že davno, je čital Jindra originalen, navidezno diven aksiom proti priznavanju svobodne volje.
»Ali te je kdo vprašal, ali hočeš priti na svet?« je vprašal v psevdoplatonskem dialogu tajivec' svobode človeške volje njenega branitelja in dodal:
— Torej vidiš;	tvoja najvažnejša	in	najpoglavitnejša zadeva je bila odločena brez tvoje	volje;	in	to
odločitev si moral sprejeti kot gotovo dejstvo, ki ga sicer lahko izboljšaš, toda nikakor ne popraviš — s samomorom.
Ta paradokson je že takrat, ko ga je Jindra čl* tal, samega sebe ovrgel, kajti rojstvo človeka je prvo nasilje, ki mu je storjeno, toda danes ob kričanju že* ne in bučanju reke, se mu je to šele zjasnilo.
Ničesar noče človek tako nujno kot biti spočel in rojen; o nasilju tu ne more biti govora, kajti nasilnež je tu on, nerojeni kategorični imperator, ni2 ni mogočnejšega nego njegova volja in njegovi roditelji niso pri tem nič drugega kot izvrševalci njegove volje, slepi ali pa oslepeli po razkošno radostni prevari, ki se zove	»ljubezen«.
In Jindra sam?	Kaj da je storil?
On, ki je mislil, da ga je prevaralo življenje is dogovor okoliščin, ali ni sam največji goljuf iz same plemenitosti, zaradi katere mu je zdaj kar slabo?!
In zdaj je padal na Jindro mlajšega udarec zs udarcem...
On je bil tisti, ki je Jirino, zaobljubljeno in odločeno devico, odkar je izpregovoril prvo besedo Z njo, vzgajal za mater in jo domnevno nevedč, a ven* darle naravnost k temu zapeljeval; ko pa jo je imel že tako daleč, je strahopetno zbežal pod pretvez« vesti, da ne bi izvršil zločina, kakor ga je zagre?« oče na materi, katere prikazen ga je zapeljala, da j* postal goljuf — in goljuf največji na samem sebi!
In samo zato, da bi ostal dosleden in sam sett zvest.
Naglo je začutil Jindra nekaj kakor notranjo rde’
Čico, na duši, in v tem mu je stopila v lica.
Odzval se je v njem izdan mož, mož, ki ga je ofl sam izdal, ki bi se bil moral oglasiti takoj na začetku in bi bil moral ravnati kakor mož, dočim prihaja d<> besede šele zdaj — kot zadnji.
»Intelektualna...«
(Nadaljevanje sledi.)
kdaja KonzorcU »Jutau y Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETEL*
X Maribora,