Posamezna Številka Din 1«
St. 240.
V Ljubljani, v četrtek 23. oktobra 1924.
Poštnina v gotovini;
Leto L
J
i
H-
Izhaja vsak dan popoldne, i	Mesečna	naročnina:
,GJ
i
Neodvisen političen list.
mm
*	i£iiaja	vaaiv uau pupuiun^.	•	   «	Rokopisi	86	116	VT3Č9J0.	■— O^lSSf pO Hiriflt«	4
•	Mesečna	naročnina:	f	 .	nIUa	M	„	j	Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j
j V Ljubljani In po poiti Din 16, inozemstvo Din 25. J Uredništvo ta upravnlstvo: VVolfova .lit. St. l/h . Ra£un pr| po5tnem ^ uradu 1Ma« ;
dOtt	»M« M« M • M««3 •	• M« M« ••« ••• M« M • M t •• • M« M	»	M«	M«M«	M • M
V novi obleki.
Mladinski listi so oblekli novo obleko. Nič več ne polemizirajo z naprednjaki, nič več jih ne napadajo. Samo klerikalcem veljajo njihovi napadi, pa še ti so odeti v tako mirno in ponižno obleko, da ni nekdaj tako bojevitega mladinskega tiska niti spoznati.
Ze od vsega početka smo nastopili za dostojno pisavo časopisov in zato bi nas sprememba mladinskega tiska morala le veseliti. In iskreno bi nas tudi veselila, či bi mogli upati, da je ta iz-prememba odkritosrčna in resnična in da ni le posledica zadrege, v kateri se danes nahaja mladinska politika.
Zato ne moremo izpretnembe pisanja mladinskega tiska pozdravljati, temveč se moramo vprašati po vzroku, ki je povzročil to spremembo. In zdi se nam, da ne bo težko uganiti, zakaj da so postali mladini v odnošajih do drugih naprednih skupin nakrat tako pomirljivi. Pogledati je treba le na naš notranje političen položaj in uganka je takoj pojasnjena.
Vsled motivacije odstopa vojnega ministra je bilo razgrnjeno v naši javnosti vprašanje parlamentarizma. Vsak političen list je bil dolžan, da zavzame k temu vprašanju svoje stališče in večinoma so to tudi vsi listi storili. Samo-posebi razumljivo je, da so mogli svobodomiselni in demokratični listi zavzeti samo strogo parlamentarno stališče. Naše mladinsko časopisje pa se
tej svoji dolžnosti izneverilo in padlo je celo tako nizko, da je smešilo one, ki so branili parlamentarno načelo. Pozvali smo vsled tega mladine, da likvidirajo svojo stranko, ker kak smisel naj ima napredna in svobodomiselna stranka, ki se celo imenuje »demokratična stranka, če pa se v najvažnejšem vprašanju druži z reakcijonarci! Toda sicer tako klepetavo ‘mladinsko časopisje je na naš poziv molčalo in spozabilo se ni niti do jezuitske napadalne notice, kar je sicer nad vse priljubljeno sredstvo mladinskega tiska.
Vidi se, da se mladinsko časopisje svojega greha zaveda in da ve, da je greh tako velik, da ne sme niti poskusiti svojega greha opravičiti. Da, greh mladinskega časopisja je celo tako velik, da se sploh ne sme spustiti v nobeno polemiko z naprednjaki, ker bi se morala vsaka debata po brezprimer-nem izdajstvu napredne misli, kar je mladinski tisk zagrešil, končati zanj naravnost katastrofalno.
Ampak mladinsko časopisje ima še druge vzroke, da molči in da prosi za pardon. Če ne pride do Pašič-Pribiče-vičeve vlade, potem ve tudi najbolj navdušen mladin, da je mladinske glorije za vedno konec, če pa bi se kljub vsemu pričakovanju vendarle uresničila želja mladinov in bi prišlo do nesrečne Pašič-Pribičevičeve vlade, potem so tudi v tem primeru mladini v nad vse veliki zadregi. Zakaj ta vlada bi bila volilna vlada in mladini bi bili prisiljeni, da za vsako ceno dosežejo sporazum z ostalimi naprednimi skupinami. če se jim to ne bi posrečilo, Potem je ljubljanski mandat za nje brezpogojno izgubljen.
Kako pa skleniti v Ljubljani sporaz-S® 2 naprednjaki, če pa ve vsa Ljubljana, da mladinska gospoda svoje besede ne drži! Kje pa se vendar more najti naivnež, ki bi šel enkrat na led in verjel mladinskim besedam, ko pa je črno na belem napisan dokaz, da ja mladinska partija stranka, ki ne drži besede! Mladini morajo biti zato pomirljivi in skušati doseči, da bi vedno dobrohotna napredna javnost pozabila na pravi značaj mladinov. Zato so oblekli novo obleko, zato so postali krotki ko ovce in zato ne napadajo več.
Ampak račun mladinov je napačen. Predobro je spoznala napredna javnost mladinski značaj in danes se je ne more yeč premotiti. Napredna javnost ve, da ima sedrfhja pomirljiva taktika mladinov samo ta namen, da bi s pomočjo naprednjakov in z izigravanjem klerikalne javnosti zopet enkrat zlezli kvi-Sku in da bi se dokopali do politične moči. Kakor hitro pa bi to dosegli, tedaj bi se pričelo mladinsko maščevanje. Tedai bi se zopet pričelo prega-
Seia skupščine odložena.
Beograd, 22. oktobra. Vladna večina stoji na stališču, da se seja skupščine more vršiti. Medtem pa so kasneje konstatirali, da se volitve v finančni odbor ne morejo vršiti, ker se vlada nahaja v krizi in za delo skupščine ne more odgovarjati. Minister Pečic je izjavil vašemu dopisniku, da se seja skupščine po poslovniku ne more vršiti radi krize vlade.
Beograd, 22. oktobra. Seja narodne skupščine se je pričela ob 11. Pred sejo so se vršili razni dogovori ter sestanek med Davidovičem in Jovanovičem. Ko so poslanci čakali predsednika, da otvori skupščino, je prišlo do mučnega incidenta med Tomo Popovičem in Ahmetovičem. Popovič je
dejal Ahmetoviču »svinja«, nakar mu je slednji odgovoril z ne baš lepimi besedami. Padlo je tudi več klofut. Ko so se pomirili, je predsednik otvoril sejo in je bil prečitan zapisnik. Po prečitanem zapisniku je predsednik izjavil, da skupščina ne more nadaljevati z delom, ker ni bila otvorjena s kraljevim aktom in sploh ne pred sestavo vlade. Skupščina je sprejela to poročilo predsednika na znanje. Edino zemljoradniki so protestirali proti ukrepu, češ da se jim hoče dela. Predsednik je sestanek zaključil in izjavil, da se vrši prihodnji sestanek kasneje, po sestavi nove vlade z dnevnim redom: Volitve finančnega odbora. Nato so se poslanci razšli.
Položaj neizpremenjen.
Beograd, 22. oktobra. Danes dopoldne ni bilo nobenih važnih dogodkov v politični situaciji. Blok vztraja na svojem starem stališču in noče pod-vzeti nobene akcije pred akcijo opozicije. Kakor domnevajo politični krogi,
je blok pristal na odložitev seje skupščine na intervencijo krone. Na sinočnji avdijenci na dvoru, ki je trajala do llv so se definitvno sporazumeli glede sestanka narodne skupščine.
KRIZA BO REŠENA V SOBOTO.
Beograd, 2|2. oktobra. Danes dopoldne še ni prišlo do razpleta krize. Situacija je na isti točki, kakor vče-
PREDSEDNIŠTVO NARODNE SKUPŠČINE PRI KRALJU.
Beograd, 22. oktobra. Predsedni-štvo narodne skupščine se je včeraj predstavilo kralju. Danes se mu bodo predstavili predsednik in oba podpredsednika skupščine.
STRAH RADIKALOV PRED SEJO NARODNE SKUPŠČINE.
Beograd, 22. oktobra. V radikalnem klubu se je vršila seja, na kateri so razpravljali o politični situaciji. Ta seja je bila permanentna in je trajala zelo dolgo. Radikali so bili prepričani, da je ponovno prišla na površje kombinacija volilne vlade in da sploh ni drugega izhoda iz situacije. V klubu je bila tudi že sestavljena lista nove vlade, na kateri sta bila tudi dr. Vasa Jovanovič in dr. Ninko Perič. Radikalni klub stoji na stališču, da se seja skupščine ne more vršiti in jo bodo radikali skušali s silo preprečiti, samo da se ne bi vršile volitve finančnega odbora. Ako bi se vršile volitve finančnega odbora, potem pade kombinacija volilne vlade, ker more vlada le s starim odborom na volitve, v katerem ima večino.
RADIKALNI NAPADI NA LJUBO JOVANOVIČA
Beograd, 22. oktobra. Na včerajšnji seji radikalnega kluba je prišlo do ostrih izstopov nekaterih radikalnih poslancev proti Ljubi Jovanoviču. Njegovi nasprotniki so mu očitali, da je on kriv, če ni dobila radikalna vlada volilnega mandata. Ker pa postaja stališče Jovanoviča v radikalnem klubu vsak dan močnejše, zato se mnogi niso upali nastopiti naravnost proti Ljubi Jovanoviču, temveč so mesto njega napadli Trifkoviča. Ljubi Jovanoviču pravijo nekateri radikalni poslanci poslanci redno »kraljev advokat«. Sploh je bila včerajšna seja radikalov zelo zanimiva. Govori se, da je padla na seji tudi zaušnica in sicer da jo je dobil najmanjši radikalni poslanec, ki pa sicer spada med glavne voditelje desnega krila v radikalnem klubu.
njanje vseh onih, ki ne trobijo v mladinski rog in tedaj bi doživljala napredna misel zopet stare udarce, ker bi jo mladini s svojimi nasilnimi metodami samo znova kompromitirali.
Špekulacija z novo obleko se mla-dinom zato ne bo posrečila. Oblečite se kakorkoli, govorite karkoli, delajte karkoli, napredna javnost vas je spoznala in zato so vsi vaši napori zaman. V stari ali v novi obleki za mladinske generale ni nobenega recepta več, ker ljudstvo je videlo njihova dejanja in jih zato obsodilo. Neverjetno otročje upanje. da bi motela priskmitev na radikal-
raj. Ker so seje narodne skupščine odložene, se more pričakovati rešenja krize najdalje do sobote.
OBNOVLJENA POGAJANJA.
Beograd, 22. oktobra. Popoldne je vladal najprej v političnih krogih pri-ličen mir. Nato pa je nastopila velika živahnost. V vseh klubih so se pričele konference.
LJUBA JOVANOVIČ KRALJEV SVETOVALEC.
Beograd, 22. oktobra. Veliko zanimanje je vzbudila avdijenca Jovanoviča. Jovanovič je bil v avdijenci okoli 5. pop. ter je ob tej priliki vrnil kralju mandat za koncentracijsko vlado, katerega je dobil v nedeljo. Nato sta se sporazumela glede avdijence predsedstva narodne skupščine. Na koncu je Jovanovič svetoval kralju, komu naj poveri mandat za sestavo vlade. Mislijo, da bo kralj dal mandat Pašiču za sestavo volilne vladne koalicije. Jovanovič je nato odšel domov in ne v predsedništvo vlade, kakor so prvotno mislili, To znači, da ponoči ne more priti do izne-nadenj in da bo cela situacija odložena na danes. Danes dopoldne pričakujejo v dvoru ponovnih avdijenc in konzultacij.
POJASNILO DR. MAČEKA.
Beograd, 22. oktobra. Na vest, da se Maček ni udeležil zasedanja skupščine v znak protesta, ker je skupščina odložena, je vaš dopisnik interveniral dr. Mačeka, ki je to vest de-mentiral kot netočno in izmišljeno. Maček je izjavil, da udeležba na seji skupščine po poslovniku ni bila potrebna. Dalje je Maček izjavil, da bodo šli zvečer vsi radičevci v Zagreb. V Beogradu bodo ostali le nekateri, najoddaljenejši. Ako pa bo do sobote rešena situacija, zapuste vsi poslanci HRSS Beograd. Maček in Predavec potujeta zvečer v Zagreb, da poročata Radiču o položaju.
RADIKALI PROTI SEDANJEMU MINISTRU DVORA.
Beograd, 22. oktobra. Iz radikalnih krogov doznavajo, da hočejo radikali odstraniti sedanjega ministra dvora Jankoviča in postaviti na njegovo mesto Spalajkoviča ali pa Ninčiča.
no stranko rešiti mladine pred potopom. Ne morejo mladini pridobiti od zveze z radikali, temveč samo radikali morejo zgubiti vsled zveze z mladini. Ze vrabci čivkajo po Ljubljani, da je izgubljen, kdor se z mladini druži.
Napredna misel mora doživeti svoje vstajenje, ker je prava napredna misel pogoj za napredek naroda. Oni pa, ki ne poznajo poštenosti v politiki, ki so se izneverili svobodomiselnemu in demokratičnemu programu, niso nobeni naprednjaki in naj stokrat obleče io novo obleko.
Blok proti volilni vladi P. P.
Beograd, 22. oktobra. Ko je Da-vidovič zvedel o Jovanovičevi avdijenci v dvoru, je takoj sklical sejo šefov bloka. Seje vseh klubov so bile prekinjene in šefi bloka s poslanci so se zbrali k seji. Seja je trajala do 8. zv. Nato je Davidovič odšel v dvor, da se, kakor je izjavil novinarjem, posvetuje s kraljem o delovanju skupščine. Na seji so poslanci čakali Davidovičevega povratka z dvora. Ker pa je bilo z dvora javljeno, da je ostal Davidovič na večerji so se poslanci razšli.
Beograd, 22. oktobra. V vseh
klubih so se vršile danes konference Situacija je bila neizvestna, tako, da se ni vedelo, ali se bo vršila seja skup* ščine ali ne. Avdijenc in konzultacij ni bilo dopoldne na dvoru nobenih. Na koncu ob 11. uri neposredno pred pričetkom seje narodne skupščine se je vršila seja šefov bloka, na kateri so sklenili, da se seja skupščine vrši. Seja šefov bloka se je nato po seji skupščine nadaljevala v predsedništvu vlade. Na tej konferenci so diskutirali o merah, ki se morajo podvzeti, da se onemogoči volilna vlada P.-P.
Radikali hočejo volitve.
Beograd, 22. oktobra. V radikalnem klubu so se vršile ves čas konference. Radikali so soglasno mnenja,
da ni drugega izhoda iz krize, nego volitve. Rankovič je vašemu dopisnika podal slično izjavo v tem smislu.
PAŠIČ SESTAVLJA LISTO VLADE P.-P.
Beograd, 22. oktobra. Pri Pašiču se je vršila daljša konferenca. Na tej konferenci so sestavili skupno s Pribi-čevičem in Markom Trifkovičem listo
RADIKALI VLOŽILI OBTOŽBO PROTI MINISTRU SUŠNIKU.
Beograd, Radikalni poslanci so danes vložili pri predsedništvu skupščine dve obtožbi in sicer proti ministru Sušniku radi afere s tračnicami in neke druge afere v humanitarnem fondu prometnega ministrstva. Radikali zahtevajo, da se Sušnik izroči sodišču. Obtožba proti bivšemu demokratskemu poslancu Milojevu Jovanoviču je krajša in obsega afero M. Jovanoviča s svinjskim mesom in mastjo, ko je bil M. Jovanovič še minister za prehrano in obnovo zemlje.
STOJAN PROTIČEVA KNJIŽNICA.
Beograd, 22. oktobra. Po seji nar. skupščine je bila izbrana posebna komisija sporazumno s predsedništvo m skupščine, da pregleda knjižnico Stojana Protiča, v kateri je okoli 2500 knjig in jo hoče predsedništvo odkupiti. Komisija je sestavljena sledeče: Divac, Agatonovič Radonič, in Nečevič.
VOLILNI BOJ V NEMČIJI.
Berlin, 22. oktobra. Volilni boj v Nemčiji se je že pričel. Med nemškimi nacijonalci in Deutsche Volks-partei je dosežen volilni sporazum in bodo nastopale obe stranki enotno. Socijalisti in demokrati so optimistični, ker se splošno opaža veliko nezadovoljstvo volilcev s kričavimi volilnimi gesli. Splošno se prorokuje nazadovanje komunistov.
DEMONSTRACIJA ANGLEŠKE MORNARICE.
Pariz, 22. oktobra. Angleško brodovje v Sredozemskem morju je koncentrirano na Malti. Brodovje šteje 8 dreadnoughtov in križark, 108 tor-pedovk in torpednih lovcev, 6 podmornic in dve ladji za prevoz aero-planov. Tudi atlantsko brodovje se zbere na Malti, na kar priredi angleško brodovje veliko demonstracijo v turških vodah, da na ta način protestira proti turškemu postopanju v mosul-skem vprašanju.
VOLITEV ŽUPANA V MARIBORU.
Maribor, 22. oktobra. Včeraj se je vršila volitev novega župana mesta Maribor. Sejo novoizvoljenega občinskega sveta je otvoril dosedanji župan Grčar, ki je pozval najstarejšega občinskega svetnika g. Široka, naj vodi sejo. V skrutinij sta bila izvoljena gg. Stabej in Tumpej. Volitve so trajale približno eno uro in skrutinatorja sta razglasila sledeči izid: Za župana je bil izvoljen odvetnik dr. Leskovar (SLS), za podžupana pa dr. Franjo Lipold (JDS). Novoizvoljena funkcijonaria sta bila burno pozdravljena. Za mestne svetnike so bili izvoljeni gg. dr. J e -rovšek in dr. Juvan (SLS), Ivan Roglič (NSS) in veletrgovec Šoštarič (JDS). — Narodni blok se je po volitvah konstituiral v Narodni klub, ki ga bodo vodili načelniki združenih strank
vlade. Pred tem je bil pri Pašiču Milu-tin Dragovič, kateremu je Pašič izjavil, da je na površju kombinacija volilne vlade.
GIBANJE ITALIJANSKIH KOMUNISTOV.
R i m, 22. oktobra. V političnih krogih razpravljajo o pismu, ki so ga poslali komunisti opoziciji in v katerem zahtevajo, naj se opozicija odloči, za vstop v parlament, ali pa za osnovanje novega takozv, parlamenta opozicije. Splošno prevladuje mnenje, da bo opozicija zavrnila predlog komunistov. Po-polari imajo danes sestanek, da se posvetujejo o tej zadevi. »Giornale d’ Ita-lia« je proti razcepitvi parlamenta.
V zadnjem času razvijajo komunisti izredno propagando, zlasti med delavskimi masami. Sinoči se je razširila vest, da se osnuje komunistični akademski krožek. Komunistično glasilo »Unita« je bilo danes zaplenjeno.
UKREPI MINISTRSKEGA SVETA.
R i m, 22. oktobra. Ministrski svet je sklenil, da odpravi uvozno carino na moko. Prav tako je znižal tudi proizvajalni davek na sladkor od 400 na 100 lir, ki'je bil šele pred kratkim povišan.
Borzna poroilla.
Ljubljanska borza, dna 22. oktobra 1924.
Vrednote.
Državni papirji: 7 % investicijsko posojilo iz leta 1921. blago 62. Delnice: a) D«, narnl zavodi: Celjska posojilnica d. d. denar 209, Ljubljanska kreditna banka denar 220, blago 231, Merkantilna banka denar 122, blago 127, Prva Hrvatska Štedtonica denar 919, Slavenska 'banka blago 92. b) Podjetja: Strojne tovarne in livarne denar 130, blago 149, Trboveljska premogokopna družba blago 450, Združene papirnice blago 120. Založnice Itd.: 4 in pol % zast. 1. kr. dež. banke blago 17, 4 In pol % kom. zad-dež. banke blago 89.
Produkti.
Škorete 13 mm polna mera paralel ir. sicer 600 kosov od 30 cm šir., 600 kosov od 32 cm, 600 kosov od 33 cm, 600 kosov od 36 cm, frko meja denar 790, deske III. 20, 25, 30, frko meja denar 530, smrekovi jelovi hlodi 4 m dolž., 30 do 60 cm prem. zdravi frko naklad, post. blag6 300. Orehovi krlji od 2 m napr. od 40 do 80 cm prem. prsne mere za 100 kg frko nakld. post. kol. 5 vag. denar 100, blago 105, zaključ. 100. Češnjevi krlji od 2 m napr. od 40 cm napr. prem. prsne mere za 100 kg zdravo blago frko naklad. post. denar 105, oglje I. vilano frko meja denar 114. Pšenica domača frko Lj. denar 380, pšenica bačka par. Lj. blago 435. koruza bačka par. Lj. blago 335, koruza bačka v storžih frko Šid blago 127.50, oves bački par. Lj. biago 320, fižol ribničan očišč. b/n frko Postojna trans, blago 610, fižol ribničan orig. frko Lj. denar 460, fižol Drepeličar očišč. b/n frko Postojna trans, blago 575, fižol prepeličar orig. frko LJ. denar 460, fižol mandolon orig. frko Lj. denar 350, fižol rujavi orig. frko Lj. denar 350, laneno seme frko Lj. denar 67.5, pšenična mo* ka bačka »0« bas. frko Lj. blago 620.
Zagreb, 22. oktobra. Pariz 360—365, London 311.05—314.05, Trst 300.60—303,60, Praga 204.75—207.75, New-York 68.50— 69.50 Dunaj 0.0966—0.0986, Curih 13.319— 13.419.
Trst, 22. oktobra. Beograd 33.35— 33.40, Pariz 119.25—120.25, London 103.60— 103.80, Praga 68.40—68.60, New-York 23-23.10, Dunaj 0.0323—0.0327, Curih 442-44*
Curih, 22. oktobra. Beograd 7.88, Pariz 27.20, London 23.41, Milan 22.70, New-York 520.50, Praga 15.50, Dunaj 0.00736, Berlin 1.24
«dfa
Misli učitelja z dežele.
(V času političnih kriz in ob novem šolskem letu 1924/25.)
Nbvo šolsko leto je pričelo v Sloveniji v znamenju časopisnih polemik, ki odkrivajo vso puhlost, v kateri tičimo, dasi smo preživeli grozote svetovne vojne in se tisočkrat zakleli, da se bomo poboljšali in da ne bomo hodili več po starih razvoženih predvojnih političnih stezah in malenkostnih osebnosti.
Obljuba dolg dela — to je večno resničen rek, ki, se pri nas uresničuje pri vsakem koraku in ob vsaki priliki. Podobni histeričnim bitjem kričimo ob vsaki najmanjši priliki kakor jesihar, ki ponuja po ulicah južnih mest kis, in zraven baranta za skromno skorjo kruha.
Ako to delajo ljubljanski politiki, ki zamenjujejo stvarnost z osebnostjo, ki ne ločijo pojmov objektivne kritike, naj že bo. Saj nam tako manjka dobrega humorističnega lista. Nadomeščajo nam ga strankarski vodilni in zaplotni listi z dovtipi iz domače in tuje hiše.
Toda, stanovski in strokovni listi bi si lahko prihranili blamažo, da jih uvrščamo med klepetulje, ki se ne zavedajo, kaj brbljajo.
Boj resnični krivici je utemeljen in potreben. Pri tem se ni treba skrivati, Še manj pa se izogibati boja.
Toda boi, izzvan z umešavanjem politike v zadeve, ki bi morale biti vedno le stanovske in nič drugega —-ni na mestu.
Koliko črnila so prelili razni listi z dokazili o korupciji, o krivicah, prizadejanih posameznim članom učiteljskega stanu — toda vse je tako sumljivo tendenčno in tako skrpucano, da spozna lahko vsakdo na mah, da je vse kričanje večinoma preračunana demagogija, za katero se ne skriva učiteljski interes, temveč !e užaljeno samoljubje in strankarska zavist
Krivice so se godile učiteljstvu v prosluli Šušteršič-Lampetovi eri, krivice se gode danes, so se včeraj, se bodo jutri in se bodo vedno, če se bodo vtikali v čisto stanovska vprašanja skrahlrani politiki, ki menijo, da je učitelj še vedno priganjač vladajočih klik.
Ako bi se gospoda vselej in povsod držala načel pravičnosti in bi ne ribarila v kalnem, bi ne bilo potreba po-
lemik. Ni ravno prerazveseljivo, da moramo to še posebej povdarjati. Gospodje sicer zatrjujejo, da so bili vedno objektivni, toda temu ni tako.
Bili so včasih, a ne vselej. Mnogokrat je nadvladala politika in osebno nasprotstvo in kdor je bil tedaj prizadet, molči le, ker se zaveda svojega dostojanstva in noče pomagati pri razdiranju lastne strehe.
Ali naj izpregovorimo besedo o menjavi okrajnih šolskih nadzornikov. — Kje je ostalo načelo, da si nadzornike voli učiteljstvo in jih predlaga šele na njih predlog organizacija?
Tako smo doživeli po prevratu do sedaj že trikratno imenovanje nadzornikov, ki so bila narekovana od strankarske zagrizenosti.
Tudi sedaj nastopivše šefe smatra nepristransko učiteljstvo več ali manj orodjem slučajnega režima, saj je tudi sedaj mestoma nadvladala strankarska nestrpnost argumente resnične potrebe in izbire pravih mož.
Nikakor bi ne smela biti kvalifikacija odvisna od strankarske pripadnosti. Gorje šolstvu, če bomo merili sposobnosti šolnikov po slučajni pripadnosti h katerikoli stranki!
Te vrstice sem mislil poslati v liste že prej, toda zadržalo me je marsikaj.
Čakal pa sem tudi v nadl da vendar enkrat pojenja nesrečna polemika in da se umiri valov ie strasti in jeze.
Toda^to se je zgodilo samo deloma in ravno med naprednim učiteljstvom se še neprestano kliče k maščevanju. Po listih so ti klici s!cer nekoliko ponehali, zato so pa tembolj živi po raznih skritih kotih, kakor da učiteljstvo ne bi imelo nobene druge skrbi, ko da si z medsebojnim bojem slabi svoje stališče. Revanša in klici po maščevanju škodujejo učiteljski solidarnosti in se morajo zato nehati!
Šola in učiteljstvo rabita miru in reda — zato proč s takimi mislimi, proč s takimi načrti
Po ravni cesti brez zahrbtnosti in sovraštva naprej k solncu in svetlobi
—	k napredku in kulturi! To bodi naše geslo v dneh, ko se bori klikarstvo potom demagogije za oblast v naši lepi domovini.
rizma v enem mesecu, če bi jih ne podpirala nemška ljudska stranka. Dvorezno obnašanje te stranke, ki je bila v vladi in zraven paktirala z nemškimi nacijonalci, je zakrivilo, da Nemčija ni mogla izrabiti ugodnosti historičnih dni v Ženevi in da se je kriza doma poostrila. Nemška ljudska stranka je zahtevala, naj se vladna koalicija razširi z vstopom nemških nacijonalcev v vlado. Ker sta se pa obe ostali stranki, demokrati in centrum, upirali enostranskemu razširjenju na desno, vstvaritvi »meščanskega bloka« in ker je bila ideja velike koalicije od socijalnih demokratov do nemških nacijonalcev neizvedljiva, je nastala splošna zadrega. Končno bi bil celo centrum pripravljen zvezati se z nemškimi nacijonalci. Tedaj je pa izpričala mala stranka demo-
kratov dovolj odporne sile, da je onemogočila takšno, proti nacijonalnim demokratom naperjeno grupacijo. Demokrati so sklenili odpovedati sodelovanje z vlado, ki bi bila konstituirana v znamenju meščanskega bloka. Vsled tega je postal vsak antisocijalnodemo-kratični kabinet nemogoč in obenem vsak drugi. Zadnji izhod so nove volitve. In z ozirom na te obstoja upanje, da nemški volilci, poučeni od dogodkov zadnjih mesecev, ne vpokličejo zopet državnega zbora, ki bi bil zopet, kakor je bil ta, le politična zadrega. Za trezne stranke sredine situacija ni neugodna. Njihova zmaga bi ne bila le dobiček Nemčije, pač pa tudi uspeh za one, ki se izven Nemčije trudijo za sporazum.
Resnica o makedonski tragediji.
K razpustu nemškega drž. zbora,
Več tednov trajajoči poskusi, doseči parlamentarno večino v nemškem državnem zboru so torej končani. Nemški državni zbor je razpuščen, po petmesečnem trajanju svoje problematične eksistence. Ne da se reči, da je ž njim pokopano nekaj, kar je pri rojstvu vzbujalo razna upanja. Fatalna grupacija strank je že spočetka obetala ob-teževati obstoj vsake vlade in toliko bolj obstoj kabineta, ki je hotel ratificirati in izpeljati Dawesov načrt. — Usodno za nemške volitve v maju je bilo, da so bile pravzaprav odgovor Nemčije na brezmiselni dveletni Poin-carejev režim v Franciji in da je bil ta odgovor dan v času, ko je Francija odslovila svoje imperijaliste in se pridružila angleški delavski vladi v skupni pametni politiki. Obe zapadni vele-
I. S. Machar:
Nova generacija.
Ljubim ravnine. Zemeljsko plan v širjavo in daljavo in nad nk> široko razpeto nebo. Tam ml je najlažje. Gore imam rad le kot dekoracijo daleč kje na robu ob-zorJa.Prav nič pa mi ne pride na misel, da bi lezel nanje. V tem oziru soglašam z nekim dobro rejenim In zelo pacifističnim patrom, ki je pravil: »Bo« je ustvaril gorč, da Jih človek gleda, ne pa da leze nanje.«
Taka ljubka, krasna ravnina je okrog mesta Tullna: nedeljo za nedeljo se lahko sprehajam po njej...
Toda hotel sem pripovedovati nekaj druzega, zato moram začeti znova.
Vstopil sem pod večer v Tullnu na vlak. Razen dveh mest Je bil kupč nabito poln. Eno sem zasedel Jaz, na drugo pa je smuknila služkinja, mlada punica, v obraz kri in mleko, oči kakor Črne rozine, telo pa okroglo In stisnjeno kakOT huzarski rit-mojster. Dekle Je imelo sveženj, ki ga je pazno položilo v naročje in ga držalo z obema rokama. Sedela sva drug poleg drugega. Nama nasproti mlad parček. Ona kakšnih osemnajst, on malo čez dvaiset let Ona, očivldno študentka, je imela kratke lase, postrani čepico, smel pogled, šči-palnik na nosu. On, tudi očlvidno iz stanu učenjakov, eleganten dečko z monoklom na očesu, tenko palico s srebrnim držajem, zelo lolto Tokavico v eni roki, svalčioo v zobeh in z dekadentsko potezo okrog usten. Oba sta naju ošvrknila s prezirljivimi pogledi in govorila dalje:
—	Eh, mene to ne moti, — Je menila študentka, — naj posluša. Misli na možitev še pa ne odrečem. Nasprotno. Hočem v polni meri Izživeti svoje življenje. Toda HoVek mora imeti obzire. Rodbina, družba. Tradiciji Je treba odplačati davek. Zato se tUPOdfon zgodaj. Cim dooolnlm dvajseto
sili sta imeli tedaj skoro pacifistične kabinete, dočim je v nemškem parlamentu ogromno narasla nemška naci-jonalna stranka ovirala politiko za sporazum med narodi. Z nemškimi nacijonalci za hrbtom je moral Marks voditi londonska pogajanja. Da je privedel ta pogajanja do edino možnega zaključka, mu ni pomagal lastni parlament, pač pa nedvoumno svetovno mnenje; to je bilo tudi dovolj močno, da je izsililo ratifikacijo v državnem zboru. Ko pa je bil Dawesov načrt pod streho, je pričela njegova neizprosna sovražnica, nemška nacijonalna stranka, oster boj proti vladi. Nemški nacijonalci niso hoteli pustiti prilike, da si pridobe vpliv, ki so ga imeli za časa cesarske Nemčije, neizrabljene, vendar bi se jim ne posrečilo vreči nemškega parlamenta-
leto. Kajti kar storim sedaj, pada na moj račun, kar pa storim potem, pade na račun moža. Mož Je v zakonu španska stena. In jaz vem, da si tekom prvih dveh tednov zakona vzgojim svojo špansko steno tako, da bom ž njo vse naslednje življenje zadovoljna. —
— Kako to mislite? — se je zanimal študent.
— Tako-le. Porečem mu: Moj dragi, glej, ti si živel. Jaz pa hočem živeti. Hočem pa živeti ravno tako kot ti. Svoboda, enakost. Pojdi, če imaš veselje, kamorkoli hočeš, delaj karkoli hočeš, meni nisi dolžan dajati odgovora, Jaz ti ga tudi ne bom dajala. Enaka sva si, popolnoma enaka. Sovražim filistre, v tebi hočem imeli ne-le moža, temveč tudi prijatelja. —
— Kaj pa, če vaš mož ne bo zadovoljen s tem? in študent Je sedel bližje k njej.
— Ce ne bo zadovoljen? Nič lažjega. »Ljubim te sicerr Kassio, toda moj kapitan ne moreš biti več, — pa pojdeva na magistrat, in kakor sva se sešla, tako se razideva. —
Vlak Je vozil že precej dolgo. Moja soseda je začela nekam krčevito mečkati sveženj v svojem naročju. Nekaj se Je gibalo v njem. Dekle Je prestrašeno pogledalo mene in parček nasproti. Onadva nista opazila ničesar, Jaz pa sem obrnil glavo vstran.
— Niti slutil nisem, — Je začel govoriti študent, — da ima naša Alma mater tako jasne glave med svojimi slušateljicami. Ne štelte mi v zlo. gospodična, toda čltal sem Strindberga in ta Izvrstno dokazuje žensko inferiornost s tem, da sedemdesetleten mož še vedno lahko splodi otroka, česar Žena v tej starosti že davno ne prenese več.
— In vi verujete v teh sedemdeset let? — je vprašala študentka z lastnim sarkazmom.
i- No, v naši ulici je bival branjevec
Iz »Politike« posnemamo sledeče tozadevno poročilo: »G. Hristo Stojanov, član zunanjega komiteta bolgarskega agrarnega narodnega saveza in bivši minister v vladi pok. Stambolijskega je podal izjavo, ki osvetljuje Cankova in cei njegov teroristični režim, kateremu je ubiti vodja make-donstvujuščih, Todor Aleksandrov, najuda-nejše služil.
Ko je pred tremi meseci — pravi g. Stojanov — tuji tisk napadal vlado Cankova zaradi njenih tesnih vezi z makedonsko revoludjonarno organizacijo, ki ji daje vso pomoč, so si izmislili nekaj novega, da bi bile te obtožbe oslabljene. Todor Aleksandrov in general Protogerov sta bila poslana k predstavniku boljševikov Cartskemu, da se ž njim dogovarjata o skupnem delu komunistov in Makedoncev. Komunisti so tudi topot izpričali svojo lahkovernost in so pozabili, da je po naredbi istega Todora Aleksandrova za časa septemberskih do-, godkov 1. 1923 bilo poklanih tisoče žen, otrok in mož in sicer samo štiri ure pozneje, ko je Aleksandrov Izjavil, da se ne bo mešal v notranje strankarske boje na Bolgarskem. Kot rezultat teh pogajanj se je pojavil v Beogradu v listu »Balkanska federacija«, ki ga izdaja bolgarski komunist Harlakov — znani manifest Makedonske re-volucijonarne organizacije s podpisi Todora Aleksandrova, generala Protogerova in Petra Čauljeva, s katerhn so ustvarjali komunisti in Makedonci enotno fronto.
Cim je bil podpisan ta akt, je Cankova vlada pričela kričati: 1. da preti Balkanu velika nevarnost s strani boljševikov; 2. da ne išče Makedonska revolucijonarna organizacija Inspiracij za svoje delo v kabinetu sofijskega predsednika vlade, pač pa v Moskvi. Cilj je bil, da se na podlagi tega ustanovi stalni kader v Bolgarski in da se poveča vojska. In ta vojska je bila potrebna — ne da bi čuvala Bolgarijo od kakšne namišljene boljševiške nevarnosti, pač pa da bi se udušil odpor mas, če bi te- iz simpatije do bolgarskega agrarnega narodnega saveza poskušale z revolucijo se otresti tiranskega profesorsko-generalskega režima. Neodvisno od tega je bilo treba ustvariti videz, da je pripravljanje akcije makedonske revolucijonarne organizacije delo Moskve in na ta način tla obtožbam, naperjenim proti sofijski vladi. Najkurijoznejše v tem slučaju pa je bilo dejstvo, da sta isti čas — ko je Todor Aleksandrov veljal pred evropsko demokracijo kot boljševik in je minister Kalfov v tem zmislu dajal izjave žurnalistom v Ženevi — konferirala Todor Aleksandrov in minister Stoenčev z ministrskim predsednikom Cankovom in obedovala in večerjala v njegovi hiši.
Toda ta dunajski manifest je imel nepričakovane posledice, dasi je nekoliko izboljšal Cankovov položaj. Te posledice so se pojavile najprej v vrstah same makedonske revolucijonarne organizacije. Nekateri njeni člani so spoznali, da nova taktika najboljše odgovarja trenutlcu: iskreno so prožili roke delavskim masam in kmalu se jim je posrečilo par uspelih poskusov, da formirajo in učvrstijo nove sile za boj. Poleg tega Je tretji član kabineta, Petar Cau-ljev, posvečen v manevre Aleksandrova in Protogerova, iskreno osvojil ideje, jtodčr-
ln ta se je oženil d-rugič z "Oseminšestdesetimi leti; čez dve leti pa je bil oče. —
— Prosim vas, ne stiskajte se tako k meni. Nisem občutljiva, toda vroče mi je. Sicer pa, ali je bilo očetovstvo tega branjevca brezdvomno dognano? Ipse fecit?
Oba sta se zasmejala. Nato pa sta naglo obmolknila. Iz svežnja mlade služkinje Je pokukala velika, črna glava s prestrašenimi, zelenimi očmi, pogledala divje naokrog in predno se Je dekle nadejalo, se mu je izmuznil velik, kakor oglje črn maček in šinil čez naslonjač pri klopi. Dekle ga je ujelo za zadnjo nogo, maček pa mu Je zadrt kremplje v jopico na rami in se z vso silo skušal odtrgati od nje.
Vsi ljudje, kar Jih je bilo v kupčju, so vstali in gledali. Dunajčani pa so bili takoj pri roki s sodbami in nasveti.
— Maček je navajen hoditi le po zemlji, če pa pride kam drugam, kjer se trese, zdivja, — je razlagal nekdo.
— Mačka spraviš najlažje v kletko za zajce ali pa v kurnik, Je menil drugi.
— Eh, pustite ga malo, naj bega, saj se pomiri, — Je svetoval tretji.
— Kaj pa! Ubije okno in uide, — Je svarila neka ženska.
— Odkod ga pa peljete? — Je vprašala neka gospa za nami.
— Iz Gmundena, — je odgovorilo dekle in skušalo previdno odstraniti mačje kremplje s svoje Jopice. — Sestra naše go-spe ml ga je dala zanjo. Služim v Prater-strasse. —
— Potem pa nimate daleč do muzike v Pratru, — Je menil boder Dunajčan. —
— Nad Pratrom pa svetilo zvezdice in tako mehka travica le tam — Je pripomnil drugi.
Vlak se je ustavil. Maček se Je pomiril, zlezel dekletu dobrovoljno v naročje in si z vidpim zadovoljstvom dal gladiti hrbet.
tare v manifestu kot nove osnovne direktive.	‘	,
Vsled tega sta vztrepetala Todor Aleksandrov in Protogerov ko tudi cela Can-kovova vlada. Postala je nevarnost, da se jim izmakne iz rok makedonska revolucijonarna organizacija, ki je bila poleg vojske edina oslona današnjega režima na Bolgarskem. Najmanjša nevarnost je bila, da se organizacija razbije. Toda v enem kakor v drugem slučaju bi se ojačil nevarni ne-prijatelj v deželi in to baš iz srede, odkoder je Cankovova vlada rekrutirala najbolj krvižejne ubijalce in inkvizitorje. Predsednik Cankov ni mogel čakati in je potoval celo noč z avtomobilom, da pride kar najprej v Sofijo. Car Boris je prekinil zdravljenje. Razvila so se dolga posvetovanja in končno je bila najdena rešitev: Aleksandrov in Protogerov sta odrekla podpise in dunajski manifest razglasila za apokrifnega.
Ta grenka skušnja, v katero sta pahnila m. r. organizacijo Aleksandrov in Protoge-rov, je rodila odpor proti njima tudi v vrstah njunih najboljših prijateljev. Bilo je očividno, da je organizacija spala samo zato, da vzdržuje tradicijo Cankova in brani ministrski stolec Janka Stoenčeva, osebnega prijatelja AleksandTovovega. Tedaj so na neki konferenci predstavnikov m. r. organizacije sklenili, da je zlo treba izruyati s koreniko, in odločili so, da bodeta Todor Aleksandrov in general Protogerov ubita. Izvršili so ta sklep in znano je, kaj se je zgodilo po Aleksandrovovem umoru in ponesrečenem napadu na Protogerova.
Da bi Cankovova vlada osvetila smrt svojega zvestega agenta in ljubljenca, je s pomočjo svojih organov, orožnikov, detektivov in vojakov, ubila preko petsto ljudi v petričkem okraju. Obenem je odredila po celi državi žalne manifestacije. Car Boris je pretrpel močno živčno krizo in ministri so žalovali, kakor da so. izgubili rodnega sina. Preostajalo je le še, da narodno sobranje proglasi Aleksandrova za narodnega heroja. In vlada je obenem z objav-ljenjetn Aleksandrovove smrti proglasila, da Protogerov živi! Protogerov, ki nadalje dela po navodilih dvora, Cankovove vlade in kamarile raznih Mflevcev, Karanpulovcev in Makevcev, onih Istih zlih svetovalcev, ki stavljajo na kocko usodo cele Bolgarije...
Kdo veruje po vsem tem, da je Cankovova vlada sama ubila Todora Aleksandrova? ...
Politična vesti.
= Nemški državni zbor razpuščen. Napori državnega kanclerja, da bi državno vlado razširil in ji ustvaril varno večino v državnem zboru v svrho nadaljevanja dosedanje politike, so se izjalovili. Vsled tega je državni kancler v sporazumu s kabinetom predlagal državnemu predsedniku razpust državnega zbora, da da narodu priložnost, ustvariti večino. Državni predsednik je ugodil predlogu državnega kanclerja in izdal sledečo naredbo:	Parlamentarne
težkoče izključujejo nadaljni obstoj sedanje državne vlade in Istočasno štvoritev nove vlade na podlagi dosedaj vodene notranje in zunanje politike. Vsled tega razpuščam dr-
— Zavijte ga dobro, čim se vlak premakne, vam zopet zdivjal— je svetoval bodri Dunajčan.
— Da se vrneva k predmetu, je spregovoril po daljšem premoru študent, povejte mi, čemu pravzaprav čakate tako dolgo na možitev? Ali ni vendarle nekaj filistrstva v tem?
— Ne. Homo sum et nil humani a me alienum puto,* je citirala študentka natančno. Rekla sem že: tradicije, rodbinski obziri. Toda niti to ni pravilno. Kakšni obziri?
Vlak se je zopet premaknil. Maček je res zdivjal. Dekle se je borilo s svojim svežnjem. In zopet nasveti, opazke, dovtipi potnikov.
— Res Je to — Je dejal študent. — Svobodnemu človeku se mora zdeti tako-zvana zakonska zveza smešna. Pravo In-dividua je prvi zakon vseh bitij. Kako malo meščansko in bedasto je nazlranje, da bodi taka staromodna ceremonija v cerkvi ali pa ta modernejša komedija na magistratu nekakšna sankcija razmerja med enim in drugim individuom, med možem in ženo. Treba Je streti stare spone, zlomiti predsodke fn na njih razvalinah vpraša novf mož novo ženo: Ali hočeš biti moja? In strneta se v objem in zakričita z združenim vzkrikom blaženstva, potem pa se ločita »oba svobodna, oba prosta In popolnoma nevezana.« —
Maček se je zopet oprostil. Naježil je brke in je prestrašeno ogledoval ljudi in stene vagona. Dekle ga je stisnilo za grlo, toda žival je začela brcati z zadnjima nogama.
— V sveženj ga morate povezat', — je menil nekdo. In že je bilo tu pet, šest rok, pripravljenih za delo. Stisnili so mač-
žavni zbor.« — Nemškega državnega zbora, ki so ga 4. maja imenovali inflacijski državni zbor, torej ni več. O roku novih volitev še ni ničesar znanega. Verjetno je, da bodo razpisane na 30. november ali 7. december. Toda važnejše od volilnega roka je za stranke volilno geslo. Strankam sredine in deloma tudi socijalnim demokratom je dano že vnaprej. Izključeno ni, da se pri novih volitvah ponovi isto, kar se je zgodilo v aprilu, da pojdejo v vladi zastopane stranke s skupnim volilnim geslom pred volilce. In to se bo glasilo: Za nadaljevanje politike Marksovega kabineta, in sicer notranje in zunanje. To politiko je sprenujai viden uspeh. Neugoden je položaj za nemške nacijonalce, ki ne morejo pobijati poj" litiko, katere smernice so sami akceptirali.
= Cičerin proti Masaryku In Benesu.
V	debati centralnega eksekutivnega odbora je izjavil ukrajinski komisar za pravne zadeve, član prezidija eksekutivnega odbora sovjetske zveze, Skripnik, da Ulčerin v svojem ekspozeju ni ničesar omenfl čehoslovaške republike. Na ta očitek je w* čerin na prihodnji seji eksekutivnega odbora reagiral in izjavil, da se Masarykovo in Beneševo stališče od 1. 1919 ni sPfern,f* nilo, da oba čakata, da postane sovjetska zveza kapitalistična država in da hočeta d takrat prehranjevati sinove belih Ker so sinovi belih gardistov v naših oce državni zločinci, je Beneš patronatka z« državne zločince.	,
= Čičerin proti Zvezi narodov. Na seji Osrednjega odbora sovjetske Unije je poročal o zunanji politiki sovjetov Cičerin. Uvodoma je naglašal, kako da raste ugleu Rusije, kar se najbolj vidi iz tega, da prt' znava jo vedno nove države sovjetsko RU' sijo. Priznanje s strani Francije se mora izvršiti brezpogojno. To priznanje se mora raztezati ua vse ozemlje sovjetske Rusije. Cičerin je odločno zavračal trditve, da bi sovjeti s komurkoli sklenili kako tajno vojaško pogodbo. Odnošajl med sovjeti in Nemčijo so bili postavljeni pred težko preizkušnjo. Konflikt zaradi sovjetske trgovinske misije v Berlinu je likvidiran Sovjetska vlada pa se bo trudila, da doseže pri pri-hodnjih pogajanjih eksteritorlalnost za vse poslaniško poslopje v Berlinu. Vest, da misli sovjetska Rusija sama ali pa v zvezi s kako drugo državo vstopiti v Zvezo n-rodov, je gola izmišljotina. Za sovjete bi pomenil vstop v Zvezo narodov isto ko opustitev samostojnosti in priznanje nadoblasti antante. Ravno tako mislijo sovjeti o vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Ce bi Nemčija vseeno to storila, potem jo bodo Sinatrah sovjeti kot svojo nasprotnico. Končno je povdarjal Cičerin, da so se v zadnjem času zelo zboljšali odnošaji sovjetske Ru sije z Daljnim vzhodom, pri čemur je posebne važnosti kitajsko-rusko prijateljstvo.
= Propadanje komunistov. Francoska strokovna zveza stavbenih delavcev Je sklenila, da izstopi iz komunistične tater« nacijonale, ker ne nudi ta delavstvu ncr bonih garancij za njegov gmotni dobrobit. Zveza bo vstopila v socijalistlčno inter-nacijonalo.
= Pariška pogajanja v svrho posojua. Morgan, ki se že dalje časa mudi v Parteu, ie ponovno konferlral s Herriotom in finančnim ministrom Clžmentelom. Uspeh poga janj o posojilu ie ostal strogo tajen, Morgan ie baje izjavil, da bi francosko posojilo Imelo po amerikanskih volitvah več uspeha, kakor sedaj.
= Napredovanje levega bloka v Franciji V nedeljo so se vršile v Parizu nadomestne volitve za občinski zastop predmestja Perte Saint Martin. Pri volitvah je levi blok zmagal in napredoval za 2330 glar sov, dočim je padel nacijonalni b ok od 30W glasov, ki'jih je dobil pri maiskihvohtvah, na 1700 glasov. Enako so zelo ^zadevah komunisti, ki so padli od 1360 glasov n* 588.	p
p ...........................     j
l Vedno aadnle novosti j
j SAMO
| GRIČAR & MEJAČ,
I šelenbnrgova ulica 3.
!
  •-...••••-•-••••m
Človek sem in nič človeškega ml ni
tuje.
ka in ga vtaknili v sveženj, zavezali nad njim dva vozla In dekle Je zopet položilo nanj obe roke. Maček je brcal In se Je pomiri le tedaj kadar se Je vlak ustavil na postajL Dekle pa Je sedaj,- rešeno vseh skrbi, z zanimanjem ogledovalo monokel študenta, njegovo rokavico, palico fn klavrne brčice.
— Kaj pa otroci? Je omenila študentka.
— Otroci! Tudi predsodek. Stara rija. Treba Je vendar 2e enkrat ugotovi«, da niso ljudje zaradi otrok tu, temveč v individuum radi sebe samega. Izživeti se J treba, ste rekli baš vi sami. To !• zakon. Ni ga drugega nad njim, ni » p1®8 njega. Senzacija živcev — vse osta,° 1®
prevaTa, privesek!	.	.	,
— Mislite? — le rekla študentka kako*
sama zase.
Študent Je uprl oči v daljavo, nato ^ nemirni sveženj v dekletovem naročju, konečno v dekle samo. Motril jo je strokovnjaško In z dopadenjem 1n dekle !• smelo vzdrževalo njegov pogled.
Študent se Je	k študentki In Ji
nekaj zašepetal v uho. Hipoma Je zarudei«. _ Nesramnež, kaj si mislite o meni? —
Študent Je nekam poparjen vstal Začel je žvižgati m pritrkavati s palco in »e pripravljati za odhod-
Vjak ie obstal na kolodvoru. Gospod« je izstopil iz našega kupčja.
Pozneje sem ga videl sta« na peron« in ko sem šel mimo njega, se je nasmehnil in m! pojasnil: — Takale lojeva svečka! Spada v vrsto onih, ki se razburjajo V strastnih razgovorih. Kasneje Pa postanek* najbolj zakrknjene malomeščanke. —
Medtem Je stopalo mimo naju dekle t mačkom. Hodila Je s prožnim korakom Kakor huzar in nosila kolikor mogoče Kradlo z no sveženj z mačkom. Dekadent z mo-
Dnevne vesti.
— Nove železniške zveze. Tekom tega meseca se prične trasiranje proge Rogatec —Krapina—Golubovec In proge Varaždin —Koprivnica.
— Uradniški kreditni zavod. Savez nabavnih zadrug državnih nameščencev namerava ustanoviti velik uradniški kreditni zavod, katerega bi se mogli posluževati vsi uradniki države. V to svrho je izvoljen po-teben odbor, ki bo izdelal pravila zavoda In izvedel njegovo organizacijo.
— Naš Rdeči križ je poslal od potresa težko prizadetemu prebivalstvu v Erzeru-tnu dva tisoč frankov.
— Dr. Milko Kos. docent beograjske univerze, je imel v pondeljek svoje nastopno predavanje na beograjski univerzi. Predaval je o »Dubrovniško-srbskih ugovorih za časa Nemanjičev«. Predavanje se je vršilo v slavnostni dvorani.
— Novosadska opera prenehala. 2e lani je bila novosadska opera v veliki kriti Ker je obljubila novosadska občina velike prispevke in ker so tudi zasebniki Obljubili, da bodo opero podpirali, se je vseeno upalo, da bo mo*oče opero vzdržati. Te nade se niso uresničile, in ker so Izostale obljubljene podpore novosadskih krogov. Ker je sedaj vrhu tega prosvetno ministrstvo razveljavilo pogodbe z igralci, ker so presegale denarne sile novosadskega gledališča, je morala novosadska opera prenehati s svojim delovanjem. Z ozirom na bo svetuje »Vreme«, da bi se vpeljali pri nas operni stagionl. kakor je to vpeljano v Italiji In Rusiji.
— Podaljšan termin prošenj za sprejem
v	konjeniško podčastniško šolo. Komanda ljubljanskega vojnega okruga je z dopisom i dne 16. oktobra 1924, št. 24333, sporočila mestnemu magistratu, da je termin prošenj ta sprejem v konjeniško podčastniško šolo * Subotici, ld je razglašen v »Uradnem 11-*tu« z dne 2. avgusta 1924, št. 71, podaljšan 3o l. novembra 1924. Pojasnila daje mestni Vojaški urad v Mestnem domu.
— Ustanovni občni zbor stavbne in šreditne zadruge »Stan in Dom« bo dne 23. t. m. v mestni posvetovalnici ljubljanskega magistrata ob tričetrt na 7. uro zve-ier. — Pristopnina k zadrugi znaša 10 Din, delež 250 Din. Vse ostalo je razvideti iz zadružnih pravil. Pol ure pred ustanovnim občnim zborom so bo vršilo na Istem prostoru predposvetovanje. Ustanovnega občnega zbora se smejo seve udeležiti le oni, Iti bodo pred posvetovanjem pristopili k zadrugi. Za pojasnila se je obrniti na člane pripravljalnega odbora ki so: Baggia Anton, Tržaška c. 4, Bregar Valentin, tov. Polak, Čolnar Ivan, Židovska st. 1. Cukač Vekoslav. Moste 209, Golouh Rudolf, tajnik Zveze gospodarskih zadrug, Hladnik Ivan, Ulica stare pravde 6, Jakomin Jože, Rožna dolina 281, Jerin Albin, Kmetska ul 212, Jurčič Staše, Konz. dr. za Slov, Ljubljana VI, Klemenc Franc, Rožna dolina 185, Kovač Jakob, Sp. Šiška, Zibertova ul. 188, Križman Franc, Rožna dolina 275, Kristan Ah predsednik Zadružne zveze, Genič E, Zapuže 15, Mihevc I., mestna plinarna. Ravnik J., Selo 7, Škerlj P„ Rožna dol. 182, Urbanc M., Konz. dr. za Slov., Ljubljana VI, Verbič A., Glince 5, Vilhar Fran, Zadružna banka.
— Koledar društva slepita. Koledar in zapisnik, katerega letos izdamo In založimo, oo v kratkem, izšel, na kar že sedal vsakogar opozarjamo. Ta izdaja je namenjena v korist našim sotrpinom. Trgovci Imajo navaden popust. Naroča se v založništvu: Podporno društvo slepih v Ljubljani, Wol-fova ulica 12.
— Ponesrečena spekulacija z vojnim plenom. Vojni invalid kapetan Curovič je zbiral po Južni Srbiji raztroseni vojni plen In prišel zaradi tega že enkrat v nasprotje z oblastmi. Ker pa je v zadnjem času razglasil ministrski svet, da ostane ves vojni Plen proti položitvi prodajne cene last tistega, ki ga je zbral, je prijavil kapetan, da Je zbral 80 vagonov bodičaste žice. Ker ni bilo tako) ugodnega odloka iz Beograda, Je prodal kapetan vso žico ravnatelju Bi-toljske banke. Da se ne bi moglo trgovati z državnim vojnim plenom, Je Izdala vlada navodilo vsem železniškim postajam, da se sme sprejeti samo vojni plen, za katerega je izdalo justično ministrstvo posebno dovoljenje. Ker Je hotel prodati ravna-tel| bodičasto žico naprej, se je skušalo s stotisoči podkupiti železniške uradnike, da bi vseeno dovolili natovorjenje žice. pa čeprav je manjkal vizum ministrstva pravde. Posredovali so celo nekateri narodni Poslanci. Toda zaman in tako je kupčija ravnatelja propadla. Pripominjamo, da so
j kmetje In ne kapetan In da jo je prodal kapetan za 176.000 Din, dočlm znaša njena tržna cena preko trt ln pol milijona dinarjev.
— Stlrl osebe umrle vsled uhajajočega plina. Iz Monakovega se poroča: V stanovanju kuharja Eisenauerja ni bil iz pozabljivosti zaprt petelin pri plinski peči. Uhajajoč plin ie omotil sobosllkarja, ki je ravno preslikoval kuhinjo. Padel je z lestve in oblelal nirtev. Vsled njegovega padca je pritekla v kuhinjo žena kuharja, ki je vsled vdihavanja strupenega plina ravno tako umrla. Plin je med tem prodrl v bližnjo sobo, kjer sta spala otroka kuharja in oba uduiil.
~.Pet divjih zveri ušlo Iz kletk. Mestece Caluso pri Turinu je doživelo pretekli teden silno paniko. Nek cirkus je odhajal •z mesta ln vse kletke z divjimi zvermi so bile že naložene na vagone. Po nesrečnem slučaju pa je udarila neka lokomotiva v vagon, na katerem je bila velika kletka, s tako silo, da Je padla kletka na tla In se odprla. Prestrašene zveri so skočile iz kletke In začele bežati v mesto. V kletki je bil lev, hijena in trije medvedi. Ko so se pojavile na ulici zveri, so bile mahoma vse ulice prazne. Po mestu je zavladala nepopisna panika. Končno Je nastopilo vojaštvo IA začelo zasledovati zveri. Te so se polagoma pomirile In posrečilo se je vse zveri Poloviti. Le hijeno so morali ustreliti.
— Od kitajske državljanske' vojne Je bilo silno prizadeto tudi mesto Kanton. Vsled bojev, ki so tu Izbruhnili med vojsko Sunjatsena in pa vojaki, ki so jih najeli kantonskl bogataši, je pogorelo 4000 hiš. Skoda znaša preko deset .milijonov dolarjev.
— Kitajci so pričeli z državljansko voj-flo tudi v Ameriki. Kakor vse kaže, ne zadostuje ameriškim Kitajcem državljanska vojna v njihovi domovini, ker so se sedaj Mčeli pobijati še med seboj. Ameriški Kitajci imajo več tajnih družb, od katerih so
nekatere odločile za pekinško vlado, drug* oa za njene nasprotnike. V Pittsbur-
Ljubljana, 22 oktobra.
gu Je bil te dni ubit Kitajec, pripadnik tajne družbe Tong. Takoj so sklenili pristaši te družbe v New Yorku in drugih mestih, da se za umor maščujejo nad pristaši drugih tajnih družb. Po vrsti je bilo več Kitajcev ubitih. Ameriška policija je odredila obsežne varnostne odredbe, da prepreči pokolj med Kitajci. To pa se ji je le deloma posrečilo, ker so Kitajci nad vse iznajdljivi in so vedno našli pota, da so mogli izvršiti svoje maščevanje. Pač pa se je ameriški policiji posrečilo, da je lokalizirala poboje Kitajcev na kitajske dele mest.
Ljubljana« K umoru trgovca ¥. Pipana.
Kljub skrajnemu naporu policije se doslej še ni posrečilo razjasniti skrivnostnega umora na Hranilnični cesti in najti krivca. Zasliševanje prič se nadaljuje In jih je bilo zaslišanih že okrog 30. Na podlagi raznih izpovedb je krenila preiskava v drug prave.:. Da bi bil aretirani Ernest Miklič, nekdanji oboževatelj ge. Slavice Pipanove, posredno ali neposredno soudeležen na umoru, ni mogoče dokazati in se Je izkazal ves dosedanji sum kot neopravičen. Ernest Miklič bo najbrže že jutri izpuščen iz preiskoval-nfega zapora. Pač pa je vznikla nova kombinacija policije, češ da je umor v ?vezl s trgovskodenarnimi zadevami pokojnega Pipana. Domneva se, da je bil pokojnik umorjen iz maščevanja in da je bil dejanski storilec le najet od nekoga drugega. V to svrho namerava Izvesti policija kontrolo trgovskih knjig Pipanove tvrdke, da nrorda potom njih najde trdnejše opore za svoje na-daljne preiskave. Najtrši oreh v dosedanji preiskav! je skrivnostni zločinec, ki ga je točno opisala ga. Pipanova in se njen opis %trinja z cpfsom vseh prič, ki so ga srečale na begu. Kakor Izpoveduje ga. Pipanova, je že prej enkrat iskal na stanovanju gosp. Pipana, pa ga ni našel doma. Baje je bil to isti človek, ki je v nedeljo izvršil strašni
zločin V torek se je vršila v mrtvašnici
pri sv. Krištofu obdukcija trupi? umorjenega Ferdinanda Pipana. Obdukcijo sta izvršila zdravnika dr. Leo Travner ln dr. Bogdan Novak in bo obdukcijsko poročilo sestavljeno danes.
1— Na sadnem sejmu v Ltubljani so se med krasnimi vzorci sadja zelo lepo opažale cvetlične skupine, ki jih je z umetniškim okusom uredil vrtnar Anton Ferant, Ljubljana, Ambrožev trg. To podjetje se je z divnimi cvetličarni aranžmaji izkazalo že priiikom letošnjega velesejma in je treba z zadovoljstvom povdariti, da se tudi naše umetno vrtnarstvo vedno lepše razvija.
Maribor.
— Sola za poučevanje krojnega risanja v Mariboru. Dne 16. t. m. se je zaključil štirimesečni pouk za krojno risanje v Mariboru, ki ga je priredil urad za pospeševanje obrti v Ljubljani pod vodstvom strok, učitelja Alojzija Knafelja. Vršila sta se dva tečaja, eden za šivilje in drugi za krojače, s skupno 70 udeležniki. Pouka so se smeli udeležiti le že praktično izučeni. Po naklonjenosti mestne občine, posredovanjem g. Ivana Kosorja, načelnika kroj. zadruge in blagohotnosti ravnateljice gospe Zore Klavžar je dobila šola na razpolago prostor v dekJiškt meščanski šoli. Uspeh tečajev je bil zelo zadovoljiv. G. učitelj Je s predavanji, ki so pričala o njegovi temeljiti strokovni izobrazbi, žel pohvalo. Zaključku je prisostvoval g. Ivan Brozovič, komisar urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, ki je posebno povdarjal pomen obrtnega šolstva. Tečaji se v bodoče vrše v Ljubljani.
Koncert vljolinskega virtuoza Stojanoviča, katerega spremlja na klavirju ga. Apihova, se bo vršil v petek 24. t m. ob 20. uri v Goetzovi koncertni dvorani.
Neumestna šala. Sinoči je šel po Vrazo-
vi	ulici mimo parka trgovec Ed. Nikodem ter si svetil s svečo. Mimo pa so prišli 3 pijani pomočniki, izbili Nikodemu svečo iz rok in ga whu tega opsovali Policija je zlikovce že izsledila.
V	pijanem stanju je sinoči železniški kurjač P. P. nahrulil nekega stražnika, ki ga je opozoril, da se potreb ne sme opravljati na ulici. Stražnik je P. P. odvedel na stražnico, kjer bo P. P. dobil zasluženo plačilo za svoj čin.
Tatvina v vlaku. Neki M M. Je bilo pred par dnevi med vožnjo Iz Maribora v Graz ukradena ročna torbica z večjo vsoto denarja, ko Je M. M. zadremala.
Dopisi.
— Ribnica. Tom bo la Jug. Matice.
V	nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldne bo pri nas tombola, ki Jo priredi tukajšnja podružnica Jug. Matice. Zdi se, da Je pri nas vse, kar ni dnevno politično, zapisano smrti. Ali teče res voda po naših žilah? NI ga Ideala, ki bi nas ogreval. Užgemo se ob vsaki Iskrici, a ravno tako naglo ugasne v nas vse. Ni ga društva, ni organizacije, ki bi se je oklepali z veseljem. Vse je prisiljeno. Zal, da je z Matico isto. Ni časa, ni gmotnih ureditev zanjo. Ideale nam je tako pojedla povojna razdrapanost. Kje je navdušenje Iz prvih let po prevratu? Sorojakl! Zganite se in sezite pridno in brez izjeme po igralnih tablicah naše osrednje narod-no-obrambne organizacije. Dobite jih po vseh trgovinah in izdatek zanje je neznaten. Pokažite v uspehu tega dne, da vsaj enkrat v letu mislite na gorje sorojakov v tujini. Da ne bo izgovorov in brezbrižnosti 26. t. m. kakor tudi 9. novembra na dinarski dan, pričakuje od Vas Matica, trpeči bratje in sestre in Slovenija.
Slovenska Bistrica. Trgovec Batič v Šolski ulici Je prodal svojo hišo s trgovino In posestvom vred trgovcu Žagarju v Oplotnici za 850.000 K. — V Gornji Bistrici so se v pondeljek zjutraj po vinski trgatvi gasilcev radi deklet hudo stepli. Posestniški sin Pernat je z nožem večkrat zabodel nekega Kropeja potem, ko je ta padel zadet po kamnu, katerega mu Je pognal Pernatov pajdaš v glavo. — Na občnem zboru kmetijske podružnice, ki se Je vršil v nedeljo 19. t. m. v hotelu »Beograd«, so bili za delegate izvoljeni sledeči odborniki: dekan Cerjak, Vinko Gornjak ln posestnika Pavel Zafošnik iz Spodnje Nove vasi in Papež Anton Iz Ritoznoja. -- Igra »Poslednji mož«, ičatero so priredUi čitalnlčarji v soboto 18. in v nedeljo 19. t. m. v hotelu Beograd, je v vsakem oziru prav dobro Izpadla. Kot običajno so se vsi Igralci resno in marljivo potrudUl, da so podali igro dobro. Pozdraviti je, da sta tokrat sodelovala poročnik Turk ln znani »Mirko« tukajšnje garnizij«) ki sta svoji ulogi izborno rešila. .
Prosveta.
Meškovo petdesetletnico obhaja ljubljanska drama v četrtek, dne 23. L m. ob 8. url zvečer, na kar opozarja vse častilce In prijatelje priljubljenega avtorja. Ob tej priliki vprizori Narodno gledališče prvikrat Meškovo dramo »Pri Hrastovih« v režiji gospoda Šesta. Avtor bo pri predstavi navzoč. Začetek ob 8. uri zvečer.
Študijski koncerti ob znižanih cenah.
Koncertna in operna pevka gospa Pavla Lovšetova priredi tekom letošnje koncertne sezone tri študijske koncerte ob znižanih cenah. Na prvem koncertu, ki se vrši v četrtek, dne 6. novembra nam zapoje celo vrsto najznamenitejših in najlepših biserov ruske pesemsko-glasbene literature. Na teh koncertih bodo zastopani sledeči avtorji: RImski-Korzakov, Grečaninov, Gliere, Bo-rodin, Kjuj, Musorgski itd. Na drugem koncertu nam poda zgodovinski pregled cerkvene glasbene literature, na tretjem pa celo vrsto pesmi raznih avtorjev svetovnega slovesa, dočim nam je pregled jugoslovanske pesemske literature podala že na svojem lanskem koncertu, ki se je vršil v okvirju jubilejnih koncertov Glasbene Mar tiče. Natančnejši spored javimo v prihodnjih dneh.
Književno prednaznanlfo. V kratkem izide v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne Vebrov »Očrt psihologije«, ki je formalno namenjen propedevtičnemu pouku na srednjih šolah. Knjiga vsebuje v kratkih markantnih potezah osnovna vprašanja celokupne psihologije, opisne In razvojne ter je obenem zasnovana kot neobhodni ključ za ostale filozofske panoge, n. pr za spoznavno teorijo, etiko, estetiko, psihologijo jezika, tudi metafiziko itd. Stvarno torej knjiga ne bo ustrezala samo svojemu neposrednemu namenu, temveč bo po nje) s pridom segel vsak. ki si hoče pridobiti temelje splošne psihološke naobrazbe in z njimi ne-obhodno podlago za uspešno umevanje in pravilno ocenjevanje ostalih filozofskih vprašanj. Fiziološki del knjige je napisal profesor dr. A. Šerkd in bo torej knjiga tudi z naravoslovne plati strokovno izvirna. Posebnost _ na knjigi je tudi oddelek ■»Zgodovina psihologrJe* izpod peresa dr. Alrao Sodnikove, ki prikazuje Jasno In precizno razvoj psiholoških Idej od Aristotela do naših dni V razmerju z obštmostjo in temeljitostjo knjige, ki je odobrena od prosvetnega oddelka, bo cena posameznemu izvedu nizka.
Laskava ocena. Znani češki kritik I. R. Marek poroča v praških »Narodnih Li-stih-. (16. oktobra, št. 286) o ljubljanski Narodni galeriji, njeni zbirki in njenem publicističnem delovanju z ozirom na naj-neveišo knjigo dr. Mala: Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih In Srbih, ki ie pravkar Izšla v založbi galerije. Krlfk reproducira vsebino knjige, hvali njeno točnost ter konča oceno tako-le: »To je za-radi_ zbranega bogatega materijala tako zanimiva knjiga, da se mi zdi naša dolžnost, ne le nasproti bratski Jugoslaviji, ampak v prvi vrsti nasproti nam samim, ki nam je ta kultura takorekoč neznan svet (in vendar Je tako čudoviti), da bi imeli to knjigo kmalu v češkem prevodu. To bi bil v resnici zaslužen čin. Za nas bi bila zbirka priloženih 69 slik, obsegajoča vabljive vzorce iz arhitekture, slikarstva, plastike in umetne obrti od najstarejše dobe približno do XX. stoletja, malo preozka: a gotovo bi se dala primerno razkriti. Do tedaj toplo priporočam to knjigo vsem, ki znajo pri nas slovensko.« Za slovensko kulturno delo je ta sodba gotovo laskava, tem bolj, ker izhaja od resnega praškega kritika.
španska kritika o godalnem kvartetu Zika. Glasbeni kritik lista »Dlario de Je-rez« piše o koncertu Zikovcev: »Sinoči se je slavil v gledišču Eslava prvi koncert letošnje sezone, katerega je aranžiralo »Udru-ženje glasbene kulture«. Dvorana je bila popolnoma zasedena odličnega občinstva, ki je z veseljem in zanimanjem poslušalo igro kvarteta »Zika« in mu je plačalo pr e zasluženi trud z dolgotrajnimi ovacijami Ta zanimiva enota se odlikuje s tonom, ki mu ni enakega ln z detajli, katerih ni mogoče primerjati. Njegova igra je enotna, da se kvartet lahko smatra med najboljše sveta. Umetniki popolnoma obvladujejo tehniko, njihova Igra pride v vsaki skladbi do prave veljave. Cista Intonacija, ritmična natančnost In logična dinamika so znač’lne za igro kvarteta Zika. Interpretacija Smetane je bila velikanska: morda slavni Ceh, ko je kvartet pisal, ni mislil, da ga bo možno izvajati s tako absolutno natančnostjo. Pii Griegu se publika spričo lepot kompozicije ni mogla zdržat! In je buknila v navdušeno ovacijo še pred koncem »Saltarella«. Krasen koncert Je zaključil Borodinov Noctur-no.
Gospodarstvo.
Dunajsko gospodarsko pismo.
(Kreditna kriza. — Zastoj r IndnstrilL — Klic po tujem kapitalu.)
Na Dunaju, 18. oktobra 192
Avstrijska republika živi v težki krizi. Po polomu bivše monarhije je nastopila doba inflacije, čas navidezne prosperitete in navideznih dobičkov, sedaj jim pa sledi občutna finančna in kreditna kriza. Ko Je bila pred dvemi leti stabilizirana krona, so mislili, da ostane tudi gospodarstvo stabilno. Pijani od visokih številk in goljufive propagande in reklame zakulisnih bankirjev, so se veselili porasta na borzi, češ sedaj smo ostali le bogataši. Toda ta barometer ni dolgo vzdržal umetnega, neopravičenega pritiska; po nesrečni spekulaciji s francoskim frankom se je umetna borza podrla in mnogo denarja je odteklo v inozemstvo za plačilo izgub. Doma je nastalo pomanjkanje denarja in ž njim težka denarna in kreditna kriza, kar je imelo za posledico polom nekaterih večjih in mnogo manjših bank. In tem slede trgovska in industrijska podjetja.
S propadom podjetij pa je brez kruha na tisoče privatnih nameščencev, za katere ni najti prostora ne v državni ne v privatni službi, ostali privatni poklici so pa prenapolnjeni in na vsako prazno mesto čaka sto in sto nezaposlenih. Pa tudi zdrava podjetja odpuščajo uslužbence, češ da ne zmorejo težkih socialnih bremen, katero jim nalagati država in občina, posebno pa visokih obrestnih mer, ki znašajo pri sla-bejših podjetjih do 60 odstotkov.
Občutna kriza je zavladala v železni industriji, katera je popolnoma ustavila pridobivanje surovega železa. — Eksport je ohromel, deloma vsled nemške, deloma češke pa tudi poljske konkurence na južnovzhodnem evropskem trgu. Belgijska in luksemburška
X Stavkovni lond v hrvatskl gozdni Industriji. Sekcija za gozdno industrijo Ze-maljskega saveza industrijalaca v ZagTebu je ustanovila fond, iz katerega bo povrnila vsem podjetjem drvne stroke vso vsled stavke nastalo škodo.
X Vinski trg v Dalmaciji. Kvantitativno kakor tudi kvalitativno je letos vinska trgatev v Dalmaciji izborno uspela. Bela najboljša vina se prodajo gladko po 4.75 do 5 Din, šibkejša nekoliko ceneje. Povpraševanje po teh vinih je toliko, da so že skoro razprodana. Črna vina In opolo svetlejše vrste nasprotno ne najdejo toliko kupcev. Vsled tega iih nudijo ceneje po 4 Din, pristanišče Sušak.
X Občni zbor saveza Jugosl. mlinarjev.
V	nedeljo se je vršil v Zagrebu pod predsedstvom dr. Teodorja Bošnjaka IV. redni občni zbor saveza jugosl. mlinarjev. Skupščina je odobrila delovanje odstopajočega odbora ter Istemu dala zaupnico. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. T. Bošnjak, za podpredsednike gen. ravnatelj S. Poor ln gen. ravn. Juraj Ettinger.
X Večji obtok novčanlc. Ostre kritike časopisja radi večjega obtoka novčanic so napotile ravnatelja Narodne banke, da je podal o sledečo izjavo: »Do povečanja obtoka je prišlo predvsem radi tega, ker Je dala Narodna banka izvoznikom 160 milijonov dinarjev kredita. Poleg tega je dala še okrog 200 milijonov vladi za železnice iz Blairovega posojila v Iznosu 3 milijonov dolarjev. Za te dolarje smo odobrili vladi vsoto 200 milijonov dinarjev In pri tem smo začasno računali po 65 dinarjev 1 dolar. Obtok se je sicer povečal, toda kontingent ni izčrpan. Obtok s« celo še lahko poveča In to za 90 milijonov na bančni račun ln za okrog 34 milijonov na državni, ker slednja ni Izkoristila kredita posojila na bone obrt-nen.i kapitala pri Narodni banki. Ta kredit znaša 1 milijardo dinarjev, a vlada ga je izkoristila ramo do vsote 966 milijonov,«
X Prodaja gnoja. Mestno zavetišče v Japljevi ulici št 2 odda več voz gnoja. Re. flektanti naj se tamkaj zglase.
X Oddaja tlakovanja v Skopliu. Občina mesta Skoplje razpisuje na dan 30. oktobra t 1. ofertalno licitacijo glede oddaje Izdelovanja tlaka v Skoplju. Predmetni oglas z
Zborovanje ljubljanskega odseka meščanskošolskega
učiteljskega društva.
železna podjetja razpolagajo z velikim) zalogami železa in celo z izgubo spravljajo svoje izdelke na trg. Boljše zaposlena je finalna industrija, posebno tovarne vagonov, deloma za inozemstvo, deloma za domačo porabo. Plačilna nezmožnost avstrijskega odjemalca se pozna občutno v avtomobilnl stroki, kjer se ie delo reduciralo na minimum. Elektrotehnično industrijo zaposluje v veliki meri mestna občina, katera elektrificira svoj okoliš, da prihrani drage dovoze tujega premoga.
Da bi napeljala dotok tujega kapitala v deželo, se trudi država z različnimi merami napraviti Ugodno pot. Tako n. pr. se vpelje bilanciranje v zlatih kronah, da se pokaže vrednost in rentabiliteta privatnih podjetij, katera bi si potem s pomočjo industrijskih obligacij poiskala potrebni kapital v inozemstvu, predvsem na londonskem in newyorškem finančnem trgu, kjer je denarja v obilici, saj je bilo nemško Dawesovo posojilo čez desetkrat prepisano. Doma pa naj znižajo banke visoke kondicije, da bo mogla industrija, rešena finančnih skrbi, stopiti v boi s tujo konkurenco, katera preti posebno iz Nemčije, ki se br*o konsolidira. Zahtevi privatnikov po znižanju davkov in socialnih bremen ne bo niti država niti občina rada ugodila, ker prva rabi denar za regulacijo budgeta, druga pa nerada opusti svoja ogromna investicijska dela v stavbar--stvu in elektrifikaciji. V splošnem Je upati, da je kriza prekoračila višek, vsaj v financijelnem oziru, kakšni pre-tresljaji bodo sicer še sledili, Je odvisno od splošnega svetovnega ekonomskega položaja.	I.	T.
natančnejšimi podatki Je v pisarni tTgovsk* in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Carinski dobodkl naše države so znašali v tretji dekadi septembra letos skupno 58,560.705 dinarjev. Od aprila p« do konca tretje dekade septembra 1924 *o znašali carinski dohodki 847,408.384 Din, t J. za 4,156.246 dinarjev več. kakor v Istem času lanskega leta.
X Dohodki monopol«. Uprava državnih monopolov Je uredila bilanco o tobačnem monopolu. Iz bilance Je razvidno, da Je uprava predvidela za 1. 1924—25 stalni mesečni dohodek od tobaka v znesku 135 milijonov dinarjev. Predvideni dohodek pa se je povišal za 27,200.000 dinarjev samo v času od 1. aprila do 31. avjusta t L Celokupni dohodki za teh 5 mesecev so znašali 702,200.000 dinarjev, med tem, ko so bMi predvideni le na 675 milijonov dinarjev.
Sodišče.
8 104 a) s. k. *.
Predsednik: »Vi ste Karol Oresar, gistratni sluga? Koliko Imate plače?«
Obdolženec: »7300 kron mesečno.«
Predsednik: »Torej, Vi ste obdolženi, da ste pisali Franci Cerar pismo v imenu policijskega ravnateljstva ln JI zagrozili t kaznijo? Franca Rape se Je namreč protj Vam pritožila čez Cerarjevo, ker Je boiI* Cerarjeva žrjavico v njeno kuhinjo...«
Zagovor: »Imel sem dober namen. Nisem niti Iskal niti imel nobene koristi.«
Predsednik prečita pismo, ki se glasi takole: »Gospe Franca Cerar, VI ste ovadeni, da nosite kljub prepovedi hišnega gospodarja v kuhinjo, ki Jo imate skupno • Franco Rape, žrjavico. Ne samo, da nagajate s tem hišnemu gospodarju, ogrožate celo predmestje. Ako boste le enkrat ovadeni, boste strogo kaznovani — Za policijsko ravnateljstvo. —«
Pismo nima nobene efcshlbitne številke ln nobenega podpisa.
Sodba: KarOl Gresar Je kriv pregreška § 104 a) s. k. z. Kazin 25 dinarjev globe, subsidljarno 12 ur zapora. Poleg tega ima plačati Karol Gresar 50 dinarjev takse.
V soboto 18. t m. Je zborovalo v Ljubljani učiteljstvo meščanskih šol, spadajočih v ljubljanski odsek.
Na dnevnem redu so bila sledeča predavanja: Smrdelj: Staroslovenščina, Pečjak: Meščanska šola in obrtno šolstvo, Sodnikova: Razstava v Beogradu, Primožič: Pravne razmere učiteljstva, Lajovic: Bolniško zavarovanje.
Prvo predavanje Je odpadlo In se vrši prihodnjič.
Aktualno pa je bilo predavanje g. Pečjaka, sedanjega nadzornika kranjskega okraja, ker nam je podal v njem Jasno sliko stališča, ki ga zavzema SLS z ozirom na meščansko šolo.
Iz njegovega govora je vela globoka vera v njeno bodočnost ta iskrena ljubezen do nje.
V skladu z modernim življenjem Jo čaka lepa prihodnost. V plemenitem tekmovanju z izrazito strokovnimi šolami, vzgajajoč naš bodoči naraščaj za praktično življenje, bo gotovo podpirana od političnih strank vsled dela njenega učiteljstva, dospela na višek.
O. predavatelj je preciziral stališče SLS in želeti je, da nam prihodnjič orišejo drugi stališče ostalih slovenskih strank, da bo mogoč po dobljenem točnem upogledu v politični vrvež smotren boj za njeno Izpopolnitev ustrezajoč pri tem željam naroda.
a Sodnikova nam Je podaia lep pregled dela za razstavo In nam orisala razstavo vsestransko.
Razstava je bila v marsičem preuranje-na, a dosegla je v polni meri svoj namen.
V	bodoče nastopimo smotrenejše in temeljitejše pripravljeni pred forum Javnosti. Z razstava je meščanska, lol* pobila pred-
sodke ln odprla oči onim, ki jo omalovažujejo.
Za učiteljstvo zelo važni sta bili tudi ostali dve predavanji, ker posegata globoko v naše gmotne in pravne razmere. A tudi v slučajnostih Je padlo marsikatero kleno zrno na našo njivo.
Učiteljstvo je pokazalo na zborovanju, da gre preko vsakdanjih preklarij k cilju.
Zadovoljno, da mu je mogoč stanovsko skupen nastop za obče priznane ideale, sl je popoldne ogledalo sadni sejem in razstavo
češke moderne umetnosti v Jakopičevem paviljonu.
Na sadnem sejmu je videlo uspeh« umnega sadjarstva, k! se kažejo v razstavljenem sadju.
V	bramu umetnosti je zrlo umotvore naših čeških bratov ln doumevalo njih krasote iz predavanja, g. Zormana, ki Je namesto zadržanega g. Mesesnela v izbranih besedah pojasnil smernice modernega slikarstva in kiparstva, dvlgnivši nas s svojim govorom iz sfer vsakdanjosti v višine umevanja In uživanja umetnosti. Lepše ni bilo mogoče zaključiti dneva resnega dela kakor odhajajoči z obiskom svetišča umetnosti.
V vseh špecerijskih prodajalnah se dobi
ohbn
najboljši pridatek k hrani.
Razvoj čehoslovaške armade.
Ob priliki drug« obletnic« koalicijske fUdt podala »Venkov« zanimiv pregled fazvoia čehoslovaške armade v teh dveh ptih. Stabilnost predstavitelja vojaške (prave (vojn. minister Udržal), piše list, je jmogočila toliko utrditev naše armade, da fremo danes na njeno pripravljenost mnogo folj mirno, kakor pa ob času mobilizacije j. 1921. Dveletni čas koalicijske vlade podenja posebno intenzivno razumevanje po-reb narodne obrambe, tako, da pomirljivo lapreduje zgraditev naše armade, posebno f materijelnem oziru. Vsi, ki so videli naše kanevre zadnjih treh let lahko konstati-lajo, da se ogrodje naše armade utrjuje, da Je z ozirom na taktično izvežbanost moštva kkko loteva zmirom bolj kompliciranih na-bg in da se naši poveljniški zbori neprestano izpopolnjujejo.
Tehnična oprema in smotrna poglobitev fežbanja zasleduje predvsem en cilj, ki ga e dal armadi okvir njenega brambnega zatona:	da bi ugodila zahtevam skrajšana
frezenčna služba na 18 mesecev. Baš letos e pripadla vojaški upravi naloga, da iz te kikonite določbe izvaja posledice tudi za fdrovno stanje naše armade. Na temelju le-bs sprejetega zakona je bilo mirovno sta-Ije vojske znižano toliko, da ostane pod rožjem do 1. 1927 vsako leto od 1. aprila o 30. septembra le 90.000 mož, od prvega ‘:tobra do 31. marca vsako leto pa kakor islej 150.000. To znižanje števila je bilo vedeno kljub temu, da je bilo že leta 23 odpuščenih 4000 mož po šestmesečni jlužbi. Poleg tega pa so bili na podlagi po-fcbne vladne naredbe odpuščeni nadštevil-ti brambovci po štiri ozir. šestmesečni Oužbi zaradi gospodarskih in, socijalnih
vtrokov. I* t*h odredb j« raavidno, da it naša vojaška uprave v času koalicijskega režima poskušala kolikor mogoče zmanjšati breme vojaške službe, da bi bilo kolikor mogoče najmanj sil odvzeto produktivnemu gospodarskemu življenju, ne da bi trpela varnost republike.
V	materijelnem oziru se vojaška uprava trudi urediti nabavo vseh sredstev za zgraditev armade v prospeh domače industrije in zmanjšati našo odvisnost od tujine. Treba le opozoriti na industrijo orožja in municije, kjer po zaslugi previdnosti vojaške uprave skoro popolnoma zadoščamo sami svojim potrebam in lahko upamo, da postanemo dobavitelji nekaterih naših sosedov. V tem oziru je storila koalicijska vlada važen korak, ker je spremenila brnsko orožarno v akcijsko družbo, ki sedaj lahko dobavlja tudi tujini, za kar je tehnično prvovrstno pripravljena. Iste cilje zasleduje uprava v aviatiki. Njena zasluga je, da imamo danes svojo industrijo motorjev in letal, katere produkti so cenjeni tudi za mejami. Baš v čas koalicijske vlade spada organizacija letalskega odbora MNO in cela vrsta velikih podjetij naše vojaške aviatike. Rapidni razvoj naše aviatike, je jasen vsakomur, kdor primerja število poletov vojaških letal v zadnjih treh letih. L. 1922 jih je bilo 21.273, 1. 1923 že 54.449 in letos samo do 31. avgusta 48.516. Vojaška uprava je tudi s sodelovanjem ministrstva javnih del pripomogla k uresničenju prve državne prometne linije v državi, ker je prevzela vodstvo Čs. državne linije Praha—Bratislava —Košiče v tehničnem in administrativnem oziru.
Vsled neobičajno obsežne agende voja-
ške uprav« c* je motoft« dotakniti 1« f lavnih smvnie. Oziraje se m nauke zadnje vojne, skuša naša uprava uporabiti pri zgradbi armada vse moderne tehnično pridobitve. Posrečilo se ji je pridobiti vrsto tehničnih strokovnjakov. Ce se vojaški upravi posreči rešiti nekatera vprašanja gmotnega položaja častnikov, posebno pa vojaških, akademično izobraženih delavcev, bo mogoče še intenzivneje izrabiti sodelovanje mlade tehnične inteligence pri problemih narodne obrambe. Ustanovitev vojaškega inženjerskega kolegija in nameravani razpis ustanov za pomladek vojaških zdravnikov priča o delu vojaške uprave v to smer. Poleg najmodernejšega tehničnega oboroženja skrbi uprava tudi za nravno in državljansko vzgojo vojakov, ter se dobro zaveda, da mora majhna armada nagraditi svoje številčne nedostatke z navdušenjem, požrtvovalnostjo in zavestjo velike naloge, ki ji je poverjena. V tem oziru je bil lani izdan definitivni predpis o prosvetni vzgoji našega vojaka s tendencami, vladajočimi duhovni razvoj našega naroda in njega politične težnje. V vseh ozirih skuša naša armada slediti Masarykovemu idealu demokratične armade, ki bi čutila, da je del naroda in bi svojo eksistenco opravičevala s sistematičnim delom.
VSEM,
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO
To in ono.
: Starka-čudaklnja in njena hiša, polna zlata in bankovcev. V svoji hiši v Grave-sendu ob Temzi je živela sedemdesetletna starka, znana pod imenom »mis Clarke*, sama, z dvema mačkama, v štirinajstih sobah. Živela je ubožno, nosila je oblačila, ki so bila narejena po modi izza časa pred tridesetimi do štiridesetimi leti, tako da so se ji ljudje posmehovali, ako se je pokazala na cesti. Te dni ji je postalo nenadoma slabo, in zgrudila se je nezavestna na svojem vrtu. Neka soseda jo je pobrala, zdravnik jo je poslal v bolnišnico in policija je prevzela njeno hišo v varstvo. Ob vstopu v hišo se je policija nemalo začudila: Kamor je človek pogledal, povsodi je bil denar skrit.
V	neki stenski omari so bili celi kupi bankovcev, in celi kupi bankovcev so bili v skrivnih predalih, bankovci so bili skriti v vseh mobilijah. V dveh piskrih v kuhinji so našli skriti dve kaseti srebrnega denarja v vrednosti sto sterlingov, v vsaki skledi, v vsaki vazi v kredenci je bil srebrn in zlat denar, na stotine zlatih sterlingov je bilo skritih v žimnicah, skratka, povsodi je bil denaT, papirnat, srebrn in zlat. V umazanem stanovanju so našli poleg denarja cele gore pisem. V dveh sobah so bile veje suhih dreves, ki so služile najbrže v to, da sta mački skakali in plezali po njih. Policija ni objavila, koliko , denarja je našla, jasno pa je, da gre za velikansko vsoto. Takozvana »Mis Clarke« je jako misterijozna osebnost. Nekateri trdijo, da je hči angleškega častnika, ki se je poročil z Nemko, drugi so mnenja, da je Nemka ali pa vdova kakega Nemca. Nekoč je pokazala svoji sosedi knjigo z lastnoročnim podpisom nemškega cesarja Viljema ter ji je povedala, da ji je dal knjigo in velik znesek denarja nemški ce-
Hr, ker je rešile zanj listine največje Težnosti. Čudakinja leži še vedno nezavestna
v bolnišnici.
: Najnovejša novost pariške mode, Saa
mode osemnajstega stoletja je stopil z°PeJ na površje. Pariška moda je namreč sedal-kar imperativno zapovedala, da mora nositi moderna dama pod očesom ali pri kraju ustnic majhen črn obliž — historični to-.--da sedaj modernizirani obliž »mouche«. Ta-, nekdaj tako glasovit obliž je sedaj izdelan.: iz temnorujavega baržuna in sicer v obliki zvezdice ali pa kroga iz črnega baržuna.* In lilo tempore, ko je igral obliž posebno V ; ljubezni veiiko vlogo, je bil za napudrane« kavalirje s cofom pravcat kažipot, kak«; naj se vedejo napram dami. — Dame so-takrat čisto po razpoloženju nosile te oblK. že v obliki zvezdice, srca ali pa lune. —-Mlada, podjetna koketka je stavila »mou-s che« v bližino ustnic. Resna žena, ki je bo-* tela pokazati svojemu kavalirju, da ga 1®%: rada, je stavila mušico v obliki srca v kot. pod levo oko. Devojka, ki ne mara za o bo-,,, ževatclje je stavila okrogel obliž na desno-, lice v višini nosa. Obliž v obliki srca in" nošeaffe levem licu je pomenil, da je dam«, že oddana itd. — Morda bodo naše damt osvojile nemi govor obliža ter izdale seveda temu primeren slovar.
Izjava.
»Ljubil vas bom, dokler bom živ.«
»Želela bi si moža, ki bi me ljubil, do»' kler bom jaz živa.«	,
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik; Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
Edgar Hice Burroughs:
TARZANOVE
ŽIVALI
Sicer se ni dogodilo ničesar posebnega, veter b ostal nespremenjen in po deseturni vožnji so »stre oči opičjega človeka zagledale prve rahle ibrise obale. Ce se bližajo baš izlivu ,Ugambi ali je, bi bilo v temi mogoče ugotoviti. Tarzan je torej jsmeril čoln skozi obrežno valovje proti najbližjemu obrežnemu pomolu. Tam je hotel pričakati utra.
Coln pa Je nasedel z rilcem na pesek, ki je fil naplavljen pred globino in močan.val ga je sunil stranico, da se je prevrnil. Vsi potniki so seveda f istem hipu ležali v plitvi vodi in so v veliki pmešnjavi hiteli proti rešilni obali. Prihodnji val je jagrnil čoln in bi ga skoro potegnil s seboj v porje.
Mokre opice je zeblo in so presedele celo noč psno stisnjene druga k drugi. Pozneje so se splavile k Mugambijevem ognju. Tam je bilo vsekakor toplejše. Tarzan in Sheeta se nista bala džungle, feprav je vladala tam še taka tema. Njun želodec te je že dolgo oglašal in vsled tega sta se podala jakoj na lov, v sredo temnega gozda, ki se je iprostiral pred njima.
Kjer je bilo mogoče, sta šla vštric, sicer pa Irug za drugim, zdaj eden spredaj, zdaj drugi. Tarzan je končno zavohal bivola in kmalu sta se iba splazila k žrtvi, ki je spala v najbolj gostem trmovju džungle. V bližini je bila majhna reka.
Bliže in bliže sta lezla k ničesar sluteči živali, fcheeta od desne, Tarzan od leve strani, da bi ga le mogoče, lahko takoj s prvim sunkom z nožem fadel v srce. Le s tihim renčanjem sta se spo-
razumela med seboj; vse se je vršilo, kakor bi eden vedel za kretnje drugega že v naprej. Saj sta bila v zadnjem času že tolikrat skupaj na lovu.
Trenutek sta ležala še neslišno v zasedi. Potem je na tih migljaj opičjega človeka skočil Sheeta orjaškemu bivolu na hrbet in mu zasadil svoje zobe globoko v tilnik. Od bolečine in besnosti bičana žival je skočila pokonci, baš ko ji je Tarzan po bliskovo vsekal s svojim nožem par globokih ran.
Opičji človek je imel še čas, da se je oprijel debele šope las svoje žrtve in že je ta oddivjala in skoro vlekla za seboj močnega, tesno se je oprijemajočega nasprotnika. Tudi Sheeta ni odnehal. Niti za trenutek ni izgubil ravnovesja na visokem hrbtišču in njegovo zobovje je greblo zmirom globlje proti bivolovi hrbtenici.
2ival je nesla približno dvesto metrov daleč svoje breme in rjovela od muk. Potem jo je kamnato bodalo zadelo globoko v srce in s poslednjim, že pol umirajočim rjovenjem je telebnila z glavo naprej na tla. Potem sta imela Tarzan in Sheeta preobilno večerjo.
Ko sta se nasitila, sta se umaknila v goščavo k počitku. Tarzan je zaspal z glavo s temnimi lepilni lasmi na Sheetovi svileno mehki koži.
Malo pred solnčnim vzhodom sta se prebudila k novi gostiji, potem se pa vrnila k taborišču ostalih nazaj na obrežju, da jih peljeta k ostankom nočnega plena.
Vsem je meso izborno dišalo, potem so se pa stisnili drug k drugemu in zaspali. Toda Tarzan in Mugambi sta hotela med tem najti reko Ugambl. In res sta komaj prehodila par sto metrov, ko sta naenkrat opazila široko reko, v kateri je zamorec takoj spoznal ono vodno cesto, ki je vodila njegove vojščake na ono nesrečno poizvedovalno pot.
Oba sta šla ob vodi do njenega izliva v morje. Ugotovila sta, da so se izkrcali komaj eno miljo od njega.
Tarzan je bil ves kakor spremenjen. Gotovo
bo ob tej mogočni reki naletel na domačine, in morda bo lahko celo kaj zvedel o Rokovu in svojem otroku. Kajti Rokov se je najbrže poskušal kakor hitro mogoče odkrižati otroka, ko je prepustil Tarzana na otoku njegovi usodi.
Spravil je torej z Mugambijevo pomočjo čoln takoj v vodo — kar ni bila malenkost spričo va-lovja, ki je neprestano in z nezmanjšano silo butalo ob breg. Toda preborila sta se srečno skozi nevarnost in takoj zaveslala proti izlivu reke Ugambi, ne da bi se pustila odgnati od brega.
Naenkrat se je pojavila nova ovira: morala sta prevoziti divji tok reke, ki je treskal v pribli-vajoče valove, kar se jima je posrečilo s spretnim izkoriščanjem vodnih vrtincev v bližini brega. Zdanilo se je že, ko sta se izkrcala nedaleč od svojih tovarišev.
Privezala sta čoln za neko vejo in odšla v džunglo, kjer sta kmalu srečala več svojih opic, ki so se gostile s sadjem. Bivol ni ležal daleč odtod.
Sheete ni bilo nikjer in se ni vrnil celo noč. Tarzan si je takoj mislil, da je odšel iskat tovariše svoje vrste.
Drugo jutro na vse zgodaj je Tarzan peljal celo svojo čredo k reki; zraven je klical v džunglo, ko je korakal na čelu čudnega spremstva. Takoj nato je zaslišal slaboten odgovor in zdelo se mu je, da od daleč, daleč. Cez pol ure se ie naenkrat pojavilo Sheetovo gibčno telo iz džungle, baš ko so ostali precej negotovo plezali v čoln, ki se je že rahlo zibal na volovih.
Velika zver se je stisnila z izbočenim hrbtom in zadovoljno prejo kakor mačica k opičjemu človeku. Na migljaj svojega gospoda je lahkotno skočila na svoj stari prostor v čolnu.
Končno je bilo vse na svojem mestu. Manjkali sta dve opici, toda Tarzanovo in Akutovo klicanje je ostalo brezuspešno. Čakali so zaman eno uro, potem je čoln odrinil od kraja. Tarzan je bil prepričan, da sta se nalašč potuhnili, posebno, ker sta
se že tam na otoku najbolj upirali vožnji in s#1 največ trpeli od strahu na potovanju po morju,
*	•
Ko so se proti večeru izkrcali, 'da 'dobe po* trebno hrano, je gledal par minut nek nag divjak iz gostega grmovja na bregu te čudne goste. Še' predno ga je kdo iz čolna zagledal, je odkuril ob reki navzgor.
Kakor preganjana žival je tekel po ozki stezi in trepetajoč od tega, kar je videl, je planil k; svojcem v vas, ki je bila le par milj oddaljena od novega pristana in lovišča Tarzanove črede.
»Zopet en belokožec!« je takoj zakričal pcf^ glavarju, ki je čepel pred vhodom svoje okrogle* koče. »Zopet belokožec in ž njimi mnogo, mnogo' vojščakov. Prihajajo v velikem čolnu, in bodo mo-^ rili in ropali kakor oni s črno brado, ld nas je" nedavno napadel.«
Kaviri je vstal. Trpel je že od slabega spomin^ na onega belokožca in njegovo divje, srce je takoj vzplamtelo.
Bobni so zaropotali na vasi, lovcem v znamenje, ki so bili v gozdu in ženam na polju. Alarmi
Poslikani in s perjem okrašeni vojščaki s& kmalu nato napolnili sedem ponosnih čolnov, dolga* kopja so štrlela nad vodo — šli so v boj!
Skoro neslišno so drseli čolni po reki, in ve* ^ slale so močne roke krasnih dečkov, črnih kako* ' ebenovina.
Brez kričanja, brez klicov rogov! Kajti Kavirt je bil pameten vojščak in nič ni smelo uničiti nje-’( govih načrtov. Kakor tat ponoči, je hotel naskoŠtt s svojimi sedmimi čolni belega moža in še predno' pokosi s svojimi »brizgalnicami ognja« vrst« črncev, bo moral že podleči premoči.
Kavirijev čoln je bil prvi. Na ostrem ovinka reke, ga je naenkrat zgrabil deroči tok in še predno so se prav zavedli so že naleteli na zasovraženega nasprotnika.
(Dalje prihodnjič.)
FRANC CERAR*
drutba s o. s.
v Domžalah priL)ubl|an
tovarna
slamnikov In klobukov
gloga i Celju, Gosposka 4.
‘opravila se sprejemajo vsako ,redo v Ljubljani, Prešernova »1.5. na dvor. Kovačič & Tršan.
mm
v hotelu „3u2nl kolodvor Miklič" naspr.glav. kolodvora se priporoča cen], društvom in kor-poradiam v uporabo.
Restavracija je odprta vsaki dan do 24. ure, do prihoda poznih večernih vlakov.
Proti
kurjim očesom
imaga hitro, brezpogojno inesljivo ln brez vitke nevarnost)
Gradbeno podjetje
Arhitekt
ilesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
St iti« okoli 18 Ut milijonkrat preiikuienl pomoJek
“ “ri^.C^niiVz\d1:^^no°vfn^0blV* " *"
Družba Burgit, Freilassing (Bayern) Generalno zastopstvo *
Ivan Svetec, Novomesto
(Slovenila).
Najboljši uspeh Imajo oglasi v Nar. Dnevniku!
Naicenejše nove in rabljene
pisalne stroje
v Spedlalnl mehanični delavnici za popravo pisalnih ratunsklh. rasmnoievalnlh In kopirnih strolev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Šelenburaova ulica 6.|l.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse drug potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Priporočam na veliko In malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, kravate, srajce, sprehajalne palice, krojaške In čevljarske potrebščine.
Najnlžje cene!	Postrežba	točnaI
MALI OGLASI
zb gospode in dame KELC, Maribor, Sodna ul. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
MERAKL
BOSE, MASTILA. LAKOVE, ŠTUK. EMAJLE, KISTOVE I JAMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOCE NUDI
MEDIC-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
• PODRUŽNICA	SKLADISTE
TVORNICE:
ljubljana-medvode
KUPUJTE trgovcih
ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku
mladega steklarskega pomočnika, kateri se je te stroke šele izučil, kakor tudi učenca iz boljše poštene hiše. Nastop takoj. Cenj. ponudbe je poslati na upravo lista pod »Pomočnik in učenec«. -
Tipljivi!
močan in zdrav z 2 letno prakso, radi opustitve trgovine, želi nadaljevati učno mesto. Naslov pove uprava lista.
Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice,
priporoča zadnje novosti, dunajskih in pariških klobukov. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Najnlžje cene.	Solidno blago.
# » O	» ♦ »»»»M oo ♦♦♦♦♦♦♦♦+
Ml
nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta iščeta 2 gospodični. Ponudbe prosita pod Mirni" na upravo lista.
PREmOG
Trboveljski •»»•»»•e Llbojskl Ormoikl Trobnodolskl
dobavila po na|nH)Ut cenah
DOM. ČEBIN
trgovina e premogom
LJUBLJANA
Woltova ulica M. l.|U.
Defeljno seme, fižol in gobe
kupule Sever A Komp., Ljubljana, Wolfova ul. 12.
s kuhinjo in 2 malimi sobami aU 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500*— K. Cenjene ponudba na upr, lista pod „Čimpreje‘‘.
Kopi SP
dobro ohraojena konjska oprema. Ponudbe na uprnvo Usta pod »Oprema«.__________________
na novo ustanovljena se cenj občinstvu priporoča. Cene nizke, postrežba solidna.
FRAN KOS, Zidovska uUca.
3	mA sobe	
v III. nadstropju (Uft) odda takoj Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12.		
Di. lem N Ljubljana, Cankarjevo 22. in 23. oktobra ne c		I, nab. 5. rdinira.
Uje
velike 154 X 200, dobro prešite, i* močnega rožnatega
kambrika s fino pavolo p0 Din 220*—
flnl flanel porhant po Din 14*— in razne Ostanke po skoro polovični ceni razpošilja po poiti Tekstil bazar, Ljubljana, Krakov trg. Zahtevajte novi ceniki
srednjo, tičeta dva boljša gS* spoda. Če le mogoče v mestu. Ponudbe na upravo Usta po4' »Soba«.
isio ssho ,
neopremljeno če le mogoče
z souporabo kuhinje v »«•»* aU predmestju išče mirna drt** lina. Ponudbe pod „ZadovolJ« nost“ na upravo Ust«.
Kotov
v trgovino z tnefanlm blagonp želi oddati trgovec »vojega Sinaj Cenj. ponudbe n« upravo list«' pod »PoSt*0**
* , ———— l ••• < jesenski povišnik
moški in žakst a telovnikom, yge dobro ohranjeno se ugodno
proda.
Naslov ppva uprav« Usta.
Kipi se
mala hiša na periferiji a okolici Ljubljane. Ponudi navedbo cene na upravo pod »Dom«.
na dela „
bi tada pospravljala mesečne* ■' pisarniške prostore." t osi na upravo Ustr
pod
sobe ali
Naslov prosi na upravo
»Mesečno 100«.	-r.
M na gnusil
skoraj nov, ter par lahkih
matov, nekoUko rabljenih 'r---v Ivan Molek, sedlar, Vrhnika l»*f
I® =. *
dobro vpeljan potnik psplra« ; trgovin«, ki bi bil pripravljen prevzeti dobro idoce 8 menečo«