83, Številka. Ljubljana, v soboto 11. aprila 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI HH bhaja vsak dan »veier, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prcjeman za avstro-ogerske dezole ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 ftld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto Vi gld., zn četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 Ur. na meBcc, po .',*) kr. za četrt leta. — Za t nje deželo toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačnje se od fttimtopne petit-vrBte po ti kr., če ae o/.nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., co so dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Roknpiui ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo jo na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva „Narodne Tiskarne" na dan 19. aprila 1896. leta ob 11. uri dopoludne v prostorih „Narodne Tiskarne". ZDnevnl r©čL: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1895. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Posamezni nasveti. -.4» Oporanja: §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajuico uložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne", Pripravimo se! x Na Dunaja, 10. aprila. Za nekaj dni se snide zopet poslanska zbornica in prva velika naloga, katera jo čaka, je volilna reforma. Ministerski predsednik grof Dadeni bode s svojim načrtom srečnejši, nego so bili njegovi predniki. Že danes ni nobenega dvoma več, da obvelja njegov načrt volilni reformi, zagotovljena mu je celo impozantna večina, tolika, kolikeršne že dolgo ni dobila nobena politična predloga. V vsaki drugi državi bi vlada po vsprejetju novega volilnega reda takoj razpustila parlament in razpisala nove volitve, da dobe tisti, kateri postanejo deležni volilne pravice, takoj priliko, poseči v politično življenje in manifestovati svojo voljo. Kronika. Nedavno tega je bila mestna policija primorana, aretovati moža, kateremu tudi njega uajlju-tejši nasprotniki ne morejo odreči častnega naslova: tilozof. Klasična mirnost in ravnodušna nepristranost sta njega najodličnejši lastnosti; diči ga tako stroga objektivnost, da služi lahko za vzgled raznim visokim in velouplivnim gospodom v naši kronovini. Naš filozof sicer ne zna smeje se sipati okolu sebe duhovitih izrekov, zato pa zna toliko spretnejše in sigur-nejše metati stole. Sedaj živimo v dobi premen in prevratov, v dobi, v kateri se lepe misli ne čislajo več tako, kakor krepke pesti. Ideali in nazori prejšnjih časov so se zavrgli mej staro šaro, in vse kaže, da ima svet dandanes o vsaki stvari drugačne nazore kakor nekdaj. Kdo bi bil — naj navedem le jeden vzgled — pred nekaj leti še mislil, da se bode pobijanje liberalcev, kateri se ne udeleže kake procesije, zmatralo za zaslužno delo ? Sedaj je tako, in morda je obveljal tudi nazor, da rahločutnost, niruost in pravičnost niso več znaki plemenite duše in tilozofičnega mišljenja, nego da je pravi •zraz teh svojstev sigurnost pri metanju Btolov. Na nekem shodu, kateri se ni zaključil z vzprejstjem primerne resolucije, kakor je bilo časih To je logično in naravno, a vzlic tema ni vlada mislila razpustiti državni zbor, saj si poblev-nejšega in popustnejšega ne more želeti, nego hotela rešiti še mnogo važnih stvarij a to zbornico, ki nima po vzprejetju volilne reforme nobene eksistenčne pravice več. Sedaj je pa ministerski predsednik dragih mislij. Iz naj ve ro dost nej šega vira čujem, da namerava vlada kmalu po vzprejetju volilne reforme in najkasneje po zasedanju delegacij razpustiti poslansko zbornico in brez odlašanja razpisati nove volitve. Povod tema, baje že definitivno storjenemu sklepu je vprašanje o obnovitvi pogodbe z Ogersko. Pogajanja trajajo že dlje časa. Zdaj se vozijo avstrijski ministri v Budimpešto, zdaj se pripeljejo ogerski ministri na Dunaj, konferencije se vrše tu, konferencije se vrše tam, a dosedanji uspeh teh dolgih pogajanj je ta, da se je mej obema vladama pokazalo skoro glede vseh važnejših vprašanj veliko, da ne rečem nepremostno nasprotstvo Dosedanja pogajanja glede po» godbe niso imela nobenega pozitivnega u s p e h a. Vlada je izprevidela, da tekom letošnjega leta na noben način ne dožene pogajanj in da je torej izključeno, da bi mogla še sedanjemu parlamentu predložiti pogodbo z Ogersko. Prihodnje leto poteče poslanski zbornici šestletna doba, za katero je voljena, neposredno pred volitvami pa ne kaže, jej predložiti tako stvar, kakeršna je pogodba z Ogersko, ker ni upanja, da bi obveljala, če bi ne bila posebno ugodna, česar v sedanjih razmerah ni pričakovati. V še večji stiski nego naša, je pa ogerska vlada. Ta sploh s svojim parlamentom ne more več izhajati in se vzdržuje samo na umetea način. Parlamentarne razmere ogerske so prav z ozirom na bližajoče se nove volitve take, da ni kar nič upanja, da bi se s to zbornico mogla dognati avstro-ogerska pogodba. Ogerpka vlada si iz zagate, v kateri se nahaja, ne more pomagati na drug navada, nego z malim pretepom, kakeršni so v sedanji dobi običajni skoro na vseh shodih, katerih se udeleže klerikalci pri nekem shodu torej je policija aretovala moža, po poklicu koči jaza. Mož je bil obdolžen, da je mej pretepajoče se politike vrgel stol in jednega pretepačev nekoliko ranil. Pri zaslišanju je stolovržec povedal, da je slučajno prišel na tisti shod. Ko je videl pred dotično gostilno nenavadno mnogo ljudij, ustavil se je tudi on in poizvedoval, kaj se godi. Povedalo se mu je, da je v krčmi shod, na katerem se razpravlja o političnih rečeh in da je nasprotatro mej pristaši obeh strank tako ostro, da utegne priti do pretepa. Ta pojasnila so kočijažu zadostovala, da je ostal pred gostilno in čakal, se-li res uname napovedani pretep. Njegovo upanje se je izpolnilo. Dokler se je v krčmi samo govorilo, je mož potrpežljivo stal na cesti, čim pa se je začel pretep, je s hitrimi koraki prestopil prag gostilne, opazoval z zadovoljstvom in kot poznavalec nastalo rabuko ter naposled prijel pri rokah stoječ stol ter ga z virtuvozno sigurnostjo vrgel najbližjim pretepačem ob glave. Svoje pripovedovanje je kočijaž zaključil z zatrdilom, da ne pripada nobeni obstoječih političnih strank, da naj torej visoka policijska oblast nikar način, nego da razpusti poslansko zbornico še tekom letošnjega poletja in se tudi že na to even-tuvalnost prav resno in intenzivno pripravlja. Obo vladi mislita, da borleta, naslanjajo se na novovoljeua parlamenta, dosti laglje nadaljevali jako neuspešno začeta pogajanja glede obnovitve avstro-ogerske pogodba, in vse razmere kažejo, da se z novimi volitvami očisti politična atmosfera in razjasni horizont. Slovvnska narodna stranka naj se začne takoj in brez odlašanja pripravljati na nove državno-zborske volitve, zakaj če pri prihodnjih volitvah ne pridejo v državni zbor neodvisni, patrijotični in energični možje, kateri bodo imeli zmožnost in pogum varovati narodne interese zlasti pri obnovitvi pogodbe z Ogersko, imel bode slovenski narod velikansko škodo. Pozor torej in ua delo! Shod socijalistov v Pragi. Te dni je zboroval shod avstrijske socijalne stranke v Pragi Uradni korespondenčni biro in pa vladni listi so povse molčali o tem shodu, kakor bi nobenega pomena ne imel. Mi seveda ne moremo biti tega mnenja, kajti stranka, katere listi so že v stotiBOčih izvodih razširjeni po Avstriji, ni brez npliva, posebno, ker se razširi volilna pravica. Ta shod je pred vsem nas prepričal, da je socijaiistična stranka povse rgnbila tisti revolucijo-n&rni značaj, katerega je sprva imela. Vse svoje težnje hoče doseči postavnim potom. V ustavni državi mora biti to vsaki stranki dovoljeno. Razprave so nas prepričale, da so socijalisti že povse resna stranka, s katerimi bodo druge stranke rade ali nerade morale računati. Največ se je govorilo o organizaciji stranke in pa o volilni M formi. Debate so bile semtertje precej ostre, nekateri odposlanci so strankinemu vodstva marsikaj očitali, vendar moremo reči, da se meje dostojnosti niso prestopile. Vršile so se dosti dostoj-nejši, kakor se marsikateri politični shodi na Dunaju, kjer si ljudje nasprotnega mišljenja posežejo v lase in koga kar postavijo na ulico. ,—■ . -.-1—i--» ne misli, da so bili zanj merodajni politični motivi, da je pretepačem vrgel stol ob glave. Ta kočijaž in spretni stolovržec je s to svojo izpovedjo ovrgel doslej zlasti v klerikalnih krogih razširjeni nazor, da je jedini namen stolov ta, da se lahko porabijo kot politični argumenti. Odslej bo vsakdo verjel, da se lahko primeri slučaj, ko kdo komu stol ob glavo vrže, ne da bi imel namen, uplivati na ta način na politično prepričanje zadete osebe. Klerikalci zmagujejo pri raznih volitvah in shodih sicer navadno s pomočjo stolov, polen in kamnov, (glej Staritrg itd. itd.) ker samo psovanje in hujskanje z lec že nič več ne zaleže, a vender se lahko stoli in polena porabljajo tudi v nepolitične svrhe. Da, zgoraj popisani kočijaž je klasična priča za to, da more kdo zmatrati metanje stolov za sport, da je ljubitelj te umetnosti, kakor je kdo drugi ljubitelj kegljanja ali piketiranja, da meče stole, ne da bi vprašal, zadene li liberalca ali klerikalca. Morda je ta kočijaž stolovržec kdaj v strankarski strasti pri metanju stolov dajal prednost glavam ovojih političnih nasprotnikov, a tedaj se še ni bil povzpel do višjega stališča, do stališča filozofa, ki vidi v vseh ljudeh najprej ljudi i v našem slučaju za obmetavauje primerne objekte) in potem šele pristaše posamičnih strank. Kakor je marsikdo dobrodelen, ker mu je izkazovanje dobrot veselje in Volilna reforma bode socijalistični stranki sla žila le bolj kakor sredstvo za razširjenje svojih idej in v agitacijo za daljše razširjenje volilne pravice. To ja tudi naravno, pri tako omejeni volilni pravici ne pride toliko socijalistov v parlament, da bi mogli dosti uplivati na njegove sklepe. Ovirati bodo pač ctegnili, če nastopijo najstrožjo opozicijo združeno z obstrnkcijo, a pozitivno delovati bode pa težavno. Še v Nemčiji, kjer imajo občno volilno pravico, socijalist ična stranka v parlamenta ne more dosti doseči. Volilni shodi bodo socijalistom ugodno sredstvo za agitacijo za svoje ideje. Vpeti kuriji bodo povsod postavili svoje kandidate, naj že imajo kaj upanja do zmage ali ne, da bodo le imeli priložnost za shode. Ne bodo se omejevali le na mesta, temveč pojdejo tndi na kmete. Iz poročil na shodu v Pragi poizvemo, da na Moravskom imajo v jednem kraju na kmetih že svojo organizacijo. Socijalističoa stranka si zna pridobivati razne stanove. To vidimo baš iz tega, kakšno stališče zavzemljejo njih listi glede uredbe uradniških plač Z veliko odločnostjo so ug >-varjali proti primerno zares previsoko odmerjenim pokojninam vdov nekaterih uradnikov najvišjih plačnih razredov, a ravno s tako odločnostjo se pa potegujejo za zboljšauje plač nižjih uradnikov. S takim postopanjem so dosegli, da je vedno več razumništva v socialističnih vrstah. Ljudje, ki so Še nedavno imeli neki poseben strah pod rndečo internacijonalo, Be že oklepajo socijalnih demokratov. Z idejami socijalistične stranke se mi ne strinjamo, ker hoče sedanji zgodovinsko nastali druž-binski red kar prevrniti, a priznati pa moramo, da hode njen nastop le dobrodelno uplival na politično življenje v naši državi. Sedaj se je političnih strank v Avstriji polastila neka utrujenost, nikjer že ni pravega političnega življenja. Le poglejmo po Slovenskem, kje je še kaj sledu po tisti navdušenosti, ki je vladala za času taborov. Ko bodo pa socijalisti povsod se jeli g bati, bodo tudi druge stranke se morale začeti gibati, ako bodo hotele so ohraniti. Tako se bode začelo neko novo politično življenje v Avstriji. Od socijalnih demokratov se bodo drage stranke lahko u.'ile agilnosti in požrtvovalnosti. Vse politično življenje se bede vsled tega nekako prenovilo v naši državi. Nemški državni zbor ima ves drugačni upliv ni politično življenje, kot avstrijski. Pri nas vodi vlada v<--. v Nemčiji pa mora večkrat vlada plesati, kakor jej poslanci godejo. Za te ugodnejše razmere imajo Nemci mnrgo zahvaliti socijaliNte, ki so na rod s svojimi agitacijami vzbudili in tudi druge stranke prisilili k delavnosti. Politiki se utrdijo vsled tega v agiti*c»jskih bojih in bol) odločni pridejo v parlament. To se bode pokazalo tudi v Avstriji. Povse brez upliva pa nove socijalistične ideje H« ostanejo na parlament. Posebno k umni preosnovi «'avkov utegnejo socijalisti mnogo pripomoči. Pri nas v Avstriji je navada, da ministri poležejo navadno skoro v vse žepe, le v tiste ne, ki so najbolj g'oboki. Ko je bii Stembach predložil davčno reformo v drugačnem smislu, koliko je bilo pomislekov mej poslanci in Steiubach je moral pobrati kopita, ter Plener je sestavil nov zakon o davčni preosnovi, ki se mnogo ne loči od prejšnje avstrijske davčne po- zadoščenje, ne glede na obdarovančevo o»ebo, tako meče naš kočijaž stole, ne da bi pri tem imel kake skrivne misli in nakane. Po mišljenju in čustvovanju je temu stolo-vržcu podoben menda samo jeden človek v naši kronovini. Ta je visok gospod, o katerem se po raznih listih čitajo prav pogostoma ditirambični nlavospevi, zasluženi in nezasluženi. Tudi ta gospod ne pripada nobeni obstoječih strank. S filozofi ino mirnostjo , ustna v ironičen usrnev ubrana, stoji zunaj torišča, kjer se politične stranke pehajo in rnjejo; za govore strank se dosti ne meni, dokler se ne tičejo njegove osebe, le časih pristopi, prime stol, seveda politiran, eleganten stol, in ga vrže pretepačem ob glave. Svoj čas je dajal prednost liberalnim glavam, a h časoma se jo povzpel na višje stališče in ne dela več razločka. Zdaj zadene tega, zdaj onega; zdaj klerikalca, zdaj liberalca, časih pa tudi nemškega veleposestnika Njegov namen ni, da bi tako uplivul na politično postopanje dotične zadete stranke, on meče stole, ne da bi imel pri tem kake skrivne misli, kot amateur, le tolike sigurnosti še nima, kakor zgoraj popisani stolovržec, ker se je že primerilo, da se je kaka noga od stola odlomila in priletela nanj nazaj. Kdo je to? litike. Socijalisti pa utegnejo v tem ozira polagoma zasejati nove ideje. Da se da v tem ozira še marsikaj storiti, nam kaže pogled v Anglijo. Ondu so minolo leto državni dohodki presegli stroške za okroglih 8 milijonov fantov šterlingov ali 96 milijonov goldinarjev. Da se je dosegel tak uspeh, imajo zahvaliti upeljavo novega davka na dedščine, kateri posebno zadeva bogatine. Ta davek je v jedne m samem letu nesel 11 milijonov funtov šterlingov ali 132 milijonov goldinarjev, več kakor nese ves zemljiški davek v Avstriji. Tudi pri nas se tako še najdejo davčni viri, ki ne bodo zadevali nižjega prebivalstva, če bodo socijalisti v tem oziru kaj uplivali na mišljenje parlamenta, bodo koristili ne le nižjim temveč tudi srednjim slojem prebivalstva. Zato pa pred socijalisti ni treba imeti nobenega strahu. Poživili bodo politično življenje v naši državi, ki je postalo že precej mrtvo, in če zaneso v politično življenje nekaj novih idej, tudi ne bode škodovalo. Moč parlamenta se bode povzdignila in ne bode odločevala več sama vlada. "V IJuliIJ»«K 11- aprila. Mlado- in Staročehi. Staročeški listi sedaj jako pridno udrihajo po Nladočehih, ki se bolj približujejo vladi in ne tirajo več nokdanje skrajne politike. Očitajo jim, da se hočejo vladi obesiti na vrat, četudi ni še ničesar storila k uresničenju češkega državnega prava, ni odpravila krivičnih volilnih redov v deželah češke kroue iu ni vpeljala češkega notranjega uradnega jezika. Pač čudni 80 ti Staročehi. Poprej so napadali Mladočehe zaradi njih preostre opozicijske politike, sedaj jih napadajo zaradi njih pri zanesljivosti. Seveda Staročehi bi radi zopet prišli do nekdanjo veljave, a se daleč motijo, ne bodo nič dosegli. Če Mludočehom pod-kopljejo stališče, bodo pa češki radikalci zaseli poslanske stole v deželnem iu državnem zboru. Staročehi so za zmiraj mrtva stranka. Krščanski socijalisti in nemški nacijo nalci BL;nzer Volksblatt* k .t glasilo katoliške ljudske stranke tudi misli, da dr. Lueger ne bode mogel dolgo hoditi sređuje poti mej katoliško iu neinškonarodno stranko. Odločiti se bode moral na to ali pa na ono stran. Ta Ust »■■ nadeja, da se bode dr. Lueger odločil na katoliško stran. — Po našem mnenju pa ni glavua stvar, kam se odločijo krščan8kosocijalni voditelji, temveč glavna stvar je to, če bode prebivalstvo duoaj-jko hotelo za njimi. Posebno uradniki in učitelji ne bodo marali podpirati klerikalizma. Sicer pa mi tudi nismo tako trdno prepričani, da bi dr. Lueger jo potegnil s klerikalci, kakor „Limer Volksblatt". Sedaj pač bolj cika na klerikalizera, ko upa od te strani podpore za potrjenje za dunajskega župana, a pozneje jo pa tudi utegne zasukati. Razpor v stranki prava na Hrvatskem bo vidno poostruje. Zanesel se je tudi v klub manj šine zagrebškega občinskega zastopa. Več čl.tuuv tega kluba je zahtevalo, da se klub izreče za Fiau-kovo frakcijo. Temu se je posebno uprl predsednik Jakčin. ker se s tem le hoče v klub zasejati nesloga. Ko je videl, da v klubu prevagujejo nasprotniki njegovi, je odložil predsedstvo in iz kluba izstopil. Iz vsega je vidno, da ni najmanjšega upanja, da bi se sprava mej obema frakcijama dosegla. Stranka, ki je imela največji upliv mej narodom, bode tako propala. Po naši sodbi je to delo vlade same, ki na skrivnem m je in hujeka strankine voditelje. S kakim veseljem pa tudi vladni listi o vsakem razporu v stranki prava poročajo. Srbi in Grki. Srbski kralj je potoval v Atene, da se sklene mej Srbijo in Urško nekaka zveza proti bolgarskim težnjam v Makedoniji. Seveda je bil srbski kralj v Atenah navdušeno vzprejet. V letu, ko je šel kralj Aleksander Grkom pouujat prijateljstvo, ho se Srbi in Grki hudo sprejeli v Skopljah v Stari Srbiji. Srbi in Grki so le jedini v nasprotju do Ilolgarov, drugače so si pa povse nasprotui. Grki so nasprotniki vseh balkanskih Slovanov, ker se domišljajo, da imajo jedini pravico do nasledstva Turčije. Grki ravno tako malo Srbom privoščijo kak del Makedonije, kakor Bolgarom. Le obžalovati je, da so v Belemgradu tako kratkovidni, da se bratijo s temi največjimi nasprotniki slovnnetva. Bolgarska in grčka oerkev. Knez Ferdinand bo je v resnici že dogovarjal s carigrajskim patrijarhom o zjedinjenju bolgarske cerkve z grško. Knez je bil tudi pripravljen to vse dovoliti, ko je slutil, da bi v Rusiji tako z jed in jen je z vesel jem pozdravili. Dobil je pa iz Sofije, ko je naznanil kaj namerava, tak odgovor, da je precej spoznal' da bi .ga bratenje z Grki stalo prestol. Bolgari vedno iz vsega srca sovražijo grške fanarjote ki so tako izsesavali narod in ga ovajali turški vladi Bili so časi, ko so Bolgari več trpeli od Grko? nego od Turkov samih. Ločitev od grške cerkve velja v Bolgariji za veliko narodno pridobitev in vladar, ko bi tako pridobitev hotel zopft uničiti je pri Bolgarih povse nemogoč. Iz vsega se vidi da knez Ferdinand še dosti ne pozna mišljonja Bolgarov. Dopisi. H Krasa, 8 aprila. (Naša uboga krajevna imena!) Ne morem si kaj, da ne bi opo-zor;l na grdo postaj ino ime D i v a c c a. Že so j« pisalo nebrojnokrat o samovoljno in bedasto spake-drsnih imenih slovenskih postaj, a doseglo se je malo ali nič, ker so železniške uprave za posamezne narodove želje kar nič ne brigajo. Slovenskih Dalih listov ne čitajo ne v Trstu, ne v Bdjaku in ue na Dunaju, ker v vseh teh za nas merodajnih uradih nimajo niti jednega slovenščine popolnoma zmožnega uradnika! Dobil sem te dni pošiljatev iz Istro. Vozni list je nemško-laški, dasi na dotični postaji nobenega N^mca ni Liha ni. Pečat oddaja Ine postaje je dvojezičen nemško slovenski — Pečat : „k. k Stb. Divaoca trausit" — pa mi je potisnil pero v roke. Ta pa staja je imela že vsa mogoča imena. In vkljub temu, da je celo c. kr. politično oblastvo opozorilo c kr. vodstvo državnih železnic, da je jedino p južna železnetindvajset)ettiice izšla v slavnostni obliki, še dolgo bodrila in navduševala goriške Slovence ter branila njih uurodne pravice. * (Tatovi na železnici.) Na postaji Rovinj državne železnice je policija aretovala tri železniške sluge italijanske narodnosti, ki so že celih 18 let cradli različno blago, shranjeno na postaji. — (Slovensk umetnik v tujini.) Naš rojak operni pevec gosp. Josip K. Tertnik, ki je sedaj angažovan na mestnem gledalšiču v Brnu, postal je ljubljenec ondotnega — kakor znano — zelo strogega in razvajenega občinstva. Kritika ne moro dovolj preceniti krasnega njegovega glasu in u met niškega prednašanja, občinstvu mu pa prijavlja pri vsaki priliki navdušene ovacije. Na velikonočno nedeljo kreiral je naš rojak v Viljem Kienzljevi novi operi BDer Evangelimenn" naslovno ulogo s sijajnim uspehom. Vsi listi osobito pa »Tagespost" „Marisch Schlesischsr Correspondent" in „Brtinner Morgenpost" so polni hvale o njem. Tako na pri-mer piše „Brtinner Morgenpost": „Gospod Tertnik kot interpret naslovne uloge elektrizoval je občinstvo z nežnostjo in toploto v ljubavnih prizorih ter umel je s srce pretresujočim glasom in z umorjenim dramatičnim predn»šanj«m v igri in v petji Evangelikove prizore značilno predstavljati." „Miih-risch-Schlesischer Correspondent" piše: .Verodostojni način izražanja, živahno njegovo predstavljanje in pravilna interpretacija te silno težke partije napravila je velikansk utis " Gospod Tertnik, ki ostane še jedno leto v Brnu, nastops potem svoj angagement na dvornem opernem gledališči v Draž-daiiib. Čestitamo dičneinu umetniku iu rojaku na tem lepem napredku. * (Kolera) se j« pojavila v Aleksandriji v Egiptu. 11 »irlo je že mnogo oseb. Naj bi naša * 1. ne zamudila ukreniti o pravem času, kar treba, da se kolera ne zanese v Trst * (Trgovina z dekleti.) Dunajski policiji se je posrećilo zaslediti kar četvorico, katera se je bavila s trgovino z dekleti. Židovskega trgovca Lan-gerja, njegovo ženo in dve njegovi hčeri. Ti ljudje so imeli v raznih deželah svoje agente, hateri so jim dopeljavali dekleta, v velikih mestih pa so imeli zastopnike, kateri so ta dekleta prodajali raz-upitnu hišam. Langer je prodajal dekleta v Carigrad, v Aleksandrijo, na Rumunsko in v Ameriko. Prodal je vsega skupaj že nad 700 deklet. Ko ga je p ilicija prijela, našla je pri njem osem tujih, za prodajo namenjenih deklet. * (Velika goljufija) se je zasledila pri dunajskem deželnem sodišči. Kancelist Samer je ponaredil podpis nekega sodnega svetnika in si nakazal pri sodnem depozitnem uradu hranjeno svoto 13.000 gld. Čim je dobil denar, je izostal iz pisarne, naznanil pa, da je bolan. Nekaj dnij po tem se je zasledila storjena prevara. Ko je policija pri šla v stanovanje Samerjevo, se je ta poskusil astre liti, pa se je samo lahko ranil. Samar je zdaj dobro shranjen, o denarju pa ni Bledu. * (Vsak dan nov škandal) Madjarska korupcija je uprav grozna. Po aferi Pulszkv je prišla af-ra domobranskega ministra, zdaj afera dr. Dabota Včeraj smo poročali, da sta bila dva moža — oba drž. poslanca — zasačena pri goljufi i pri igri, danes pa se javlja, da se je začela proti nekemu vplivnemu poslancu preiskava radi ponarejanja do komentov. Pošteni ljudje so menda na Madjarskem že tako redki, kakor bele vrane. * (Iz ljubezni v smrt) V Libercih stanujoči čevljar Bahler, 20leten fant, je bil zaljubljen v 21 letno hčer nekega ondotoega, precej iuio vitega meščana. Snubil je svojo ljubimko, a ker dekletov oče o tej zvezi niti slišati ni hotel, je zaljubljena dvojica sklenila, končati ni življ nje. Zvezala sla se z veliko ruto drug na druzega in skočila v neki ribnjak, v katerem sta vtonila. * (Veliki izgredi) so se primerili v Amsterdamu. Ondotoi brusilci demantov so uprizorili velik štrajk, kateri traja že več mesecev. Ker je štrajku-jočio delavcev blizu 20.000, je naravno, da je mej njimi nastalo veliko pomankanje. Vsled tega so začeli delavci uprizarjati velike demonstracije. Včerajšnja se je premenila v pravo bitko. Delavci so hoteli naskočiti židovski del mesta, kjer bivajo tr govci z demanti; vlada je dala ulice zapreti in ker se delavci niso hoteli vojakom umakniti, se je unel boj Vojaki so je najprej skušali e sabljami razgoati, ia ko ni m t nič opravili, ustrelili so mej upornike. Mnogo osob, mej njimi tudi več vojakov, je bilo ra njenih. Slovenci In Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! — 1 Darila s Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubija so zadnji teden darovali: SI posojuuica v Črnoiulji 10 gld.; si. hranilnica in posojilnica v Cerknem 10 gld ; šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani 10 gld '.hi kr.; ia nabiralnika pri č. g. župniku BI. Grči v Sempasu 2 gl. 40 kr. ; si učiteljsko društvo kranjskega šolskega okraja 25 gld. (zadnji rok po-kroviteljnine) — Letošnje leto je sa družbo trdo. Bog pomagaj in dobri Slovenci! — Blagajništvo družbe ev. Cirila in Metoda. Dalje v prilogi. "*^m Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 83, dne* 11. aprila 1890. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. V. 2un v Vetenji 10 kron, uabrane v g. Vodetcvi gostilni za švicarsko viržinko. — G. Ida Nemec v Nabrežmi 6 kron, nabrane pri tomboli v drnžbi slov. narodnjakov. Sknpnj 16 kron. Živio rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki 1 Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Gosp. Bernsrd Andoljšek, šolski vodja v Dragi, 11 kron 20 vin, nabrane v družbi učiteljskih prijateljev v narodni gostilni g. Turka v Dragi. Po hvalno je omenjati gg. Turka, Fr. Kcya, Drenovca, Stenovca, Rusa in drngih, zlasti vrtih Potečo nov, koji impjo vselej odprte roko, kadar se le sproži misel o »Učiteljskem konviktu". Dal Bog povsod obilo posnemovalcev. — Poslani znesek izročili smo g. blagajniku J. Dimniku. Zahvala. Podpisano vodstvo hvaležno potrjuje, da mu je izročilo si. uredništvo „Slov. Naroda" 749 kron 18 Vin., katero vsoto so rodo ljubni darovalci in darovalke doposlali v mesecih jannvar, februvar in rnarcij t. 1. za dru ž bine namene. Te vsote so bile izkazano v štev. 1—74 „Slov. Naroda". Nadejaje se, da tudi v sedanjih, vsled potresne katastrofe t<žavnih razmerah, ne bode opešala požrtvovalnost slovenskih rodoljubov, izreka najtoplejšo zalivalo vsem rodoljubnim daro valcem in durovulkani vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Književnost. — rCosmopoli8" ima v 4 snopiču naslednjo vsebino: Kebert Louis Stevenson: Wfir of H<-rrni-ston; George Wyndham: La Pltliđo; Vernon Lee: Old Lnmbard snd VenetUu Vil(hs ; J. Gennadiaa: The Hov i v*'. I rf the O-VtnpUn Games; J H Rosry: Le Champion; Lazare Ćarnot: Lettrei d' Exil; Clu:r ies Y;iarte: Une Ptti'e A'henes ru„XVle Siecle; limon Pierre de Conibf rh»: La Pićfce des Jtux Olyrnp?qaes; Ferdinand vrn Saar: l"Uqniem der Liebe; dr. F. von Schulte: Bischof Reiukers und die gegenvvart'ge Lige und Bedeutung des Altka tholicismus; Lnjo Breiitano: Die M> inungsver^chie-dtnhciten nuter dea Vclkevv rlhscbaftslehrern , Gustav Selh: Die Pbofographie in natilrlichen Farben. Na dalje prinaša ta snopič perečilo o francoski literaturi, spisal Emile Faguet, poročila o gledališčih, katerih angleški del je spisal A. B. Walkhy, francoski del Jule8 Lemrltre, nemški pa O. Neuman Ih fer. Politične kronke so spisali: ar.ghško Henry Norman, francosko F. de Pressenee, nemško Ignolus. Naročila na „Cosoiopolis" sprejema A. Hartleben na Dunaja, Seilerslatte 19. SXZ5 o j oi^rlr o.. Dunaj 11. aprila. Predsedstvo poslanske zbornice je razposlalo dnevni red za prihodnjo sejo, katera bo v torek dne 14. t. m. Na dnevnem redu so peticije, predloga o podržavljenju severnozapadne železnice in penzijski zakon. Dunaj 11. aprila. Današnji „Fremden-blatt" prijavlja veleoficijozen članek, v katerem se apostrofira mladočcška stranka, naj pri glasovanju o volilni reformi misli na svojo bodočnost, češ, da Badeni mladočeskih glasov sploh ne potrebuje. Praga 11. aprila. Namesto dra. Fr.fta je volila trgovinska zbornica svojrga predstd nika Josipa Wohanko državnim poslnncem. Budimpešta 11« aprila. Avstrijskimi nistri so si danes ogledali palačo avstrijske delegacije. Zvečer se odpeljejo na Dunaj. Budimpešta 11. aprila. Madjarska vlada je glede podržavljenja avstrijske proge južne železnice izjavila, da privoli v to podržavljenje, če privoli dunajska vlada, da se na pravi direktna zveza mej cgersko in prusko državno železnico. Duoajska vir da je ta pogoj odklonila. Pariz 11. apri'a. Olicijozna „Agence 1 lav as" prijavila je senzutijonelno vest, da je prihod nemškega kaneilaija kneza llohenlolua v Puriz v zvezi z novo sieerjo unanje politike nemSke. Cisar Viljem je baje spoznal, da samo v zvezi z Rusijo in Francijo more varovati nemške interese, v kolikor so zadtti v Egiptu. Ce je podpiral Angleško glede eksp»diciju v Dogalo, storil je to iz czirov na It .lijo, ker pa hoče Italija odstopiti Kasalo Angleški, nima Nemčija več povoda, podpirati angleške aspiracije. Raaiirjeno domaće zdravilo. Vedno večja po- pra&evanja po ..Moll-oveni franeusken žgani a m ■eli" dokazujejo usprsui upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot boleiti utofiujočn, dobro zn ino autirevinutič.uo mazilo. V »teklenicAh po 90 kr. Po postnem povzetji ra/.poSil|a to mazilo lokur. A. MOLL, o. in kr. dvorni založuik na IU1NAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po defteli jo izrecno zahtevati MOLh-ev preparat, aaKnamo.au r varnostno znamko In pod- i»a ae i>oril«» ttttro »-ji sat i*t»" n. temu ie t največ krivo milo. Ali naredi perilu po svoji vsebini raz-.ieiiajoeih tvorih prhlo ali pu ima malo tvurin, ki odjem-Ijajo nesnago. \ poslednjem iluenjl ie Jemljn <■:. pamo«3 soda, krem ntev kali-uatroi in jednake, perilo ttnitujoč* snovi, ali j>a ie mora krepko drgniti, k;r jo tndl kvarno m vrhu toga še malo pomaga, ker bo i metalni drguenjera nesnaga bol j notri spravi nego pa vttn. Dobro milo ne sme ini ti rn-jeilajunli tvarin in nr»-Hnas« odbiriti tako, da se di odpraviti s prav luhuiin drguenjcni. V tej zadevi ?-ta ncdoaeinl j—s<-1»lotil-«»v«» ft>4it«»iiLito milo c Roatuko ' ■ i»iiv«> milo z znamko i. Prvo je najboljše 111 evo milo, drugo najbolje |odx*uo mil«*, obe mili nta povsod naprodaj. (9215—1J »Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pn igrah iu stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. i% uratiiicg s lista. ZmvrAllnenil elkeekatlino draibet MurijoGor-5in posestvo v Regorči vasi, cenjeno 120 gld, dne Iti. aprila iu 10. mitja v Novem mesto. Niko Jurajeffti Ca posest\a v Primostokn, cenjeno 31t>(j gld., dne 17. aprila in 10 maja v Metliki. Valentina Stem bor gorja posestvu v Kuteževcm, cenjeno 990 gld. iu Adama Kalcitu posestvo v BaCa, cenjeno 1780 gld., oba dne 17. aprila in 1*. maja v llii>ki Bistrici. Posestvo \ luž na Štev. 270 v Žigmaricah, cenjeno 900 gld., dne 17. aprila in 22. maju v Ribnici. Umrli so v S,jtiUI.;:^3.i: 8. aprila: Antonija PrlstoV, melCanoVM vdova, 7."» let, Karlovska ceBta st. 7, (iitngraena svinhs. — Marija Mu" ni k, šivilja, 86 let. Sv. Petra česa St. Ji. jetika. H. aprila: Viljem Pettauor, lokarniCatjev sin. 5 mesecev, ltesljeva cesta St. !, oktttni lelodCni katar. 10, aprila: Edvaid rlohn, posestnik, 79 let, Stari trg 5t. 24, Ruptara ari. V hiral n i oi: 2. aprila: Jane Terp >t- o, niitntniki paznik, ol obl utdačno 00 Srednja včeraj Snj malom. a temperatura 10 4°, za 17 nad nor- ZDTJLneiOssisra, bor dne 11 aprila 1896 Skopni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v . 'tu . . Avstrijska zlata renta.......122 Avstrijska krnntka renti t*/t . . . Ogcr&ka zla'a renta 4" ,..... Ogerska kronska renta 4 . ... Avstro-ogerske bančne delttiOO kreditno delnice....... Londou vista......... Ncra&ki drž. bankovci itk 100 mark 20 mark.......... i" frankov......... [talijanski bankovci...... C. kr. cekini......... Dne 10. aprila 180G. 4*/# državne srečke i?. 1 1864 po 880 gld. Državne Brečke iz I. 1861 po 100 gld.. Dunava rcg. srečke f>*, pa l"t> gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4', zlati zast. listi Kreditne aiečke po 100 gld. ..... Ljubljanske srečke......... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcijo anglo-avstr. banke po 2o0 gld.. . Tr»ojwav-druAt. volj. 170 gld. a. v. . . . 4«'0 Papirnati rubeU...... • . 101 gld Ifi l«'l n 25 184 2.r> . 101 1 25 . 198 — f 15 . ; i»3 | 75 b 46 61 !» 00 u 77 9 55 . 43 n 90 • 66 kr. 150 gld. — kr P'4 , — ■ 181 , 50 ■ 204 ; _ m n 81 . 7f> •-'•'» . 75 ■ 159 „ 75 490 „ ■ 1 . 27 ■ a « ' -d *- .s > ns O T tS3 ~ — ce «3 i ^ -a 1 -* . fe 1*1! lf.fi w C c C — B 1 <3) 18 1 'i Od > 1 vo N Najboljša pitna voda kadar pit-lf in*\»riu>j«l rpl«leuil| e, jo v teki ii ilcioajih testo akneoiiM od uu-di- cins.vih avtoritet vedno pripomč< vaiu V njij su no i.ahjtjo nikako orica iCnoaub-■tenee lot Je »lasti v krajih, kji>r je »tu-dcnčna »i vodovodna voda dvomljive X. I kovosii, uMjprikladneJia pijača 1098] I. najstarejša posredovalnica stanovaai in slnžeb Ljubljana G-. FIiUX Breg st. 6 is«-!- nujno: dve i>i»'a'oirlcl mi rnciin za vini, prav dober zaslužek; vri' iiHvodiilh in bolJAlll kiihuric za tnkiij in vun; hlšln« za tukaj, Pnlj iu Oradec. izvrstno bi-'e; pe*>tun|Q za tukaj in vun; perico, ki zna dobro prati in likMi niosk<> srajce, v grajsko biSo na deželi; ve<9 niftv«vll» itd. (8810) Kot (220)—2) poštna praktikantinja lell -.stopiti gnoputllflriu. — Ponudbe in pogoj« .vzpre-jema iz prijainostl npravniitVO „Slovonskcga Naroda". (Jostilna ¥ najem se odda od 1. majnika 1896 v lepem kraju na Gorenjskem. (2205—i) Več- bo poizve* pti upravništvu „Slov. Naroda". Izprehodne palice jako fino, elegantno narejene in pri tem pa Se ceuojo kakor drugod priporoča v veliki izbiri FR. STAMPFEL v Ljubljani, na Kongresnem trgu ^Tonhalle). [■ li glavno ravnateljstvo avstr. drž. žBleznic. Izvod iz voznega reda Tekavke (vebarce) ViptejtlDAta za stalno *ooi 0—bal v Tit.U, Punlahtl, ObiJa^, O« • .-!■!.■■, C- ■ ta —^-ftst*, *4ja1iUO, 6M h«l»tli»l T Auiiuu, iuhl, dum,, te(u >>ihi •'. , ■■ t', : Hjc.lo«, irLeouJ, !.i»fl)lii« vtri, 1UI • ^»•■lov* VMM, flUtMTI v...-', Prago, :,.t>tko, D.iubj rit hBOMOt< • >♦ tO >nii* tj^ctftii ttlo.l^ul »lah t Koocvrjf, No>0 iooiIj. JI T NM XV min. vJtifr.'O OMbttl vi,i v Ti-jI*, Vvulubul, C*> i..i>i, VkMiMaaloM*i lo^bu'.i, Ocd»j, o«» eeinhal t lotaofMdj Dou nt OjDMtattvOi '.».'• IV. vri 56 *t*4n. y?j>*lwttvt rac**jni rlnk t Noto ranito, KuO«»)a. U» IX url 50 mtei a.>Mx>t**4tn« oiobnl vlak » Trbl*. 1'ouUi, i>..>h, iTjIot«^, ljubu Uclittinl, HanitJ. '"'« 4. wvi ir-jpolui:*.* oMbnl >mn » Trbii, Hi,lJ»,k , OcIotbo, Liulmo, ČJ«* &olilh»l v H li)0((T»J, 1/pii.l - 0»»tc.u, 'Aoli n« )cicn., Iik. .ud, f./oHonc, Čarih, Oenovo, li.ii, N-.orr, Uno, Ontiniien, Uchl, Hutlc-}•»!-■•, >'l»r.'ijl Mi.ljim *r.r», Hob, FrauoOTO rnr?. Karlo«« rui' Pr\g), lalpiko, OnnrJ Tla AtrnuiUtU. «7b 7. '«rS HO min. »t^f^r mstau! viuk v Ko6*»jr-, No\o meaio. Ri- : ch ob ctvloljah tn iira«nikih ob S. uri Hti tniHHl \ • p->: mli • Oiobul vlak v !.uiu»-H1od. Frlbod v t-JubUano (jnž. kol.). OO 0. ori 6!t 9*»tn. rjttnif oseuos vlak a Ouuaja vi* A.matxtUr>, l.ij • ikeoa Pr«ffe, Frcicorib varov, Karlovlli var >,•, Haba, Manjo.il'. vam , 1'oj:jb, HuJbj«vIc, Bolnograda, Ijtaoa, Slajrra, Utn.iudinft, Iaubla, Aut« ta»a, Ii)u!n», Oulo^oa, 1'aljaka, jr'f*u*«uafatt*, rrbtia 90 9. uri i tt min. c:w/r.»J in«*.>..i vlak la j£oc«v;a, NtTigt moatm. ll. uri ?0 «•«<■». 0 i. Mrl *S mlu. durfnf oacbnl vlak a Ouii-ij«, LiJnbMk, Salalhala, Boijak^. 0»1 t.a, rMaMotlMl«, Ponlabla, Trbika. Oo O. url t>H mvivt mešani vlak ta Kuuorja, [Novega Maita. (J& o. a»rt 4 m**n. mt**<*r .ttebui v.ak ■ Dunaja profcu AnMVaiVMiaj la 1. J.il.ce^a, iltljaka, Ooiuvca, IVoniibla, 1'fbUa. Odhod la ljubljene (dr*.. koU OO f. uri »H tnit*. %/»frteeat>s>e?s)aa«aaoa« I (l8ffl) Ljudevit Borovnik m pulkar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanj« vataltovratnih pttaek sa In - re in strelca po najnovejlih sistemih pod popolnim jamstvom. Tndi predelu|e stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih tnčno in dobro izvriuje. V ne pu&ke so na e. kr praskusevalnici in od mene presknftene. — linatrovani oeniki zastonj. • ini ekstrakt za uho O«'d c in kr. sekund, zdravnika «lesent dobiva se proti dop »siljatvi jrld. I 7o v vsej Avstro-Ogerski frankovann po posti iz lekarn : glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede p 1. Tomava, v lekarni g. A nt. K (Igla in v mestni lekarni v Zagreba I nHdalje pri Zanetti-ju v Tratiš | Jožefn Ch r i s to f o 1 e tt i - j n v Uorlcl s glavna zaloga: c. kr. stara vojna lekarna na. Dunaj i F. Pleban-a na Štefauovem trgu st. 8 — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenim napisom: e. la l*r. Nebu ml. sdravnlk dr. Ml pek nn Duaa|l. (187i-9) Tožili listin t Sbi Ameriko (2197-1) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I Eolowratrlng 9 TsTTTVT A T ITWeyrlngcrga88e 7* ]J U ll J3LJ • Vitak dan odprava * Dunaja* IJo|nsnlln vsitntoiaj. •T. I:aliiuoi--Jov komično dieti higijenicni kranjaki liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osvežovalno in oJivajoč, če se kdo neugodno, slabo in nevfteeno noenti, pospešuje prebavlje-nje in se priporoča kot vsnkdanju dipttična pijaca. Zajamčeno čiuti izvleček je iu se ne sine primerjati t nobenim likerjem, ker dobrodelno in zdravilno upliva ter vse drnge prekaša. Ta jedini domači proizvod to vrsto bi se moral povsod i popolno ceniti in bi ne tunel manjkali v nobeni biti, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. Pristnega prodaja (1370—16) D". 3SZlsiTj.er "V 3Lj3\a."blJazii. Zakonito sav aro van. kmetijske in trgovske šole a prakso (2217) išče službe. NajflOVejŠe aparate za izdelavanje sodine vodo in pivOtOČ s tekočo pna-i) ogljikovo kislino obavlja Alojzij L6wy, Dunaj, 11/3, Stefaniehof. Tekoč* ogljikova kislina prav po oeni. Prodaja se: I. Pod najugodnejšimi pogoji hlia na najbolj prometnem prostoru T LJubljani, v kateri se nahaja zelo obiakana gostilna z oatajaliAčem. in dobro najemščino. II. Lepa bila sredi mesta, z dobro obiskano gostilno ter obrtom vred, je zaradi nastalih okolfičin vsed bolezni na prodaj. III. Hlia z dobro restavracijo, *L ure zunaj Ljubljane, poleg žolezn»ce in lastno postajo, najbolj priljubljen zlctni kraj, z okoli 10 oralov zemlje, se pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji odda. Več poizve se v zavodu za posredovanje pri prodajah posestev g. A. Kalls-a, na Prešernovem trsu, v LJubljani. (2189-2) Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko paronrodno društvo v Reki. Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom oprem- m^^,—(2222_1) Ijfni, električno JS^* v^ii-a • razseljeni >^^XH'tre VOZPje: v S^dL A S deljo ob 1. uri. Vsak torek v Spljet- Metkovič. Vuak petek v Spljet in na otok Brac. Vsako sredo poštni parniki na otoke do Kotora. Voinl redi se nahajajo v Waldheisnovem , Kondukterju" itev. 593-604. %niversaft$odega Dunaj Univerzalna vinska klet Berlin cssr Direktni uvoil Prva razpollljevalnloa! lal priporoča pod jamstvom za čistost in pristnost svoja Jako fina, stara, uležsna spanjska ln portugalska bolniška in desertna vina ascialagro, aao.eid.elro, (1929-9) sherry, port, marsalo, lacrimae Chrlati. Prodaja je v Vi m '/» steklenicah po izvirnih cenah gospod Fran Hlclitcr špecerija v LJubljani, Florijanike ulice it. 10. Največji izbor. ^ J2 - H— : / ■ A. Iv \ i; J,-lOV v |. \ ^v. ,/ ;\ Bilanca posojilnice v Crnomlji, reglstro vane zadrug-e z neomejeno zavezo za jednajato upravno leto 1806. Aktiva Inventar ............. Dana posojila........... Zaostale obresti.......... ž"sc nepovrneni prehrdni zneski..... Vrednost tiskovn (knjižic, menjic, dolžnih pisem)............ Gotovina 31, decembra 1895 ...... gld. kr. 269 224514 56 2121 81 254 44 19 89 1893 '»•i 229073 28 P a b i v a gld. Zadružnikom 1773 deležev po 2 gld. , . 3546 Hranilne vloge .... gld. 112^98*76 i Kapitalizovane obresti . 8633 10 220631 PredplaČHne obresti /o 1896..... i 2145 Nevzdignene dividende........ '! 664 Še nevzdignena podpora za cerkev sv. Duha v Crnomlji........... !| 100 Vstopnina za rezervni zaklad..... 164 Cisti dobiček........... || 1821 229078 kr. 86 71 38 33 28 Dohodki: 129784 gld. 69 kr. Izdatki: 129637 gld. 58 kr. Sknpni promet: 259422 gld. 27 kr. Rezervni zaklad Ima 10610 gld. 23 kr. Račun zadružnikov: Račun deležev: Koncem 1894 bilo je zadružnikov....... 974 1043 zadružnikov ima 1646 deležev po 2 gld. 3292 gld. Leta lb95 jih je pristopilo....... . . >>>2 13 1. 1895. izstopivlih Skupaj . . . 105« lr"dru*nikoViv1i,n.a-. • 108 » - 2 - 210 " Let 1805 jih je izstopilo...... . , . 13 ^> v prejftnj.h letih is- ' 4 1 i stopivsih zadružni- Koncem 1895 bilo je zadružnikov....... 1013 kov ima . . , , 19 , „ 2 , 38 , Skupaj . . 1773 deležev po 2 gld. 3546 gld. Anton Jeršinovid 1. r., ravnatelj. Karol Muller 1. r., Avgnat Kune I. r., Martin Malneri6 1. r., odborniki. Ivan Puhek 1. r., Fran šetina 1. r,, neonskega pregledovalca namestnik. računski pregledovaloo. (2207) Patento-vani v Avstro-Ogerskl 12086—8) jako praktični ■ in zelo lepi. Dobivajo se v dobroglasnih trgovinah z moškim modnim blagom in platnom v tu- in inozemstvu. Pri kupu gleda naj se na našo zakonito registrovano f i i i I i i Nemčiji Kravatni plaslronrs iako nrakfciAni ■ in kaIo Ioni. levovi) marko. IVI. aJoss «£ I«6wensteiii tovarna la perilo, Praga VII. > Ma cIvoImio no |>b*I uisss iso i*iix|>r«»«lss|is. " 5M Največje skladišče raznega semena D p.: nemške, Štajerske, Inkarnat, turške m travniške detelje, raauih vrat pesnega semena, splošno rnano kot najboljša krma aa živino; travnega s6mena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbira semena sa salato, kumare, peteršllj, zeleno, gladki gran, fižol in vse druge vrste semena ga zelenjad. — Proseč mnogobrojnoga poseta (2018—7) Kdor kašlja rom zanesljivih vzemi slavno-znanih in zmi-(1429-21) -jcvih prsnih Jkmmfo&mmv* Pomagajo gotovo pri fciaftffii, hrlpavouti, prNiiem betarii in »himIIx«ii|ii. Po mnogobrojnih spričevalih so priznani za najbolj*© ln najoenejie. V zavitkih po 10 in SO kr. prodajata jih Viljem JlajKtT iu Iti. Itf arUet.ctilttger, lekarja v LJubljani, in Martin l*etek v Veliki Nedelji. Na prodaj jo (2i»e-2) hiša z yrtom na Glincah, pri Tržaški cesti št. 14. Proda jo iz proste roke Fortunat Capuder; več se izve tam ali pa pri upravništvu „Slov. Nar.u. t> 2 «d - -£ •SI CD f> t/a E > ULERALL VOP.RA LilCHT Prodaja stati pel a> poleg bodoče justične palače. Ker se je od pristave JBeschko-tovih «Ie-«11«'*!'v, ležeče v Dolgih ulicah v Ljubljani jeden del visokemu c. kr. erarju za zgradbo nove ju.stične palače za trdno odprodnl, pride ostalih 22 stavbenih parcel, hi leže* vse r.el«» iikimIiio poleg bodoče justične palače in tik novih velikih cest, na prodaj iz proste roke, posamezne ali v skupinah. Kupci izvolijo naj izročiti svoj« ponudbe tlo 25. apriln t. I. tir. Karlu A lin# IiImIi-ii, advokata v Ljubljani, Stari trg št. 18, pri katerem so na opled Hituv;ic'jnki nacrti vsak dan mej uradnimi ui'i!ini. [9185—8) ostranski zaslužek 160—200 gld. mosečno za osohe vueh poklicnih vrit, ki se tiotć pecati 8 prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudb i na „Hauptstadtlsohe Weohselstmbsn-Geaelleohaft Adlor & Corap. Budapest". (l«Ji!7-l7) Isliirioillrnn I. 1H74 Fran Stupica trgovina z železnino M trgovina z železnino >f v LJubljani, na Marije Terezije cesti št. 1 Yt priporoča ttvojo veliko zalogo »_t traverz, železniških sin, roman- in portland- >f j cementa, štorij za obijanje, vsakovrstnega železa M za vezi, štedilnikov Ti in vi (2122—5) in vseh k stavbam potrebnih rečij po jako znižanih cenah. JPoslccLiije novosti 1 .ti k I? Al°J3V Persche Pred škofijo 22 priporoča (MSI—1] & dražestne novosti • okraskih, gumbih, čipkah, iulih, pajčolanih, trakovih, ovratnicah kakor htdi Svili, slamnikih, cvetlicah in peresih itd. itd. T Do I junija ln od I. »eotembra stanovanjske tarife za 25 0 znižane. Zdravifice Krapinske Toplice Hrvatskem od cagorjanake ieleanifike poutnje „Zabok-Kraplnake-Topllce" oddaljene zajedno uro vožnje, so odprte od I. aprila do konoa oktobru. 30 do 35 R. gorke akratoterme, ki emiuentnn »plivnjo pri protlnn, ilvčnt ln kolenoni re»inl, in njih posledičnih boleznih, uri lakti. nevralgUI, kožnih boleznih in ranah, kronični Brlg-bitljevi bolesni, o trp ne nju, kroničnem materničnem vnetju, aksudatlh periuteriualnih vezni. Velike baslnske, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah m tniae kopeli, Izvrstno urejene potllnioe, masaia, elektrika, bvod. sdra-▼lina gimnastika. Priletna stanovanja. Dobi« in nedratre gostilne; atalna toplltka godba, katero oskrbuje godba o. in kr. peipolka nadvojvode Leopolda it. 63. Oblirui tenoni sprehodi it t. Ud 1. maju vozijo slednji dan omnibuai v Zabok in X*olčane Kopni ftki zdratnik dr. Pavel pl. Oreskovlo LIrosure se dobe ▼ vseh knjigarnah. Prospekte in poročila polilj* (22h_i) kopallščno ravnateljstvo. 4 K Josip Lehner mestni tesarski mojster in zaprisežen vešcak v Ijtfublj&iil prevzema vsa v njegovo stroko upadajoča dela. kakor: lesena tla iz tablet ln dolžin dil, cerkvene, stolpne in vse vrste tujezemskili streh, amerikanske ledenice, kegljišča, verande, paviljone, hiše iz hlodov, mostove in jezove itd. ter zagotavlja najatrožjo solidno in ceneno izvrši1 ev. (2081—ft) Id: St. 388. Razpis. (2178—2) Vsled sklepa občinskega odbora z dne. 1. aprila t. 1. se razpiše za nacMliitt h ran 11 u Ivo \ 14r*u|ii z letno plačo IMiO (riti. proti kavciji v jednakem r. neuku. Prosilci naj svoj« prošnje z dokazili O znanji potrebnega knjigovodstva, slovenskega in nemškega jezika, putem o starosti in o dosedanjem službovanju ulože ti<> aprila t. l. pri podpisanem župunstvu. Mestno županstvo v Kranju dne 2. apnla 181*0. Ys!ed demoUranja hiše i Gospodski nlici št. 6 stavbinski materijal okna, vrata, les itd. Natančneje se poizve tam. L Luser-jev obliž za turiste. Dobi va v lekarnah. t.olo\,» Ml ll 1(1-11 11 pil - ./\A» « sMJovf Kn-iiHt\o proti kurjim nt ihiim, v^^n. *y./^ a\. aiilpui ds pod- >/Vv^ S piHt.h, petah m S\jSy Velike drugim trdun prisnaliuh prnakaui piaem je na kole. jf t*]^ °Kled V # L. Schwenk-a lekarna ^Jjb- \ boO-12 MeidUn^-DunaJ. Priaton samo, iuiata navod in <*yr obht varstvouo i" in k o m podpis, A* y ki je tU z. r a v,n; torej naj ao pazi in ssvrnt vao manj vredna ponsre&be. l'ihii u v I.Jubl MU i J. Mavr, Mardetsohluger, U. pl.Truk6cay.O.Picv.oli,L. Orreeslj v ltaio\ri A. Eggor, W. rtnii-mvvald, .1. Hiruba-eher; v Hroaali A. Aioh- insnr { v irju (ne Ko- roaketn) C. Mennor; v Hfl|aku F. Schok, Ur. V,. Ki.iufi, v tjiorlol (*. H. 1'ontoui; v W»lfa-li«-i|.;u A H i:'i:; \ Kru-u 11 K Savuik; v kad-nrej3e&eri.ec (*V•.xi.ille-SSwleToo.clc). iaaaaaaaaaa««>.lM Ljubljana, Židovske ulice št 4. Velika zaloga obuval Škot]© ulice 2 cesta6?! *1. Slavko Gartner v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se priporoča za naročevanje različnih vrst oblek ^5 (1736) zagotavljajo točno izvržbo. |ST* Različne nsoroe blaga ima na razpolago in nzoroe dostavlja tudi na zahtovanje na dom. — Ker ifiče le mali dobiček pri nizkih cenah, se nadeja, da mu b"do obila naročila omogočila, vsem zahtevam čč. naročnikov ustrezati. ▼ Ljubljani, Rožne ulice št. 3 1 j izvršuje po najnižjih cenah sobna slikarska dela >■ v vsakem slogu in ima tudi na blago- 3 voljni ogled veliko zbirko najnovejših 1! vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo I! tem času. — Naročajo so dela l"| tudi pismenim potom. (174.1) I ti'" ■■'M 1 3r«vba. Sborl > Ljubljana, Kraiioičkainke ulice 4. 3 H Pleskarska mojstra c. kr. državne in * £ c. kr. priv. južne železnice. ■> P Slikarja napisov, "s T itavblnska in pohištvena pleskarja. f 2 Tovarna za oljnata barve, lak J r_ l I Il.lt 1, Meleubursove ulite alti- »am<> stane pri meni fin ■ noilroc ii n per^ilt (!<
  • 1-------IcT. Mehanik (174,) Ivan Škerl j5 Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani 1 Izdeluje in popravlja 2 liivuliio Mtr*o|«i in vol«»ci. S f>i>cl« ter se priporoča p. n. občinstvu [1 za izvrševanje v njegovo stroko spadnju-I čili del in popravkov po najnižjih conah. Ji Vnanja naročila ae lorno isvrsnjeju. -ri sama -■—----en ^AAAAAJaAAAAAii < IVAN T7HJ5k.IT ► 4 Ljubljana. Gratlisue st 8, Igrlake ulice st. 3 ► ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo k> ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovij r ^ kakor tudi ^ ^ Štedilnikov ^ ^ in v«ub v to stroko spadajoćih dol po k * nizkih cenah. (17.'lO,i r (17»d v šoilmulu *i. :i priporoča |> n. občinstvu, zlasti g^. posestnikom konj in vozov, svojo kovaško obrt izdeluje vsa v to stroko spadajoča dola, posebno priporoma gg hišnim posestnikom vozi za stavbe jamči za dobro delo in točno potrežho. Ljubljana, lliiiuijska rcMia Mt. ilt. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. 14 HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (1746) Anton Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. <>t»l«'lt<- |>^i^BWk^B^B^SB^BBSSBj] J # 0SF~ Eovčskl ,,en gross" gg. trgovcem ^ • po najnižjih tovarniških conah. (1747) ^ G. Tflnnies v Llubljani. Tovarna xa stroje, teleso In kovlno-H vnlca. \i '-i-i " kot paasbssMi vso vrste strojev sa lesoresnioe ln iaa*e. (178ftj 'ma>. Gelu i .(.rn. iu u«krl>uje inirtml r«ij «> tu liMlIf |>D . .....t«»i, >.l'i' .nun (liililiii' m Vo.llllt L.ltl<'MI. SoIldllO I>l«ftSJjrol I ntauio I*. ■■«» leta IH47. Tovarna pohištvu J. J. NAGLAS LJubljana. Turjaiki trs; it. 7 in Gospodske ullos (Kneijl (IV.M) dvoreo). V 1 ii l>lJis ii i. 1 *im'<1 f-iUofi jo Al« VJ. I_,3\a"blja.nev, Stari trg- štev. 1. Prva In nn starega zaloga šivalnih strojev. Tu se tur!i »i« l»ivHJo \ai.kovraini kmetijski stroji Posebr.> |>m prtpon ('Hm svoje izvrstne slssio-rerail«-«* m mlut llsil«<>, katere se dobivajo vzlic npli izbornosti cenć. (1741) Oenlkl'ssstonJ ln poitnlne prosto. 174H Ign. Fasching-a vdove klju5avnicarstvo Poljanski nasip št. 8 (ItiMhua Ub) pripor, ča svojo bogato zalogo satodilnili ognjišč n»|s»rlpr«sle|*lli. kakor tudi m«|H-ur|Slli, z lolto invdjo ali mesingom montiranih za obklad«« s počnicami ali kahlami. I*«»pravlj>snje it I tro ln po «'«««»I. Vnanja naročila so hitro izvr&e. kf Stroji Išz svojim I Kavarna J. Krama Ljubljana ^174y Dunajska cesta it. 5. 6 553W Koroški rimski vrele© prost vseh postranskih snovij. je cisto alkalična, vino ne Črneča planinska kisla voda, 0OT" ni« |line|«ii« iiiiniiy.nu voda "VSJ redko dobrega okusa in lahke prer avliivosti in izvrstna zdravilna kisla voda pri vseh kataraličnih boleznih, zlasti z* otroke, pri vrutuili, ielodcnib, nioUiiriilli in vbiatulli kolesnih. Zalogo imajo v LJubljani: H. E. Supan, v Kranju: Varstvena znamka (4j J. Dolenc, v Badovljloi: Oton Homann. V2H2> Zdravilišče pošta Kotle (KSttelach), post. Prevali, Koroško Meščanska pivovarna v Budejevicah na Češkem ustanovljena leta 1395 dvorna dobaviteljica Nj. Vel. kralja vvurtemberškega priporoča svoja od odličnih medicinskih avtoritet kot izborna priznana piva. G-laviia zaloga: Gradec, Eggenbergerstrasse 84, Rudolf Specht. Podrnžna zaloga za Kranjsko; (2117—t) I^viclovik Fantlni v restavrater „Pri Lipi", v Židovskih ulicah št. 5. Oddaja se v sodih in steklenicah (nepasterizovano). 58222 k (fcSST Naznanilo obrtovanja. TS^J Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem po 251etnem delovanju pri najboljših tvrd k ah v velicih mestih, mej drugim V (truden, na Dunaju, v Olomucu, Zagrebu, v svojo domovino vrnivSi se, pričel siiniostojno isvrlbo sobnega in dekoracijskega slikarstva v XjjuL"blja,xii.. Priporočam se najuljudneje za naročila del v vsakojakem slogu modernega sobnega, salonskega ln dokoracijakoga slikarstva v mestu in deželi, z zagotovilom fine izvršbe in nizkih ce S spoštovanjem udani (1928—9) sobni in dekoracijski slikar, Ljubljana, Krlževniške ulice 9. st. DntJT. Volitveni razpis. (2902—9) V zmislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da se bodo letošnje dopolnitvene vo!itve občinskega sveta vršile kakor običajno v mestni dvorani, in da bode volil: ilnc* *£0. aprila lil. volilni mzi-eil. tim- aprila II. volilni rnarctl. linč 'JI. aprila ■• volilni hi/im-iI. vs.ik dan od 8. do 12. ure dopoludue. Ako bod-- treba Ožje VOlitve, vršila m bode dan po prvi \ ol it vi, to je dne 21., oz roma 23. ln 95. aprila, tudi cd 8. do 12. ure dopnludne v mestni dvorani Izstopijo ieto*i iz občinskega svetu nastopni gg občinski svetovalci: (t) od III. volilnega razreda: bj od II. volilnega razreda: l)ol<*ii«*e Oro'.lut. IliiiNk) Ivma Vlailltnlr, Ilalner Ivan« tir. Tavrar Ivan. Kalmi %imIi*«\). vite« pl. SFJtterer VliHiju: Valentliiele ljfiincij« '/ialiiikoicc »liikolt: o) od I. volilnega razreda: lir. v lir* Ilir it« elK-TrNl eniNki MLarol. ■■elrlrle 1 iin«. Voliti bo torej 111. volilnemu razredu pet, 11. tri in I. pa dva Slana občinskega sveta. V Ljubljani, dne 18. marca 189b\ Župan : G-rasselli s. r. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mnopi preskusimo usvcietaluo i ti »UrriM^iuli.o sredulie po le* U i It mt-porili, lr»|tiflt Jrftuli itd. — Najbolje bc jc obnesli pri vseh viianjib boleznih, kakor: protluu, ui«lleii«iii otrpu«>ii| m, .tll|u in pret^irneii Ju Sil itd. iettim stfhtrniti i «/#«#. i.* t A#-. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh domačih in koristnih Živalih, kakor pri konjih, govfillh, ov«-ttk, preslelh itd., «> m «*J»» |estl, če alisbu prebwvlja|u, izvrstno varovalno sredatvo proti kuinliu bolfauliu. žitaaa ^ kava °T >^CS^ jedini zaresni B^^J** kaviiii nadomestek se od mnogih znamenitih zdravili-. V ^^^O^ kov slednjemu toplo priporoča. L. Koestlin, Bregeuc. o o a d > M S 9 00 M * N B ffl M c ,Q ^» 0 > bo = »; ti .o ftrajc« m «A«|»4>de 1 ■■•! »('..:., fftarUcn rraa., bral ■»vratnika. br«a »aoiat, 37 »rat, I kottiad po giA 1-10 do fi 70 • komad. . , rt 1\ , li - Mntlc* riealt« v i vii«* nalili, k'ikur ««, r»| 1 komad po l*—do 1 40 • k 'iiiml. „ , a-7ft , 7*76 Hi»4>«Uij*> blHia iyal« ■m ar<>*>*iv niaaat t «4 ;/|.J It« J« 4'M. IS ka>auavaUa* pr^daamjiiuikuv« od nl.i l tt do lr — i s •a IZ 9 3 ~ 2 I . ^ £ 3 i on O •a o & s 9 " M 4» |II in K — 3 M a — »j o 3 o « 1 a o taS S 7C a e 4> f J Na najnovejši in najboljši nnčiti # umetne (1504—42) {zofce *,» zobovja ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo-J vnnjn in vse sobne opertMilJc, — odstranjuje 0 Biibne bule«3las*> z usmrtenjem živca 5 zobozdravnik A- Paichel 9 poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi hiSi, 1. nadstr. Dr. Rose balzam za želedec iz lekarne B. FEAGNE RJA v Pragi je že več kakor 30 1, t občno znano domačo zdravilo slust vzbujajočega, prehavljunje pospe-finječega in unlo odvajajočega učinka. varilo 1 Vsi deli anbalažo imajo ^ /.ravi-n Hroječo postavno «lepo- novano var»r\eni> '/namko. (not)-H) Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri „crnem orluc l*r*»^M. n* M.1I1 Straui, ogelj iSpornci'jevo ulice. Velika steklenica I glil., mala 50 kr., po pošti 10 kr. več Pc pesti razpošilja te vsak dan. 4 4 « 4 i i i ^ fSxT< ttti ^1 St. 387. F. Cassermaitn krojač za civilne obleke in raznovrstne uredniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr unif blagajnice drž. železnic uradnikov ■v X-i3vit>lja.i3.I, ^^lerLlovLrgro-ve št. 4s priporoča slsv. občinstvu za izt>*Miia H r:ui) razpisnje natečaj za stavbo novega gimnazijskega poslopja. Vsa stavbin«ka dela, za kar.ora je proraćunjenih S 10.700 |(UI t s« 1«^ skupno oddajo. Pismene, kolekovane ponudbe z varSčino 10.000 gld. v gotivem denarut, liranilničuih knjižicah ali državnih obligacijah po borzni vrednoeti, uložiti je zapečatene do 18. dne aprila t. 1. opoludne pri podpisanem župarstvu, kjer bo načrti, pogoji in proračun na ogled. Mestno županstvo v Kranju dne 2. aprila 1896. <<:<<«<«« avoje blago prodajal (2111-4) po tovarniški ceni. P Dobil Nem za leto vsake baze novega blaga. Posebno lepo blago za obleke, svilnate rute, razno blago za hl.i.v i. t. d. in svetujem vnakemu, kateremu je na tem ležeče, «lol»ro lu |M» ven I I* upi I i, «1» in* aaiuiMll ie »i. Otvoritev Po tovarniški ceni. i fotografskega zavoda Davorina Rovšeta. Prva domača narodna tvrdka. Dovoljujem si Blatnemu občinstvu, vsem s'avnim diusvom, dijakom itd. narnsnjuti, da bodeni 6. aprilom t. 1. otvoril Bvoj poptilnonis novi fotografski atolije ^ ZSLolodL^osrslei "oJLioi št. 34 na vrtu kamnoseka Vodnika. Atelije jo popolnoma opremlj.n 7. najnovejšimi v fot«>nrHfsko stroko spa-dajočimi pripravami in dekora« i jam i. N» razpolago eo tuili sobe zm. vsprejeni in toaleto. Stojti te bogato sknftnje v tej stroki spnpolnil nem se na 0, kr. učilifiču rs Ibtogrsnjo na Dunaju, tsko da bodem zamogel slavnemu občinstvu postreči ra/.un s nava«lniini slikami tudi I vsemi val bodem tudi vsakovrstne reprodukcijo in povečanje slik do naravne velikosti. Pri por oče vaje h» ca obilen obisk in podpiranje prve esrodne fotografske 1 viilkr. ■ ssupsnjaiu, da me bodo slavno občinstvo kot začetnika gotovo pod-p ralo, zagotavljam, da bodem vse, tudi saj-unelejše zahteve točno in solidno izviSil. (2187—2) <««««< Izdajatelj in odgovorni urednik : Joeip N o 11 i. Lastnina in tiek „Narodne Tiskarne".