Četo LXXn, St. 68 Mtnfaa plačana * getorlnL — Die PMfgehflhr bar BezaMt Preis - cena t 1 CreduUtv« • oprava, LJubljana, Kopitarjeva 1 Telefon 1001—4004 M-sečna naročnina 18 Ur, sa tno-semitvo 31.50 Ur. — Cek. ra4. Ljub-liana 10.650 ta naročnloo ln 10.894 u tnierato. — Izključno »astopstvo k »~'aae ti r*nllj« In tnozomstvai '' OPI a A. M liano. Rokopisov a« filni. MAKEC - 1944 23 " ČETRTEK Neuer Grossangriff gegen London Weiterhin erbitterte Abwehrkampfe an der Ostfront - Hohe Verluste der Sowjets zwischen Bug und Dnjestr - Neue bolschewistische Durchbruchsversuche bei Witebsk vereitelt Verlustreiche anglo-amerikanische Angriffe gegen Cassino den Feind ab nnd brachte Gcfangene ein. An der Mu rman-Front nahmen osliniirkische Gebirgsjiiger einen feind-liehen Stiitzpunkt im Sturin und ver-nichteten seine Besatzung. In den schvveren Kiimpfen im Siid-abschnitt der Ostfront hat sich die rheinisch-vvestfalische 6. Panzerdivision in Angriff und Abvvehr hervorragend bewiihrt. In ltalien setzte der Feind aueh gestern mit griisster Verbissenheit seine verlustreiehen Angrilfe gegen Cassino erfolglos fort. Bei der Bekiimpfnng der Ilafen Anzio und Nettuno durch unsere Femkampfbatterien wurden Treffer auf einem feindliehen Fraehter erzielt. Mnrinekiistenbntterien nahmen in der A d r i n vor S. G i o r g i o zvvoi feindliche Zerstiirer unter Feuer, zvvangen sie zum Abdrehen und schossen eiuen von ihnen in Brand. Storangriffe feindlicher Flugzeuge richteten sich in der vergangenen Nacht gegen Orte im rheiniseh-vvestfiilischen Kanin. Ein ernenter Grossangriff schvverer deutscher Kampffliegerverbande gegen London verursachte durch Massen-abvvurf von Spreng- und Brandbomben vvioder ausgedehnte Briinde und Zer-sfiiruugcn. Britische Artillcrie besehoss erfolglos ein deutsches Geleit im Kanal. Fernkampfbatterien nnserer Kriegs-ntarine nahmen daraufhin Dover mit beobachteter guter \Virkung unter Feuer. rAus dem Fiilirerhauptquartier, 22. 3. DNB. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bckannt: Am unteren Ukrainischen Bug griffen die Sowjets an inehreren Stel-len vergeblich an. Ein feindlicher Briickenkopf vvurde im Gegenungriff weiter eingeengt. Zwischen dem m i t ti er en Ukrainischen Bug und dem Dnjestr dauern die schvveren Kiimple mit iiberlegenen sovvjetischen Kriiften nn. Zahlreiche Angriffe der Bolschewisten wurden unter hohen Verlusten abgevviesen. Die Stadt S m c r i n k a vvurde befehlsgemass geriiumt. Zvvischen Proskurovv und Tarnopol traten die Sovvjets mit star-ken Infanterie- und Panzerverbiinden crneut zuin Angriff an. In schvveren Kiimpfen wurden 33 feindliche Panzer vernichtet. Auch im Kanin von Brody stehen unsere Truppen in harten Alivvehrkiimpfen mit den vorgedrungenen feindliehen Kriiften. Die Besatzung von Kovvel sehlug meh-rere feindliche Angriffe ab. Siiddstliih Witeb.sk nahmen die Sowjcts mit mehreren Schiitzendivisio-nen nnd zahlreichen Panzern ihre Durchbruchsversuche wieder auf. Die in mehreren Wellen nnstiirmenden Bolschevvisten vurden unter Abriege-lung eines Einbrnchs nbgeschlngen. lm liohen Norden wies im Kanda-lakscha-Abschnitt eine Stiitzpunkt-besatzung hessischer Grenadiere Angriffe von zwei sovvjetischen Schiltzen-regimeutern unter hohen Verlusten fiir Nesmiseln napad na Cassino Ženeva 22. marca. »Manchester Guar-Idian« piše v ponedeljek, da so se zavezniki prav z izkrcanji pri Nettunu hoteli izogniti frontalnim napadom na Cassino, ki jih morajo delati zadnje dni. Upali so namreč, da bodo z nettunskim podjetjem prisilili Nemce k umiku z južnih postojank. Toda ta nada se ni uresničila ter je zato naloga zavezniških čet enako nerazveseljiva, kot je bila takrat. Še vedno nimajo nikake druge možnosti, kot da po centimetrih počasi in z mukami prodirajo po italijanskem škornju, zaradi česar vpliva vsa zavezniška strategija še nadalje razočarujoče. Tudi ojačeni letalski napadi na Cassino niso izpolnili stavljenih pričakovanj. Sicer se je mesto Cassino spremenilo v ogromen kup ruševin, vendar s tem nemška odporna moč ni postala slabša. Obratno: z letalskimi napadi so si zavezniki sami otežkočili svojo nalogo, ker tanki ne morejo preko ruševin in bombnih lijakov. Zato je treba narediti najprej pot skozi to razdejanje. Na nemški umik sploh ni mogoče misliti, prav tako tudi ne na takojšnjo otvoritev ceste, ki vodi v Rim. Zavezniki so znova prisiljeni, da zavzemajo njihove čete strme gore in težke vrhove, da si zagotove na ta način le nekaj metrov ceste. Še vedno ni mogoče spoznati, koliko si obe zavezniški bojišči v Italiji medsebojno koristita, ker ne ob staja na nettunskem mostišču tako rekoč nikako upanje na kak prodor skozi nemške obrambne postojanke. Odmevi k finski odklonitvi sovjet. pogojev Berlin, 21. marca. Uradno obvestilo Iz Helsinkov dokazuje, da je Kremelj po svojem starem načinu delal proti Finski. Moskva je Fincem sporočila svoje pogoje za premirje v ultimativni obliki ter zahtevala, naj jih brez pridržka sprejmejo. Finci so odgovorili tako, kot edino more odgovorili narod, ki ima čast in ponos, namreč: odklonitev pogojev, ki ne jamčijo časti, varnosti in neodvisnosti finskega naroda. Sovjetsko zadržanje do Finske je nov dokaz, da je zadnji cilj Moskve boljševizacija Evrope. Noben narod ni imel prilike imeti temel.jitejših izkušenj z boljševiški mi metodami kot Finci, ki so že večkrat lahko spoznali in občutili boljševiško »zvestobo do pogodb*. So-vjeii so skušali tudi s Finci pričeti pogajanja po starem reeeplu, to je, da položijo žrtvi zanko okoli vratu ter jo, kakor je Fiihrer nedavno poudaril v 6vojem govoru, ob duui priliki zadrgnejo. Angleži in Severoamerikanci so ponovno radevolje posredovali za Stalina. Z brezprimerno hladnokrvnostjo so pripravljeni majhne narode drugega za drugim voditi v boljševiško klavnico. Helsinki, 21. marca. Del finskega tiska zavzema svoje stališče k uradnemu poročilu o odklonitvi sovjetskih pogojev za premirje. List »Uusi Suomi« izjavlja: »Enako kot smo šli v borbo, da branimo našo svobodo in nedotakljivost, smo prisiljeni nadaljevati boj. Finski vladi ni bilo možno sprejeti zadnji predlog Sovjetske zveze, ki je bil podoben ultimatu. Parlament se je soglasno pridružil temu stališču vlade. Finska ni mogla z zaprtimi očmi sprejeti pogojev, katerih izvedba bi vodila državo v isto nevarnost, pred katero je bil narod prisiljen poiskati si zaščito v vojni. Narod bo kot enotna in zedinjena fronta tudi nadalje branil svojo pravico človeka vrednega in svobodnega življenja.« Helsinki, 21. maTca. V torek so bili vsi finski listi v znamenju izjav uradnega poročila k poskusom sovjetskega pritiska. Listi izjavljajo, da se finski narod ne bo mogel podvreči pogojem, ki bi ga že vnaprej utegnili privesti na negotovo pot. Pogoji, ki so imeli za namen uničenje Finske, niso mogli prit-i niti v debato. Finska še vedno ne bo dopustila, da bi bile kršeno njene pravice. »Ajan Suuntac pozdravlja jasnost, ki se izraža v poročilu o stališču odgovornih krogov. Razveseljivo je, tako ugotavlja list, da se v temeljnih vprašanjih kaže jasna večina in strnjenost. Končno izjavlja list, da sta lastna moč in edinost finskega naroda najtrdnejši sredstvi za dosego njegovih pravic. Na drugem mestu prinaša »Ajan Sutmtat komentar k razgovora, ki ga je Fiihrer dovolil berlinskemu dopisniku lista »Stockholms Tidningen? in poudarja jasnost, s katero je Fiihrer obravnaval finsko zadevo. Nemški Fiihrer, ki je nekoč prostovoljno odklonil Molotove zahtevo do Finske v trenutku, ki je bil neugoden za Nemčijo, tako podčrtava »Ajan Suu.ntac, je že od nekdaj poznal nevarnosti, ki grozijo Finski od Sovjetov. ln v tem razgovoru je Adolf Hitler povedal vse ono, kar leži slehernemu Fincu na srcu. V tem se zrcali pravo in čisto drugačno pojmovanje, kot ono, ki ga zastopajo razne strani, meneč, da lahko delijo Finski vsake vrsto dobre nasvete. Hull je ogorčen na Stalina Ženeva, 21. marca. VVashingtonski dopisnik »Ne\vs Chroniclat poroča, da je zunanji minister Hull na tiskovni konferenci prav jasno pokazal svoje ogorčenje, ker je Stalin priznal Badoglievo vlado. Iz njegovega zadržanja in iz njegovih besed so lahko prav jasno spoznali, da je razočaran in razjarjen. Hull je namignil, da bi ga »po vseh obljubah v Moskvi morali prej vsaj vprašati«. Namesto tega pa ni Stalin o svojem koraku obvestil niti Sredozemskega odbora. Hull pa ne misli niti najmanje na to, da bi sedaj na podoben način z imenovanjem diplomatskega zastopnika uradno priznal Bado-gliev režim kot novo italijansko vlado. Posledice njegovih iz.iav bodo, tako nadaljuje angleški dopisnik, zelo velike. Kajti te izjave so v jasnem nasprotju z optimističnimi izjavami po njegovi vrnit- Nov velenapad na London Nadaljnji ogorčeni obrambni boji na vzhodnem bojišču Visoke sovjetske izgube med Bugom in Dnjestrom - Izjalo-vitev novih boljševiških probojnih poskusov pri Vitebsku Izgub polni angloameriški napadi na Cassino Ftihrerjev glavni stan, 22. marca. DNU. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na spodnjem ukrajinskem Bugu so Sovjeti na več mestih zaman napadali. Neko sovrnino mostišče smo s pro-tisunkoin še bolj zožili. Med srednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom se nadaljujejo težki hoji z nadmočnimi sovjetskimi silami. Odbili smo številne boljševiško napade. Sovražnik je imel visoke izgube. Naše čete so po ukazu izpraznile mesto Ž m e r i n k a. Med P r o s k u r o v i m in T a r n o p o 1 o m so Sovjeti z močnimi pehotnimi in oklepniškhni oddelk ponovno pričeli i napadom. V težkih bojih smo uničili sovražnih oklepnikov. Tudi na področju pri Brodili hijejo naše čete hude obrambne boje s sovražnimi silami, ki so do tja prodrle. Posadka v K o v 1 j u je odbila več sovražnih napadov. Jugovzhodno od Vitebska so Sovjeti zopet pričeli z ver strelskimi divizijami in s številnimi oklepniki svoje prebojno poskuse. V več valovih napadajoče iHiljševike smo odbili ob istočasni zajezitvi nekega vdora. Na visokem severu, jc na Kan d a -laškem odseku heaenska grenadirska posadka nekega oporišča z visok i m i izgubami za sovražnika odbila napade dveh sovjetskih strelskih polkov ter jc privedla ujetnike. Na M u r m a n - s k e m bojišču so planinski lovci iz Vzhodne marke z naskokom zavzeli neko sovražno oporišče ter uničili njegovo posadko. V težkih bojih na južnem odseku vzhodnega bojišča se jc pri napadih in v obrambi posebno obnesla rensko-vest-lalgka ti. oklepniška divizija. V Italiji je sovražnik tudi včeraj * največjo zagrizenostjo brez uspeha nadaljeval svoje izgub polne napade na Cassino. Naše daljnostrelno baterije sn pri obstreljevanju Ink A n z i o in N c t t u n o zadele neko sovražno tovorno ladjo. Mornariške obalne baterije so na Jadranskem morju pred S. (iior-gijein obstreljevale dva sovražna rušilni, ■ii prisilile, da sla se obrnila ler enega zažgale. Molilni napadi sovražnih letal sn bili v pretekli noči usmerjeni na kraje ren-sko-vestfalskega področja. Nov velenapad oddelkov težkih nemških bojnih letal jo povzročil z innoie-stvcuim odmetom razdiralnih in zažigal-nih bomb ponovno obširno požare in razdejanja v L o n d o n u. Britansko topništvo je brez uspeha obstreljevalo neko nem. ladijsko spremljavo v R o k a v s k c m preliv u. Daljnostrolne baterije naše vojne mornarico so nato z vidnim učinkom obstre-ljcvulo D o v e r. Tojo o bodočih odločilnih bojih Tokio, 22. marca. Ministrski predsednik Tojo je v sredo govoril v japonskem parlamentu. Dejal je, da jc sovražnik na Pacifiku izvedel z vsemi silami napade na Marshallove in Marianske otoke. Čeprav je junaškim japonskim četam uspelo na prednjih bojnih črtah odbiti sovražnika, je vendar samo ob sebi umevno, da bo sovražnik z nadmočnim vojnim gradivom še nadalje znova napadal.. Zaradi tega čakajo japonsko cesarstvo odločilni boji katerih izid bo odločilen za usodo naroda. Danes ni več med prvo bojno črto in med fronto v domovini nikake razlike. V tej enotnosti pa je tudi ključ bodoče končne zmage. Nato se je Tojo bavil i totalno mobilizacijo vseh japonskih sil. Dejal je, da je bila naloga vlade, da sedaj izvede te ukrepe in da na ta način omogoči vojakom na bojišču brezskrbno in neovirano izvajanje njihovih nalog. Dejal je, da lahko z veseljem ugotovi, da totalna mobili- zacija dobro napreduje. Japonsko letalstvo postaja iz dneva v dan močnejše. Sicer vplivajo ti ukrepi precej močno na življenje prebivalstva, vendar bo vlada storila vse, da bo ljudstvu še nadalje zagotovila nujno življenjsko raven. Zaupanje Japoncev v vlado pa daje slednji nove vzpodbude pri izpolnjevanju njenih nalog. O položaju v Evropi jc dejal general Tojo, da je Nemčiji doslej uspelo premagati vse težave. Danes vodi Nemčija z močnimi silami elastičen in uspešen boj. »Želimo našemu nemškemu zavezniku«, tako je dejal, » v tem junaškem boju še nadalje čim večjih uspehov.« Ob koncu govora je šc kratko počastil napore posameznih narodov Vzhodne Azije. Njihovo tesno in uspešno sodelovanje jc najboljše poroštvo, da Amerikancem in Angležem ne bo uspelo še enkrat vdreti v področje Vzhodne Azije. Švedski »dobri nasveti« Finski Berlin 22. marca. »Berliner Borsen-Zeitung« se bavi s pisanjem švedskega tiska v zvezi s Finsko. List poudarja, da sta hotela »Reuter« in švedski tisk vzbuditi vtis, da je švedska vlada tik preden je finski parlament odklonil sovjetske pogoje, podvzela gotove korake, o katerih pa finska odgovorna mesta niso obvestila poslancev. Nadalje sta hotela prikazati finskemu narodu odločilen korak kralja Gustava ter sta končno trdila, da v Helsinkih niso povedali, da je sovjetska vlada spremenila pogoje. V zvezi z uradno finsko ugotovitvijo, da švedsko sporočilo ni vsebovalo nika-kih podatkov o kaki spremembi sovjetskih pogojev ter da je parlament vedel tudi za mnenje kralja Gustava, 6e moramo znova vprašati, tako poudarja »Ber- liner Borsen-Zeitung«, ali imajo Švedi sploh legitimacijo za laka vprašanja, ozir. »dobre nasvete«. Tudi sklicevanje na neko »nordijsko solidarnost« ni upravičeno, ako hočejo pri izsiljevalnih poskusih podpiran nasprotnika vsake praktične uveljavitve te solidarnosti — namreč Moskvo. Morda je Švede poučil šele nevtralni švicarski ali turški tisk o nesprejemljivosti sovjetskih zahtev. Zaradi tega moramo ugotoviti le gola dejstva, tako pripominja »Berliner Biirsen-Zeitung«, da jc prvo uradno stockholmsko poročilo o pozivu Finski objavil Reuter, da se londonski tisk, kot tudi moskovska »Pravda« poslužujeta Švedske kot svojega pomočnika, ter da dobri švedski sosed sedaj odobrava in zagovarja to, kar je Fiihrer v zavesti svoje evropske odgovornosti Molotovu odklonil. švedska mora biti Finski hvaležna vi iz Moskve. Tedaj je dejal, da sedaj niso več potrebna vplivna področja, zavezništva ali ravnotežja si.l. Sedaj pa vidimo, da je Hull očividno popolnoma napak ocenjeval posledice moskovskih razgovorov. Po tiskovni konferenci je šel Hull s Stettiniusom in njegovim »tabom v Belo hišo, kjer sta se razgovarjala o programu, ki ga bo skušal izveski Stettinius v Londonu. Sofija. S sklepom ministrskega sveta bo 3. aprila uveden v Bolgariji poletni čas. Vse ure bodo pomaknjene za eno uro naprej. Sofija. Regenti so sprejeli na poročanje ministrskega predsednika Božilova. Madrid. V Španiji bo dne 15. aprila uveden poletni čas« Stockholm, 21. marca. V daljšem članku osvetljuje profesor Reuterskield v listu »Dagsposten« izjavo finske vlade s švedskega stališča, ki ga sicer ne zavzemajo vsi listi, vendar pa mnogi uvidevni Švedi. V tej izjavi je rečeno, da mora biti Švedska Finski hvaležna za njeno trdno stališče, za njeno vztrajnost na poli časti in dolžnosti, na katero mora kreniti tudi Švedska, ako hoče večno živeti. Finska si je izbrala svojo pot in je pretresla vse nevarnosti in možnosti in je s tem pokazala prijateljskim narodom na severu pravo pot. Proli načelu sile se jp postavila na stališče pravice in zato tudi zasluži hvaležnost. Ve namreč, da Moskva ne drži nikakih pogodb. Sovjetska zveza ne želi mirnih razmer v Evropi, temveč, kakor to dokazujejo tudi pogoji premirja za Finsko, negotovost in anarhijo v mednarodnih odnoša-jili. kolikor se dozdeva, da Sovjeti sprejmejo nekatere mednarodne zakone ali pogodbe, pomeni to za Moskvo zrolj sredstvo za izvedbo načrtov za boljševi-. žarijo Evrope in vsega sveta in s tem za uničenje evropske kulture. -II- Borba je neizbežna! Helsinki 22, marca. Finska vojaška rveza je naslovila danes finskemu narodu poziv z naslovom: »Naš boj za življenje se bo zmagovito končal«. V njem pravi: »Sovjetska zveza nas sili, da nadaljujemo boj. Vemo, da je ta pot težka. Toda vemo tudi, da bomo le z neomajno obrambo naših pravic dosegli mir, ki nam bo zagotovil temeljne pogoje našega življenja. Odpoved tem pravicam bi bila za nas narodna nesreča ter brezupen pogin. Čas je resen in mnogo zahteva. Toda izgledi za našo samoobrambo so boljši in zanesljivejši, kot v marsikaterem prejšnjem obdobju. Naša armada stoji na trdnih položajih, je bolje opremljena in bolje ievežbana kot prej. Naša delovna fronta se zaveda odgovornosti in je dorasla svojim težkim nalogam. Z zaupanjem lahko gledamo v bodočnost ter smo lahko prepričani, da sc bo naš boj končal ugodno. Temeljni pogoj vsega tega pa je neomaina zvestoba in trdna pokorščina. Stati moramo v strnjenih vrstah, ohra- nili moramo svoj finski mir ter podpirati svoje državno vodstvo v njegovem odgovornem delu. Popolnoma moramo uresničiti duh vojaškega tovarištva, ki je nastal v prvi vojni. Tako se bo naš boj za življenje končal z zmago.« Nemško-hrvatski trgovinski posveti Zagreb. Nemški in hrvatski vladni odbor sla pod predsedstvom minislerial-nega ravnatelja dr. Reinhardta z nemške strani in ministra za trgovino »Ir. Kalin,-a s hrvatske struni imela svoje b. zasedanje v Zagrebu. Na zasedanjih, ki so bila vsa v duhu prijateljskega sodelovanja, je bilo ponovno doseženo popolno soglasje o vseh važnih vprašanjih obojestranskega gospodarskega prometa. Sklenjen je bil drv govi>r o dobavah blaga v prihodnjem gospodarskem letu: navzlic vojnim razmeram je bil zagotovljen do-edanji obseg obojestranskega blagovnega prometa. Poročila o letalskem položaju Berlin, 21. marca. Nemški radio jo uvedel poročevalsko službo o letalstvu. Podnevi in ponoči bodo vsi nemški oddajniki vsako uro podajali poročilo o tedanjem letalskem položaju. č'e se bo letalski položaj spremenil, bo obvestilo objavljeno tudi med temi rednimi vsakournimi poročili. Poročevalska služtia o letalskem položaju se pričuc v torek, tlne 2t. marca ob 18. Burmansko-indijska meja prekoračena Tokio, 22 marca. Na današnji tiskovni konfcrcnci je objavil vladni pooblaščenec, da so japonski in narodno-indijski oddelki pri Targzonu prekoračili indijsko mejo ter da se sedaj že bore na indijskih tleh. To dejstvo predstavlja zlasti za indijski osvobodilni pokret dogodek zgodovinskega pomena ter upravičuje največje nadc o bodočnosti. Pooblaščence je ob tej priliki znova poudaril, da bo Japonska nudila Indijcem pri njihovem boju za svobodo vso možno pomoč. Bivši sovjetski častniki govore vzhodnim delavcem Berlin, 21. marca. V nedeljo so govorili pred vzhodnimi delavci v nekem nemškem industrijskem obratu bivši sovjetski polkovnik Malzov in bivša sovjetska letalska častnika Antilovski in Bičkov, ki se danes v nemški uniformi borijo v prostovoljskih oddelkih vzhodnih narodov. Vsi trije, ki so bili preje prepričani boljševiki in od katerih sta bila zadnja cclo odlikovana z redom .Junakov Sovjetske zveze«, so postali danes pod vtisom nemškega socializma fanatični nasprotniki boljševizma in sc borijo za osvoboditev svoje domovine izpod židovsko-boljševiškcga jarma. Vzhodni dclavci, ki so prišli v Nemčijo, da sc s svojim delom udeležijo borbe proti boljševizmu, so navdušeno sprejeli govore teh treh častnikov Zborovanje je postalo fanatična izpoved osvobodilnega boja potlačenih in zatiranih narodov proti boljševizmu. Zborovanje je v ruskih oddajah prenašal nemški radio. V vseh taboriščih vzhodnih delavcev so organizirali skupni sprejem teh oddaj. »Nesporazumi« zaradi Pucheuja Algecirns 21. marra. V tisku francoske Afrike se razno osebnosti, ki so bilo v Pucheujevem procesu omenjene kot nekdanji varovanci obtoženca, odvračajo od njega z javnimi izjavami. Agencija »France Afriozidava Gradu se je pričela polagoma, po premostitvi številnih težav, zlasti vprašanja vojne odškodnine. Z božjo pomočjo in s podporo požrtvovalnih vaščanov in sosedov je delo rodilo uspeli. Po nekaj letih napornega truda je na Gradu zopet zraslo mogočno Marijino svetišče, ki so je v jutranjih sončnih žarkih belilo in bleščalo preko čudovite goriško ravnine, vabilo, klicalo in svarilo. Zraven hrama božjega jo zaživel obnovljeni samostan, doni lazarislov. je vstal skromnejši dom Sester čudodelne svetinjo in je nova Kalvarija molče pozivala vernike k spo-kornennu obisku sv. stopnic, ki so bile pri obnovi deležne posebno pažnje, da so verniki občutili dih njih tople tajin-stvene lepole. Do lela 1935. je vrelo plodno, blagoslovljeno življenje na Gradu. Obisk romarjev se je večal iz leta v lelo. Razne pobožnosti, tudi duhovne vaje, so pri vabile vedno več vernikov. Ob velikih praznikih in Marijinih dnevih je na stotine ljudi prihitelo iskat tolažbe k žalostni Materi. Ob jesenski kvaternici, zadnjo nedeljo v septembru, je zaživel ves grič: več tisočglava množica je ta dan obiskala Grad. Poleg tega so misijonarji z Gradu neumorno krožili po deželi in prirejali dobro uspele misijono Sestro čudodelne svetinje so požrtvovalno negovale v mestu in v podeželju vse. ki so želeli njihove oskrbe. — Zamisel blagopokojnega župnika in kanonika Rojca jo prihajala v življenje, Grad je V spomin Antonu Koželu Novo mesto, 20. marca. Zopet je posegla smrt v naše vrste in zahtevulu krvavo žrtev našega Tončku. - Anton Ko/eI se je rodil v sončili vasici Zafuri pri Žužemberku. Oče mu je zgodaj umrl. la miš Tonček ni klonil pod udarcem, podjeten v vseh rečeh je že kot otrok izrezoval in sestavljal vozičke, sodčke in podobno, du je vzbudil pozornost vseli. Izučil se je mizarske obrti. Pu ni bil to navaden mizar, bil je umetnik. Kdor je videl njegova dela, ni verjel, da jili je opravila roku kmečkega sinu. Kdor je poznal njegovo skromno življenje, saj je bil popolnoma navezan samo nase, jc spoznal, da samo taka samonikla narava more kovati umetnine. Bil je vedno tili in otožen, pijanega nisi videl nikoli. K domači posadki v Žužemberku je pristopil med prvimi, bil je najboljši mitraljezec. Ob ra/padu Italije je bežal skupno z nami na Turjak, za času »republike« pa se je moral skrivati po gozdovih. Skupno smo šli v Novo mesto. Upal je z nami v lepše dni. Bil jo povsod cel vojak; žrtvoval je največ, kur je imel: svoje minilo življenje. Počivaj v iniru, dragi Tone! Še o komunističnem porazu na Trški gori Novo mesto. 20. marca Naknadno se je še izvedelo, da je pri Harinji vasi padel v borbi jtoveljnik komunističnega »dolenjskega odreda« »Sto-jan«, dva komunistična pod|toročnika, en zastavnik, en komandant bataljona, en vodnik iu en desetar. Padli sla tudi novomeški 'koinunislkl politkomisarka Ančka ler neka Prežel) Milka. Po dosedanjih poročilih je padlo v bilki na Trški gori skupno 00 komunistov. Komunistične poroke pod brezo Novo mesto, 20. m.rrra 1911 V Novo mesto je prišla vest, da jo dr. Mikuž dovolil poroko sledečim komunistom in komunistkam: Bogdanu Osolniku. šefu finančnega odseka pri IOOF, iu znani komnnislki Mari Rupe-novi; ntedicincu Morelu Francu in medi-cinki ČernoS Veri; zdravniku Medvešfku Dolfiju iz Zalije vasi in frizerki Corič luži iz Novega me>ta; KraSevcu Velimirju iz Uršnih sel ter Perger Tatjani, nečakinji znanega komunističnega polkovnika Petra Killerja; dr. Ivu Polenšku, advokatu iz Novega mesta ler Ulčakar Cirili, tudi iz Novega mesta. — Poročilo pa nič no pravi, na kak način se je ta poroka izvršila. Najbrž po znanem rokovnjaškem rcceptu: »Ko drugo dobiš, pa to zapodiš!« Izjava komunističnega kolovodje Znani komunistični krvolok, bivši španski dobrovoljec Jože Nose, s komunističnim imenom »Tone Špan«, je dno 10. marca na llovi gori izjavil, da bi rad Sel kam daleč in sc vrnil šele po »osvoboditvi«. Zdaj je namreč položaj zelo obupen, ker nihče no mara več »partizanov«. rasel v žarišče krščanske misli in ljubezni med goriškimi Slovenci. V drugi |K>lovici decembra I. 1934. so morali slovenski lazarisli nemudoma zapustiti Grad. V pravcu metod savoj-skih nasilnežev so bili odgnani s silo, nekateri internirani. Pod njihovimi nasledniki je vrelec verskega dela na Gradu začel usihati, cerkveno življenjo je jelo hirati in kmalu jc skoraj docela za mrlo. Sedaj so komunisti popolnoma v skladu z Bndogllo-Titovim pobratimstvom hoteli zadati temu pomniku verskega in slovenskega življenja zadnji, smrtni sunek: vrgli so ogenj v njegovo obzidje. Zločesti plameni naj bi uničili, kar jo slovenskemu narodu svetega. Tokrat so satanski naklep ni posrečil. Žalostna Mati božja, zaščilnicn mirenskega Gradu, pomagaj nam, da bomo spoznali in spregledali zločinske komunistične nntnerel KULTURNI OBZORNIK Disertacija iz zgodovine mednarodnega prava , in pravne filozofije Pred nekaj tedni je bil na turinski univerzi promoviran za doktorja prava naš rojak Milan Komar. Preden se je vpisal na pravno fakulteto v Turinu, je bil skozi več semestrov slušatelj ljubljanske univerze, ter je bil že po prvem letu študijev nagrajen s svetosavsko nagrado za razpravo o »Dekanih po pravu škofijskih sinod v Jugoslaviji«. V Turinu je predložil kot doktorsko disertacijo v italijanščini spisano razpravo iz mednarodnega prava pod naslovom »Pojem pravične vojske in njegov razvoj v nauku sholastikov 16. stoletja«. — Ker žal ni verjetno, da bi mogla ta disertacija v kratkem iziti v tisku in tako postati dostopna širšemu krogu bralcem, a jc vendar želeti, da bi ta vsebinsko bogata in skrbno izdelana razprava ne ostala ncopažena, nc bo odveč, če skušam podati na tem mestu delen vpogled v njeno vsebino, predvsem osnovne misli njenega uvoda, ki je sam zase celota in tvori dobro premišljeno pravnofilozofsko študijo. Ne da bi se podrobno spuščal v ooicm vojske, glede katerega se zadovoljuje s Suarzovo opredelbo, razmotriva Komar na originalen in izredno logičen način drugi osnoven pojem svoje razprave — pravičnost, kot jo pojmuje nauk sv. Tomaža Akvinskcga. Avtor n»vajA najprej staro sholastično opredelbo pojma subjektivne pravičnosti, ki da je krepost, dati vsakemu kar mu gre; vendar ga v okviru njegove razprave zanima predvsem pojem objektivne pravičnosti, ki ga opredeluje na podlagi prejšnje definicije. Iz nje izvaja, da je za določitev, kaj komu gre, merodajen nek nespremenljivi red, ki sam na sebi ni normativen, ki pa v razmerju do človeka, le-temu nalaga dolžnosti in postane normativen. Skupnost mora za človekovo ravnanje, ki je obsežena v tem redu, tvori pojem objektivne pravičnosti, ki ustreza — kolikor gre za norme družabnega življenja — pojmu naravnega prava. Človek spoznava zahteve objektivne pravičnosti s pomočjd svojega razuma in na tem gradi svojo subjektivno pravičnost. Če ne bi bilo izvirnega greha, izvaja dalje Komar, bi zato subjektivno pravičnost lahko opredelili kot ono človekovo ravnanje, ki najbolj ustreza njegovemu razumu. Ker temelji pozitivni zakon prav na človekovi subjektivni pravičnosti — ta pa gradi na razumu — nam postane jasna definicija Tomaža Akvinskcga, ki označuje pozitivni zakon kot »ordinatio rationis« — zapoved razuma. Na drugi strani pa človek gradi pozitivno pravo na objektivni pravičnosti (spoznani s pomočjo svojega razuma) in iz tega sledi, da temelji pozitivno pravo na naravnem pravu, ki smo ga spoznali kot norme družabnega življenja, ustrezajoče objektivne pravičnosti. Tudi vojska je po tem nauku pravična !e, Ce ustreza naravnemu pravu, torej če je v skladu s človeškim razumom. Brez naravnega prava ni mogoče govoriti o pravični vojski — to je osnovna misel uvoda. V drugem delu uvoda podaja pisec zgodovino filozofije o pravični vojski, od njenega početnika — sv. Avguština in njenega obnovitelja sv. Tomaža dalje. Če ti nauki — prvi poskusi pravične ureditve vojske — niso mogli doseči tudi v praksi zaželenih učinkov, pristavlja piscc, je temu kriva ukorcninjenost starih vojnih običajev, ki jih je novi nauk komaj začel izpodrivati, ko jc nastopila doba renesanse, ki je te običaje zopet vpostavila v polno moč. Sholastični nauk o vojski je doživel svoj drugi razcvet po zaslugi španskih sholastikov in kanonistov — teologov in filozofov 16. stoletja, ki so prvi spoznali obstoj mednarodnega prava. — Nauk poznejših juristov se jc oddalji! od moralne baze vojnega prava in je pojem pravične vojske zgradil zgolj na formalnih kriterijih (vojna napoved itd.). Avtor primerja nadalje sholastični nazor o pravičnosti s Heglovim; prvi gradi na pojmu stalnega reda, drugi na pojmu razvoja najvišjega bitja §teza, antiteza, sinteza), torej se po Heglu tudi pojem pravičnosti spreminja. Slednjič označuje avtor vpliv naturalizma na nauk o pravični vojski. Po naturalizmu je vojska nujen boj za obstanek med državami in si po tem nazoru — kot tudi po Heglovem — ne moremo zamisliti pojma pravične vojske v nasprotju s krivično. Proti takemu gledanju sta se v novejši dobi pojavili dve struji, struja obnovljene sholastične pravne filozofije, ki je s tem doživela svoj tretji višek, ter druga struja, ki je skušala doseči organizacijo mednarodnih odnosov iz zgolj ekonomskih razlogov (izmenjava). Jedro Komarjeve razprave tvori prikaz nauka dveh glavnih sholastikov šestnajstega stoletja — Špancev Vitoria in Suareza — o pravični vojski, kar pomeni obenem raziskoi -nje o Grotijevih predhodnikih in o Grotijevi originalnosti. Izbral si je prav ta dva filozofa, ker je v njunih delih obsežen ves nauk njune šole. Francisco Vitoria (1480—1556) razpravlja o našem predmetu zlasti v komentarju k Secunda secundae Tomaža Akvin-skega in predvsem v »Relecciones«, zlasti v poglavju »De Indis«, v katerem kritično presoja upravičenost Špancev do zasedanja Amerike in s tem tudi oosrednn upravičenost njihovih vojnih pohodov. Komar podaja Vitorijcvo sodbo o raznih razlogih, s katerimi so opravičevali le pohode in njihovo ločitev v upravičene in neupravičene. Tako bi bila na primer po Vitoriji vojska zoper Indijance pravična, če bi slednji preprečevali Špancem, izvrševati naravno pravico do občevanja, trgovine in preseljevanja, če bi ovirali misijonarje pri njihovem delu ali kako drugače kršili naravno pravo. V »De Indis posterior« pa se Viktorija naravnost loti jedra vprašanja in razpravlja o pravični vojski. Vojska je po Vitoriji upravičena kot prisilno sredstvo za i/.trcbljenje hudobije in krivice. V naslednjem razpravlja Komar o Vitorijevem nauku o oblasti, ki je pristojna za vodstvo vojske, o pravičnih vzrokih vojske (prav v tem pa se njegov nauk razlikuje od modernega prava, ki presoja pravičnost lc po formalnih kriterijih — sredstvih borbe in podobno). Edini pravični vzrok ofenzivne vojske jc povračilo prizzadejane škode. Vojne sankcije pa so: pridobitev odvzetih stvari, vojne odškodnine in razdejanje. Francisco Suarez (1548—1617) jc združil v sistem nauk španske sholastične šole. V razliko od Vitorie sc pri svojem nauku ne naslanja na zgodovinska dogajanja, marveč marveč gradi svoj nauk neodvisno od njega. V nasprotju v. Lutrom (ki je učil, da je vojska nujno krivična in da sc človek ne sme upirati božji kazni, na primer turškim napadom) postavlja Suarez trditev, da je vojska, tudi napadalna, ob gotovih pogojih dopustna. Tu ni mesto, da bi se spuščali v Suarezove fine distinkcije in logične sklepe, ki so tako značilni za sholastično metodo in ki jih je znal Komar na zgleden način povezati v pregleden prikaz. Omenimo naj lc duhovito zaključno misel Komarjeve razprave, da jc namreč zgodovinska zasluga Vitorie in Suareza, da sta na znanstvenem področju prva izrazila idejo soodvisnosti narodov, čeprav sc nista povzpela do idcie edinosti narodov z vodilnim jedrom. (Terminologija po Pclru Struvcju). Njun nauk o pravični vojski označuje Komar kot nekako mednarodno kazensko pravo. — Zasluga Milana Komarja pa je, da je iz obsežne snovi zna! izluščiti in pregledno nanizati nauk, kolikor zanima pravnika internatio- nalista. Dr. S. Vilia V soboto, 25. t au, m Martfln praznik »Slovenec« n« bo iziel. Pač pa Mto ▼ petek, 24. t. m., t večjem obsegu. Vljudno prosimo cenjene oglaševalce, da nam zaupajo naročila za oglase najkasneje v petek, 24. t. m., do 10 dopoldne. Uprava »Slovenca«. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt f .Wlr brlngea In Erlnnerungi 1. R I n d - nnd K a I h f I e I s e h r»-hSren unter die bezugsheachhrlinkteii Le-bensinlttel und dUrfen doswegen i n O a a t« t li 11 e n b e t r 1 e b e n nur gete a Abaohnltte von Lehenamlt-telkarten und mar nur an S a ms-tagen und Sonntagen abgegeben wcrden dHrfen. t. Die Provtnzlalernlhrungsaustalt wlrd Jede Wochs lanfend die an elnzelne Person auftallenden Flclsehmengen mit der Angahe der fflr die Flelschabgabo In hetrefender ,Woehe hestlmmten Abschnttt« der Lebons-mlttelkarten hekannt gelien. I. Die In betreffender VVoehe nleht ana- genOtzten Ahscbnltt« alnd ala Terfallen «n betrachten und dllrfen in nacbfolgenden Woehen nleht ausgentitzt werdcn. 4. Andere Flelschsorten dllrfon nur an Tagen verkauft wcrden, vrelelie In der Verordnung Uber die Elnfllbrung der elnhelt-Ilcben Mahlzelt ln den (Ne peči kozlička o mleku njegove lastne matere!t Kdor ne spoštuje božjih zapovedi, ga kmalu zgravi tudi maščevalna roka oblostoa. Nihče naj ne poreče svoji. kosmati oesti: Tako pač moramo delati, da vsi ne pomrjemo od lakote. Zdaj srno pa zamenjali naše ologe: Mi smo poslušalci, p i nam pa pripovedujete hudo ponesrečene dovtipe. Eno si pa za vselej zapomnite: nismo ne gluhi, ne slepi! Še je čas za spreobrnitev, jutri bo nemara že prepozno. I'n še eno vam povemo na uho: vaših kaznovanih, someščanov še ni dosegla vsa teža razsrje-ne pesti, kakor bi utegnil kdo misliti, temveč je bila to še vedno očetovska božajoča dlan. — II — Novi grobovi t j Generalmajor Camillo Righetti Na Dunaju je pobrala pljučnica upokojenega generalnega majorja Kamila Ri-ghettija v starosti 70 let, ki ga lahko štejemo med svoje rojake, saj je od leta 1893 do leta 1939 živel med nami ter se popolnoma udomačil. Rajni se je poročil z baronico Julijo Codelli, ki mu je v srečnem zakonu rodila edinko Silvijo, sedanjo soprogo tajnika pokrajinskega prezidenta, fregatnega kapetana Rencja Podhorskega. Leta 1918 upokojen, se je preselil na Codellijev grad Višnja pri Višnji gori. Generalmajor Righetti je absolviral tudi umetniško šolo ter je bil odličen akvarelist ter tudi za našo umetnost važen umetnik-pokrajinar. Zal je mnogo njegovih del zgorelo larti meseca novembra, ko so grad Višnjo iz-ropali in požgali tolovaji. Že leta 1939 se je preselil na Dunaj, kjer je razen gospe vdove zapustil še dve sestri, v naših krajih pa obilo sorodstva in prav mnogo pravih prijateljev. Velikemu prijatelju našega naroda ln domovine časten spomin, njegovemu sorodstvu pa naše iskreno sožaljel -f- Frančiška Burgar. V Ribnici je za vedno zatisnila oči gospa Frančiška Burgar. Blago mater so pokopail v Ribnici 17. marca. Sv. maša zadušnica bo v petek 24. t. m. ob 7. v frančiškanski cerkvi. + Milan Kenda. Po hudi bolezni je v Ljubljani izdihnil bančni uradnik v pokoju g. Milan Kenda. Pokopali ga bodo v petek ob 2 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Naj rajnim sveti rečna luč, njihovim dragim naše iskreno sožaljel Zgodovinski paberki 23. sušca: 1. 1754 se je rodil v Zagorici, majhni vasi moravške župnije Jurij Vega. Prvotno se je pisal Veha in njegovemu rojstnemu domu še danes pravijo »pri Vehovcu«. Mladi Jurij je študiral v Ljubljani, kjer se je bavil zlasti z matematično znanostjo s tolikim uspehom, da je bil že 1775. leta imenovan 7,a državnega navigacijskega inženir ja. Ta posel pa mu ni posebno ugajal Leta 1780. jo je potegnil k vojakom, kier je kmalu postal učitelj matematike v topničarski šoli. Za vojne s Turki je šel z generalom Lavdonom pred Belgrad, kjer je v dejanjih pokazal, kako mojstrsko zna voditi topništvo, s čimer je mnogo pripomogel do slavne zmag* nnd Turki. Kot major bombardirale čete je prišel 1792." leta na bojišče ob Renu, kjer ie kljub voj nim viharjem dovršil celo vrsto znan stvenih matematičnih spisov, in se Za današnji dan Koledar Četrtek, IS. snSea: Jožef Orlol, apozna-Valooi Pelaglja, mučenlcas Oton, Škof; Nikon, mučenoo. Petek, M. auSca: Oabriel, nadangel; Simon, otrok; Latin, Skof. Lunina sprememba: 24. suSca inlaj ob 12.26. Herschel napoveduje dež. Dramsko gledališče »Lepa Vida«. Red Prvi. Ob 18. Operno gledališčo »Melodije srca«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Zadeva.dr, Crlppen«, ob 15, 17 ln 19. Kino Union »Ne govori m) o ljubezni«, ob 16 ln 19.15. Kino Sloga »Noč brei slovesa«, ob 15, 17 ln IS. Lekarniška služba Nočno dežurno alužbo Imajo lekarne: dr. Kmet. Bleiweisovn cesta 4,1; mr. Trn. koozy ded.. Mestni trg 4, in inr. Ustur, Selonburgova ulica 7. Dramsko gledališče Četrtek, 23. marca, ob 18: »Lepa Vida«. Pro. tniera. Red I. Petek, 24. marca: Zaprto. Danes ob 18 bo v Drami premiera Cankarjeva »Lepo Vide«. 8 tem delom ao bo Drama oddolžila spominu 25 letnico smrti pisatelja. Lepa Vida — Saričeva, njona mnti — Kraljova, Poljnneo — Jan, Mrva — De-beveo, Dioniz — Bitcnc, Damjan — M. Skrbinšek, Dolinnr — Grcgorin. Milena — Ukmar Boltarjeva, zdravnik — Cesar, Študent — Starlč. Rožlser C. Dchoveo, scena A. Gor-lovičeva, kostumi Dagmar Kačerjeve (prvič). Operno gledališče Četrtek. 23. marca, ob 18: »Melodije srca«. Izven. Ceno od 40 lir navzdol. Petek, 24. marca: Zaprto. Francoska Akademija Je nagradila roman P1 e r r a L' E r m I t e a : »VELIKA PRIJATELJICA« ki jo sednj iziel v slovenskem prevodu (»Xn*a jtnj!gn«|. Velikn umetnina o horhi zn rodno grudo in o ljubezni do plemenitega dekleta. Elegantna opromn. Cenn 85 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI, Prod »kofi.io St. 5. Miklošičeva cesta St. 5. Izplačevanje prispevkov po pokrajinskem vojaškem uradu Vojaški urad Pokrajinsko upravo (Poljanska costa 3) bo izplačeval pripadajoče pristojbine strankam po naslednjem redu: a) začasno pokojnino za april 1944 aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in preživnino svojcem aktivnih vojnih ujetnikov: od 5. aprila naprej; b) preživnino za maree 1144 svojcem vojnih ujetnikov rezervno vojsko ln sicer: 25 do 28. marca za upravičence iz mosta Ljubljane, 29. do 81. marca za upravlčouco izven mesta Ljubljane; c) podporo za marce 1144 svojcem olvil-nih intcrnirancev in to: 3, do 5. aprila za upravičence iz mesta Ljubljano, 6. do 8. aprila za upravičence izven mesta Ljubljano; č) 11. do 15. aprila za zamudnike. Do 8. aprila bo izplačevanje proko celega dno. Informacije za novo preživnine oziroma podporo so točas strankam ne bodo dajale, temveč šole po 11, aprilu. Upravičenci s o morajo Izkazati: 1. z osebno izknznico; 2. s poŠto svojega člana iz vojnega ujetništva oziroma Internacijo, pisano po do-ccmbru 1943; ako tega nimajo, potom potrdilo hišnega lastnika (upravitelja), potrjeno od rajonsko policijsko stražnice (po. trdilo občinskega urnda zn ono Izven Ljubljane), da so dotični član družine So ni vrnil domov; 3. s pismenim potrdilom dotičnegn upravičenca, ako jo osebno zndržnn ali no moro iz drugih vzrokov priti po pristojbino. Družinam interniranih, priprtih ali kon-finiranih razvrščenih ali nerazvrščenih uslužbencev od osebja jugoslovanske države in drugih javnih in pomožnih in kakor koli pod državno nndzorstv0 postavljeaih ustanov pripada od 1. oktobra 1943 polovica temeljnih prejemkov družinskega poglavarja: to isto velja za priložnostno delavce (dninarje, občastno in torminske, pavšalno ln pogodbene), ako so bili zaposleni pri državi ali javni ustanovi zdržema ali v presledkih vsaj 6 meseoev. — Takim osebam no pripada uobena podpora pri tukajšnjem uradu. Pokrajinski vojaškt urad. w w w Osebne novice V imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani, Frančiškanska ul. 10, je bil vpisan g. Rudolf Zore, odvetnik iz Ljubljane. Poizvedovanja Dotlčnl gospod, ki je pozabil v soboto »večer par rokavic v trgovini Sfiliffoj, naj ae zglasl v trgovini. Dnevne novice « Na praznik Marijinega Osnanjenja bodo v frančiškanski oorkvl pri slovesni «v. maši kl jo bo opravil provsv. g. knozoSkof, Uvajali novo svečano mašo skladatelja Lojzeta Mava: >ltex Invlneibilia — Nepremagljivi Kralj«. Razlago skladbe bomo prinesli v prihodnji Številki. Duhovne vaje ia akademske tzohraženk« bodo pri urSullnkah od 2.-5, aprila. Začetek na Cvetno nedeljo ob 9.30, sklep na Veliko sredo zjutraj. Vsak dan bosta dva govora, ob 7 in ob 17. Posebej Se opozarjamo in vabimo gospodične, kl so absolviralo univerzo v zadnjih letily Društvu »Dom slepih« ▼ Ljubljani Je darovalo učlteljstvo I. dokliSke meščansko lolo v Ljubljani v počastitev spomina pok. go, Marije Ojstriš 350 lir. Najiskrenojša hvala. V počastitev materinskega dne prirede otroci stolne kongrogaoije dne 25. ln 26. marca ob 17 v frančiškanski dvorani »Snegulj-člco<, pravljico v 7 slikah. Sodelujejo sestro Flnkove in malčki otroškega vrtca pod vodstvom gdč. Slavice Venccjzovo. — Prisrčno vabljeni! — Vstopnico v predprodajl v trgovini Sfiligoj, dne 25. in 26. mnrca pa od 10—12 in od 15—17 pri blagajni frančiškan, ske dvorauo. Vsakdanja Ljabliana po kronistovih zapiskih hkrati kot vojak proslavil z velikimi junaškimi deli. Ko so Avstrijci napadali utrjene postojanke okoli VVeisscu-burga in Lauterburga, je Vega poveljeval oblegovalnemu topništvu. Prostovoljno se je ponudil, da bo s svojimi topničarji sam ustrahoval utrjeno mesto Lauterburg, kar je tudi izvršil. Slično je storil tudi z utrjenim Fortom Louisom na otoku sredi reke Rena. Decembra 1794. leta se je udeležil Vega hudih bojev okoli Mann-heima in se odlikoval pri obrambi okopov ob levem renskem bregu. Naslednjega leta se je proslavil zlasti pri obleganju mesta Mannheima, ki so se ga bili polastili Francozi. Vega je dal po lastnem načrtu in pod svojim nadzorstvom uliti dva nova devet-colska možnarjn za bombe, ki sta se od starih razlikovala v tem, da je bilo njuno dno stožčasto izvrtano. Lučaji novih možnarjev so bili skoraj dvakrat daljši in so prekašali vse do takrut dosežene topovske daljave. Štiri dni neprestano je metal s svojima dvema možnarjema bombe v trdnjavo, kamor doslej noben drug mož-nar ni segel. S tem je trdnjavo tako močno nadlegoval in posadko toliko motil, da sc je moglo oblegovalno vojaštvo pripraviti za napad. V desetih dneh so se Francozi podali. Zaradi te zmage, ki jo je dosegel Vega s svojimi možnnrji, ga je priporočil vrhovni poveljnik za visoko odlikovanje z vitežkim križcem reda Marije 'Ierozije. Po teh dogodkih ne srečamo Vege več na bojnem polju. Živel je le svoji matematični vedi in pisal učena dela, ki so ga proslavila po vsej Evropi. 'lhesaurus logoritmorum comple-tus je še doslej najboljše in najzanesljivejše delo te vrste. Leta 1800. ga je cesar povišal v barona, kranjski deželni stanovi pa so ga sprejeli med svoje člane. Dve leti kasneje so ga našli mrtvega pri nekem mlinu ob Donavi in šele 30 let nato so ugotovili, da ga je umoril tamkajšnji mlinar, 1. 1849 je razbil Radecki pri Novari laško vojsko, ki je pod vodsivom svojega kralja Karla Alberta želela osvojiti avstrijsko Lombardijo. Harmonike »SCANDALI« Edini zastopnik s skladiščem je Vittorio Rossoni Tricste — Via Imbriani 8. Zanimanje za čebulček Živilski trg kaže navadno sliko. Pre- ' tekli teden se jo posrečilo najprej trem ljubljanskim trgovcem z zelenjavo na debelo in nato šo tvrdki Cerar dobiti s^ primernimi težavami 2 vagona cvetače iz toskansko pokrajine, zlasti iz okolice Piše. Bila je mahoma prodana. Sedaj je trg brez zelenjave. Tu in tam pride kaj zelenega na trg. V sredo je neka ženska prinesla košaro regrata, ki je bil hitro |K>ktiplien. Naprodaj je bilo veliko zdrave Sebulo poleg velikih rešt česna. V zgornjem koncu tr?a prodajajo branjevke hren, ki je deloma že precej osušen. Svežega je bolj malo, saj gospodinje hrena pri kuhi toliko ne rabijo. Okoli semenarie ob semenišču Jp vedno bolj živahno. Pojavilo se je veliko povpraševanje po čebulčku, ki ga na trgu primanjkuje ali bolje rečeno, da ga sploh ni naprodaj. Poznavalci tržnih prilik so mnenja, da je čebulčka domačega pridelka v ljubljanski pokrajini, posebno v 6everozapadnem delu okoli Posavja prav dovolj v zalogi in tudi naprodaj. Mnogi izražajo upanje, da se bo Prevodu, ki skrbno organizira vso prehrano Ljubljane in preskrbo mesta z vsemi potrebščinami, naposled posrečilo dobit: Ma trg zadostne množine čebulčka, ki ga že sedaj mnogi rabijo za saditev. Razne nesreče in poškodbe ~ Na Celovški cesti št. 68 stanujoči železniški sprevodnik v pok., 77 letni Jurij Ušan je bil na Celovški cesti povožen od neznanega voznika. Dobil je poškodbe po glavi, nogah in rokah. Prepeljan je bil v splošno bolnišnico. — Tramvaj je podrl 33 lelno delavčevo ženo Marijo Po-ljančevo. Dobila je hude notranje poškodbe in podplutbe po telesu. — Zlalko Korošec, 12 letni dijak, je padel in si zlomil levo roko. — Po stopnicah je padla in si zlomila desno nogo Magda Artače-va, 19 letna frizerska vajenka. — Levo roko si je pri padcu zlomil 12 letni ključavničarjev sin Fran Foltyn. — Gozdni delavec na Vedu, 40 letni Jane/. Grain-povčnik, je bil zaposlen pri naltladanju hlodov. Hlod ga je podrl in pritisnil hudo čez prša, da je dobil notranje poškodbe. — V Vidmu pri Dobrepoljah, kjer je Še mnogo snega, si je pri smučanju zlomil desno nogo 12 letni posestnikov sin Jožo Pugelj. __ Frančiškanski oder Sobota, 25. marca, ln nedelja, 26, marca: »Sneguljčlea«, pravljica v 7 slikah. Proslava materinskega dne. Soglasna sodba o pravkar izišlih' MEJAŠIH je, da je ta knjiga prav gotovo edinstvena na slovenskem knjižnem trgu, ki na jiester in učinkovit način opisuje Indijance pri njihovem ustvarjalnem delu. Na zelo zanimiv način je v knjigi opisano tudi življenje prvih prišlccev iz Evrope v Novi svet. — Mejaši, ogledniki in pozvedniki, njihovo prijateljsko in sovražno zadržanje do Indijancev, njihova borba, kadar so se z rdečekožci pomerili na življenje in smrt, to je na slikovit način opisano v »Mejaših«. — Ko boste prebrali >Mejaše«, boste priznali, da ste zvedeli marsikaj novega, česar dozdaj še niste vedeli. Kupujte »Mejaše«! Knjiga ima čez. 4H0 strani in skoraj 300 sijajnih slik. Naročite se na »SVET«! 2EGOZA, Gallusovo nabrežje 33, obvešča rejoe, dn je seno zopet na razpolago. Knjižico »Velikonočna dolžnost« jo spii sal znoni pisatelj Knjlžlo dr. Knifio. Poljudno razpravlja o četrti cerkveni zapovedi. Knjižica stano 1 liro; dobi se v Mladinski založbi (Stari trg 30) ln v drugih knjigarnah. Živilske nakaznice so se zaradi dražjega tiska in papirja nekoliko podražile, in sicor osnovno na 0.50 lire, za dodatne ročnim do-lavcem na 0.40 lire, za otroke do 3 let pa na 0.50 lire, na kar opozarjamo upravičence, da pravilno pripravijo denar zanjo, ker »o to dni raznaSalci pričeli z dostavo živilskih naknznio po hišah. Ustanove Roberta Kollmanna ao razplsa-t no, in sicer za revne slepce 20 mest v skupnem znosku letnih 16.800 lir in za ubožne ljubljansko trgovske uslužbence 14 mest v enakem znesku. Prošnje je trsha vložiti do vštetega 1. maja t. 1. Vse podrobnosti so razvidne lz razpisa, objavljenega v prihodnjem »Službenem listu« ln iz razglasa, ki je nabit na občinski deski mostnega poglavarstva. Razstava Lojzeta Ferka v prehodu n»i botičnika Salon Kos. Nove skladbe Silvester Mihelčič: Danica svetila. — Ves svet se danes radosti. Dve pesmi za mešan zbor. Obe skladbi sta v izrazu krepki, melodično iznajdljivi in naravno tekoči, harmonično zmerni in za izvajanje ne pretežki. V prvem delu sta obe liomolono zasnovani, v drugem delu se pa glasovno samostojno razgibljeta. Zlasti druga prinaša na tem mestu značilne imitacije, 'ki se naravno stopnjujejo do mogočnega konca. Obo pesmi za bližnjo praznike priporočamo v izvajanje. M. T. Oddajnlika skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 23. marec: 7 Toročila v nomSčlni — 7.10 Jutrnnji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemSčinl ln slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koneort — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Veseli zvoki za premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj, saj tnk jo dandannSnji dnu — 17 Poročila v nemSčinl in slovenščini — 17,15 Dobra volja v duru in molu — 18.45 Narodopisna ura, dr. Frano Kotnik: Prosneo — 19 Koneort čeli-sla Sedlbauerja — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročiln v nemščini — 20.10 Vsakemu svojo rndio zapoje — 21.15 Slovensko glasbo Izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D, M. Sljnnca — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Vso plošo In poje, sodeluje plesni orkester Dušana Pre-vorška in sopranistka Janja Baukart-Strlo. Poročilo tolovajskega »glavnega stana« v besedi In sliki »Za blagor očetnjave« skrbi v Novem mestu vsak dan sproti za domobranske novice, pri čemer ne zanemarja načelnih besed. So pa tudi med njegovimi so-trudniki šaljivci, ki znajo izvrstno zafrkavati takoimenovano šepetajočo propagando sicer že redkih OF-arskih simpatizerjev v Novem mestu in okolici. Ta propaganda ve povedati čudovite zgodbe o tolovajskih zmagah. O teh zmagah vedo marsikaj tudi nekateri Ljubljančani prav iz — prvega vira. Da bodo vedeli laki ljubljanski kalini povedati še kaj novega, jim prinašamo uradno vojaško poročilo banditskega glavnega stana, ki ga je Novomeščan žc datiral s pustnim torkom. V Novem mestu namreč takih in podobnih rac nihče več ne verjame. Na žalost v Ljubljani ni tako in bi podobne novice še mnogi kar verjeli in tudi z vso vnemo širili. Pa bo že boljel Pod neko osvobojeno bukvijo pustni torek 1944. Naše prednje čete so dosegle spet legendarne uspehe: v eni noči so ujelo dve domobranski dlvlz4,|l In eno celo oklepno armljo na eno samo mlšn4co. Sovražno podmornico, kl so Je drznila v naSe vode, jc naša patrulja ujela na trnek. Na spretno razpostavljene llmanlce sta se ujela dva sovražna bombnika. Pri uničenju naSega glavnega lo-gorja s strani sovražnega letalstva je bilo uničenih okoli J milijona sovražntkov (to nas žo ne bodo več grizle). NaSa borba proti prašičem ln kuram na osvobojenem ozemlju dobro napreduje. Ta sovražnik bo kmalu tztrebljen. Nnš mnrSal Tito Je odredil rckvlzldjo vseh naramnic za Izdelavo mlnotnctov na gumi, ker se Je odločil posneti sovražnikovo taktiko elastično borbe. Naše Izgube so malenkostne In se krijejo s prirastkom, posebno, ker sta za oskrbo na tem področju dodeljeni vsaki brigadi po dve tiablcl. Ta energični ukrep je bil potreben zato, ker so Je pred kratkim pripetil vesel dogodek kar sredi boja in Je bil ta zaradt tega močno oviran. Eden od borcev Je namreč popustil puSko, naložil srečno družtnlco v samokolnlco In vso skupaj zapeljal v zaledje, S tem je omogočil sovražniku prebltjo — naše fronte. Stab II. bataljona le »noči ntop!! v balonu žganja svoj obup. Smrt alboholn — svoboda Ijnboznl' fY C TO Ne krvavi p&tfll nai sifroHiski mircsl 34 KacIJanarjevo truplo so prepeljali v Gornji grad, kjer ga je dal njegov brat ljubljanski škof Frane Kacijanar pokopati v stolnici. Na nagrobni plošči je vklesana podoba Ivana Karijanarja v bojni opravi. V desnici drži zastavo s gvojim grbom. Ob desni nogi je upodobljena bajka o lisici, ki je povabila v goste žerjava in mu pri tej priliki pregrizla vrat, češ, da so je enako zgodilo tudi Kacijanariu. Pod vitezom leži na tleh mrtvaška glava, skozi njo pa se vijeta dve kači, ki imata človeški glavi, sponi in ja joči na obraze knezov Zrinjsklh. Ob levi Knci-jamiarjevi roki je napis: »V 48. letu starosti«. Kacijanar je bil mož izrednega junaštva, vztrajen in neutrudljiv bojevnik proti Turkom. Ni pa bil dovolj prevda-ren in premišlian za poveljniško mesto. Tako njegov pohod proti Osijeku ni bil dovolj pripravljen. Kot glavni poveljnik ni znal vzporejati delovanja svojih pod-Toveljnikov, ki so vodili nairazličnejSe čete. Po tolikih uspehih, ki jih je Kaci- janar Imel pred nesrečnim pohodom v Slovenijo se nikakor ni mogel sprijazniti z usodo, da hi konča! kot premagance in velelzdajalec. Svojemu kralju Ferdinandu jo bil dolga leta zvesto služil. Da je bil 1527. leta Zapolja premagan in 3. novembra Ferdinad v Stolnem Belem gradu kronan s krono sv. Štefana, je imel poleg Salma Kacijanar največje zasluge. Naslednje leto ie s 3200 pešci in 800 konjeniki pri Košlcah na vzhodnem Ogrskem premagal 7000 mož Zapljeve vojske. Kacijanar je s toliko silo navalil na sovražnika, da ga je v eni uri razbil. Po tem porazu (6. marra 1528) jo Z.apolja zapusti! Ogrsko. A Ferdinandova vlada v tej deželi je bila kratka. U. septembra 1520 je Ivan Z a poljski, sicer po milosti Turkov, spet zasedel ogrski prestol. Prav tako Ferdinad Kacijanar-jevih zaslug ni cenil tako, kot bi jih sicer. Ko se je Kacijanar zaman skliceval na svoje zasluge, ki da vsekakor odtehtajo »njegovo zadnjo nerodnost«, sp ni plašil iskati zvez celo s Turki, proti katerim so je vso živjjenje boril, da bi so uprl svojemu strogemu gospodarju Ferdinandu. Na vsak način je bil Kacijanar ena navidnejših vojaških osebnosti slovensko zgodovine. Njegovo slovo in padec je obdelal v jamski tragediji »Kacijanar« Anton Medved, žalosten konec pa v pesnil »KaciianarjeVa 6mrl< Ivan Cankar. Ogrska, turSki pašaluk 15-10 je umrl Ivan Zapolja in Ferdinand bi moral po pogodbi dobiti njegovo ozemlje. Toda Za|»oljeva stranka je kljub temu oklicala nedoletnega Zapljo-vega sina Ivana Sigmunda za ogiskega kralja. Tedaj si je skušal Ferdinand z mečem pridobili svoje pravice. Njegova vojska je začela oblegati preslolico Budim. Tedaj pa je prišel na Ogrsko Sulejman, premagal Ferdinandovega generala ltogendoifa in leta 1541 sam Budim zasedel. Tedaj je proglasil Sulejman osrednjo Ogrsko med Tiso in Blatnim jezerom, Budlmom In Savo za turški pašaluk. Budim je ostal poslej 145 let v turški oblasti. Naslednje leto je Ferdinand skušal iztrgati ogrsko prestolnico Turkom iz rok, a brez uspeha. Sulejman je ponovno pridrl na Ogrsko in sedaj zavzel še Bratislavo (Pečuh), Ostrogon, Stolni Bellgrad in mnogo drugih trdnjav. (1543). Ker so Turki še naprej prodirali, je Ferdinad uvldel, da si more obdržati preoslnli del Ogrske ln z mirno poravnavo. 1547 je bilo res sklenjeno s sultanom petletno premirje. Ferdinand mu je moral priznati vse osvojeno ozemlju in mu plačevati 30.000 cekinov letno. Zatišje in Erdeljsko jo bilo poslej poseben politični teritorij. Bil je to nekakšen protektorat, ki ga je dal Snlejman v upravo Ivanu Slgmundu. Ferdinandu je oslal le ozek pas Ogrske in Hrvatske na severozapadu. Tudi osvojitev hrvatskih krajev, 1'akrac, VI-rovitica, Cažma in Kostanjica, ki so si jih Turki v zadnjih letih osvojili, je moral Ferdinand Sulejmanu v pogodbi o premirju priznati Tako je postalo hrvatsko kraljestvo silno majhno. Nekdaj njegovo jadransko obalo so imeli Benečani Krščanska raja pod Turki Turki so znali voditi pri svojih osvajanjih sijajno politiko. Najraje eo igrali vlogo zaščitnikov pravice. Kakorkoli so imeli pred seboj v strankarskih boijh razprto državo. Kaj je enostavnejše, kol da se postaviš za šibkejšo stranko, ki je bila morda pravkar na tein, da je močnejša potisne ob tla in tako vpostavi v državi edinost, Turki niso nikdar počakali, da hi prišlo v državi, katere osvojitev so imeli v načrtu do edinosti. Ščuvali in podpirali so velikaše proti vladarju, ljudstvo pa proti oblasti. Svoje agente so j>ošiljali v sosednjo državo, da^ so ljudstvu obljubljali izboljšanje položaja, kadar pridejo pod turško oblast. Da bi ti agitatorji ljudem mogli kazati na res obupno stanje v krščanski državi, meječi ua osmaiioko cesarstvo, ludi ni bilo težko poskrbeti. Brali srno le, kako je hrvatski sabor često obupno toiil v svojih prošnjah za iKMiioč krščanske Evrope, da bo najbolje pokoriti fce sultanu, ker biti sosed Turčije jo buio, kot pa podjarnilje-nec. Vera, narodni ponos in zavest skupnosti s krščansko Evropo, obenem pa velik od|H>r do islama, so dajali balkanskim narodom moč vztrajati v borbi s polmescem, dokler je bilo mogoče. Vztrajali so kljub temu, da so jili Turki neprestano napadali, pobijali, jih gonili v sužnost, uničevali in ropali premoŽenje. Marsikatera pokrajina si je res oddahnila, ko so jo Turki pridružili svoji državi. Bilo je konec večnega strahu pred vpadi roparskega nevernika. V svoji državi, kjer je bila uprava čisto vojaško urejena, pa so imeli Turki vsaj v začetku še dovolj dobro urejene razmere. Ko je obsegala država ves Balkan, skoro v>o Ogrsko in Romunijo, severne obrežje Črnega morja s polotokom Krimom (krimski talari so pod svojim kanom vpadali proti Poljski. Proti njim se je organizirala Ukrajina — vojna krajina s kozaštvom.) se je delila na beglerbeglu-ke (pozneje vilajete), kl so jim načelo-vali beglerbegi ali paše; ljudstvo jih je nazivalo tudi ver.ire. Srbske pokrajine so bile del rumelijskegR beglerbegiuka s središčem v Sofiji. 1580. leta se je osnoval bosanski beglerbegluk. Imel je kot obmejna pokrajina z. budimsklm in tenii-švarsklm beglerbcglukoin izjemni po-ložaj. Kaj i® novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Delovno zasedanje učiteljstva v Radovljici je bilo v začetku marca. Na zasedanju učiteljev ljudskih in meščanskih šol so prišli tudi okrožni vodja dr. Hoch-steiner, deželni kmetijski vodja Huber, zastopniki deželnega svetnika delovnega urada, ženstva in predstavniki taborišča državne delovne službe. Poleg drugih predavanj govoril deželni kmetijski vodja Huber o pomenu šole kot najbistvenejšem vzgojnem sredstvu mladine. Poudarjal je, da bo lc od učiteljskega dela največ odvisno, če sc bo nemški narod zopet izoblikoval bolj kmečko in pri-vedel nazaj k naravnim življenjskim oblikam. Smrtna kosa. Na Jesenicah je pred nedavnim umrl mesar in posestnik Jožef Ambrožič, v Poljanah pa trgovec Vinko Jamar. S Spodnje Štajerskega Zborovanja spodnjerlajerskih kmetovalcev. V okviru pomladanskih zborovanj, ki jih bo priredila štajerska domovinska zveza v času od 18. marca do aprila pod geslom »Plug in meč sta [»oroka zmage«, bodo tudi na Spodnje-šlajenskem prirejena mnoga zborovanja. Na teh bo kmečkemu prebivalstvu posebej pojasnjeno, kako je treba do kraja iz.korisliti sleherno ped zemlje zato, da se zagotovi prebrana prebivalstva. Na zborovanjih bodo govorniki obravnavali politična, pa tudi strokovna vprašanja. Val zborovanj bo zajel vse spodnještajerske okraje. Iz Hrvaške Urejeno občinsko gospodarstvo v Osi-jeku. Na seji občinskega odbora v Osi-ieku jo tamkajšnji župan poročal, da je osiješka občina uredila vse svoje finance ter je že ob koncu lanskega leta poravnala vse svoje dolgove v višini 55 milijonov kun pri dveh večjih hrvatskih bankah. Omenjeno posojilo Je bila osiješka občina porabila za kritje stroškov pri elektrifikaciji mesta in zidavi moderne mestne klavnice. Hrvatska mesta za prizadeto zagrebško meščanstvo. Posamezna hrvatska mesta so pričela pošiljati zagrebški mestni občini večje denarne vsote ter živila in kuhinjsko posodo za tiste sloje zagrebškega meščanstva, ki so bili močno prizadeti pri zadnjem letalskem napadu na Zagreb. Tako je med drugim osješka občina poslala zagrebškemu županu z,a prizadelo zagrebško prebivalstvo 200.000 kun. občinski odbor v Novi (iradiški je pa za isto namene poslal v Zagreb večjo količino stavbnega gradiva, kuhinjske posode ter oblek. Hrvatski Rdcfi križ skrbi za prehrano siromašnega prebivalstva. Na svoji zadnji seji je predsedstvo Hrvatskega Rdečega križa nakazalo 6 milijonov kun za potrebe prebivalstva na otoku Krku, v okolici Mostarja, Sarajeva, Sinja in Crkvenice. Prebivalstvo v teh krajih je zelo trpelo zaradi divjanja komunističnih tolovajev ter jo sedaj skoro brez vseh sredstev za življenje. Potovanje predsednika Hrvatskega Rdečega križa v Švico. To dni je odpotoval v Švico predsednik Hrvatskega Rdečega križa dr. Kurt HUhn. V Švici bo vrnil obisk predsedniku švicarskega Rdečega križa ter se mu bo osebno zahvalil za vso podporo, ki jo Je bila predvsem v zimskih mesecih deležna hrvatska mladina z. večjimi pošiljkami raznih mlečnih izdelkov, čevljev in oblek ter z večjimi pošiljkami zdravilnih potrebščin. Iz Srbije Ljotičeva predavanja proti komunizmu. Vodja srbskega nacionalističnega pokreta Dimitrij L jot 16 je pripravil vrsto predavanj, ki jih ima proti komunizmu na Kolarčevi ljudski univerzi v Beogradu. »Donau Zeitung« poroča, da so predavanja dobro obiskana. V njih pa Dimitrij Ljotič dokazuje, da je komunizem ostal še naprej komunizem ter 6e ni niti za las spremenil. Za dosego 6vojih ciljev komunizem spreminja samo svojo taktiko, nikdar pa no nauka samega. Govornik nadalje srbskim poslušalcem dokazuje, da sedanja Sovjetija ni Rusija, temveč Čisto komunistična državna tvorba, ki s prejšnjo nacionalno Rusijo nima ničesar skuji-nega. Komunizem ni samo proti ruskemu, nemškemu ali srbskemu narodu, temveč proti vsaki narodnosti sploh, ker zanika, da bi bil kak narod velika družina iste krvi, ki jo vežejo nadalje še enake duhovne vrednote in sposobnosti ter ista skupna usoda. Po njegovem nauku je vsak narod sestavljen iz dveh skupin, ki sta si vedno v bojnem nasprotju. Zato Ljotič poziva Srbe, naj ne nasedajo raznim vabam iz inozemstva ter naj rajši poslušajo generala Nediča, ker edino njegova pot vodi do prave svobode. Nove delnice Obrtne banke v Beogradu. Obrtna banka v Beogradu je izdala nove delnice v 6kupni višini 10 milijonov dinarjev. Delnice se glase na donosllca. Pri vpisu novih delnic imajo prednost Stari delničarji, ki lahko dobe za tri stare delnice eno novo. Nova delnica stane 200 dinarjev. Vpisovanje delnic bo od 1. aprila do 30. novembra t. 1. mu OGLASI PEKARSKEGA POMOČNIKA (flirniarjni .jirejmem. ku-ar Ludvik, pečar, mojster, Jciica. POSTREŽNICO za pospravljanje sob, dnevno približno od '/s7 ilo 10 takoj sprejmem. Zolaji naj se v dopoldanskih umit. — Naslov v upr. »slov.« pod it. 2425. GOSP. POMOCN1CO za vsa Itištta dela -sprejmem takoj ali t 1. aprilom. - Oskrba dobra, jilafa po do^o. voru. /.clasi naj se t dopoldanskih umit. — Naslov v 11 pr. »Slov.t pod it. 242b. HIŠO ALI VII.O t mestu ali bližnji nkollei kupim. Pontid. be upravi »Slov.« pod »Ilo največ 050.000« il. 2429. Po težki bolezni nas je zapustil gospod ECenda MIlan bančni uradnik v pokoju Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 24. marca 1044 ob 2 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana v torek, 28. t. m. ob 8 zj. v corkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Kamnik, 22. III. 1944. 2 n l u j o č 1 ostali IZGUBIL SEM osebno izkaznico It. 0s2.^38, občine Lop -4. I. 1944 nn ime Stanislav Frank. Prosim isto proti nagradi oddati v upravi »Slov.« pod St. 2307. RJAVO TORBICO s precejšnjim denarjem, 2 kljnči in raznimi malenkostmi sein zgubila. Polten najditelj dobi nagrado. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2428. PISALNI STROJ dobro ohranjen - po možnoMi boljše znamke. kupim. Cicrnvae. kolodvorska ul. 8. (k STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. . B Ci ust in, Vodnikov trg št. 2. GROZDNA ZRNCA in ?elod kupuje Coni. merce d.d., Vič, Tr-satska 5. (k DVA TRIC1KI.JA zelo poceni naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. Miši, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, k| ga d opito ? droce-riji KANC, Židovska ulica št. 1. GOJZERCE it. 43 prodam. Albertova 23-1. ST~\NOVANJE iščem za malo druii-no. .Naslov ? upravi »Slovenca«. KUPIMO sobne in kuhinjske oprave, posamezne komada pohištva t posteljnino, otroške po-steljee, športne in globoke vozičke, otomano in preproge, porcelan, steklenino, Šmtlne in iiis.ilne stroje ter vsakovrstne uporabne predmete. . Jrgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vliod skozi ?cžo). PRODAM originalni »Singer« šivalni »troj, nepocrez-Ijir, v zelo doorem stanju. Bežigrad, Pod-milščakova ul. 23 p. p. ŠIVALNI STROJ za domačo uporabo • nroilam za lh»0 lir. Pred Škofijo 19. Vprašati hišnico. 2 PISALNA STROJA eden pisarniški, drugi prenosljiv, prodamo. -Lverest, Prešernova 44 DAMSKO KOLO in moško, elegantni športni medel. zelo poceni naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. DRŽ. GLEDALIŠKE v Ljubljani išče prostore za gledališko meiizo. v centru mestu. Ponudbe na upr. »Hov.« pod značko: »Za gledališko menrot ali na Upravo Drž. pletlali<ča . Ulica 3. maja št. 11. PRAVE JUTA VRE('E lepe prave juta vreče dokler trajn zaloga ugodno naprodaj. Pe-tronafta. Ljubljana -Ciril-Metodova št. 35a, prej Tyršcva. klobučarna Vam strokovno oanaži, preohlika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavni-a. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra ccsta H. 38 Militoi teva ceata it. 12. (Nasproti hotela Union) Srebrna predmete nakit, denar in razne dragocenosti ram vnovČi po najviiji ceni proti takojšnji gotovini ALOJZIJ PLANINiEK Ljubljana, Knafljeva ul. 3-1 (bi?. Dvorakova) Naročajte roman »Ivnnhoe« I m- KINO »SLOGA« "" Nov UKA-jin film bognte in globoke ?sebine po noveli W. Kimmirh-a S najmnrkant nejšimi filmskimi umetniki »Noč brez slovesa« Trapična zgodba o asodepolnem ircčsnjn, usodni ljubezni lo zaiit-merjenem rakunu. Anna Dtmmatin, Kari tndvik Piehl, Hons Sohnker Preditave oh delavnikih: IS, IT in 19 V nedeljo ie matineja oh 11.301 :mi TIL KINO »UNION« Danes zadnjikrat! Mlada alikartca doživlja pri svojem poskusu, da bi ie uvelja?ita ? pestrem monakovskem umetsiškem življenju, mnoga bridka razočaranja »Ne govori mi o ljubezni« V (lavni vlojri: lleidemarir ilatheycr, Mathias Wleman itd. Pred stave ob delavnikih: IS in 19.U Kupljene vstopnice za nedeljsko predstavo ob 14, ki je zaradi alarma odpadla, prežigosamo za predstave med tednotn do vključno četrtka! «•41 TEl KINO »MATICA« Napeta kriminalna drama, ki je bila pred IS leli seniariia svetovne lavnostl »Zadeva dr. Crippen« Odlični ijrralcii Rudolf Fernnu, Getrud« Mejen, Itene IMuen Predatave oh delavnikih: 13, 17 in lt KINO »IiOltELJEVO « Telefon 41-14 PrekrsRen film iivltenla holffnrskecn knez« Melnika in njegovih otrok — z innmenitim Ilelnrleliom flrnrKe v plavili vlogi Umrla nam je predobra mama Burgar Frančiška žena usnjarja in pos. iz Ribnice Pokopana jo bila 17. t. m. v Rlhniri. — Maša zadušnlea bo v petek 24. t. m. ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ribnica, Ljubljana, Dol ti »Usoda« Film. ki ca velja videti! Predstavo fer. praznike ob 14..10, 17 ln 19. Ob delavnikih ob 19. Zahvala Vsi, ki «o nn praznik sv. Joiefa z. 7.nI v tako rastnem Številu spremili našo skrbno, nepozabno iti nenadomestljivo soprogu, milino in si aru mamo nn njen poslednji doin — vsi, kl so se jo spomnili v molitvi in .11 poklonili cvetju, hodite iz dna duie r. n 11 v a I j e n I I Posebno zalivalo izrekamo 66. duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, učiteljskemu zboru In zastopniku upravitel.istvii I. deške ljudske iole. dalie Šolski mladini in njihovim stnršom, tor vsem, ki so sočustvovali z bridkim, nenndnim udnreem usodo. Žalujoči rodbini Krccar . MandelJ Spomladi je prišlo pismo od Lovize, kjer ju je iskreno prosila, naj prideta na krst. »Oče, ti moraš biti boter svoji vnukinji. Punčka je svoji stari mami tako podobna, da boš kar zaljubljen vanjo, ln to pot mora biti tudi Lovrenc priden in mora priti. Nemara ga bomo še isti dan slišali v cerkvi, ko bo krstil našo malo Merlo.« Zdaj je pa Per kar oživel: »Otrok moj, glej, glei, babica si postala! Jej, jej, jej!« Kar pristopiti je moral k svoji ženi in jo pobožati po laseh. »Pa ti — ali nisi postal dedek?« »O tem pa moški nič ne vemo. Tebi je podobna « »Sram te bodi!« Kako lepo ga je bilo videti, ko je take zidane volje capljal okoli! Že zaradi Lovrenčevega pisma se jc nebo zvedrilo, a z vnučko je vzšlo sonce. »Zakaj se pa spet zdaj smeješ?« ga je vprašala, ko sta sedela pri večerji. »Ali se smejem? Saj se vendar ne morem večno jokati « »Seveda — že spet meni!« »Kar zdi se mi tako Če bova zares tjakaj odpotovala tedaj bo nebeško tebe ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER videti kot staro mamo Ljubi Bog, kako se boš postavljala in šopirila.« »To se pravi, da pojdeš torej z menoj?« In mu je ponudila roko. 5. Nad dolinami se j« razprostirala pomlad, jezero je bilo brez ledu, po zelenih pobočjih si slišal konje rezgetati pri oranju in v svetlih progah listnatih gozdov med kmetijami je tičala kukavica in je kukala. Stotnik Rud je prišel z nahrbtnikom in s palico po pobočju navzdol. Bil je nekaj dni pri raeličnih splavarjih in je pričakoval, da mu bo prišla Loviza naproti. Nekoliko nad dvorcem se je ustavil, se uprl na palica in se je razgledoval čez jezera in po dolinah, kjer se je tu in tam prižgala luč v rjavkastem polmraku. Za njim se ie začel oglašati divji petelin :n hrumenje potokov je oznanjalo, da se je v gorah še zmeraj tajal sneg. Kajpa, Lovizo je otrok zamotil, ker je ni in ni. In tu stoii in je častnik armade, ki je nihče ne jemlje resno, in mimo tega je nameščen pri ženi, ki ima svojo lastnino in je bogata. Je to tako hudo? Nikakor. Prekrasno je služiti lepi ženi, prav rad ji privošči ves širni svet, vendar se pripeti, da se vpraša, koliko bi ona njemu privoščila. Seveda je res, da pravi ljudem: vprašajte stotnika! Pa vendar dobro ve, da je — na uho povedano — le on tisti, ki mora njo vprašati. Kdo ve, ali ga zato malce ne zaničuje? Vendar, to Se ni najhujše. Kdaj bo pa njemu dana prilika, da jo bo pošteno zgrabil, tako da bosta oba čutila, da sta samo ona dva, ona dva in nihče več na svetu! Ta zadeva z bratom je postala že kar bolestna. Dozdeva se, ko da bi hodila okoli in ga iskala. Res, da ima moža. a ta je dober samo za pričkanje, njene najnežnejše misli pa tipajo tako rekoč po temi in iščejo in kličejo brata. Ali se bo radi otroka tozadevno kaj spremenilo? Ko se bliža domu, je luč v hišah že prižgana. Za hip postoji in opazuje ta belo žareča sonca spričo rdeče večerne zarje. Nato stopi skozi gospodarsko poslopje v hišo, da si ondi sezuje umazane škornje in se nato zgoraj v kopalnici oprha in preobleče. Bila je v spalnici pri beloprepleskanl posteljici. Ko je prišel, se je sklanjata čez majceno, vekajoče dete, ki mu je bila glavica še brez las. Pestunja je stala zraven, da bi prevzela malo, a zdaj se je mlada mati obrnila k vratom in obraz se ji ie razvedril, ko ga i« zagledala. »Lcj, očka je prišel!« jc rekla deteiu. »Veš, Jorgen, saj sem imela namen, da bi ti Sla naproti, a dckletce kar ni hotelo mirovati. « »Pa menda ni kaj resnega?« Pristopil je in se sklonil čez obe, medtem ko jc položil roko Lovizi na ramo. »Ne, ne, a malo jo trebušček boli.« Dete je izročila pestunji, vstala je in si popravila lase pred zrcalom. »Ii kako je s teboj, prijatelj moj?« «Oh, po samem snegu in po vodi sem bredel!« »In si bil ves dan v mokri obleki?« »Kako pa drugače?« »Pomisli, pri nas so novicel« Okrenila se je in kar žarela. »Ki se mene tičejo?« Dvignil je obrvi. »Kajne, kako si radoveden?« Obrnila se je k pestunji in naročila: »Pokličite me, če bo punčka začela spet jokati!« Nato ga je potegnila ven na hodnik, kjer se ga je oklenila krog vratu »Ali si — ali si vsaj mislil na svojo žertico?« »Niti malo ne'« Zasmcjala se je in ga pogledala. Nato ga je prijela za roko in ga vlekla k stopnicam. »Se mi zdi, d« nisi nič radoveden?« »Ali ne vidiš, da sem kar brM sapa od samega pričakovanja? Kaj pa je takega ?« Obstala je in mu položila roke na rame. Oba sla zrla drug v drugega. »No?" je vprašal. »Lovrenc pride za binkošti. Torej bo lo on krstil Merlo, Ali slišiš!« »Čudovito, Loviza!« »Ali ti pride iz srca?« »Misliš, da se šalim?« »Joj!« Zemižala je, go prijela za roke in jih stisnila »Lovrenc pride — vendar! Saj niti ne veš ,..!« Zavzdihnila je, ko da bi ji padlo pretežko breme s pleč, »ln tvoji starSi?« »Morajo priti, pa če bi morala sama z avtom ponje « Po večerji sta sedela v manjši sobi, on s pipo in časopisom, ona z notami, ki je listala po njih Vse svetilke so gorele, a zastori niso bili spuščeni in zunoj ni hotelo pomladansko nebo ugasniti, bilo je, ko da bi nebo z rdečkastimi oblaki na širno pokrajino gledalo noter in so bile luči odveč »Vidim, da si šla po gosli,« je dejal, ko je videl, da so visel« na steni koj zraven klavirja. »Danes sem se malo vadila. Če bo mati prišla, bi bilo jako prijetno, do bi ji pokazala, kar me ie nekoč učila.' »Pa si nc bi bil mislil, da se spominjaš na podrobnosti od takrat « »V teh dneh sem se spominjala toliko stvari, da si še misliti ne moreš. Kako bo pa z glasbo v cerkvi, če pride Lovrenc?« »Menda ni kdo ve kaj?« »Orgle so strašne. In pevski zbor >e je na vse strani razkropil « Odložila je noto in se okrenila k njemu. »Let, kaj praviš; . . če bi midva cerkvi darovala nov« orgle?. Fiir »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarl« — Herausguber, iz' Jatelj: tnl Jože Sodja — Schrtftleitei, urednik: Janko Halaei. MU tflfti- s slovensko knjigo! SCOVENEC Ob knjižni tomboli Zimske pomoči Narte Velikonja in njegove anekdote. Predsednik Zimske pomoči svetnik Narto Velikonja, znani slovenski pisatelj, je zamislil novo »atrakcijo« v okviru Zimske pomoči, ki pomeni poleg velikega dobrodelnega dola tudi izredno kulturno dejanje: v teh časih, ko so ljudje potrebni slovenskega branju, .še posebej dobrega branja in likovno umetnostne vzgoje, je zamislil Knjižno tombolo. Ta naj nudi možnost vsakemu, od sreče izbranemu človeku, dobiti v roke lepo knjigo slovenskega pisatelja ali slikarja. Lepa zamisel, ki jo vredna vse podpore javnosti! Določil je zato odbor, ki je sestavil program in izbral najprej knjige slovenskih pisateljev, ki so še na "knjižnem trgu in ki imajo ceno. In tu so zbiratelji naleteli na velike težkoče: na knjižnem trgu je še prav malo slovenskih knjig v toliko izvodih, kolikor jih potrebuje tomliola, postavljena na tako široko vsena rodno podlago. Kociprov Go ričaiiec na primer, ki bi gotovo prišel prvenstveno v poštev pri izberi, je v celoti razprodan, kar je gotovo svojski uspeh mladega pisatelja I Razprodaji se bliža celo Simčičevo Prebujenje, ki je izšlo leto pozneje. Tako je bilo mogoče izbrati za dodatne knjigo le nekaj bolj poznanih del, kakor so n. pr. Velikonjeva zbirka Otroci- , Mlakarjevi Spomini .Jenkove »Zbrano pesmi«, Podli mbarskega roman »Gospodin Kratijo«, Matičičevo notranjsko povest »Petrinka«, Meškove »Tihe večere in Mir božji« itd, da imenujem samo nekaj najvažnejših. Zato je odbor sklenil, da za to priliko izda sani v svoji založbi sedem novih knjig ter jih da opremiti slovenskim likovnim umetnikom, tako da bo tombola imela izredno kulturni zgodovinski pomen, še posebej pa velik hibliofilski pomen, kajti izdane bodo večinoma samo v nakladi, ki je po-Irebna za tombolo ter z izrecno oznako, da v letu 1914 za Zimsko pomoč. S knjigami hoče proslaviti take kulturne obletnice v našem narodu, knkor so: stolenica Jurčičevega in (iregorčičeve-ga rojstva, sedemdesetletnico Ksavcrja Meška in Skapšakovega Julcka, šestilesct-letniro Ivana Preglja ter smrt domobranca pesnika Balantiča. Poleg tega pa hoče pokazati tudi reprezentante kulturnega dela po letu 1041 med nami z Zbornikom Zimsko pomoči 194-1. Vso knjige, nove, bibliofilsko in bibliofilsko prirejene, pa bodo ilustrirali taki slovenski ilustratorji in umetniki kakor so: šantel, Birolla, Podrekar, Dcbenjak, Pregelj, Perko in Tršar: stara in nova imena, ki predstavljajo jKiseben mik in radovednost. In te knjige, ki bodo stopile s Knjižno tombolo Zimsko pomoči po Veliki noči na slovenski knjižni trg, toda tisti trg. na katerem se ne bo kupovalo z gotovini denarjem, temveč s srečkami, si bomo danes malo podrobneje ogledali, da bomo spoznali niihovo ceno, ter se prepričali, da je vredno seči >v vrečo po srečo!« Jurčič-Šantel: Cvet in sad Zadnjič smo že govorili o ljubezni, s katero g. prof. Saša Santel ilustrira Jurčičevo kmečko in grajsko povest z Dolenjskega »Cvet i ti sad«. Omenili smo tudi, kako jo je prof. France Jesenovoc jezikovno očistil za današnji čas. Danes povemo, da je napisal lep esej kot uvod v izdajo Zimske pomoči znani esejist in kulturni urednik »Jutra* Božidar Burko. V tem eseju je izredno tenkočutno analiziral umetniške in snovne sestavine Jurčičevega romana ter ga ocenjuje — ne z literarno zgodovinskega stališča, temveč — kar je važnejše — s stališča sodobnega estetskega uživatelja literarnih del. In tu vidimo, da je povest še danes sprejemljiva, čeprav nosi v marsičem pomanjkljivosti prejšnjih dob in pridih zastarelosti, kar pa ima danes tudi že neko romanlično draž. Predvsem pa bo roman imel veliko ceno kot ilustrativno delo prof. feantla, ki je kot ilustrator dal svoje najboljše stvari. »Rožmarinko«, eno izrazitih Jurčičevih kmečkih tipov, smo prinesli zadnjič v njeni prvi zasnovi: kdor pa je videl že izdelano podobe, bo občutil, kako blizu Jurčičevemu času je vo, polop in golobico miru, pa tudi Gregorčiča na mrtvaškem odru. To so ilustracije k tekstu. Toda tekst sam na drugi strani bo istotako obdan s posebnimi vt- ProL Šantel in Jurčičev »Cvet in sad«. stopil Šantel s temi ilustracijami, ki bodo nosile lep pridih romantično sentimentalne romantike tedanjega sloga »Gar-tenlaube«. Pa seveda ne manjka tudi krepkih črt realističnega Jurčičevega sloga, kakor se kaže v krepkih ljudskih originalih, ki jih je Šantel posnel po Dolenjcih v Ljubljani, prav med tistimi, ki so Zimske pomoči najbolj potrebni. Tako 1)0 ta knjiga spomenik Dolenjski, njeni lepoti in njeni bedi, spomenik Dolenjski v Ljubljani in njeni romantiki v starih časih, pa tudi njeni vekoviti tipiki v ljur deh in krajih. Golovo lepa proslava sto-lclnice velikega dolenjskega pisatelja, ki je na Levstikovi podlagi prvi razvil slovenski pripovedni talent do klasične višine. Gregorčič-Perko: Oljki »Goriški slavfek« bo zapel v knjigah Zimske pomoči svojo mogočno kantato miru »Oljki«, kakor prošnjo vsega svojega naroda, predvsem pa svoje lepe deželice. Slo let stari pesnik, ki je z oljkovo vejico miru legel v grob, nam danes v prav čas zopet poje svojo velepesem goriški oljki, ki mu je rastla pred njegovo hišo v Rihemberku, pa jo je morda že davno posekala vojna vihra. Toda simbol je ostal in »Oljka* Gregorčičeva bo večno živela v našem pesništvu, sedaj še celo v tej knjižici, ki bo gotovo ena najlepših slovenskih. Petnajst izvirnih Perkovih cinkorezov bo predstavljalo Gregorčičev tekst v celostranskih podobah. Videli bolno goriško pokrajino, staro oljkovo dre- čutje svojega očeta. Slike so risane sicer moderno, toda svojsko in elementarno ler bo to knjiga izredne razgibanosti v podobi, brez okorelosti, sama dramatika Lojze Perko in Gregorčičeva »Oljka«. njetami — oljčno vejico, pod katero je nanizal risar še celo vrsto prizorov iz svetega pisma, začenši 7. vhodom Jezusovim v Jeruzalem. Knjižica bo imela tako 30 risb ter bo veličastna in lepa oddol-žitev naroda Gregorčiču za stoletnico. Prav lepo pa je Gregorčiča doživljanje podal goriški rojak pesnik dr. Joža Lovren-čič v uvodnem eseju, v katerem na leposlovni način prikazuje Gregorčičevo življenje v zvezi z oljko. Podal je v teh sočnih besedah vsega Gregorčiča, pa ludi vso pokrajino goriških oljk, tako da bo uvod lepo vpeljal bralca v pesnitev, v njeno literarno zgodovinsko pa tudi sodobno vrednotenje in občutje. Zdi se mi pa, da bi Perkova ilustrativna plat zahtevala še posebne besede o risbah in o njegovem pojmovanju zveze Gregorčičeve »Oljke« s svetim pismom, ki jo jc na originalen način našel in z ljubeznijo prikazal v svoji grafiki. Goriški bralci bodo gotovo radi segli po srečkah že zaradi te ilustrativne izdaje »Oljkes, ki bo daleč prekosila nekdanjo Koželjevo. I. Pregelj in sinova: Na vakance Šcstdesetletnico dr. Ivana Preglja, pi salelja, ki so mu pele tri dežele: Goriška, Istra in Kranjska, ali pa podrobneje: Tolminska, Islra in Gorenjska, bo Zimska potnoč proslavila z izdajo njegove lepe novele, prave moderne balade v prozi, nasičene z lepoto gorenjske pokrajine, zgodovinskega vzdušja in baladnega občutja, ki nosi naslov »Na vakance«. Jo to literarna umetnina, ki jo je Ivan Pregelj doživel po znani Valjavčevi pesmi, kjer opisuje, kako se je po osmi šoli vračal kot dijak iz Ljubljane na svoj dom pod Storžič, kako se je srečal z župnikom pesnikom Potočnikom v Šl. Vidu, kako jo zablodil v gozdovih Sorškega polja in prišel domov ravno v trenutku, ko so očeta dajali — na pare. To baladno /.godbo je Pregelj strnil v ono svojih najboljših krajših del, ki je polno čudovitega zvoncu ja skozi drevesa Sorškega polja, ter dramatične napetosti, ki drži bralca, srečujočega se z zgodovinskimi osebami izpred slo let, do konca, ko se idila zaostri v hipu v tragično balado. Ta izdaja Zimske pomoči bo edinstvena v našem slovstvu že zalo, ker jo pripravljata oba pisateljeva sinova. Prof. Marij Pregelj, akademski slikar, je napravi! precejšnje število celostranskih slik, več vinjet ter inicialk, v katerih jc z izredno dramatično silo in temperamentom izrazil ob- Ivan Pregelj in slikar Marij Pregelj gresta «Na vakance«, in občutje. Tako je sin razumel očeta ter ga podal zanimivo. Portret svojega očela je podfll prav tako po zunanji podobnosti ob šestdesetletnici kakor tudi po no-traniji moči. Prof. Bogo Pregelj, najstarejši pisateljev sin, pa je napisal literarno zgodovinski uvod v povest, v katerem razlaga deio svojega očeta in ga vrednoti kot literarni kritik. Marsikdo bi želel sicer več intimnega odnosa v besedah sina v vrednotenju očetovega dela, toda že samo dejstvo, da sin objektivno stvarno ocenjuje očetovo delo, je zanimivost zase. Tako bo ta knjiga delo obeh pisateljevih sinov ob tekstu očetovem — ter pač najlepše darilo za jubilej, čeprav nekaj mesecev post festum. Ali ni takšna knjiga, kakršne še ni bilo v slovenskem slovstvu, zanimiva za zbiratelje redkih knjig? In za vse častilce Ivana Preglja? Balantič-Tršar: Venec Ta knjiga bo za vse novost: saj Balantiča ne pozna skoraj nihče po delili, temveč samo po njegovi tragični usodi, ko je kot še ne li letni domobranec, zgorel pri komunističnem napadu v Krajče-vi hiši v Grahovem v noči med '23. in 24. nov. lanskega lela. Tedaj smo oznanili, da je umrl izredno velik pesnik, ki se ne da samo z ozirom na mlado smrt primerjali s Kettejem in Kosovelom, temveč tudi kot pesnik, ki bi ga mogli staviti celo — nad nju. Da, to trdim! Ali pa bo lo pokazala tudi njegova ostalina? Njegovo Zbrano delo — pa prav res do zadnje vrstice in besede, ki je doslej dostopna in ohranjena, zbrano, ki bo izšlo še do Velike noči pri Ljudski knjigarni, in pri Zimski pomoči napovedani njegov mladostni, v počitnicah 1. 1010 med sedmo in osmo šolo pisani Sonetni venec? Gotovo to vzbuja pričakovanje. Venec bo izšel z izvirnimi lesoresi njegovega najboljšega prijatelja Marijana Trša rja, ki je prav z rozinami beli domači kruh? To je nadzornik Slapšak Julij iz Šiške, ki že dve zadnji leti piše uvodno povesti v Vrtec, pa je z zadnjo, ki še ni končana, stopil v naslov nove mladinske knjige »En starček je živel...« Sicer je podobno misel že obdelal pisatelj Zoreč, namreč misel, kako pijanček pride pred nebeška vrata, pa se mora šele boriti za vstop vanje s svetniki, toda Slapšak je to varianto povedal prav po svoje, kakor jo doživlja sam v krogu svoje številne družine in vnučkov. Kako pripoveduje svoje zgodbo, bo treba pač brati. So sicer vse več ali manj inačice znanih pravljičnih motivov, toda povedanih na svojski način. Prav posebno plastične pa bodo ilustracije prof. Podrekarja, znanega slovenskega mladinskega slikarja. Kolikor sem jih videl, bodo močne po kompoziciji, dra-stičnosti in dramatičnosti, ki prav nič ne bodo zaostajale za najboljšimi Smrekar-jevimi iz njegovih najboljših let. V to verujem, kakor verujem, da bo Podrekar šo na osnovi teh risb našel gotovo kdaj šo širše polje uveljavljenja. Prof. Podrekar in Mišjakov Jul-ček. Slapšakov » En starček jc živel Marijan Tršar reže v lesorez Balantičeve vizije«. tako neznano ime. Že svoj čas je sklenila trojica Balantič-Kretnžar-Tršar sklep, da bodo nastopili skupaj kadar bodo: sedaj sla Balantič in Kremžar umrla skupaj junaške smrli, Tršar pa je sedaj stojiil v javnost z njunima imenoma v tem Vencu, ki ga je Balantič zasnoval v njuni družbi na Veliki planini. Je to Venec, ki odpira človeku dantejevsko pot iz pekla greha preko očiščenja v nebo, vse pod vidikom smrti, v kalero je Balantič veroval z vso vero v tragiko svojega življenja. Tršar ga je tudi dantejevsko ilustriral ter tako nazorno izrazil vsebino, ki bi so komu utegnila zdeti pri samem branju preveč abstraktna. Tako Ralantič kot Tršar bosta prišla do polne umetniške veljave, šele tedaj, ko bomo imeli pred seboj ta Venec in celotno Zbrano delo, bomo spoznali, kaj smo s tem mladim življenjem, ki smo ga izgubili po komunistični revoluciji, izgubili v umetniškem svetu. Uvod v Venec je napisal urednik »Doma in sveta-c dr. Tine Debeljak, ki je pripravil tudi njegovo Zbrano delo in bo izšlo pod naslovom »V ognju groze plapolam...« precej v istem času kot Venec. Slapšak :Podrekar: En starček ... Kdo je ta starček, ki lako veselo 7na pripovedovati ne samo mladini, temveč tudi odraslim, tako brez priderije in s krepkimi slovenskimi rečenicami, kot da Velikonja: Anekdote Dva zvezka anekdot, kakor jih pripovedujejo živi ljudje drug o drugem in drug drugemu, je Velikonja že dal na svetlo, zdaj je odbor Knjižne tombole naprosil predsednika Zimske pomoči, naj za to priliko zbere še tretji zvezek in ga ji da v izbero in založbo. Naj bo ta knjiga kot lahko čtivo in zabavno dodano knjigam v ljudski tomboli: saj človek v današnjih slabih časih lako rad sliši kaj veselega iz dogodivščin v prejšnjih dobah. In temu naj služi ta Velikonjeva zbirka. Pisateljevo karikaturo bo za to priliko napravil prof. Podrekar. Druge zanimivosti Znani slikar, ki ga pa naš čas nc pozna več tako dobro, kakor so ga pred-namoi, Birolla, bo naslikal za bibliofilsko priredbo Jenkovih Zbranih pesmi portret Simona Jenka, ki bo uve/.an v tiste izvode knjig, ki bodo namenjeni za Bibliofilsko tombolo. Prav tako bo akad. Riko Debenjak ilustrira Dularjev roman »Krka umira«. slikar Riko Dcbenjak napravil pet nje-dank in avtorjev portret za Dularjev roman »Krka umira«: pet razpoloženjskih slik in portret, ki bodo prav tako uvezeni v tombolske izvode tega v letošnjem letu s Prešernovo nagrado nagrajenega romana. V prvi zvezek Mcškovih Zbranih spisov bo prišel uvod predsednika Narte Velikonja, s katerim se bo spomnil pisateljeve sedemdesetletnice. Posebna vrednostna knjiga za Bibliofilsko tombo-lo pa bo nova izdaja Tavčarjeve novele »Cvetje v jeseni«, ki jo bo izdala sicer Dobrodelna pisarna, opremil pa arh. inž. Ora-žem. O knjigi, ki bo v tomboli samo dodatna, bo treba šo drugič govoriti posebej. Prav tako tudi o Zborniku Zimske pomoči 1944 ki bo najbolj svojska in najbolj reprezentativna knjiga te Knjižne tombole. Kakšen bo, danes še ne moremo govoriti, ker gradivo v celoti še ni izbrano. Bo pa to obširen zbornik revialnega formata v ob. segu kakih 30 pol, ter bo vseboval prispevke čim več priznanih pisateljev, ki po 1. 1041. aktivno kulturno delujejo v Ljubljani Bo to neka vrsla revije kulturnih delavcev, pisateljev, pesnikov, publicistov. pa tudi znanstvenikov, glasbenikov in umetnikov. Zimska pomoč je povabila najizrazitejše predstavnike kulturnega dela k sodelovanju, ki so se skoraj vsi že odzvali, ter poverila redakcijo kulturnima urednikoma »Slovenca« in »Jutra« ter odboru, ki bo med temi doneski izbiral gradivo. Odzvalo se je mnogo sotrudnikov, le žal. nekaj s preobširnimi teksti, kar bo težko spraviti v sklad z odmerjenim obsegom. Zbornik bo poleg doneskov priobčil tudi slike avtorjev in faksimile njihovega podpisa. Bo bogato ilustriran z doneski aktivnih slikarjev, ter bo prinesel v posebni zbirki tudi glasbeno prilogo. Zaradi pomembnosti in reprezentativnega značaja bomo o tej knjigi gotovo še poročali v naših kulturnih rubrikah. To so knjige, ki jih je založila Zimska pomoč in jih nudi odjemalcem 6rečk Knjižne tombole, tako ljudske kakor bibliofilske — kot darila. Knjige bodo izšle v omejeni nakladi tombolskih izvodov, pomenijo izredno redkost ter — veliko bibliofilsko vrednost. Koliko je še knjig, ki se dodajo ter-nam, kvaternam, čiukvinom! Te knjigo sem samo deloma omenil zgoraj. Nisem pa še imenoval posebnih oprem bibliofilsko dodanih knjig. Te bodo imele to posebnost, da bodo dobile nove naslovne strani, na katerih bo označeno, za kakšno priliko so bile tako izdane; dalje l»o-do Jenkovi spisi dobili nov Birollov por. tret pesnikov, Simčičevo Prebujenje, Perkov porlret pisatelja, Velikonjeva zbirka »Otroci" bo opremljena s fotografijo pisateljevih olrok ter s faksimilom rokopisa pred boleznijo in po njej itd. Tombole pri Ljudski tomboli bodo imelo še posebne dobitke v denarju, da si vsak dobitnik lahko nakupi knjige po svoji I potrebi na knjižnem trgu. Bibliofilska tombola pa bo imela za dobitke same redkosti, kakor so Zbrani spisi Cankarja, Finžgarja, Preglja, Župančiča, vse komplet itd. itd. Mislim, da ni treba še posebej opozarjali občinstvo na to dobrodelno knjiž. no akcijo, ki nosi tako lepa darila —• sreenikom. Zato — segajte po srečkah, ker s tem podpirale in segate po slovenski lepi knjigi I td. Karikature izdelal; J. Gerbajs. ~f —1 ' '7-it' Zbornik Zimske pomoči 1. 1944 — ali: tisti, ki drže vrečo in meč..«