PUŠKA žNiCA cauu mm &>!*x**«av*%vav «• ¡i,.;. »:•: K soboto dokažimo s polnoštevilno udeležbo na volitvah, da smo zreli upravljalci Na zbonh delovnih ljudi so izbrali najboljše sodelavce za kandidate članov obratnih delavskih svetov in delavskih svetov ekonomskih enot. Izmed njih bomo v soboto, 26. junija, izvolili tiste, ki nas bodo zastopali v novih organih delavskega samoupravljanja v delavnicah, obratih m službah. Foto LT »Emajl« Leto IX. št. « 23. 6. 1963 tUtSILO DROVHEM KBLEKIUfA TOMARME EMAJL IRME FASADE OB 20-LETN1CI OSVOBODITVE Terenska organizacija ZB Gaber je in aktiv ZB Tovarne emajlirane posode sta organizirala skupno proslavljanje dvajsetletnice osvoboditve. S8í ¿ti ¿su Z ZADNJE SEJE UPRAVNEGA ODBORA Počitniško delo in letovanje 10. JUNIJA SE JE SESTAL UPRAVNI ODBOR NA IZREDNI SEJI IN OBRAVNAVAL: — RESTRIKCIJSKE UKREPE ZA NASO TOVARNO; — LETOVANJE OTROK ČLANOV KOLEKTIVA; — POČITNIŠKO DELO IN POČITNIŠKO PRAKSO; — VROČINSKI DODATEK. SKL 'm Wi asi sp m sp Žpi m $0 m ii Najprej je glavni direktor poročal o restrikcijskih ukrepih v našem gospodarstvu in kako ti ukrepi vplivajo na naše podjetje. Poročilo je vzel upravni odbor na znanje. V zvezi s predlogom kadrovsko socialne službe, da bi prosta ležišča v weekend hišicah in v vili Gini v našem počitniškem domu v Crikve-nici zasedli s skupinami otrok članov kolektiva, ki zaradi številnih prijav niso prišli v poštev za letovanje v Baški in za vodenje in zdravstveno oskrbo teh skupin najeli 2 osebi ter bi se s tem zvišala predračunska izguba našega doma za 187.000 din, je upravni odbor sklenil, da se z letovanjem članov kolektiva maksimalno izkoristijo kapacitete počitniškega doma, pri čemer je izvajati tudi zame- njave kapacitet z drugimi kolektivi. Glede počitniškega dela in počitniške prakse med šolskimi počitnicami v letošnjem letu je UO sklenil, da se sprejme na počitniško delo največ do 383 šolarjev oz. dijakov na delovna mesta v proizvodnji, na obvezno prakso pa naše štipendisteJn 25 drugih dijakov in študentov. Pri sprejemanju imajo prednost otroci članov kolektiva. Počitniško delo se nagradi z 80 din na uro in 10 din gibljivega dela glede na prizadevnost, počitniška praksa pa: dijaki srednjih šol 10.000 din in 5.000 din gibljivega dela, študenti višjih in visokih šol pa 15.000 din in 5.0000 din gibljivega dela, Vsi ti so upravičeni na koriščenje toplega ali hladnega obroka po cenah kot člani kolektiva. Glede vročinskega dodatka pa je UO zavzel isto stališče kot v letu 1964. Zato so v nedeljo, dne 23. maja priredili partizansko srečanje na Frankolovem. Ta dam praznujejo na Frankolovem krajevni praznik v Spomin na najhujši zločin, ki so ga fašisti napravili že na pragu svobode. Udeleženci partizanskega srečanja so se zbrali pred tovarno in odpeljali na Frankolovo. Vreme je bilo lepo in razpoloženje prijetno. Pred prosvetnim domom so se zbrali borci, aktivisti in interniranci iz bližnjih vasi. Godba našega podjetja je odigrala koncert partizanskih pesmi in koračnic, nakar so ob 10. uri člani ZB položili vence na grobove mučenikov. Člani ZB so obiskali več hribovskih kmetij, kjer so jih med vojno kot partizane radi sprejemali in jim stregli; razdelili so pakete, katere jjfh je podarila Tovarna eriiajlirane posode. Tudi tokrat so jih postregli s sadjevcem in domačim kruhom kot nekdaj. Prijateljsko so se pomenkovali :in si želeli, da jih še večkrat obiščejo. ‘ ji Popoldne so — zbrani v povorki — udeleženci partizanskega srečanja odšli v vas Lindek, kjer je zbranim spregovoril predsednik krajevnega odbora ZB Gaberje tovariš Jakše. Za tem je sledil pripravljen kulturni program. Stane Kurnik lep sprejem bivših borcev V. prekomorske brigade Kaj bo s šolo na Frankolovem Financiranje investicij v šolstvu \ celjski občini še ni rešeno. Posebno težka situacija je nastala letos, ker so bili ukinjeni družbeni investicijski sklad in tudi del hranilnih vlog ni mogoče več koristiti za negospodarske im esticije. Ureditev šole na Frankolovem je bila predvidena že v lanskem letu. Družbeni sklad za šolstvo pri skupščini občine Celje je v ta namen predvidel 13 milijonov dinarjev, prvotni predračun. ki ga je pripravil Ingrad pa je Vnašal okrog .40 milijonov dinarjev. Ko je Zavod za napredek gospodarstva kasneje izdelal dokončne načrte za adaptacijo, ¡e predračun znašal preko 80 milijonov dinarjev. Zaradi tega so se porajala vprašanja, ee rnorda ne bi bilo boljše zgraditi povsem novo šolo. Resna ovira za izvedbo adaptacije je bila bojazen pred talno vodo. ki sega zelo visoko. Na osnovi proučevanj posebne komisije pri skladu za šolstvo in mnenja strokovnjakov iz republiškega sekretariata- za šolstvo je bilo dokončno sklenjeno, da se šola na Frankolovem adaptira. Načrti so narejeni in je sklad izdal zanje 2 milijona 546 tisoč dinarjev. H gradnji se m ,moglo,.pristppiti. v lanskem letu zuradj omenjenih nerešenih ' vprašanj pa tudi sicer.ne bi bilo mogoče, ker. je sklad razpolagal cul pred videnih 105 milijonov dinarjev za investicije, v šolstvu samo z 84 milijoni. Kdaj bo šola na Frankolovem adaptirana, je težko reči. Jasno je samo tu. da je po prioriteti omenjena šola ha drugem mestu, za šolo v Štorah. Kakor je znano, je v proračunu občine Celje za leto 1965 zagotovljenih za negospodarske investicije samo 52 milijonov dinarjev. Skupščina teh sredstev še ni razdelila. V četrtek, 10. junijh, je bila v Narodnem domu svečana seja občinske skupščine v počastitev V. prekomorske brigade narodnega heroja Ivana Turšiča-Izto-f ka. VESTI IZ K O MU N E Obnova ceste Višnja vas - Dobrna Občinska skupščina v Celju je sklenila, da se sredstva iz rezervnega sklada koristijo namensko le za sanacijo po poplavi. Iz teh sredstev bodo letos asfaltirali cesto Višnja vas—Dobrna, ki je bila tudi prizadeta ob zadnji poplavi. Sest kilometrov ceste od Višnje vasi do Strmca so že asfaltirali. Računajo, da bodo letos s sredstvi 165 milijonov din, ki so v ta namen na razpolago, obnovili domala vso cesto do Dobrne. Delovni čas in dnevi pri , občinski upravi Na predzadnji seji občinske skupščine so sprejeli odlok o delovnem času. upravnih organov Skupščine občine Celje-. Delovni čaš občinskih upravnih organov trgj$. neprekinjeno 7 ur dnevno ;iin to med 7,/in: 14,. uro.’ U.radni dnevi za stranke (kar velja tudi za krajevne urade) so ob ponedeljkih, sredah in sobotah med 8. in 12. uro. Predsednik in podpredsednik sprejemata stranke vsak torek in sredo med 9, in 12. uro. Službe, ki imajo stalen opravek s strankami, pa sprejemajo stranice vsak delovni dan med 9. in 12. liro. Kakšen bo na jeseni priliv v srednje šole? .Svet za šolstvo pri celjski ob-pini je na eni svojih z.adnjih sej ugotovil, da. bo ha jesen priliv iz osemletk v srednje., šole precej .velik. Zato bo treba pravočasno ugotoviti, kakšne bodo zmogljivosti v posameznih srednjih šolah. ■ Računajo, da »e bo samo v gimnazijo vpisalo okoli 900 no- vih • dijakov. Stiska pa bo tem večja zaradi tega, ker preurejajo eno učilnico v kabinet za poučevanje tujih jezikov. Tako bo en oddelek v jeseni manj. Poleg že obstoječih delovnih kahinetov bo učilnica za poučevanje tujih jezikov še en pogoj več, ki so potrebni za verifikacijo gimnazije. Občinska skupščina je na seji sprejela odlok o prevzemu pokroviteljstva za brigado in odlok o Imenovanju ulice p

i ‘ouiepajBod ep katgro smer se moramo najprej razvijati, če želimo preko samoupravljanja doseči večje ekonomske rezultate. \ fizičnega, fizični pa prideluje kruh za oba. Eno je danes res, česar se moramo zavedati: obstaja že velika delitev dela, In ni pravo delo samo tisto, ki ga človek opravi neposredno za strp-jem ali ročno. Praksa je najbolje dokazalaj • da je mnogo uspešnejša tista proizvodnja, ki je dobro planirana. Zato obstaja tudi planiranje (kar je umsko delo). Zanimivo bi tudi bilo, kakšen bi bil stroj ali orodje, če ne bi prej konstruktor izdelal načrtov. Neposredni projzvajaleč bi moral biti v tem primeru najbrž veliko bolj univerzalen kot je lahko danes.-Tudi' tehnologija ni »po-gruntacija« delomrznežev. Enako velja za računovodstvo ali komercialo ali za kadrovsko službo. Mar je bolje, da vsak sam računa, kaj se nam bolj splsiča delati, kaj nam prinese več denarja ali na kratko, da neposredni proizvajalec sam nabavlja, planira, dela obračune, vodi evidenco o proizvodnji in prodaja? Najbrž ne. Saj to bi bilo podobno, kot da bi po prometni mestni ulici odstranili cestne svetilke in bi vsak človek nosil v rokah svojo svetilko. Hočem reči to, da obstaja danes že velika delitev dela (kakor v neposredni proizvodnji, tako tudi v pripravi proizvodnje) in ima vsako delo svojo vrednost.' Res obstaja še ta praksa, da pri vrednotenju dela (npr. pri ana- litični oceni), dobi neko umsko delo več točk kot enako težko ali še težje fizično delo (s čimer se seveda nikakor ne strinjam), a zaradi tega še ne smemo reči, da je eno delo res delo, drugo pa je manj vredno. " Vsak, ki se malo poglobi v organizacijo proizvodnje, bo videl, da se fizično in umsko delo dopolnjujeta, da- šele oboje skupaj predstavlja zaključeno celoto in da šele z obojim skupaj lahko dosežemo takšne ekonomske rezultate kot jih imamo. Drži to, da znotraj tega umskega mehanizma v naši tovarni ni vse dobro, a drži tudi to, da znotraj neposredne proizvodnje ni vse najboljše. So delomržneži tu in tam in te je treba preganjati, ne pa gledati črno samo na upravno poslopje. Govoriti »odpustili bomo colo upravne poslopje« je dobre samo za pogrevanje krvi, ne pa za reševanje pravih problemov. Saj niti zakonito ni, ker ni tovarna samo od neposrednih proizvajalcev v obratu, ampak je dama v upravljanje delovnemu kolektivu (kar je malo več kot samo obrat). In če umsko delo priznamo enakovredno fizičnemu, potem so tudi ljudje iz upravnega poslopja del kolektiva, zato si ne more en obrat lastiti nad p ra-, vic, da bi ukazoval celemu upravnemu poslopju. V SFRJ smo, zato smo vsi podrejeni ustavi, ki nikjer ne pravi, da so tovarne last le neposrednih proizvajalcev (ampak so dane v upravljanje delovnemu kolektivu), zato tudi neposredni proizvajalci niso »gospodarji«, umski delavci pa neke vrste »mezdni delavci«. Zavedajmo se tega, da obstaja delitev dela, pa bo marsikaj bolj jasno. TI Vrata so se odprla. Vojaki, vse vrste vojakov za njimi jih bodo odplavile do tja, jih stlačile v barake, zapahnile vrata in naredile velik ogenj. In vsakdo med njimi bo en sam plamen. Lasje bodo goreli, kot da iz glave rastejo bakle, roke se bodo odpirale v velikih ranah, obleka bo gorela, a pri edinem oknu bo stal on — Vojak z zlatimi gumbi in se smehljal, smehljal. Samo še nekaj korakov ga je delilo od barake. Morda pa so tam otroci. Prav taki otroci kot Esti, David, Sammy, Ruth, Nicole... kot Deklica s skodelico, kot vsi tisti, ki jih je Velika deklica v vlaku česala. Nastal bo majhen, čisto majhen plamen, plazil se bo ob robu barake kot plameneča, stoglava, tisočglava kača... Vojak z zlatimi gumbi je stal pred barako. Položil je roko na zapah, odprl vrata in tedaj je z glasnim vriskom in krikom prihrumela iz barake truma ljudi. Plazili so se. Prerivali, kričali, drveli preko trga, mh mo Vojaka z zlatimi gumbi, preko lesene ograje, ki so jo podrli in tekli, tekli, kot da jih z biči bijejo. Žene! Z iztegnjenimi rokami so divjale k vrsti, kjer so stali otroci, druga drugo odrivale, preskakovale tiste, ki so padle na tla in kriče klicale neka imena. Bližale so se: Otroci so v strahu stopili iz vrste, se strnil} skupaj in se pomikali nazaj, tja, kjer so stali vojaki. Pri njih so iskali zaščito. Podivjana, besneča in vriskajoča množica žena se jim je vedno hitreje bližala. Samo nekaj korakov jih je delilo od^ iztisnjenih rok, od žena. Ovite v oblak prahu, so se naglo bližale. Otroci so si zakrivali obraze, se izmikali, se skušali skriti med vrste škornjev in s strahom čakali, da jih val žena preplavi. Še vedno je stala tako kot prej, z rokami na obrazu in skrita med škornji vojakov. Ni mogla premakniti rok, ni mogla govoriti. ' .. . Mama jo je hlastno objela, jo prižela k sebi, jo obsipala s poljubi in hlipala. .... »Biba, otrok moj, da si le tu, da si le živa...« je jokala m skrivala svoj obraz v njena ramena. Biba je gledala, kako tečejo po njenih licih velike, debele solze. Gledala je obraz, ki je bil tik ob njenem. Raziskovala ga je. Da, to je njena mama. Morda bi jo morala poljubiti, dotakniti se je, govoriti, kaj povedati. Toda kaj? Stala je tako kot prej in ji dovolila, da jo objema. Tretji dan je že minil od dne, ko so pripeljali otroke _v taborišče, a Biba je še zmeraj spala. Mati ji je hladila čelo in poslušala njeno neenakomerno dihanje. Opazovala jo je in na njenem mirnem obrazu iskala odgovore na nešteto vprašanj. Zakaj ima ožgano obleko, rane na rokah? Zakaj molči? Zakaj je tako prestrašena? Zakaj je ni pogledala, objela... Ali bo sploh kdaj zvedela, kaj se je med tem časom zgodilo? še vedno je videla pred seboj njene prestrašene oči ob prvem srečanju, ko si je zakrivala obraz in iskala zavetja pred njo pri vojakih, kako se ji je izmikala in se nezaupno skrivala. Bala se je, bala celo takrat, ko jo je že spoznala, ko sta si stali nasproti. Pustila se je objeti, vendar lica ni primaknila, celo z glavo je trznila, ko jo je hotela poljubiti. Njeno telo je bilo stisnjeno v krč, ki je ni zapustil vso dolgo pot do barake. Položila je sicer roko v njeno dlan, a prsti se je niso oklenili in ko sta se izrinili iz gneče, jo je previdno, skoraj neopazno izvlekla. Pred vhodom v barako je za hip obstala in le čez čas, MiriaitfSteiner: VOJAK Z ZLATIMI GUMBI ® Ko so bile že často blizu, so se ženske začele ustavljati. Nek otrok je šepnil: »Mama!« »Mama?« Tuje in nezaupljivo so gledali predse, vendar so si še vedno zakrivali obraz. Le izmikali se niso več. Mama! je pomislila Biba. Kako čudno je to zvenelo, kot ena tistih besed, ki se nikdar ne izgovarjajo glasno. Bilo jo je sram že ob sami misli, da bi morala spregovoriti, povedati, zaklicati eni od teh žensk: »Mama.« In tam ji nekdo teče nasproti, Nekdo steguje roke prav proti njej, nekdo kliče: »Biba!« Biba. Da, ta glas pozna. Slišala ga je že. Prav tako je klical. Bil je to glas njene mame. Davno nekoč na neki postaji, kjer je bilo vse polno ljudi, pušk in vagonov. Vse je kričalo, se prerivalo, vpilo, jokalo... Vojaki so vlekli njeno mamo proti odprtim vratom, jo porivali po neki deski k vhodu. Skušala se jim je iztrgati iz rok, bila je že skoraj v vagonu, ko se je še enkrat obrnila in hripavo zakričala: »Bibaaa!« * Roke so se stegovale proti njej, se bližale, se je skoraj že dotikale. Ali ni že nekoč videla te roke, prav tako stegnjene v širok objem, roke z iztegnjenimi prsti. Oklepale so se njenega telesa in jo vso prekrile v varno zavetje. Bile so mehke, čeprav so suvale okoli in se je drhte bližale. In ta obraz, ovit v oblak prahu, objokan in nasmejan, umazan in vendar lep, ali ni to isti obraz kot tisti, ki se ga spominja: prijazno nasmejan, z dolgimi lasmi, spetimi na tilniku, obraz, ki se je tolikokrat pokazal na oknu in jo klical... Gledala je v žensko s postriženimi lasmi, kako ji teče nasproti, se opoteka, pada, vstaja in spet teče naprej. Gledala je, kako stoji pred njo vsa v solzah in šele takrat, ko je bil njen obraz ob Bibinem, takrat šele ga je spoznala. ko so bili že vsi notri, se je pustila odpeljati. Mati ji je pripovedovala, kako bodo morali zdaj živeti, da morajo ubogati vojake, da morajo zgodaj vstajati... a videti je bilo, da je ne posluša, še predno jo je mati lahko karkoli vprašala, je brez besed zaspala. Niti pogledala je ni več, nič ni govorila. Ves čas ni povedala niti ene same besede. Včasih se je za hip zbudila, vendar ni odprla oči in že je spet zaspala. Mati je že mislila, da se namenoma noče zbuditi, da je noče pogledati, da ne želi govoriti. Morda pa se ji vse samo dozdeva. Utrujena je in izmučena, kdo ve kaj so z njo delali. Odpočije naj si in potem bo spet vse dobro. Tedaj šele se bo vsega zavedela. Privadila se bo na novo okolje, na to, da sta spet skupaj. Ko bo odprla oči, se ji bo nasmejala in jo spet klicala: mama. Objeli se bosta, ljubkovali, počivala ji bo v naročju in ji pripovedovala, pripovedovala ... Četrti dan se je Biba zbudila. Dolgo je gledala v visoki strop, podrsala s pogledom po lesenih stenah in počasi, kot da ima neizmerno mnogo, časa, gledala okrog. šele čez čas je zagledala mamo, se takoj povzdignila na ležišču in pogled se ji je razbistril, kot da se je v trenutku vsega spomnila. Mati ji je vsa razburjena ponudila skodelico vode. Vse te dni jo je polnila za ta trenutek. Biba je samo pomočila ustnice in-zašepetala: »Hvala.« »O, moj ljubi bog,« je zaihtela mati in naslonila glavo na rob postelje. »Govori, živa je.« Biba je gledala mamino glavo tik ob njej in vedela je, da bi morala nekaj storiti. Samo s prsti bi morala ganiti, da bi se je dotaknila in vse bi bilo dobro. Mama bi se dvignila, jo objela in ona bi objela njo. A roka je ležala ob telesu in ni je mogla položiti na te kratke lase, ki ji niso segali dalj od tilnika. Mati ni več jokala, vendar je še vedno naslanjala glavo na rob postelje. 1 2 5 U pi “ n 7 8 i 9 H 10 fr M H (2 B 15 u 4h 15 h 1& 19 n 20 r. 21 i Smúj/Ihee Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh.' Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. Mala križanka VODORAVNO: 1. grška črka; 4. požirek, srkljaj; 7. določeno mesto; 9. oslov glas; 10. vrsta bonbonov; 11. začetnici imena in priimka znanega slovenskega pisatelja pretekle dobe; 13. kratica za Ljudski odbor; 14, žlahtni plin, ki se uporablja za svetlobne reklame in napise; 16. primorski vzklik; 18. dekorativni predmet; 20. povratni zaimek; ime prve slovenske filmske igralke. NAVPIČNO: 1. pripovedne pe-šmi; 2. prevozni splav, prevozna ladja; 3. kratica za alpinistični odsek; 4. slog, način; 5. igra z žogo; 6. življenjska tekočina; 8. kratica za smučarski klub; 12. del voza, tudi reka na Gorenjskem; 14. del obraza; 15. predlog; 17. luka v Izraelu; 19. členek v nekaterih stalnih zvezah. -SlaVi- Kadrovske vesti NOVO SPREJETI DELAVCI V MESECU JUNIJU 1965 Kiker Emilije — pogodbeno v Crikvenici; Jeršič.. Ferdinad — str. mesto 232; Strašek Ivan — str. mesto 265; Škarja Jože — str. mesto 446; Komplet Viktor — str. mesto 664; Pogelšek Ludvik — str. mesto 863; Kos Franc — str. mesto 265; Kvartič Rudi — str. mesto 447; "Lipovšek Jože — str. mesto 664; Kok Alojz — str. mesto 323; Hoblaj Dragotin — str. mesto* 233; Kvartič Rudi — str. mesto 677; Miiller Rihard — pogodbeno v Crikvenici; Fridrih Branko — pogodbeno v Crikvenici; Drač Jože — str. mesto 664; Vinder Franc — str. mesto 247; Oštir Avgust — str. mesto 552; IZSTOPI: Ing. Nosan Franc — na lastno željo; Kladnik Leopold — na lastno željo. POROČILI SO SE: Pangerl Karolina — Žlender, Žlender Emil; Šarlah Zora — Kropušek, Juteršek Ernest; Špes Matevž, Večko Majda — Rezar. NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI: Udovič Olga — hči Lidija; Rojec Anton —. sin Primož; Zako-šek Marjan — hči Erika; Ing. Štojs Jože — hči Darka. Ena izmed stvari, ki so jih obiskovalci zapazili pri ogledu podjetja ZANUSSI REX v Italiji, je bil vzoren red na vsakem koraku. Upamo, da fotoreporter v prihodnje ne bo več našel podobnih motivov za objavo v časniku. (Foto LT »Emajl«) ........................................... IZID Novosti v naši KNJIŽNICI natečaja za spremembo naziva firme podjetja. Strokovna žirija je po pregledu in ocenitvi v razpisnem = roku dospelih predlogov izbrala kot najboljše predloge za S naziv firme podjetja: EMO — Einajlirnica, metalna industrija in orodjarna = šifra »Kajuhovec« — I. nagrada; CEKO — Celjski kombinat kovinskih in kemičnih iz-= delkov šifra »25530« — II. nagrada; KOPIN — Kovinsko predelovalna industrija, šifra »Tri-§ glav« — III. nagrada. T Predlagatelji pod zgoraj navedenimi šiframi naj pred-| lože najkasneje v roku 30 dni strokovni žiriji svoje naslove in S | dokazila, glede identitete svojih predlogov. = š Strokovni žiriji je v razpisnem roku 305 predlagateljev = 1 predložilo preko 700 predlogov za naziv firme .podjetja ter je | 1 velika večina predlogov bila izločena že pri širšem izboru | = zaradi tega, ker v predlogih niso bile upoštevane glavne de- | | javnosti, za katere je podjetje registrirano. Strokovna žirija = | | mnuiimmiiimiuniiiniiiiuiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiimniRniiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii RACIONALNO projektiranje tehnološkog rasporeda Strojeva i uredaja. Zagreb 1964. MEHANOGRAFIJA in operacijsko raziskovanje. Ljubljana 1964. JUGOSLOVENSKI Čelik. Zagreb 1964. LAIRD D. A., E. C. Laird: Praktična poslovna psihologija. Zagreb 1964. KOMUNIKACIJE u industriji. Zagreb 1964. KEKIČ Z.: Kibernetika. Zagreb 1962. SIGNALI opasnosti za rukovodi-oce poduzeča. Zagreb 1964. GIRARD J. M.: Monogramlih tri promenljive veličine koji služi za kontrolu operacije jedne radne organizacije. Zagreb 1964. PITANJE organizacije u polu-kontinuiranoj proizvodnji. Zagreb 1965. Mouget_M. S.: Nagradi vanje u tvorničkim službama održava-nja. Zagreb (b. 1.). Clerici C.: Novi problemi i novi Vidovi rasvjete u mašinograd-nji. Zagreb (b. L). ROFORT M.: Odnosi. Održava-nje-amortizacija kod rješava-nja problema rukovodenja postrojenj,ima. Zagreb (b. L). KAKO poboljšati unutranji transport u industrijskim po-duzečima. Zagreb 1964. GAUŠ B.: Normativi Vremena za remontne radove. Zagreb 1964. GAUŠ B.: Priprema rada za remontne radove sa dokumenta-, cijom. PLANIMETRIJSKI raspored, industrijskih' postrojenja s gle-dišta funkcionalnosti unutraš-njeg transporta. Zagreb (b. 1.). NOVAK M.: Teorija i praksa procjene rada. Zagreb 1961. NOVOSEL Pvi- Procjenjivanje uspešnosti radnika.' Zagreb 1962. VILA A.: Organizacija preven-tivno-plamskog remonta. Za-■ greb 1964. ORGANIZACIJA, planiranje i ekonomika energetskog gospodarstva. .Zagreb (b. 1.). ORGANIZACIJA gospodarjenja alatom. Zagreb 1964. * ORGANIZACIJA i ekonomika škladištenja. Zagreb 1964. Zahvala Aktivu ZB se iskreno zahvaljujem za pomoč ob smrti moje hčerke. Dragica Čander 8 £ftt Letni oddih ni več samo luksus Sonce, zrak in voda! Izrek je star, vendar vedno bolj pomemben za vse, ki živijo v mestih in predvsem za nas, ki delamo v industriji. Čeprav to komaj opazimo, je v našem ozračju obilo prašnih delcev, industrijskih plinov in hlapov. Na cestah se k vsemu temu pridružujejo še škodljivi izpušni plini bencinskih motorjev in asfaltni prah. Mimo tega se človek vedno bolj zapira med štiri stene in vdihava cigaretni diin, vse več presedi, niti otroci ne hodijo več bosi, konfekcijska obutev je zvečina preozka in zato neprimerna, vse pogosteje se oblačimo v perilo in nogavice iz plastičnih vlaken, ki slabo prepuščajo zrak — in še in še postajamo sužnji civilizacije ter žrtve njenih škodljivih vplivov. Albin Lesjak je kot predsednik komisije letos storil veliko za ugodno letovanje Ali je torej oddih na morju in v planinah res samo luksus? Sonce, zrak in voda — naj bi pomenil nam, otrokom industrijske ere več kakor samo parolo za deset dni oddiha na morju, iskati jih moramo skozi vise leto in ob vsaki možni priliki, če hočemo ostati zdravi. Žal je letni dopust skoraj edini čas, v katerem se večina ljudi vsaj delno naužije blagodati svežega zraka, sončnih žarkov in kopeli v naravi. Zato so samoupravni organi podjetja omogočili kolektivu ugodne letovalne pogoje z nizom ukrepov in s sorazmerno visokimi sredstvi za opremo počitniškega doma in za regresiranje letovanja. KAKŠNI PA SO POGOJI LETOVANJA? V našem počitniškem domu v Crikvenici lahko letujejo naši delavci v izmenah po 10 dni od 17. junija do 5. septembra. Ker so se letos povišale najemnine za najete privatne sobe in 'ker so cene prehrane precej višje, predvideva predračun že v naprej določeno izgubo, da bi bile letovalne cene ugodnejše. Seveda pa bi se izguba občutno povišala, če počitniški dom ne bi ■bil polno zaseden. Izguba se lahko krije le iz sklada osebnih dohodkov, zato so penzionske cene za prvo in zadnjo izmeno precej znižane in znašajo ob upoštevanju regresa samo 800 din dnevno v vilah in weekend hišicah, za PRVO MEDOBČINSKO POSVETOVANJE V CELJU Sofinanciranje po principu: daj-dam Na pobudo predsednika celjske občinske skupščine Marjana Učakarja je bilo konec aprila v Celju prvo posvetovanje o medobčinskem sodelovanju. Na posvetovanju so razpravljali o financiranju nekaterih kulturnih ustanov v Celju, ki imajo širši medobčinski značaj. Posvetovanji so še udeležili predstavniki vseh občinskih skupščin s področja bivšega celjskega okraja razen iz Slov. Konjic, Šentjurja in Šmarja. Navzoči so bili tudi predstavniki Vseh zainteresiranih ustanov. POSVETOVANJA, STALNA OBLIKA SODELOVANJA Tov. Marjan Učakar je uvo# . doma poudaril, naj bi bila taka posvetovanja v bodoče stalna oblika sodelovanja in dogovarjanja med občinami o. problemih, ki so skupni za več občin. Posvetovanja naj bi bila vsak mesec in 'vsakikrat v drugi občini. iNa tem posvetovanju so obširno in temeljito proučili probleme in sprejeli tudi ustrezne zaključke le zd 2 instituciji, in sicer Celjski tednik ter Slovensko ljudsko gledališče v Celju. Ker je za obravnavo ostalih kul- turnih ustanov zmanjkalo časa, so se dogovorili, da se bodo ponovno sestali v Celju že med 10. in 15. majem. Takrat bodo obravnavali še knjižnici, muzeja in zavod za spomeniško varstvo. LETOS NI PRIČAKOVATI BISTVENIH SPREMEMB Ko so razpravljali o medobčinskem financiranju, so ugotovili, da v letošnjem letu ne bo možno v tem pogledu napra/iti bistvenih premikov, ker so občinska proračunska sredstva že razdeljena. Za drugo leto pa ,se bodo še letos pogovorili, katere kulturne institucije bodo občine financirale. Pri tem so menili, da se bo z medobčinskim sodelovanjem okrepilo tudi družbeno upravljanje v teh institucijah, kar bo vplivalo na programe dela ter nadaljnji razvoj teh kul-turnih-ustanov. OKREPITI MEDOBČINSKO SODELOVANJE Medobčinsko sodelovanje in financiranje na tem področju doslej ni bilo dovolj razv.ito in učinkovito. Če bi pustili še na- prej neurejene odnose, bi te institucije gotovo izgubile perspektivo za nadaljnji razvoj in ibi stagnirale. Kljub številnim resolucijam in priporočilom, tudi občinskim, bi te ustanove počasi hirale. Tudi ni prav, da vodilni ljudje v teh ustanovah zapravljajo veliko časa za reševanje finančnih vprašanj, namesto da bi se posvetili programskemu delu. RAZŠIRITEV SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE NA OTOKU Na zadnji seji sveta za terciarno dejavnost So obravnavali tudi adaptacijo samopostrežne trgovine na Otoku. Člani sveta se niso strinjali, da bi samopostrežno trgovino ■ razširili na račun zmanjšanja bifeja. Menili so, da bi naj trgovino razširili na račun skladišča, zraven pa naj bi dozidali novo skladišče. USLUŽNOSTNI SERVISI PRIKLJUČENI K OBNOVI IN ELEGANTU Svet za terciarno gospodarstvo je na zadnji seji dal soglasje k otroke pa celo 500 din oziroma 200 din dnevno. Od 27. junija do 26. avgusta stane penzion za odrasle 1.100 din v vilah in 800 din v weekend hišicah, zâ otroke pa . 800 din v vilah in 500 din v hišicah. Do regresa v našem počitniškem domu so upravičeni vsi člani kolektiva, po njih vzdrževani svojci brez lastnih dohodkov, naši vajenci in štipendisti ter naši upokojenci. Drugje zaposleni družinski člani naših delavcev plačajo torej po 500 din višje zneske za oskrbni dan, razen če prinesejo od svojega podjetja potrdilo o regresu, do katerega so upravičeni. Formularje za tovrstna potrdila dvignejo pri referentu za oddih. Regres se prizna za najmanj 7 in največ 10 dni neprekinjenega letovanja. Za razliko od, mnogih drugih delovnih organizacij, izplačujemo regres tudi •tistim našim delavcem, ki letujejo drugje. Potrebna potrdila : o upravičenosti do regresa oziroma podrobnejša navodila daje referent za letovanje. Ob vpisu v naš: počitniški dom se plača 1000 din kavcije za odraslega in 500 din za otroka. Ge prijavljenec odpove letovanje najpozneje 14 dnrpred nastopom oddiha, dobi povrnjeno 80 % kavcije, po tem roku pa edino v primeru bolezni in na podlagi zdravniškega potrdila. Kakor že več let zapovrstjo, smo tudi v tej sezoni omogočili brezplačen oddih za 97 članov kolektiva, ki jih predlaga zdravstvena , služba, ker že dalj časa delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, nadalje za izčrpane in zdravstveno ogrožene delavce, za socialno šibke in za bolehne člane ZB NOV. Prav tako je določenih 400.000 din kot prispevek za letovanje otrok socialno šibkih delavcev. Ti otroci bodo letovali v Baški Dragi in v našem počitniškem domu delno po zelo znižanih cenah, delno pa tudi brezplačno. Jože Keber sklepom krajevnih skupnosti, da usluižnostni servisi z 31. marcem prenehajo samostojno poslovati. Gradbeni servisi se bodo priključili k podjetju »Obnova«, šivalnice, krpalnice, pralnice in kemična čistilnica pa k podjetju »Eiegant« v Celju. ZDRUŽITEV NEKATERIH OBRTNIH PODJETIJ Svet za terciarno gospodarstvo je predlagal občinski skupščini, da potrdi sklep delavskega sveta podjetja »Obnova« in podjetja slikarstvo »Dom«, da se slednje podjetje priključi k »Obnovi«. Prav tako je predlagal, da se podjetje »Šivalnica« priključi k podjetju »Eiegant«.