*/ i, m JbMo^^plsli -
Leto XXnL, št. 85
L]nbQs
S. aprila 194»™
Cena cent« SO
Upavukto: MaMtao*. Pnconijm alica S.
Telefoo fc. 31-22. 31-23. 91-24 Inseratm oddelek: Ljnbljana. PurrinHtiiB sO-
cm i - Telefoo fc. 31-25. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Račun: a Ljubljanske pokrajino pn potao-iekovoero zavodu h. 17.749, a ostale kraje Italije Serviao Cona. Con Po«. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglat is Ki.
Italije io inozemstva ima Unione PubbliatJ italiana S. A. MILANO
UkaU T*«k da« M • *
f«a*4«l|ki
f
ol • i a • aah m e » e t o o La M.—v vključno s »Pooeddiskin) J»
Ctocm Lit 36.50.
UrcdoillT«: PMQtH)fTt oNo fcw« 9* iAIm
fcrr. 31-22. 31-23. ?!-»*■_
_Rokopisi te it »tačajo.
0ONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa la pob-
Micki di peoveniena kaliaaa ad esfeca: Chuooe Pubblick* Italiana S. A. MILANO
V živalmi!! protinapadih
sovražni pritisk
LetaMst! obstreljevanje sovražnega zaledja In pristaiiiš& v Tripolrsu — 10 sovražnih letal sestreljenih
V 12 dneh sestreljenih
158 anglosaških letal
Glav^ii stan Italijanskih Oboroženih Sil
je objavil danes naslednje 1054. vojno poročilo:
Poiačeni sovražni pritisk na zapadnem odseka taniške fronte so naše čete vzdržale v živahnih protinapadih.
Letalski oddelki Osi so v teku nočnih podjetij zadeli cilje v sovražnem zaledju ter pristaniške naprave v Tripolisu.
Angloameriško letalstvo je bombardiralo kraje v Liguriji, na Siciliji in na Sardiniji. Iz Trapanija javljajo o manjših škodah.
V tekn teh poletov, pri katerih je bilo skupno 25 mrtvih in 30 ranjenih med civilnim prebivalstvom, so protiletalske baterije zbile 6 letal, 4 nadaljnja pa so uničili naši lovci.
*
Slavno padli fašisti
Rim, 13. aprila, s. Odredbeni list PNF objavlja:
Slavno so padli v borbi in se citirajo fašisti Leonardo Olivari, prvi pomočnik zveznega poveljstva v Berganu- ErccJe Save-rioni, član direktoriia fašija v Colle Santa Maria (Teramo), Auirino de Pietri T°nelll, član direktoriia fašija v San Giovanni Per-siceto (Bologna). Bruno V*scontS, član di-rektcrrija fašija v Tor Viseosa, in Aless&n-dro Loprini, vodja fašistične skupine iz Bo-logne.
Rim, 14. apr. Iz uradnih obvestil se izve, da je bilo od 1. do 12. aprila v Italiji, na Sredozemlju in v Severni Afriki sestreljenih 158 angloameriških letal.
Novi vitezi Savojskega vojaškega reda
Rim, 14. apr. Kralj in Cesar je po predlogu Duceja odlikoval z viteškim križem Savojskega vojaškega reda generala letalske brigade Armanda Ferronia in Maria Boschia ter podpolkovnika pilota Bruna Montanaria zaradi osebnih zaslug v tej vojni.
Poroke vojakov s tuniškimi Italijankami
Tunis, 13. aprila. Pretekle dni so se tukaj vršile mnogoštevilne poroke med italijanskimi vojaki in italijanskimi nevestami, tuniškimi domačinkami. To dokazuje veliko simpatijo, ki jo uživa italijansko vojaštvo pri svojih rojakih v Tunisu, dokazuje pa tudi popolno vzajemnost, ki veže zveste Italijane z delavno italijansko manjšino v Tunisu. (II Piccolo.)
mcejeva poslanica
ancelarju Hitlerju
Pozdravila brzojavka po zgiBdovissskem sestanku
Berlin, 13. aprila, s. Vodja in kancelar Nemčije Adolf Hitler je sprejel naslednjo brzojavko:
»Ob koncu mojega bivanja na nemški aetnlji Vam hočem reči, Fiihrer, da sem Izredno vesel, da sem se lahko ra/zgovarjal * Vami o tolikih vprašanjih, ki enako zanimajo najini državi. Ugotovil sem ponov-ce ia 2 velikim zadovoljstvom prisrčno skupnost namer in akcij, ki združuje najina naroda v vojni, katero bijeta, tesno povezana, v svrho dosege tiste odločilne zr ;ige, Id bo Evropi zopet dala pravični mir, na katerega narodi čakajo. Ohranil bom najhvaležnejši spomin na Vaš prisrčni »prejem to Vas pozdravljam, Fiihrer, s čustvi tovariškega prijateljstva. — MussoH-m*
Poglavsiikova zahvala Dticefu
Rim, 13. aprila, s. Duce je sprejel iz Za-X<tgreba naslednjo brzojavko:
»Prosim Vas, Duce, blagovoHte sprejeta teraze moje tople hvaležnosti za čustva to-vsiriške simpatije, izražena ob drugi obletnici osvoboditve hrvatskega naroda. Spominjam se z globoko hvaležnostjo pomoči, katero ste VI, Duce, dali z velikodušnostjo hrvatskemu narodu v dolgi borbi za svo bodo tn M jo Vi, Vaša vlada in Vaše hrabre armade nudijo Neodvisni Državi Hrvat-sM pri njenem obnavljalnem delu. Ustaška Hrvatska stopa v tretje leto svojega narodnega življenja, neločljivo povezana z zavezniško in prijateljsko fašistično Ita-I$o. — An te P»veli6^:
Discejevo priznanje Kr. akademiji Italija
Rim, 13. apr. s. Duce je sprejel predsednika Kr. akademije Italije, ki je poročal Duceju o mnogostranskem delovanju Akademije. Hoteč podati ponovno dokaz svoje simpatije za najvišjo kulturno institucijo naroda, je Duce sklenil dati Akademiji na razpolago 300.000 lir za tri nagrade Littoria po 100.000 lir, ki naj se nakažejo avtorjem pomembnih zgodovinskih m političnih študij.
Guverner Gfunta na obisku v Cattaru
Cattaro, 13. apr. a V Oaittaro je nenapovedan prišel Eksc. Franceaoo Giunta, guverner Dalmazie. Ob spremstvu prefekita pokrajine in zveznega ta(Jnika se je podal guverner v Občino Teodo, Risano in Castel-nuovo, kjer je obiskal sedeže fašijev, organizacij stranke, šole in podporne ustanove. Med obiskom je prebivalstvo manifestiralo svojo udanost Duceju. Ko se je vrnfl v Osittaro, je prebivalstvo s šolarji, člani GILa in delavci obnovilo tople manifestacije. Nato se je guverner udeležil prireditve krajevnega dramatičnega društva in zborovske centurije zveznega poveijni-štva GHiSi. Po obisku sedeža federacije borbenih faralšijav v Cattaru ter Dopolavora Oboroženih sil in neke industrije je imel guverner Datmazie naport v vladni palači s prefektom, zveznim tajnikom in vsemi pcfcsjjinskimi prvaki. Nato je odpotoval ln izrazil prefekbu svoje zadovoljstvo spričo .redai, miru in discipline, ki vlada na vsem
OBemlju.
Ha vzhodni fronti m Mlo pometulisiejšili dogodkov
Zmagovite aksije lets&stva nad sovražnim zaledjem
I* Hitlerjevega glavnega stana, 14. aprila. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti je prišlo samo na nekaterih odsekih do bojnega delovanja krajevnega pomena.
Letalstvo je nadaljevalo svoje napade proti postojankam in dovoznim zvezam sovražnika ter potopilo v vodah Ribiškega polotoka 2000 tonsko ladjo. Pri dveh lastnih izgubah je bilo uničenih 48 sovjetskih letal.
V	Tunisu je bilo zavrnjenih deloma v protisunkih več napadov proti zapadnemu odseku fronte. V južnem odseku se je sovražnik z močnimi silami prerinil do nem-ško-italijanskih postojank in izvedel po-tevedovalne sunke, ki pa so se izjalovili.
Pri brezuspešnih napadih na nemški konvoj pred norveško zapadno obalo je bilo sestreljenih pet angleških torpednih letal in bombnikov. Ob obali zasedenega zapadlega ozemlja so lovci in protiletalsko topništvo z morja sestrelili še nadaljnja 4 le-
V	zgodnjih jutranjih urah današnjega elneva so odvrgla sovražna letala nekaj
bomb na kraje ob Nemškem zalivu. *
Berlin, 14. apr. s. Iz vojaškega vira poročajo, da je v teku ponovnih hudih letalskih napadov v zraku nad Murmanskom tf nemških lovcev tipa Messerschmidt včeraj zbilo 18 sovjetskih letal tipa Air-Cobra, Curtis, Hurican in Kittyawk.
Helsinki, 13. aprila, s. Vojno poročilo javila: Finsko topništvo je odbilo ma fronti
Vzhodne Karelije sovjetski oddelek, ki se je skušal izkrcati na zapadnem oddelku Oneškega jezera.
Na ostalih odsekih fronte je vlactefl relativen mir.
Resnične izgube angleškega letalstva
Berlin, 13. apr. s, DNB piše, da so londonski listi objavili izgube angleškega letalstva v treh in pol leta vojne v Evropi in na Srednjem vzhodu. V celoti naj bi Anglo-sasi izgubili po podatkih londonskih listov 7478 letaL Dejansko pa je bilo sestreljenih od letalstva, protiletalskega topništva, vojske in mornarice od pričetka sovražnosti do zdaj 16.379 sovražnih letal.
Nemčija ima dovolj petraleja
Buenos Aires, 14. apr. s. Ravnatelj kemijskega oddelka organizacije ESSO je izjavil, da ima Nemčija zadostne zaloge petroleja ter da pomanjkanje pogonskega goriva v prihodnjih mesecih ne bo zavrlo nemških vojaških operacij.
Skupni vojni svet sovražnikov je nemogoč
Lizbona, 13. apr. s. London dela, kakor ! je znano, načrte za ustanovitev medzavez-niškega vojnega sveta, toda nahaja se pred , težkočo, ker ne more pritegniti Rusije, i kajti Moskva ni v vojni z Japonsko. Pritegniti pa tudi ne more Kitajske, ker ne priznava Kitajcem pravice bašatti se z
Na Atlantiku spet potopljenih 21 ladij
Novi trdi udarci sovražni preskrbi - Tonaža potopljenih ladij znaša I3&500 ton - Šest nadaljnjih ladij torpediranih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. aprila. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo:
Nadaljujoč svoje neprekinjeno u djstvovanje so nemške podmornice napadle v vodah severnega Atlantskega oceana sovraz.ni konvoj, Id je MI s polnim tovorom na poti v Anglijo. Med to akcijo kakor tudi ob posameznih napadih v Karaibskem morju in pred južno afriško obalo, so nemške podmornice potopile 21 sovražnih ladij s skupno 138.500 tonami in tarpedlrale nadaljnjih 6 ladij.
Berlin, 13. aprila s. Iz berlinskih vojaških krogov se doznavajo nekatere zanimive podrobnosti o napadu roja nemških podmornic na konvoj v severnem Atlantiku. o katerem javlja današnje izredno nemško vojno poročilo.
Neka edini ca, pripadajoča skupini podmornic. ki križarijo in nadzorujejo morje okrog Nove Zemlje, je pred dnevi odkrila velik sovražni konvoj, ki je plul ob močnem sspremstvu in polno natovorjen proti Angliji Skupina podmornic je začela konvoj zasledovati in ga ni več izgubila izpred oči. Sovražne edinice so naj prvo krenile proti severu, da ba prišle v akcijsko območje letal na grenlandskih oporiščih. Ko 30 na prišle do bližine južne točke Grenlandije, so krenile zopet proti Vzhodu. Med tem so se podmornice razvrstile za koncentričen napad. Navzlic izredno močni zaščiti rušilcev in letalskih sdl so podmornice brez oklevanja napadle konvoj. Po t>rvi eksploziji so z vseh spremljevalnih ladij takoj odvrgli bombe in sprožili rakete, ki so razsvetljevale bojišče kakor podnevi. Istočasno so vse edinice pričele peklensko streljati. Ob svitu raket je bilo nekaj podmornic izsledenih in obstreljeva-nih. Ena izmed podmornic se je pripravljala za torpediran je enega izmed rušilcev iz spremstva Nagel manever rušilca po je preprečil uspeh.
Tedaj je poveljnik podmorniške edinice odredil, naj se sovražni rušilec napade iz bližine. Nekaj trenutkov na to se je ostri prednji del podmornice pognal proti sovražni edinici, ki je bila že deloma poškodovana od prvega torpeda. Edinica sovražnika se je močno nagnila, nemška podmornica pa, čeprav je bila poškodovana, je še isto noč potopila eno sovražno cisternsko ladjo z 9000 tonami
Večina ladij, katerih potopitev naznanja današnje izredno vojno poročilo, je pripadala temu konvoju. Istočasno so nemške podmornice dosegle nadaljnje uspehe v tropskem področju Karaibskega morja, kjer so bili napadi nemških podmorniških edinic izvedeni v izredno težavnih okoliščinah zaradi strogega letalskega nadzorovanja tega odseka morja. Tudi pred ameriškimi obalami, kjer zdaj divjajo nevihte, je nemškim podmornicam uspelo uspešno zaključiti operacije in potopiti med drugim velik parnik z živežem, ki je prišel
iz Avstralije in je bil na poti v Anglijo. •
Berlin, 13. aprila a Iz pooblaščenega vira se doznava, da so nemški lovci na podmornice potopili v Sredozemskem morju nadaljnji dve sovražni podmornici. S tem se je število sovražnih podmornic, katere so potopila nemška protipodrnorniška sredstva, v zadnjih 14 dneh, naraslo na 7. Topništvo nemške mornarice je streljalo na boljševiške pomorske objekte v zalivu Kronštata. Ob zadetkih so izbruhnil," požari na ladjah. Mnogo ladij je bilo hudo poškodovanih.
Buenos-Alreš, 13. apr. a Ameriški Kot »San Framcisco Cronicle« piše o koncentraciji novih podmornic Osi na Atlantiku ta pravi med drugim: Bitka na Atlantiku bo morda odJočfflna borba v letu 1943 in vse ostaSe fronte bodo odvisne od izida te borbe.
Duhovno in bojno edinstvo italijanskega naroda
Veličastne manifestacije v Zbornici Sašrfev ia korporadj Proračun Oboroženih sšl sprejet z vzftfikmm — Pozdrav in zahvala borcem na zunanph In notranjih £rentah
Rim, 13. aprila, a Pod predsedstvom predsednika Zbornice fašijev in karpora-cij so zakonodajne komisije za proračune Oborožene Sile in industrije s proračunsko komisijo za pravosodje odobrile proračune vojnega ministrstva, mornariškega ministrstva, ministrstva za letalstvo, ministrstva za vojno proizvodnjo in pravosodnega ministrstva. Navzoči so bila minister za vojno proizvodnjo Favagrossa, minister za pravosodje De Marši co, državni podtaj-nak v predsedstvu ministrskega sveta Ros-a, podtajmki v vojnem, mornariškem in letalskem ministrstvu Sanice, Riccardi in Fougier ter državni podtajniki pravosodnega ministrstva Pozzulu, finančnega ministrstva Pellegrini Giampietro in ministrstva za korporacije Gianetti.
Predsednik zbornice je pred otvoritvijo razprave o proračunu Oboroženih Sil vstal in spregovoril naslednje besede: »Zbornica, ki Je veren tolmač čustvovanja naroda, obrača svojo ponosno in spoštljivo misel spornimi vojakov In državljanov, ki so tu-cfi vojaki in so na bojiščih v mestih in hišah, ki So postale odporni jarki pred sovražnimi napadi, žrtvovali svoje življenje v izvrševanju dolžnosti do Domovine. Pošiljamo pozdrav zakonodajne skupščine vsem borcem na kopnem, na morju in v zraku. Oni so ponos naroda, njih hrabrosti je poverjena usoda in bodočnost Domovine. Srca vseh Italijanov bijejo z njimi, so jim blizu, jih blagoslavljajo in spremljajo z ljubeznijo m hvaležnostjo skozi vse preizkušnje do zmage.« (Viharno odobravanje.)
Državni podtajmk za vojsko Sorice je 12-javfl, da so Oborožene »fle fašistične Italije popolnoma ustregle gorečemu zaupanju Domovine s svojimi žrtvami, predanostjo in žilavostjo hrabrostjo in vnemo. V sedanji pomebni in svečani uart se zoper-sftavljajo tesno in goreče povezane na raznih operativnih odsekih sovražniku z vedro zavestjo poverjene fm, naloge z neizčrpnim zagonom, starešine tako kakor podrejeni ter potrjujejo v granitnem bloku junaške tradicije rodu. Sile na metro-politanskem ozemlju so pripravljene oživeti v trušču bitke epične dneve naše narodne vstaje proti tuji grožnji v disciplini, odločnosti in rimski trdnosti. Naše velikodušno prebivalstvo, predvsem ono s področij. proti katerim se naibolj zaganja sovražni srd. Je v črtah na poljih, v obratih in ladjedelnicah in kuje orožje za neizogibno zmago in da dokaže, da je vredno te velike ure v tem ozračju mogočnega duhovnega In bojnega edinstva. Dovolite mi tovariši, da sem tolmač čustev vseh borcev m da znova potrdim v njih imenu obljubo. do visoko prepričanje Domovine ne bo razočarano in da nonov^m tudi njih sveto obvezo, da hočejo nadaljevati in strniti vedno bolj svoje vrst«, in držati ra orožje še z večjo srčnostjo, dokler vsi cilji te vojne, te odrešilne Jn n»-avične voJ"«» ne bodo zmagoslavno doseženi. Junaški Tv»dli T>»m nkaznjejo da ohranimo v
pr«ih neomajno in gorečo to prepričanje. fBumo odobravanje.)
PredsednV nred^aP^l naj se nrom^m
vojnega mornariškega in letalskega ministrstva odobri z vzklikom in skupščina je predlog sprejela stoje ob dolgih in gorečih vzklikih Oboroženim Silam.
rooskimi in afriškimi vorašanfi. V takih okoliSčinah bi bil famozni med zavezniški vojni svet samo svet v dveh, Anglije tn Amerike.
za vojno proizvodnjo
Minister Favagrossa je nato poročal o proračunu ministrstva za vojno proizvodnjo. Poudaril je, da je defejvstrvo zopet čudovito dokazalo svojega požrtvovalnega duha in svojo strnjeno disciplino, številna junaška dejanja med sovražnimi napadi so dokazala, ctei preveva enotni duh delavce in borce. (Odobravanje.) Država je doslej opravila velik napor, čeprav smo že četrto leto v vojni To dokazuje, kaj vse zmore ita&$?!nski narod, vzgojen v 20 letih od far š&gtičnega Režima. Morda nam bo bodočnost prine^a še večje žrtve, toda sodelovanje državnih organov, industrije in delavcev je jamstvo, da bodo napori naSih energij v Ducejevem imenu vedno bolj naperjeni na zmago. (Burno odobravanje.) Proračun je bal nato sprejet.
Pravosodno ministrstvo
Nato so razpravljali o proračunu ministrstva za pravosodje. Govorili so nacionalni svetniki Petrone, D' Haivet in ViscontL Mindater De Marsioo je omenil delo svojega prednika Dioa Graodija, v katerem je pozdravil največjega gracSbeJja Mussolinije-vfb zakonikov. Govor« Je nato o reformi
ctvOnegB postopka ta o potožaji sodnikov. KodSfikaeija vseh ae (kanov Revolucije Je ustvarite, norme za ravnanje posameznikov ta sodnikov. Naši zakoni so zakoni Fašizma. Glede prekrškov zakonov o prefireni je minister izjavil, da je zakonodajno delo na tem odseku ustvarilo prehranjevalno zavest, ki Je dragocen čirritetj soildarao^l narodai. Minister je natoo govoril o mlailta-aki zakonodaj- Poudaril je, da so mnogi mladoletniški, ki so prišli iz poboljševaimc, danes borci za domovino. Trije so žrtvovali življenje, trije so pa bfll odlikovani z zlato koterjno.
Med vojno 1915/18 se Je jKtfcoeodajno delo skoraj popolnoma ustavilo. V sedanji vojni pa fašistična vlada ni samo opustila zahteve po izredni oblasti temveč tudi zakonski dekreti niso prekoračili 20 odstotkov cekttnega števila zakonodajnih ukrepov. Nato je minister govoril o nalagali odvetniškega poklica ta sodnSkov. Končno je omenil, da je bilo v sedanji vojni oefli-kovanih že 34 sodnikov. Trije so bift pohabljeni, 22 jih je padlo, 34 je bfto ranjenih. Med odvetniki je bito 141 odiikovanih v vojni, 3 med njimi z zlatimi kolajnami, 81 jih je padlo, 83 je bfQo pohafcijenfli ki ranjenih. Sodniki in odvetniki držijo z neupogljivo žilavostjo svoje mesto pred sovražnikom. Sodniki opravljajo svojo vzvišeno delo med gorečimi hišama in dote Kujejo da je njih silai ideja pravice. Sovražnik upa, da nas bo premagal s sejanjem nesloge in z ustrahovanjem. Ml pa čutfano, J« zaključil minister, da, smo nepremagljivi. Govor ministra so navzoči sprejeli z vtoar-nim odobravanjem, nakar je bil peorafta odobren.
m
Švedski novinar o neomajni volji italijanskega naroda
Stockh°lm, 14. aprila, s. Rimski dopisni* tukajšnjega lista »Stockhoftn-TidningerbC poroča o neomajni volji italijanskega naroda, M se ne bo uklonil dogodkom, naj m že dogodi, kar se hoče. Ta trdna volja Je v resnici občudovanja vredna in presega vsako pričakovanje. Os je sicer doživela sem pa tja kako neprijetnost, teda odporna sila italijanskih ljudskih množic je presenetljivo jaka. Zdaj se od italijanskega ljudstva zahtevajo nadaljnji napori ta ita« lijanski človek se pripravlja, da Jfh prenose z istim krepkim duhom. Kar se tiče nu-mvrrh ciljev sil Osi, pravi švedski list, da so italijanski vojni efljl bili že davno objavljeni zelo jasno in določno, kar se ne more trditi o atlantski listini- ki postopoma izgublja svojo veljavo zlasti pn manjših narocKh-
Dnevni pri&oljški k plačam in mezdam
Rim, 13. aprila, s. Na podlagi navodil Duceja, se bodo od 21. aprila do konca vo|ne izplačevale vsem (Mavcem v tado-striji, trgovini, krecStu ln zavarovanju, kl prebivajo v središčih, katera so po oznaCt* notranjega ministrstva izpostavljena sovražnim vojnim akcijam, naslednje dnevna odškodnine: uradnikom: moškim 15 &B» ženskam 8 lir, delavcem moškim 10 Kr, ženskam ln mladeničem pcxi 18 leti S TIr.
Delavcem ta^ nameščencem teh kategorij, ki prebivajo v osfcSh središčih se bo izplačevala od 21. aprila do konca vojne naslednja dnevna odškodnina: uradnikom: moškim 8 lir, ženskam 4 Ure, delavcem moškim 6 Er, ženskam ta mladeničem pod 18 leti 3 Dre. Navedene odškodnine se bodo izplačale za vsak delovni dan- Izplačilo bodo izvedle že obstoječe blagajne za oo-ino ™ezde industriji podobne blagajne, ki bodo takoj ustanovljene ▼ odseldh trgovine, kredita ta zavarovanja.
V poljedelskem odseku so pristojne "sindikalne organizacije podpisale pogodbe, M bodo stopile v veljavo z 21. aprilom ln na podlagi katerih se bodo izplačali prtbolj-škl k plačam, kakor so j&t doftoč9a polj«-deljska podjetja.
Neporusna trdnost
Vsa anglosaška prizadevanja
Ijenih ozemelj
Told.?, 13. apr. s. Zastopnik japonske vlade Hori je izjavil: Nedavne japonske zmage na področju Salomonov jn cb Indobirm-ski meji ponovno podčrtavajo neporušljivo trdnost japonskih pozicij v vojni za Veliko vzhodno Azijo. Čeprav skušajo sovražniki izvesti svejo »veliko ofenzivo« na Pacifiku in zopet osvof.ti Birmo, je uspeh znan že v naprej. Sleherni poizkus se bo zaključil s poraz?om. Hori je navedel izjave avstralskega dopisnika londonskega lista >DaHy Heralda«. objavljene 24. marca: »Japonci stalno ojačujejo svoja oporišča v Južnem Pacifiku, Japonska izpostavlja stalno omejen del svojega trgovinskega brodovja tveganju napada in ima za važnejše operacije skoraj popolnoma nedotaknjeno vojno mornarico na razpolago. Ko se bo končala deževna doba, se bodo Mac Arthurjeve rezerve mašle pred vedno večjimi težkočaml«
Opozarjam na ta dopis, je nadaljeval Hori, da bi pokazal našim sovražnikom, da je njth upanje brezupno in da s svojimi poizkusi ne morejo niti najmanj škodovati našm obrambnim in napadalnim po^ojan-kam. Zdi se, da naši sovražniki posebno radi sanjajo o zmagah, ki jih nikoli ni bilo in Jih nikoli ne bo. Le naj vztrajajo m:rno na tej poti. Končno bo prišel dan prebujenja in znašli se bodo v mnego boljšem svetu kot so ga mogli zamisliti njihovi povojni strokovnjaki.
Tokio, 13. apr. s Japoosk: glavni stan poroča, da so letalske cdaiice japonske morna*
Japonskih pozicij
za zoipetno osvojitev izgub-
rice 11. aprila napadle ladje fn sovražne letalske sile v odseku Zlatega zafiva na Novi Gvineji. Potopile so tn tovorne ladje in en ruS-iec Nadalje je bilo sestreljenih 21 scrvražnfh lovcev, hudo poškodovane pa so bile nekatere bojne ladje manjše tonaže. Japonske izgube znašajo 6 letal, ki so se prostovoljno vrgla na sovražne objekte.
Poročilo dodaja, da so letala mornarice 12. aprila napadla letališča in ladje sovražnika v Port Moresbyju, potopila' eno tovorno ladjo ter sestrelila 28 letal. Več drugih veliki letal in 10 manjših je bilo uničenih na tleh. Porušene so bile številne vojaške naprave in nad 20 vojašnic. V tem odseku so Japonci izgubili pet letal, ki so se prostovoljno vrgla na so» vražne objekte.
Trpljenje egtptsfeega
Ankara, 14. apr. s. Gospodarski položaj v Egiptu je zaradi tam nastanjenih vojaških množic postal vznemirljiv. Vojaške čete izčrpavajo več j i del egiptskih zalog, tako da je civilno prebivalstvo obsojeno na najhujše omejitve. Socialistični minister egiptske vlade Abdul Hamid Abdulah je predložil naravnost strašno poročilo o tem neugodnem položaju. Izjavil je, da je v Kairu okoli 8072 zapuščerrfh otrok, število beračev pa do 10.000.
Mobilizacija vseli sil
Silen odmev in globok vtis sestanka med Ducejem lit Hitlerjem — Praktično uresničenje totalne mKtnfizacije
Monakovo, 13. aprila s. »Abendzeitung« se Se nadalje bavi s sestankom med Ducejem in Fiihrer jem in piše, da sta oba . velika poglavarja razpravljala Ln proučila sredstva in možnosti, s katerimi razpolagajo sile Osi za dosego zastavljenega cilja. Mussolini in Hitler vesta bolje kot kdo drugi, kako velike so te možnosti, poznata pa tudi. kakšne velike nove napore in žrtve morata zahtevati od svoj h narodov za nadaljevanje težavne poti in preprečenje vpliva uspehov krajevne in začasne narave. Od teoretične proglasitve totalne vojne nameravajo sile Osi takoj preit' k praktičnemu uresničenju gigantske mobilizacije vseh svojih sil in ni dvoma, da naroda kakor sta nemški in italijanski, ki sta odlično premagala že toliko preizkušenj, ne bosta podlegla noben-' politični in vojaški potezi nasprotnika. Slehernemu naporu sovražnika zoperstavljata največji napor lastnega potencijala in uspelo jima bo. preprečiti načrte nasprotnika prav tedaj, ko bo ta mislil, da drži v pesti zmago. Mobilizacija vseh sil je v polnem razvoju in ni več mesta za polovičarske mere in kompromise. Resnična sreča zgodovinskega pomena ie. zaključuje list. da sta Italija in Nemčiia lahko poverili svojo usodo možem, ki se ne ustavijo pred nobeno težkočo. temveč postaiaio v šoli težkoč vedno bolj močni in odločni. Nj'h volja in njih prepričanje je volia ;n prepričanih obeh velikih narodov, katerima bo uspelo preprečiti, da sovražnik ne bo nikoli stop:i na naš kontinent in da ne bo mo<?el nikoli samovoljno po+lac:ti našp živlienjske pravice in terorizirati naše ljudstvo.
Brez kompromisov
Berlin, 13. aprila, s. O sestanku med Du-oejem in Fiihrerjem p:še politični sodelavec DNB med rugim, da je dogodek v središču svetovne pozornosti. Za novi sestanek, in to je treb3 ponoviti., je bilo značilno tudi to pet tisto prisrčno ozračje odkritosrčnega in čistega tovarištva, ki veže že vrsto let z resnim prijateljstvom ne samo oba največja predstavnika zavezniških narodov, temveč tudi množico njih prebivalstva. V teh okoliščinah in pod takimi pogoj! sta se oba pc glavar'a razgovarjala o vseh najvažnejših politično-vojaških vprašanjih. Razgovori so se zaključili z največjim zadovoljstvom za obe strani. Med vprašanji, ki so bila na dnevnem redu, je bilo vprašanje novega evropskega reda, ki je bile že obširno obravnavano med bivanjem von Ribbentropa v Rimu v ospredju, ka ti sile Osi so še bolj jasno in odločno naznanile svojo voljo Po koreniti rešitvi tega vprašanja brez k mprom sov. Njiih glavni zunanjepolitični smoter je obramba evropske omike in sodelovanje med svobodnimi narodi na kontinentu in uveljavljenje njih neporušljivih pravic.
Najvažnejši dogodek v tem letu
Stockholm, 13. aprila, s. švedski listi še naprej pišejo z vel kim poudarkom o sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem. »So-cial-Demokraten« ga označuje za najvažnejši politični dogodek v tem letu. »Sven-ska Dagebladert« piše: Na sestanku med Mussolinijem in H tlerjem je bilo sklenjeno nadaljevati vojno brez kompromisov. »Dagens Post« piše v uvodniku: Tretjič sta se Hitler in Mussolini sestala. Ti sestanki so občajno napovedi novih pobud v veliki borbi in tako se bo verjetno tudi zdaj zgodilo. Sile Osi hočejo pravično razdelitev gospodarskih virov sveta. Stara napetost je med narodi, ki stradajo in narodi, ki so siti. »Stockholms-Tidningen« objavlja: Prezgodaj je ae, da bi komentirali sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem. Prvi vtis je, da gre za sestanek, kakršni so že bili v sedanji vejni med obema poglavarjema. Trajanje razgovorov kaže, da so bila podrobno proučena vsa vojaška in politična vprašanja, ki zanimajo Os.
Odgovor na sovražne
reakcionarne načrte
Bukarešta, 13. apr. a štiridnevni razgovori med voditeljema Osi so še naprej predmet komentarjev v romunskem tisku. »Universul« podčrtava ponovno izreden pomen dogodka, in ugotavlja, da je sestanek najjasnejši in najol ločnejši odgovor na reakcionarne načrte sovražnikov Osi. s>Tim-pul< poudarja v uvodniku politični in vo-jaSki pomen sestanka zatrjujoč, da je mir, ki ga Osi pripravljajo za Evropo s pomočjo nove socialne pravice in poštenejše razdelitve svetovnih virov, zasnovan na dejstvih, ki zagotavljajo izvedbo vojnih smotrov in smotrov skupne zmage Evrope v svrho njene gmotne in duhovne obnove.
Jamstvo sodelovanja
vseh evropskih držav
Bern, 13. aprila s. Dopisi iz Berlina in Rima podčrtavajo pomen sestanka obeh voditeljev Osi. Dopisniki iz Berlina zlasti poudarjajo, da je razgovor med Fiihrerjem in Ducejem gotovo najvažnejši, kar jih je bilo med obema poglavarjema med vojno. S političnega stališča kažejo sile Osi, da hočejo ustanoviti mir, ki jamči za sodelovanje vseh evropskh držav na podlagi njih skupnih interesov in primemo porazdelitev bogastev sveta. Ta zadnji vidik zlasti poudarjajo dopisniki iz Rima, ki opozarjajo na velik pomen besed o pravicah narodov do svobodnega razvoja in o pravicah do sodelovanja vseh narodov na podlagi skupnih interesov. Te besede kažejo cilj Osi in obljubljajo svoboden razvoj vseh narodov v bodočnosti s skupnim idealom svobode in napredka.
Obramba vse Evrope
Pariz, 13. apr. s. Sestmek mel Mussolinijem in Hitlerjem je predmet komentarjev največjih pariških listov, ki podčrtavajo velik pomen sestanka.
»Petit Parisien« piše, da so sestanki med Hitlerjem in Mussolinijem vedno zelo važni dogodki in vedno v preteklosti so jim Sledili veliki dogodki ter so bili uvod v pobude z velikimi posledicami. Ni povola za misel, da ne bi bilo tudi zdaj tako. Misel, da so ameriške namere za Evropo tako nevarne kakor sovjetski imperializem, tvoji glavni del s:lmega poročila.
»France Socialiste« odobrava vojne smotre, navedene v žtalijansko-nemškem po-
ročilu. Na tej osnovi ae Evropa lahko zgradi in se bo zgradila,
»Cri du Peuple« piše, da je lahko razumeti važnost objavljenih sklepov po razgovorih med Ducejem in Fiihrerjem po zmeli in kritikah, ki so nastale po Ede-novem potovanju v WasMngton.
»Matin« poziva Francoze, naj primerjajo zgodovinsko poročijo o sestanku s poročilom o razgovorih ministra Edenai v Washingtonu. List piše, da v angloameri-ških poročilih še nikoli ni bila omenjena evropska omika in še nikoli se ni govorilo v angloameiiških komunikejih o pravicah narodov in njih svobodnem razvoju ter še m:nj o sodelovanju med narodi. Pot je torej jasno začrtana. Na eni strani se brani vsa Evropa brez razlike velikih in majhnih narodov, na drugi strani pa sta dva roparska naroda in skupek barbarskih tolp, Id sanjajo samo o plenu in ropanju. Vsakdo olslej pozna svojo usodo in jo lahko izbira.
Odmev v slovaškem tisku
Bratislava, 13. apr. s. Vsi slovaški listi objavljajo na prvih straneh poročilo o sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem z obširnimi komentarji, v katerih poudstrjajo popoln sporazum, ki obstaja med silami Osi glede zmage in zagotovitve narodom pravičnega miru, ki jim bo omogočil svoboden mzvoj.
Argentinski odmevi
Buenos Aires, 13. aprila, s. Krajevni tisk objavlja z velikim poudarkom poročilo o sestanku med Mussolnijem in Hitlerjem. »Nacion« objavlja komentar lista j>New
za rojstvo dvofčkov
Visoki komisar je iz Ducecjevega sklada podelil Smolej Ani v Prisavljl vasi 8, obč5-na St. Vid pri Stični €b priliki rojstva dvojčic nagrado v znesku 600 lir.
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada
podelil zakoncema Kcvačič Josipu in Matildi, Rožič vrh 8t. 14, občina Črnomelj, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
York Times« iz Berna v katerem se zatrjuje, da sta se oba poglavarja zaradi ee-di njega položaja predvsem razgovarjala o vojaških vprašanjih.
Bolne fantazije židovskega boljševika
Lizbona, 13. apr. s. V Angliji in Ameriki je izšla knjiga boljševiškega Žida Ilije Ehremburga z naslovom »Trust za uničenje Evrope«. Treba je navesti nekaj odstavkov iz te knjige, da bodo vsi spoznali, kako misli židovstvo, ki vodi kapitalizem in boljševizem Ehrenburg piše v svoji knjigi doslovno: »Evropa mora izginiti. 10 metrov visoki banki grmijo po berlinskih cestah in teptajo brez usmiljenja hiše, moške, ženske in otroke. V Kodanju ni nobenega živega človeka več. V Stockholmu vlada rajska tišina. Po pariških ulicah se valijo plinski oblaki. Prebivalstvo se zateka v podzemske železnice, toda vse je zaman, Pariz in vsa Francija pogineta. Zadostuje leto dni za uničenje kontinenta s 350 milijoni prebivalcev. Ostanki evropskih narodov, ki jim uspe uteči našim tankom, plinu in metalcem koannov, se deportirajo z Nemci vred v Sibirijo na delo kot sužnji v rudnike.«
Aretirani in vojnemu sodišču izročeni nakoplčevalci in verižniki
Ljubljana. 13. aprila 1943-XX1
Tiskovni urad Visokega Komisar:jata za Ljubljansko pokrajino objavlja:
Po skrbnih raziskavah posebnega odreda Kr. finančne straže v Ljubljani so b le aretirane in bodo prijavljene vojaškemu sodišču zaradi nakupičevanja in verižništva z živili in drugmi industrijskimi snovmi, ki se morajo oddajati in so racionirane. naslednje osebe;
Cekada Andrej, pok Ivana in pok Marije Urbas. rojen 3. februarja 1887 v Iva-njem selu, bivajoč v Ljubljani na Sv Petra cesta št. 16. trgovec;
Jakil Emil, pok Franca in pok Kristine Faganelli roj. 28. oktobra 1903 v Rupi. bivajoč v Ljubljani. Prisojna ulica 1. trgovec;
Jakij Marko, pok Franca in pok. Kristane Faganelli, roj 27. februarja 1897 v Polju (Gor:z:a), stanujoč v Zalogu 55. stro-jilec kož;
Vončina Julij. Antona in Ane Kovčič roj. 22. aprila 1910 v Jeleč;nem vrhu (Logatec). bivajoč v Ljubljani Pražakova ulica 12. trgovec;
Novak Jernej pok. Jerneja in pok Knop Marije roj 22. 8 1898 v Sniboi. bivajoč v Ljubljani, M klcšičeva cesta 20, vratar;
Čuček Stane, Jožefa in Marije Mlinar, roj. 21. 8. 1P03 v Podsredi. staunjoč v Ljubljani na Vodnikovem trgu 4, trgovec z
gobami;
Smrekar Leonard pok. Antona in pok Hrovat Jožefe roj. 7. februarja 1896 v Kropi, bivajoč v Polju-Vevčah št. 19,
mesar.
Preiskava se nadaljuje v svrho popolne ;zsled:tve ostalih, ka so zapleteni v umazane posle.
Odred Kr. fin. straže je razkril gnezdo verižništva in samopašnega nakopičevanja živil m drugega blaga vsakdanje potrebe, je imel po vsem videzu srečno roko. Sicer še .ni znan točni, uradno ugotovljen1 obseg zlorab, vendar so številke, ki so prodrle v javnost ob aretaciji krivcev, tako gorostasne. da spričo njih človek strmi nad toliko brezobzirnostjo in brezvestnostjo.
Kolikor je mogoče doslej ugotoviti gre za tip čno verižništvo za nakopičevanje blaga, za odtegnitev ogromnih količin raznih predmetov redni potrošnji z namenom da se dočaka najvišja stiska in s tem doseže najvišja cena za nakopičeno blago.
Aretacija verižnikov, ki v Škodo celote v nad; na nepošten visok dobiček kršijo ne samo zakonske določbe, marveč greše proti osnovnim človečanskim dolžnostim, je v javnosti izzvala splono zadovoljstvo Nakopčevanje blaga jc v dana n j h prilikah zločin proti ljudskemu občestvu saj so s takim ncmo-alnim početjem prizadeti ravno oni sloji, ki najteže zmagujejo bremena današnjih izrednih pril k. Odtegova-njc blaga redni potrošnji povzroča poma jka-njc na trgu. dviga cene b'a<?u ter izpodkopava učinkovitost qblastven'h ukrepov ki u-cjajo gospodarstvo tako. da ima vsakdo enako pravico na enako količino blaga vsakdanje r.ujne potrošnje.
Z zadevo se bo v kratkem bavlo vojaško sodišče. Takrat bo -tudi širša javnost mogla obširneje in podrobneje spoznati značaj in obseg tega velever žniškega primera brezvestne samo-pašinosti in brezobzirne gonje po nedovoljenem dob čku v škodo tisočev in tisočev. Obsodba takega nemoralnega početja bo obenem dober in učinkovit pouk tistim, ki jih morda mika, da bi svoje zveze in sivoje podjetje hoteli zlorabiti v slične, vse obsodbe vredne namene.
Pregled vojnih dogodkov
Vojaški sotrudnik milanskega l:sta »Cor-rriere della Sera«, publicist Aldo Valori, je objavil te dni naslednji pregled vojnih dogodkov v prv'h 10 dneh tega meseca:
V	zadnjih desetih dneh je bitka v Tunisu še bolj poudarila svoj premikalni značaj. Na* sproti številčno močnejšemu nasprotniku ki lahko nastopa s treh strani in osredcrtočuje svoj pritisk, se italijansko-nemško poveljništvo lahko poslužuje samo manevriranja, ki pa pomeni predvsem premikanje.
Naše divizije izkoriščajo osrednji položaj, da se upirajo sovražnemu pritisku n krajevno odgovarjajo na izpade sovražnih edine, kar je povsem dovolj za njihovo začasno blokiranje, naslednjo odmaknitev in nov odpor na novih postojankah. Seveda je njihova naloga zelo težka, toda doslej so dosegle glavni namen, da niso pustile v sovražnih rokah niti ene naše pomembnejše edin ce. S tem. da se naše bojne črte v redu premikajo nazaj, se utrjujejo, dočim se naše edinice združujejo. Teritorijalni uspehi Angležev, Francozov in Američanov so torej le relativnega pomena, dokler se nafe lah« ko svobodno premikajo, kakor so tr» doslej dokazali. Letalstvo posega v boje s svQjim cbi-čajn:m zaletom. Borba se z vso srditostjo nadaljuje in bilo bi neprevidno postavljati domneve o njenem nadaljnjem razvoju. Nobe* nega dvoma pa ni, da naše oborožene sile na kopnem in v zraku, tako vztrajne pehotne kakor oklopne edinice. pišejo s tem, da se bore v izredno težavnih razmerah, nove, prekrasne stiani svoje hrabrosti .
Na vzhodnem bojišču, ako ponrslimo na silovito srditost zimske bitke, ki jo je sedaj tudi Moskva označila za zaključeno, je zadnjih deset dni. lahko rečemo, poteklo skoraj mimo. Na kubanskem področju in proti zunanjim obrambam Novorosijska so sovjetske čete sicer ponovno silovito napadale, toda njihov neuspeh je bil popoln. Na drugi strani so tudi Nemci zasedli nove sprednje postojanke na področju pri Vjazmi. V splošnem pa ni ničesar, kar bi pomen:lo resno spremembo položaja. Obkoli-tveni obroč okrog Petrograda je še vedno trden.
Živahno, kakor doslej, se je medtem nadalje« vala tudi podmorniška vojna, zlasti na Atlan-tikii.
V	vzhcdni Aziji so dosegli Japonci pomemben" letalsko-pomorski uspeh v vodah Salomon-skega otočja, še pomembnejši pa so bili njih uspehi na kopnem v Aziji.
Na področju indijsko«birmanske meie so namreč Angleži in Indijci utrpeli hud udarec. Najnovejše vesti o tem se ne nanašajo samo na nekaj bojev, temveč prikazujejo uspeh bo«
jev, ki jih je neprevidno začel general-Wa-vell že lani sredi deccmbra. Imel je smo'o. da sc je znašel pred izredno spocobn m poveljnikom, za kakršnega se je zkazal general Masa-kacu K?vabe. Japonska zmaga jc tem bolj za» služena, ker ie bila dosežena z manjšimi silami in le z manevriranjem.
General Wavell razpolaga namreč na birmanski meji z znatnimi silami, s kakim pol milijona mož, po večini Indijcev. Le pri letalstvu so samr, Angleži in mu pomaga več eskadei ameriških bombnikov. Te oborožene sile lahko pomembno prispevajo k obrambi Indije očitno pa je, da niso sposobne za ofenzivne akcije. Wavell jc to poskusil in bil je hudo tepen. Želja, da bi zadovolj:l angleško javnost, in morda tudi pritisk nepotrpežljivega Churchilla sta prisilila »puščavskega generala« k samovoljni akciji na težavnem terenu, kier pomen:ta taktični izvežbanost čet in :znajdljivost povclj-ništva več kot število. Oglejmo si to v luči dogodkov!
Medtem ko se je del angle1co'indi:sk'h divizij pojavil na obrcmkh gorovja Arakm in manjše sporedne gorske verige ki se vleče v smeri sever—jug in ki objema ostro zasekano dolino reke Maju, je 14. napadalna divizija ki je štela 20.000 mož in je razpolagala z velikimi količinami topništva :n motornih vozil, naglo prodirala v skrajnem južnem odseku v smeri proti jugovzhodu, namerj^joč svoje levo krilo na Paletuo, desno pa na Akjab. Angleško-indij-ske čete so naletele na srdit odpor na majhnih japonskih postojankah na tem področju, ki je deloma močvirnato in deloma gozdnato, zlasti pri Roangu in Dombaiku. Ta odpor je medtem omogočil japonskemu poveljništvu da je oja-čiio posadko v Akj"bu, toda sovražni pritisk je popustil, še preden je dosegel to mesto, od koder so celo Japcnci žc od začetka marca dalje podvzeli več pr >tiofenzivnih akcij 'n so končna porazili napadalca pri Boku' in Salang* dareju.
Toda sposobnemu japonskemu generalu Ma-sakacuju se ni zdelo dovolj, da čelno odbije sovražnika; temveč je hotel 14. divizijo zlomiti popolnoma, tako da bi Angleže minila sleherna želja po ponovitvi taksnega napada. Z:>to je že v januarju odposlal posebno japonsko edin:co preko neprehodnega gorovja Arakan proti zapadu. da bi prišla sovražniku v hrbet To premikanje je b:lo izvršeno z vso eleganco, tako da angleške in indijske čete, zbrane na področju ob meji, sploh niso mogle poseči v borbo, bodisi zato ne, ker so b'le slabo obveščene, bodisi zaradi terenskih težav Dejstvo je. da jc japonska planinska kolona v začetku marca obkolila glavno sovražno skup no, tako da je bila ti;.!: 14. divizija, ko je bila čelno poražena in
Gospodarita
Prijava terjatev
pri Poštni hranilnici
Z oralom na svoječasni poziv lastnikom čekovnih računov, ki je bil objavljen v Službenem listu za ljubljansko pokrajino št 14 z dne 17. februarja 1943, da prijavijo svoje terjatve, ob;avlja sekvester Pcštne hranilnice v Ljubljani, da morajo te terjatve pismeno prijavit' vsi lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ali pri kateri drugi bivši podružnici, če imajo svoj domicil ali sedež v Ljubljanski pokrajini ali v ostali kraljevini Italiji. Obvezne st prijave se nanaša samo na imovino, ki je nastala na čekovnih računih pred 15. aprilom 1941. Prijava se mora poslati čimprej Poštni hranilnici v Ljubljani po občini, v kateri bivajo lastniki čekovnih račun:v (al^ imajc sodež). Občina mora na sami prijavi potrditi navedbo predlagateljevega domicila (sedeža). Rok za prijavo se podaljšuje za en mesec in zapade nepreklicno 17. maja 1943.
Dovoljenja za prevoz semen
Pokrajinski Zavod za prehrano je v nameri, da bi olajšal poljedelcem, ki imajo veljavna dovoljenja za prehod preko bloka,, prenos njihovih semen iz injosti Ljubljane na polja, ležeča zun. .„ ali iz občin, ki so blizu kontrolne linije v notranjost, pooblastil Združenje poljedelcev za izdijanje zalevnil voljenj.
Za tak.., uovoljenje se je treba obrniti na Združenje poljedelcev, ulica Arielia Rea 2, (bivša Gosposvetska cesta) od 9 do 12. Predložiti je treba prehodno dovoljenje in listino, na osnovi katere je bilo to prehodno dovoljenje izdano (potrdilo lastništva, potrdilo gospodarskega urala itd.) Poljedelcem, ki morajo prepeljati semena v Ljubljano lz oddaljenih občin, bo izdal dovoljenje za prevoz na prošnjo zainteresiranih Pokrajinski prehranjevalni zavod (Prevod).
Fr. Sič: Knjigovodstvo
O pomenu knjigovodstva ni treba izgubljati besed. Ne le trgovec v trgovini, obrti in industriji tudi v kmetijstvu in v zasebnem gospodarstvu se brez knjigovodstva skoro ne bomo mogli uspešno udejstvo-vati. Samo kdor v rednem knjigovodstvu zapisuje vse podatke gospodaren j a, bo mogel imeti pregled o svojem premoženjskem stanju, bo znal pravilno računati in kalku-iirati ter se izogniti izgubam. Bodoče življenje obljublja postati vse manj enostavno. Zato je treba mladino navajati, da se pripravi za potrebe vsakdanjega žvljenja in se us-posobi, da bo kos bodočim nalogam. Čimbolj se pojavlja potreba, da naraščaj uvajamo za prakt?čne poklice in za produktivno udejstvovanje. tem bolj stopa v ospredje znanje knjigovodstva Vsak mlad človek se mora v bodoče naučiti knjigovodstva. Učenje knjigovodstva ima veliko vzgojno vrednost, ker navaja k realnemu goripodarenju. k sol'dnosti in k pravdnemu vrednotenju posamezn h gospodarskih člnteljev.
Knj^arnn Tiskovne zadruge je storila dobri iin koristni stvari vel ko uslugo, ko ■o dala za razmeroma n >ko ceno (lir 42) Slovencem prepofrebno knjigo: »Knjigo-vod-tvo«, ki jo je napisal priznan' stru-kovnjrk prof. ^ran S'č. Kniiga je napisana tako. da se lahko nauči knjigovodstva vsakdo. PVotelj ne zahteva nobenega posebnega znanja. Tlako bodo knj:go s pridom lahko uporabljali samouk' prav tako kakor obiskovalci knjioovodstvenih tečajev in strokovn'h šol. Želeti moramo, da hi nn:šrrž; krogi doumel-' pomen knjigo-vodstva in se ga z marljivostjo lotili. V r><-benem treovin^kem "n obrtnem obratu Si*fvo Knjigovodstvo ne Tne manjkat'. Nobe^ orev"den mlad človek naj ne znmu-n-''like. da si to knjigo nabavi in se na-uč' knjigovodstva, ker brez trkega znanja najbrže v bodoče ne bo mogel najt' primerne proklicne zaposlitve.
Gospodarske vwti
= Iz italijanskega gospodarstva. Poldr-žavno ladjcdehrško in otro'no podjetje An-s3ldo (Milan—Genova) zvišuje svojo glav-noo od 250 na 500 milijonov lir. N:ve delnice bodo penudene starim delničarjem. — Družba Montscatini objavlja v svojem letnem poročilu za preteklo leto da so bile lani zgrajene nove električne centrale in se je delež koncema v celotni italijanski po-trošnj1 električne energije nadake povečal. Posebno pozornost je družba posvetila pro-zvodn'i plastičnih mas, katerih potrošnja se br po sedanji vojni verjetno še nadalje dvigala. D:užba je nadalje povečala proizvodnjo rJumini.ja in :'i je zlasti uspelo rešiti nekatere tehnične probleme v zvezi s predelavo aluminija. Po družbini cenitvi znaša svetovna pro zvodnia aluminija sedaj okrog 1.5 milijona ton. Po vojni je pričakovati začasno zmanjšan e potrošnje aluminija- pii čemer -'e upoštevati tudi okol-nost, da bo na razpolago d:volj starega aluminija. Na področju proizvodnje kovinskega rnagnez ja je b.l dosežen izreden tehnični napredek, čigar izk riščanje je zahtevalo gradnjo novih naprav. Proizv dni a fosfoj-nih gnojil se je ci-žala na predvojni višini. Dobre s:- b;Je izkušnje z novim sredstvom za pobitan^e trtne uš • ki se izdeluje brez bakra. Podjetje je pričele proizvajati docela sintetično svlo »Nylon«. Povečala se je proizvodnja farmacevtskih pro;zvcdov in d-šečih snovi. Družba bo izplačala 10% dividencio na star- glavnico 1600 m lijonov
se je morala umakniti, ostala brez zveze s svojo glavnino na gorskih obronkih, ln ker je med tem tudi glavna japonska vojska, prodirajoča cd Akiab' prot: reki Maju. dosegla bengalsko obilo, je bila cbkolitev popolna. Angleško^in-dijske čete so izgubile nekaj tisočev mož, ra-n'cncev, mrtvih in pogrešanih, 7000 ujetnikov. 300 topov in ogromne poJičine drugega gradiva.
Kar pa je morda še pomembnejše, je dejstvo, da je kompromitiran tudi položaj desnega bri-tan-keca krila, ki ie operiral ob morju. Japonci napredujejo še nadalje in so že 150 km od avo«= jega izhodišča. Ker nam seveda natančno stanje oborožen h sil na obeh straneh in načrti obeh poveljništev niso znani, ne moremo reči, kako daleč bodo naši zavezniki še napredovali. Ali bodo šli do Chiuagonga in še naprej? Tedaj bodo posegli vmes politični in oskrbovalni razlogi Razen tega razpolaga WaveH navzlic hudemu porazu še vedno z močnimi rezervami. Vsekakor pa je za sedaj zabeležil nov strahovit poraz, ii k tcrejja ni nobene olaj^rv-ilne c\.Jno6ti.
lir, ki je bila lanj v oktobru r zvezi 0 folijami povišana na 2000 milijonov. Kosmati dobiček se je dvignil na 472 milijonov lir. Po odbitku davkov in odpisov ostane čiflti
dobiček 179.2 milijona, lir (prejšnje leto 175.7). Občni zbor je sklenil v obUki fuzije prevzeti družbo »Duco« (z glavnico 10 milijonov lir), ki izdeluje firneže in lake in je že prej pripadala koncernu.
—	polmesečne živilske nak»-zn'oe v
HjL Za vojake, ki se vračajo na d pust. za delavce, ki se vračajo iz Nemčije in potnike, ki se le začasno mudijo v Italiji, bodo pričeli izdajati živilske nakaznica za. 15 dni, ki bodo zelene in na katere se bodo dobile enake dnevne količine, kakor na običajne nakaznice. Nakup pa bo mogoč le v posebnih, v ta namen določenih trgovinah in v gostinskih obratih.
—	Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani izplačuje obresti starih vleg pod zaščito za leti 1941 in 1942 po odbitku na te eventuelno prejetih akontacij. Oproščeni zneski, ki jih stranke ne dv.gnejo se prenesejo na novo razpoložljive račune.
= Omejitev vezave knjig v Nemčiji. — Predsednik nemške državne zbomce za književnost je v soglasju s propagandnim ministrstvom izdal odredbo, po kateri se morajo v bodoče leposlovne, zabavne in mladinske knjige izdajati samo broširano in je dovoljena vezava le za one izvode, ki so namenjeni knjižnicam. Znanstvena in strokovna dela ter šolske knjige pa se smejo tudi v bodoče vezati.
= V Nemčiji so začasno ukinili določbe o rokodelskem šušmar^tvu. Zaradi mobilizacije delovnih sil za vojno inlustrijo so nemški obrtni obrati, zlasti obrati oblačilne stroke preobremenjeni z delom 2a popravila starih oblcčilnih predmetov. Da se pospeši delo pii tailuh opravilih bodo k temu delu pritegnjeni bivši rokodelski mojstri in pomočniki, ki so zap-osleni v industriji. Tem je odslej dovoljeno, da izvršujejo popravila v prostem času, tudi če nimajo obrtnega lista. Državni gesspod rski minister je s posebno okrožnico predpisal, da zadostuje, če se take osebe (s primerno strokovno izobrazbo) vpišejo v poseben seznam pri rokodelskih združenjih. Istočasno je pravosodni minister za dobo sedanjega stanja odredil, da se osebe, ki vršijo ofcrto-ma rokodelska dela brez obalnega lista, ne zasledujejo zaradi šušmorstva, če izvn&uje-jo nujna popravila za dnevne potrebe civilnega prebivalstva. Zlasti pridejo pri tem v poŠte v popravila oblek, prelmetov dnevne potrebe, hišna popitfvila Ltd.. Pii teh popravilih psu se ne smejo uporabljati surovine, katerih potrošnja je pod kontrolo.
= Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Pri tvrdki Steklarne Viljema Abela dedičev v Zagorju so bili vpisani prokuristi Edmund Gregi, Fran Pečnik m Karel Mihalovič vsi iz Zagorja, ki boflo skupno podpisovali tvrdko, kakor dosedanji prokurist Oskar Vogel, medtem ko p:«-pisuje prokurist Viljem Koncel samostojno. — Pri tvrdki Litijsko-prevaljske tek-st.lne tvornice d. d. v Mariboru je vpisano, da ie b la na. novo določena deln-ška glav_ niica v višini 4 milijone mark.
= Uvedba nemške železniške tarifle v češko-moravskem pu\*tektoraru. Po Izvršenem izenačenju davčnih predpisov 30 bili sedaj izenačeni tudi češkoslovaški železniški predpisi z nemškimi. 15. oktobra lanskega leta so bili prilagojeni nemškim določbam splošni prometni predpisi s 1. aprilom t. 1. pa so bile v notranjem in zunanjem premetu uvedene postavke nem sne blagovne tarife.
—	Veliki hrvatski načrti za pride lova. nje riža. Hrvatska mora sedaj ves potreben riž uvažati iz inozemstva. V zvezi z -osuševanjem Lonjskega polja (poplavnega področja Save vzhodno od Siska) so prišii na mtsel, da bi se dal del poplavnega področja s pridom izkoristiti za pridelovanje r.ža, kakor to delajo v dragih državah. Pri tem so bile merodajne zlasti z. kušnje na Madžarskem. Celotna površina poplavnega področja Save in Dunava ^na-£a preko 700.000 oralov. Samo L:nsko
lje obsega 165.000 oralov. Crnacko pots«» 28000. poplavno področje Bidj Bosua 413.000, Zemunsko polje pa 3 00 000 oralov. že letos co pričeli s poizkusnim nasadom riža na Jel asovem polju. V poštev pridejo tudi enaka polja v Hercegovini, k» so zaradi toplega podnebja zelo primerna. V sosedni Madžarski so pri podobnih k2\-nnatskih in talnih razmerah dosegli že ura-v lepe uspehe. Zato b'do tudi na Hrvatskem uporabili semenski riž iz Madžarske.
=r Francoska parfumfka industrija.
Pred izbruhom se lan je vojne je imela
Fr.tn.cija najbolj razvito industrijo parfumov na svetu. Produkcijska vrednost je
znašala 2 milijardi frankov; od tega so šle tri četrtine v inozemstvo. 1*0 sklenitvi premirja se je ta Industrija prizadevala rrjti nova tržišča v Evropi, kar je v znatni meri. tudi uspelo. V zadnjem ča^?u pa občutijo podjetja pomanjkanje potrebnega alkohola, zlasti tudi zaradi tega, ker je od-palel uvoz o i! k ohol a iz Alžira in tudi zaradi tega, ker zaradi nezadostne vinske letine ni mogoče uporabljati a!kc«hol, pridobljen iz vina. Opaža pai se tudi pomanjkanje rez-nih oterskih olj in dilšav, ki so jih prej uvažali iz francoskih kolonij in tudi od drugod.
Dezertacije v ameriški vojski
Buenos Aires, 14. apr. s. Iz Washingtona poročajo, da je kongres Zedinjenih držav sprejel zakon, ki dovoljuje uvrstitev v armado vojnih ubežnikov, ki so se prostovoljno spet vrnili. Med razpravo tega zakona je prišlo na dan, da je mnogo ameriških vojakov pobegnilo s fronte pri Gva-dalkanaru in v Afriki.
Prehranbena kr'za v Palestini in Libanonu
Carigrad, 14. apr. s. Zaradi stalnega poslabša vanja gospodarskega položaja so v Palestini pripravili taborišča za verižnike. Temu ukrepu so zlasti nasprotni priseljeni židje, vendar pa so bila taberišča urejena zaradi vedno večje agitacije arabskega £iv-lja, ki je v nekoliko primerih sumarlčno obračunal z židovskimi verižniki ki nakupi-čevalci blaga. Zara/3: rastoče žitne krize na Libanonu je bila vlada prisiljena ustanoviti komisijo strokovnjakov, k rr j rreižče mož-
nost sa prid vb vrni" tn?e.
m
-v..
iz posudene
Prvič nad petelina
ko trideset let je minilo, odkar me L neko dobro lovsko srce za malo uslugo ■vabilo na lov divjega petelina. Kar sem ?jel o tem lovu, sem znal le iz knjig in |1 pc vedovanja. Sam še nisem imel do ta-t sreče, da bi šel lahko nad tega pevca, " katerem hrepenijo vsi lovci. V gozdo-J med katerimi sem ras tel. ni. živel v L-u mladosti petelin in je š<; danes prav
Jedek.
rCer je težilo enako hrepenenje po pete-kakor mene trdi mojega brata, sem ;fi še njega s seboj.
; :r.ec naju je pripeljal nekako ob petih dne na postajo, kjer je čakal lovski župnik z enim svojih čuvajev ter z dvojno kočijo. Po pozdravu in kratkem nku sva se poslovila cd lovskega go-
-	-darja in se vsedla zadaj v kočijo, čuvaj -predaj poleg voznika. Dan se je skla-
-.; v lep večer in kar samo se nama je ilo, ko sta peketala konjiča po beli v položnih ovinkih proti Rovtam. ..- naj bi smrt dolete^ drugo jutro vsaj [-e:-1 petelina, če ne dveh. Ko je začel voz zaradi klancev počasne-| -.;-či. sva se razgovarjala s čuvajem o rJh. Zatrjeval nama je. da bova pena gotovo slišala. Nedaleč od Rovt da
-	ojo trije. Vse njegovo govorjenje je [ aio, da se razume na petelinji lov. Da
ga čim bolj pridobila zase, sva ga do-[rn častila v gostilni, kjer smo se usta-da bi prenočili. :>kako ob desetih smo hoteli zlesti v L olje, ko se je privalilo kakih deset že
1	natreskanih nabornikov v gostilno. ( u je bila soba polna vriskanja, hri-
i'a petja in dima. Nabornik za nabor--;•: :a je napajal lovcu, se zibal pred njim, ■n ponujal cigaret ter naju moril s po-fcav ajoč mi se vprašanju od kod in kam.
sva se z bratom poslovila od čuvaja [p . : leč. potem ko smo se domenili, da zbudi najmanj ob dveh. ' oč pod najinim nočiščem je trajal noč. Nekaj to, nekaj pa razburjenj nama prinese jutro, nama ni dalo
*.' io je že dve. ko še ni bilo lovca.
sva vstala, se oblekla ter šla v gori niako sobo. Na klopi je vlekel dreto kakor da ne pozna nobene skrbi, no sva ga morala stresbi, da se je mil Nekam čudno naju je gledal, a r se je opravičil, da imamo časa še ko dovolj. Zaspal da je, ker se je redolgo pomudil z naborniki.
i a sva mu toplega čaja, nakar smo ill Komaj pa smo zavili s ceste v i se je čuvaj spotaknil in se zvrnil, ni kazalo, da se bo sem pobral, sva •riignila m postavila na noge. Zdaj .-. vdela, česar sva se prej le bala, da je in da ga je na zraku pijanost popol-<a prevzela. Skušal se je sicer obdr-na nogah, a prva korenina ga je zcr ■"TDegnrila k sebi
dela sva, da je vino jačje kot njego-dobra volja. Zato sva mu vzela pu-da bi se ne zgodila kaka nesreča, ga p ia ležati in sva poskušala sama zasli-peteiina. Kmalu pa sva si bila na |as\em, <la v nama nepoznanem gozdu ne •va uspela. Slabo razpoloženje je zatrlo di vse veseije do probujajočega se jutra zelem^čega gozda.
aglo sva se vrnila ▼ gostilno, zbudila k?ža in se odpeljala na postajo. Ko-sem naprosil, da pove gospodarju .■",r.i konec mojega prvega petelinjega
dva.
n.
"••t nekaj dni sem prejel novo povabilo .-•atrdilom, .da me bo vodil to pot drug aj. Ker ne more nič vzeti pravemu veselja do lova, sem bil tega vabila tak® vesel kot prvega in sem se ta-•3 povedal, pot sem prenočil na domu lovskega oarja, ker se je odločil, da pojdem v kraj. Kakor da bi hotel zabrisati o, k?, sva jo imela pri prvem povabilu, o ie po kneževsko gostil in izražal trdno
lje, da se ne vrnem prazen. P jTno na večer je prispel s svojega dola! tudi nov vodnik in izjavil, da je pe-' in na svojem mestu. Bil je zelo redkih ■esed. Jedel je, pil pa nič. še pokusiti ni i atol vina, češ da je abstinent. Takoj sem ie:. 'ia moram na potu nad petelina
2	več izvedeti o tej beli vrani med lov-mi čuvaji.
Zbudil me je točno ob eni, kakor mu i naročil gospodar. Za odhod sem bil I ivnaahi pripravljen. Ker je bila noč te-na, sva si svetna s svečo v navadni ornečki svetilki.
Med potjo sva se menila o petelinu, ki > bii najin cilj. Povedal mi je, da vidi 'petelina vsak večer in da ve, kjer preno-iuja. Na vprašanje, če dobro poje, mi je Ogovoril neodločno. Zato sem podvomil njegovih petelinarskih sposobnostih in 4a vprašal, če je že dosti petelinov zasliši, Ker je to vprašanje preslišal ali ga razumel, mi je kar ušlo z jezika, naj pokaže, kako divji petelin poje. ^Kot domači«, se je moško odrezal. Ce bi bil imel slabo srce, bi me bila pri I -ti odgovoru najbrž zadela kap. Skoro edel sem se. Najrajši bi se bil vrnil, e bi bril poznal pot.
Čuvaj je opazil vtis svojega odgovora *>a meni. Kakor v tolažbo je zabrundal: "Ako znate streljati, bo petelin najin.«
Upihnil je luč, češ da nisva več daleč od petelina, in zavil v ozko dolinico. Kjer ie bila steza slaba, me je peljal kar za o. Ob koncu dolinice je krenil neko-iko v pobočje, se ustavil med mladim reč jem in mi zašepetal, raj se vsedem, da sva pri petelinu in d>a morava počakati. da se razdanl
Bilo je temno, da se ni skoro nič videlo, '^d kratkokrajnim klobukom je ob meni bledel mršavi obraz čuvaja. Pod nama je žuborela vodica, ka je polzela po dnu fcdsa.
Precej časa sva že tiho sedela, ko pote-7"3 čuvaj iz žepa kos tobačne klobase in začne žvečiti. Od časa do časa zacmoka spusti težek pljunek. Ko bi ne bil prepričan, da ne bo s petelinom nič, bi ga-bal opozoril, naj ne dela tega, da ne oplaši Petelina.
Naenlcrat me je streslo, kakor da bi me Prekinila električna iskra. Sdcer slabo, a vendar razločno sem slišal: telSp, telop,
telBp.
»Petelin poje!« zašepečem čuvaju. »Kaj?«, me vpraša skoro glasno. »Pstl Petelin poje!<; zašepetam še enkrat. Cnvaj odpre usta, a re izpregovori. Mi-ael mu še ni bila d-" ali me pa nI hetel "aKti.
*AM ne slišite petelinjega tei&p?« Jepe-čem dalje in pokažem z obrazom v smer
klepanja.
»Cikam, pa dišite mene,« odgovarja
čuvaj.
Osupel nad tem pojasniloma puprimem za puško in vstanem. da bi se približal petelinu.
»Počakajte še!« me zadržuje lovec. »Pretemno je.«
Ko vidi. da ga ne maram poslušati, naprav-; z menoj nekaj korakov, nakar me prime za roko in mi zašepeče: »Tam je!«
Stala sva za nizkim smrečjem. Gledam sem, glodam tja. a ne vidim ničesar. Tudi klepanja ne čujem.
»Po puški Vam ga pokažem«, zagrgra čuvaj, mi privzdigne puško kar v mojih rokah in jo nameri na dvajset korakov pred nama med smrekami rastoči hrast. Pogledam po cevni šibiki in zagledam petelina. Vrat steguje in oprezuje tesno ob veji. Kmalu pa se umiri. Nekajkrat tiho zagrgra, nato mu postane telo dolgo in ozko, peruti pobesi, rep razprostre v pahljačo, našopiri vrat in začne počasi klepatl
Strast me prevzame. Naglo pritisnem puško k licu. pomerim in sprožim. S težkim udarcem pade moj prvi petelin na tla. Ni bil starec, a vendar dokaj lep.
III.
Bil je že dan, ko sva se ustavila z lovcem ob pri potu zloženih hlodih, da bi se okrepčala. Sončni žarki so prižigali v rosnih kapljicah blesteče se dragulje, ptice vseh vrst so se kosale, katera bo lepše in glasneje pela.
Iz nahrbtnika sem privlekel sira, preka-jene slanine in žemelj ter postavil precejšnji del pred lovca. Rad je jemal S seboj sem imel tudi čutaro slrvovke.
»Skoda, da ste abstinent!« mu rečem, odpirajoč čutaro.
»Saj nisem!« je hitro ugovarjal. »Snoči
biti na tapcdaijero povelje,
da bi ga ne pokaral kot oni a Rovt.«
Zasmejal sem se in mu ponudil čutaro. Globoki požirki in hvaležno priprte oči so pričali, da ne vničuje alkohola ia so vraštva.
V tem začojem na sfeoSčartem hribčku pred nama petelina peti.
»Poslušajte!« rfečem toncu »Pctrfln
poje.«
»Poje pe drugače hot domači,« se vem je
izvilo.
»Da m hribček teko strm, bi ga naskočit« pravim.
»Od zadaj vodi na vrh pot,« nri pojasni čuvaj.
Fed in nahrbtnik sva pustila kar na
hlodih in odhitela po poti, W mi jo je pokazal čuvaj. Na zadnjem ovinku pod vrhom sem obstal in previdno pogledal sklonjen k tlom proti strani, od koder se Je čuk) petje, v razdalji šestdeset korakov Je petelin plesal, se vrtil in pel kakor aa stavo na bukvi kake štori metre od tal Obrnjen je bil proti meni. Naglo sesn se, kolikor mogoče previdno, vlegel kar na pot, da bi me njen rob zakrival Isto Je napravil na moj migljaj lovec ter se po trebuhu potegnil vštric mene.
»Predaleč je!« je menil čuvej. Kmečki lovci so glede strelne daljave vestnejši kot mestni.
»Imam dobro puško.« S temi besedami sem opravičeval nameravani strel z Trnjem na omenjeno daljavo. Izredno me je mikal kot tarča vidni ril j, čigar ljubavna pesem se je izgubljala v mladem jutru. Nisem se mogel vzdržati. Pomeril sem, kolikor se da mirno, na okence na desnem perutnem zgibu petelina in vžgal. Petelin je padel na strel, a se je malo nad tlemi vzdignil in izginil med vejami Pohitela sva za njim in čula. kako stresa s perutmi in brca z nogami pod kupom dračja, kamor se je zavlekel, da bi se rešil
Tako me je pripeljal do prveh dveh petelinov v enem jutru vodnik, ki ni vedel o našem največjem gozdnem knezu drugega, kot da se zove petelin in da hodi zvečer v gred. kar je bil dobro spazil.
Dr. J. L.
> v,'-	- si	••i"	• -v*, i,
'	s <■	■ ":..'.. ...	• ' *
Preprečeno izkcaiji
Južnaja Ozereljka — to je vasica na bregu Ornega miorja, kjer se je v dnevih cd 3. do 7. februarja odigrala krvava drama, ki pomeni popolno uničenje tistih sovjetskih Oboroženih sil, ki so skušale prodreti z za-pladne strani in priti mestu NovorcsijSku za hrbet. Izkrcane oklepne edinice so imele nalog, poskusiti prodor proti severu po cesti in doseči zvezo z Anapo, ki leži 40 km severnozapadno od Novorosijska cb morju. Za ta podvig sta bili določeni dve oklepni brigadi in dva bataljona pehote. Posebni izkrcevalili čolni so bili na straži, da vržejo oklepne brigade v treh zaporednih, valovih na kopno, medtem ko so bile močne edinice sovjetske črnomorske mornarice pripravljene podpreti to podjetje.
Takšen je bil načrt boljševiškega vojaškega vodstva. Kakšen pa je bil uspeh te pobude? Prvi val je utrpel visoke izgube, ki mu jih je prizadejala neposredna obrežna Obramba. Ta je sprejela ladje s preciznim ognjem. Baterije so večji del ladij uničile, še preden so se mogle približati bregu. Drugi dan so nastopili nemški strmoglavci, ki so se pri Ozereljki lotili drugega sovražnega navala. Po nekaj urah borbe je sovražnik Novorosijsku obrnil hrbet ter se umaknil, v kolikor je sploh bil še pri moči za napadanje. Tretja napadalna akcija pa se sploh ni mogla več razviti. Pod silnim ognjem nemških strmoglavcev se je morala umakniti v jugovzhodni smeri.
štiri specialne ladje, več vlačilcev in posebna nabrežna ladja so se zatekli v izgorelem stanju ali razbiti do brega. Približno tucat naslednjih ladij so strmoglavci potopili z zadetki na odprtem morju. Kakšnih 800 inrličev je pustil sovražnik na bojišču, okoli 400 pripadnikov rdeče vojske pa je bilo zajetih. 31 popolnoma novih ame-liškfh oklepnikov tipa >Mark III« je bilo uničenih na kopnem ali pa so obležali v vodi na bregu, medtem ko je ostanek oklepne br;gade z vsemi izkrcevalnimi ladjami in posadkami vred utonil v morju.
Ko so prišli Nemci v ta kraj proti kocou decembra Ionskega leta ter so videli sijajno izgrajene nabrežne postojanke, jim je zagotovil rumunski stotnik da bo s> vražnik pri morebitnem izkreevalnem poslcueu tukaj odnesel krvavo glavo. Ta oficir je držal besedo, ki jo je dal s prisego svoji domovini. Njegovemu osebnemu vodstvu romunskega vojaškega oddelka gre posebna hvala, da so bili napadajoči boljševlki tako hitro zavrnjeni in strti. V'obrambi bližajočega se izkrcanja se je v tem primeru zopet sijajno obneslo nemško obrsžn - topništvo, ki je zgledno sodelovalo z rumun"ko vojsko ter je doprineslo nov dokaz obo jestranskega vojnega bratstva v orožju.
Tako so se borili rumunski in nemški vojaki pri južni Ozereljki in tako so pre-
magali sovražnika, ki je bil v primeri z njimi številčno močnejši ter jih je tudi glede na material prekašal. Na stotine trupel padlih boljševikov je obležalo na kameni-tem nabrežju, obrisalo na zaporah iz bodičaste žice ali pa obležalo zoglenelih pod zgorelimi oklepnimi vezovi. Drugi so se zopet potopili v morju jn se lih šele valovi vrgli na breg ali pa so ob viseli na sestreljenih ladjah.
Med ujetniki je bilo zajetih tudi nekaj žensk, ki so jih p: si ali boljževiki v smrt pri krmilih oklepnih voz. O teh se lahko reče, da nisci nobene člcveoke postave več. To so zveri v človeški podobi. Toda celo te ženske prekaša druščina, katero tvorijo člani neke kazenske stotnije, ki je bila poslana v boj, ker je bila sestavljena iz »specialistov« za gverilsko vc jno. Ta skupina se je vozila s transportno ladjo, katero je zadel izstrelek na odprtem morju ter se je začela potapljati. Teh sadem do osem zločinskih tipov boljševiškega podzemlja se je reš k> s plavanjem in so končali v nemškem ujetništvu. Vsak posamezni izmed njih bi bil največji ameriški gangsterski tolpi v čast in zadoščenje. Nemški vojaki — zaključuje sv;.ja poročilo vojni poročevalec Hans Wclfiarn Hoekl — so sedaj zapečeni z očiščevalnimi deli. Morje prepeva pri tem svojo večno melodijo. In kakor bi ga spremljali, mooejo valovi še vedno na breg naj-raznovrstnejš: opremo kese razbitih ladij, rešilne p. sove in vsak-vrstne reči, ki so se vozile s četami ter so bile namenjene za izkrcanje pri Novorosijsku.
• E.
Kakor simo že poročali, je na posledicah operacije umri v Versaillesu pri Parizu bivši predsednik francoske republike Aleksander Etiene Millerand. Učakal je 84 let.
Millerandovo življenje je bilo zelo razgibano in polno sprememb. S 26. letom je stopil v politično življenje in ko se je pojavil v francoskem parlamentu je kazalo, da se bo iz njega razvil eden največj:h reformatorjev domovine. Bil je namreč poleg Jarresa najvidnejši činitelj v vrstah francoskih ?cciaJiatov. L. 1902. je celo postal p;vi i',xsial:sHčai mšnfeter Francije. Takrat je zastopal v zunanji politiki tezo sporazuma z Nemčijo.
Na potovanju, ki ga je 1. 1905. pripeljalo v Nemčijo, je javno izrazil prepričanje, da bo mogoče v doglednem času razviti normalne cdnnžaje med Nemč io in Francijo. Toda čimbolj so se odpirala Milie-randu področja moči, terrbolj je revidiral svoje mladostne poglede na svet. in teko se je zgodilo, da ga je socialistična stranka potisnila iz svojih vrst. Sele sedaj se
je začela njegova prava poiitSčna
Poincarč ga je 1 1911 imenoval za vojnega ministra in pod njim je bila uvedena triletna vojaška služba. Isto ministrstvo je upravljal Millerand tudi ob začetku svetovne vojne, ko je bil državni presrident Viviam. Po vojni pa je bil Millerand m predlog ministrskega predsednika Cle-menceaua imenovan za komisarja Alzacije in Lorene. Ko je odstopil Clemenceau, je bil imenovan za ministrskega predsednika, ko je zbolel Deschanel pa je bil septembra meseca 1920. izvoljen za predsednika francoske republike.
Nemcem je ostal Millerand v neprijetnem spominu posebno zaradi incidenta, ki se je primeril pri diplomatskem sprejemu, katerega se je prvič po svetovni vojni udeležil tudi nemški poslanik. Millerand je poslanika nagovoril v obliki, ki se je zdela nemškemu diplomatu žaljiva. Zato so Nemci privoščili Millerandu poraz pri majskih volitvah 1 1924., ko je prišel levičarska ksrtel do oblasti. Taikrat je moral Mllerand resignirati na svojo funkcijo. Moral ie odstopiti, kar se dotlej v zgodovini tretje republike ni še nikoli prime-riilo. S tem je bila tudi njegova politična vloga v javnosti za vedno končana.
Smzt blage matere
Iz škofje Loke nam porčajo, da je v Vir-maš&h pri Stari Loki umrla dne 5. t. m. ugledna in povsod naokoli visoko spoštovana gospa Marija HribernikOv® roj. Hafner iz znane kmetske družine. Pokojna Hriber-
nikova mama je dosegla visoko starost S3 let. V Lički in daleč izven nje je bila znana ket žena blagega srca in vedno odprtih roit za vse, ki .to se k njej zatekali v stiski in potrebi. Njena ljubezen do bližnjega ni poznala meja. Zato njena smrt ni prizadela samo njih najožjih domačih, temveč ves široki krog znancev in prijateljev, ki si jih je pr:d>bila v svojem d' Igem življenju s svojo plemenitostjo in dotroto. V svojem domačem kragu ja bila pokojnica dol ra in skrbna mati, !:i jc vzgojila osem otrok; vsi so preslirbljeni na svojih velikih, vzornih kmetjah. Ena izmed njenih hčera je v Ljubljani ('chro znana ga. Katrca- soproga rc sta vrat o rja g. Primožiča v Rožni dolini. Hribeniikovo mamo so položili k večnemu počitku dne 7. t. m- na farnem pokopališču v Stari Loki. Naj poč va v miru! Vsem njenim domač!m in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje!
Naročit? se isa romane D O B E E KNJIGE!
Iz Hrvatske
Zagvebflfee 1% Bo nafrovejSih podattdh Zagreb U srednjih dol s 468 prcfesoq)i ia 13-172 dUjalO. NadoJje sta v dve očiteljiSS s 54 protfeaorfi in 517 dijaki. Je 10 meščanskih Sol a 297 učitelji in 36» učenci. LJudsfcSi šol je 31, 5 je zasetevtt Na ljudskih. Šolah je 415 učiteljskih moči, učencev in učenk pa je 13.612. V dveh otroških vrtcih je 145 otrok.
Vzajemna kmečka	pil oranja.
večjem zbora »aupnikov na Pležfcami pri Derventi je bik) sklenjeno, da bodo tene^e brezplačno orali zemljo tistim, ki se bore na raznih bojiščih. Doslej je bilo opravljanih 50 brezplačnih dni oranja. Upajo, da bodo temu zgiodm sledili kmetje tudi. drugod po Hrvatskem.
Proslava 25-Ietn£ce realne giranaeijs v Slavonskem Brod« bo 2. in 3. junija. Priglasilo se je že mnog^ bivših profesorjev in dijakiov tega, zavoda. Dijaštvo pripravka svečano prireditev.
Usta$fci deški ta. v od za atiomafoe otrobe je praznoval te dni svojo prvo cbietnico. Zavcd, ki je nameščen v eni izmed najlepših zsrradb na Tuškancu nad Zagrebčan, je za obletnico obiskal Poglavnik. V aavo<ŠR so otroci najhuje prizadetih, e$m9toše]$$i hrvatskih krajev.
V BOsanski Gradlt&f ae Je m«da pooblaščenec vlade dr. Dragan Hadncvič, ki je povabil na sestanek predstavnike držav-nfc in ostalih oblastev. Posvetovali so se o prevoau in oskrbi beguncev iz vzhodnih hrvatskih krajev. Begunci bodo nastanjeni v Bosanski Gradišlki, kjer je že tudi poskrbljeno za prehrano. Dr. Hadrovič je
MiadJna v Hrvatskih Karlovclh se je *0r-oUjubila, da bo pogozdila endotno desno cbalo Donave z vrbami in topoli. V prvem tednu je bilo po načrtu zasajenih 4POO mladik. Tako bo zrasel gag ob vsej desni obali do Kallšta. Mlad:ke sadijc gojenci obrtna šote, kakor tucS dijaki gimnazije m učiteljišča.
Detevsfco krfihijb imajo zdaj todl rudarj? v Kreki in Tuzli. Delavci dobe cbed po 25 kun, večerjo pa za 15 kun obenem s kruhom. V kratkem bodo odprli delavsko kuhinjo Se v ŽLvinicah.
Pred * pokrefenfen prakini sodiščem v Zagreba sta se morala zagovarjati inž. Ivan Havranek in dr. Ivan Kolak, ker sta se pregreStla aesper narodno gospodarstvo. Zlasti sta tihotapila valuto.. Obsojena sta bila na smrt in je bila kazen izvršena v zakonitem roku.
Hrvatske pesmi v bolgarščini. V najnovejši številki glasfla bolgarske pevske zveze »Jun ševski drugar« sta objavljeni »r bolgarskem prevodu hrvatska državna himna in Gotcvčeva skladba »Jadovanka za teletom«.
Živež •z Nemčije. Kakor smo poroč&Ji,
si je hrvalsko gospodarsko vodstvo zagotovilo dobavo 4000 vagonov krompirja za hrano in 150 vagonov semenskega krompirja in 1000 vagonov slakorja iz Nemčije. Te drri je prispelo 3000 ton krompirja in 150 ton sladkorja, v teku meseca pa bodo sledile še nadaljnje pošiljke Ves ia živež je bdi takoj odpravljen dalje v najbolj prizadete kraje.
Dobava premoga za zasebne straaSo® jp po novi določbi dovoljena samo od 1. aprila do 1. novembra. Za kurjenje peči Je dovoljen sam*) lignit, rjavi premog pa se sme uporabljati za večje kurilnice.
KULTURNI PREGLED
Zagreb, marca.
Po Gvirlv-.. liai.ptinanna romanu »Van-da« je izdal« zagrebška »Knjižnica Nobe-lovaca* ropian italijanske pisateljice Gra-zie Deledde »EUas Pcrtolu«, ki mu ie dostavljenih še deset novel iste avtorice. Kratek predgovor knjigi je napisal Ales-sandro Vigovani, profesor zavoda za italijansko kulturo v Zagrebu.
Italijanska književnost ima v primeri s slovstvi drugih narodov precejšnje število pisateljic, izmed katerih je najbolj znana prav Grazia Deledda, medtem ko poznamo iz prevodov še Matildo Serao in med najmlajšimi Albo de Cespedes.
Ko se je 1 1896. pojavila v književnosti takrat še 23-letna Grazia Deledda, je prinesla ne le v italijansko, marveč tudi v tedanje evropsko slovstvo iz svoje rodne Sardinije poseben dih svežavti, romantičnosti in nečesa nenavadnega. Kdo je pač dotihmal kaj dosti poznal življenje ljudi na tem otoku, njihove šege in navade, pa probleme zemlje in ljudi. Za spoznavanje neke pokrajine in nje prebivalstva ne zadošča samo šolsko znanje zemljepisa m zgodovine, kakor ne zadošča popolno znanje nekega jezika, da bi bil človek takoj tudi književnik. Ljudje spoznajo neki kraj šele tedaj, ko začno tam živeti ali če jim ga odkrije umetnik. Tako je Grazia Deledda dolga leta odkrivala Evropi Sardinijo in nekega dne se je ogrela za njo tudi švedska Akademija in podelila 1. 1926. Gtaziji Deleddi Nobelovo slovstveno nagrado.
Deledda ni docela neznana bivatski javnosti. Se med prvo svetovno vojno je iz-šei v Zagrebu v prevodu pokojnega Niko-le Andriča njen roman iz rimskega življenja »Nostalgije«. Tokrat pa smo dobili v hrvatskem prevodu še njen značilni sar-dinski roman »Elias Portolu«. Je to zgodba enako imenovanega Sardinca. ki gre skozi razna razdobja življenja: od odpuščenega jetnika in pastirja, zaljubljenca, prež ustnika in očeta-tja do duhovnika. Vse to je obilno zabeljeno z lepimi opisi skoraj še divje sardinske prirode in življenja ondotr ih prirvtivnih gcrcev.
Začetek romana spremljajo dobra psihološka opazovanja. pcg.oDitve v E^aiovo notranjost Dobro so opisani njegovi duševni boji, dvomi, omahovanje, i'ozn^je prehaja pisateljica v neprepričljivo površnost, od iskrenih doživljajev v papirnato konstrukcijo. Slavni junak Elias, navaden sardinski pastir, primitivec, ki je potekel iz okolja, kjer je še vse skrajno zaostalo, kjer ljudje žive. jedo, spijo in kuhajo na prstenih tleh kmečkih bajt brez oken in dimnika, ta Elias, v katerem se kdaj pa kdaj še vzbude hajduški atavizini, je prikazan ponekod kar do neverjetnosti kot zelo zamotan značaj, poln čudne senzitiv-r-osti, kakor kak mesten, gosposki deka-dent. Pri Deleddj ne najdemo tistega logičnega. doslednega realizma, v katerem sta nam dala na pr. Zola ali Reymont svoje repoKabne kmečke figure. Namesto tega nam nudi Deledda zanimive opise tamoš-njth ljudskih šeg in navad, planinsko ro-
mantiko, folklor, čipkaste in l:rične opise prirode. Fcgazzarov »Mali starinski svet« nam nuci; na pr. mnogo več tistega, kar je splošno človeško, ir.onumentalno in zares umetniško. In vendar ni mogoče odreči Deleddi čara njenega lirizma, s katerim o pri ?u je gorato Sardinijo, ljudske šege in prebivalstvo: »Z dvorišča je prihajal nejasen trušč. otožne pasmi in napevi, ki so drhteli v jasni noči. V daljavi je pel zvočen tenorski glas med otožnimi in enoličnimi naoevi iz Nuora. In vsi ti hrepeneči in zvočni napevi, ki so se zdeli kakor da so prežeti s slovesno melanholijo noči in samote, so se vzpenjali, širili, razsipavali skozi trušč množice, ki je polnil zrak a cvetočimi sanjami.«
Poleg romana so natisnjene v knjigi tudi novele »Lisica«. »Vzhodni veter«. »Vzeti — pustiti«, »Velika noč«, »Zemeljsko bogastvo^, »Pes«, »Pravo bogastvo«. »Čarobni prstan«. »Slovesnost« in »Dekletce«, izmed kateiih sta močni in na umetniški višini samo prva in zadnja Preko teh novel se ne glede na njih umetniško vrednost seznanjamo z življenjem in mentali-teto Deleddinih rojakov.
Tudi druga knjiga »Knj'žnice Nobelova ca« je tehnično prav lepo opremljena, medtem ko prevajalec ni omenjen. Prevod se odlikuje do sočnem in bujnem jeziku. Pisec predgovora se zaustavlja ob vprašanju italijanske regionalne književnost1 in njenega zlivanja v skupno, vseobsegajočo italijansko literaturo, pri tem pa se izogne podrobnejši razčlembi Deled-inega slovstvenega dela.	—»
IKSER5RAJTE V »JUTRU"
ZAPISKI
G. Nemi, Italijanska slovnica. II. pepr. izdaja. Lucchesi, Gorizia, 1943-XXL L 32. V ljubljanskih knjigarnah vidiš že II. dajo velikega it-nem.^in nem.-it. Skrmrj-\ Lazzdoli & Nemi. Nsaš rojak pa m tako nem, kakor bi sodil po imenu. Neutrudij;. vo dela v jezikoslovju in je pravK^r ob,av i pri Lucchesiju poboljšano slovnico in va«-nico za jezik ljudT. »del bei paese IA, dbve U si saona«. 2e o prvem natisk i tjjga po ročnika so se mi prav pohvalno izrazili nekateri prijatelji ko sem jim ga priporočil — Po besedah vseučiliškega p»'or. Bertonija je Italija bolj nego katera ker druga dežela bogata z narečji (Prontuari) di prcnunzia, EIAR 1939). Zato ni čuo:-c če se v nekih malenkostih Nem.' loči o' Bertonija. tako glede zvoka i r besela' kot lasciare ali glede z (dz) v p~ anzo. itd. Nekateri italianisti zahtevajo mehki r (dz) pri vseh začetnih z ne oziraje se r-zgodovinsko stanje, češ sedanji položi se je tako razvil — tako moji tovari: Cassano, Ciadamidaro, Morelli. Tudi z« stran mncžmske oblike: cilieg(i>e se Nori ne strinja z rimskim pravopise sm. Vcbč moram kar najtopleje priporočiti novo da lo, ki se tudi v slovenskem izrazu tru • priti na višek, prim. slovenitev nekih p« rundivov. Ako bi bil spis obširnejši, bš r poleg »kensument« lahko pripisale aoen-čnice: porabnik, potrošnik, použitnlk, pc leg »vsekakor« (senzaltro): kar naravno.?-takoj, gotovo. Drja Josipa Nemija opoz-rim na s. 145, da je v najnovejši Brezr kovi Slovenski slovnici dovoljen acc. c. irf. aa glagoli čutnih zaznav: polža v kan I20C. pe eesfiL — A
•	V RVrui se je osnovalo društvo »Prijateljev liunmnljc«. Da bi se p globilj pri-jaVUski in kultura odocšaji med Italijo tn Rum unijo, se je v Rimu osnovalo društvo »Pri atelje v Rumunije«, ki zasieduje približno iste "cilje kik r društvo »Prijateljev Ita'i.e« v Bukarešt . Predsednik rimskega d -ušiva i-Prijatbljev' Rumunije« je senator p^of. Em'lio Bodrero.
*	Nov ravnatelj šoie za učenje modern'h praktičnih jezik0 v v Triestu. Prosvetno ministrstvo v Rimu je potrdilo imenovanje pr f. Guida De v escovia za ravnatelja šole za učenje praktičnih modernih jezikov na univerzi v Triestu.
*	Guverner BnJmazlje v Cattaro. Te dni je nenadoma ob skal Cattaro Eksc. Fr.ui-ccsco Giunta. V guvernerjevem spremstvu je bil prsfckt Dalmazije, zvezni tajnik in cf,ugi fašistični hierarhi. Guverner je cbi-skal občine Teodo, R sano in Castelnuovo, kjer si je ogledal sedeže ondotnlh faSjev. Potem 31 je guverner dal poročati o Šolskih ustanovah ter o akcijah za socialno pomoč. Pri povratku v Cattaro so ga »prejeli šolski ctrcci, člani GILa, Dopolavora in pred-stavn ki 1 kalne industrije. Vsi skupaj so vzkliknili Duceju in Italiji.
*	Nenadna smrt kardinala Cattanfja. Iz Rima poročajo, da je v svojem stanovanju Via Monfertato umrl na posledicah srčne kapi kariVnrd Federicc Cattan'. Bil je star 87*let ter ie zadnje čase trpel na posledicah srčnih motenj. S smrto kardinala Cat-tania se je skrčilo število članov kardinal-skega kolegija na 46 cseb.
♦	Novmar-pilot odlikovan s »rebrn? kotej-i*o. S »rebrno kolajno za vojne zasluge je bil odHkovan športni novir.a.r iz Napolija advokat dr. Felice Scandone. Bil je dcde-l en krdelu italijanskih bombnikov, ki so bili naoadeni od sovražnih lovcev, čeprav je prišel zaradi sovražnega napada v smrtno nevarnost, se ni dal in si je prizadeval, da bi povzročil sovražniku čim večjo škode. Na koncu je opustil celo poskus rešitve s padalom ter je junaško padel v boju proti nadmočnemu sovražniku.
•	Sred Sče za študij Verdija. Italijanski ministrski svet je odobril načrt za oživo-tvorjenje središča za študij skladatelja Verdija. Ustanova bo imela sedež v Busse-tu pri Parmi, kjer je bil Verdi rojen. Tu se fco proučevale življenje in delo velikega skladatelja ter se bodo dajale pobude za nove kulturne in glasbene podvige v italijanskem narodu.
♦	Velik hotel v Trento. V Trentu sa te dni otvarili »Grand Hotel«. Zgradba Ima štiri nadstropja. 110 sob s 140 posteljami ter nudi vse udobnosti gostom. Kapital za zgraditev hotela je dala na razpolago delo. ma ustanova za podporo kulturnega ln gospodarskega razvoja v Trentinu.
♦	Da« kat Hiške univerze v Itapjl. Te dni So proslavili v Italiji dan katoliške univerze. Ob tej priliki so priredili v vseh večjih mestih, posebno v cerkvah, denarne zbirke, ter so vernikom v zahvalo za poklicni ene darove izročali podobice in druge spominke.
♦	Legtonarji protiletalskega topništva ponuja} ■ kri za transfuzijo. Tudi v Milanu je izšel oklic na prebivalstvo, naj se ljudje javijo kot krvodajalci, ki jih imajo bolnišnice v stalnem seznamu za primer nujne potrebe. Temu odzivu so se odzvali posebno' številno legionarji protiletalskega topništva v Milanu, ki so pripravljeni žrtvovati del svoje krvi za vojne tovariše, katerih življenje zavisi od posrečene trasfuzije.
*	Raziskovanje madžarskega ozračja. Meteorološki zavod v Budimpešti spušča o 1 12. do 17. t. 'm. v zrak balončke s posebnimi instrumenti, ki raziskujejo višje zračne plasti. Ko so balonček ratzpoči, pade instrument s posebnim padalom na zemljo. Najditelji instrumentov so naprošani, da ba-Ircčke vpošljejo zavodu, za kar dobijo 20 pengov nagrade in povrnjene stroške.
♦	Pos jc reš*l čl veka ta vode. 30-letni Antonio Reina z Milana je šel po cesti in erečal velikega psa, ki ga je tako besno napadal, da je pred njim planil v vedo. Ko je pes videl, kaj se je zgodilo, je skočil tudi S3m v vodo za Reino ter ga je zavlekel na breg. Listi, ki poročaj? o tem dogodku pripominjajo. da »i je cbnašanje psa mogoče tolmačiti samo na ta način, da se je zdal Heina j^u.sumljiv in ga je zaradi tega nagnal v vodo, iz katere ga je pozneje rešil.
*	Tri smrtne obsodbe v Somboru. Pred pj ekim' s »1 iščem v Somboru so se v soboto zagovarjali Balaš Kolompar, Llubo-mir Masirevič, Anton Hajnal, Vellmir Sto-jačlč ln Jožef Sarnyal, ker so prejšnjo so-
Naš jezik
Jezikovna paša
87. Perjad jajce znese in »zvali, draga žK^ pa jajce zleže.
»Samica (bramorjeva) odloži v gnezdo jajce.«
Ta »odloži« je nemški ablegen, torej tuje občuten in nrvšljen. V slovenščini odložimo to, kar smo »naložili«: suknjo, oprtnik itd. Bramorka pa jajce v gnezdo zleže! Takisto riba!
Trpeti na Jetikj grla.
»Trpel je na jetik grlača,t Id ga Jp v dneh ovirala uživati sleherno
hrano«
Mišljena je jetika grla ki se je razširila na žrelo in zavzela tud-: začetek požiralnika. »Grlae« je nenavadna oznaka in bi mačjln bitje. M ima grlo, ne ga grla sa-
rnegal
m Vbod — vbodljšj. S
»Strupene kače, ko ukoljejo, napravijo le majhno ranico, ki je videti kakor rahel vbodljaj z dvema šivankama.«
Vbodljaje in vbode delamo zdravniki, kadar z vbrizgavanjem mrtvičila mrtvi-čimo mesto, kjer bomo operirali. Ko vbo-demo, imenujemo to delo vbodljaj: napravil sem en, dva vb°dljaja; kraj pa, kjer vbodemo, je vbod: skozi dva, tri vbode sem vbRggnll. Zgoraj se mora torej pravilno gLaraH: »... r&T^ee. ki Je videti kakor rahel vfeod z dvema šivankama.«
90.	Smrtonosen — smrten.
»Posledice kačjega pika so smrtonosne.«
Smrtonosno je to, kar prinaša smrt: strupena kača, kačji pik je smrtonosen; posledice pika so pa smrtne!
91.	V®jev*tI — vojevanje.
»Običaj angleškega vojnega vodenja«
Tako berem v slovenskem časopisu. Vsak učitelj slovenščine bi skočr'1 iz kože, Ce ta mu zadnji šolar Ček tako napisal. In
boto ob zatemnitvi usmrttti ln fasropaM nekega pisarniškega ravnatelja. Kolomp a Ma^i, evič in Hajnal so bili obsojani v smrt rsa ve&allih, ostala dva pa. s»a bila oproščena, ker sta dokazala, da nista bila v zvezi z zločinom. Preki sod je nato razpravljal o morebitni po<mik*rti.tvl
•	Z 22. leti mati sedmega otroka. V Va-
leggiu sul Mincio je bila oddana v on-dotno porodnišnico 22-letna Marta Olago-Montovanelli 22-letnica bo sedaj že sedmič porodila navzlic svoji mladosti Oče družine, ki šteje sedem otrok, je mlad delavec. Sedaj je v vojaški službi ter služi pri nekem pionirskem oddelku.
•	Smrt stoletne ien*ke. V Monte GHove pri Fireijz je umrla v starosta 100 let Pas-quina Pellegrini. Zapušča sedem sinov. 27 vnuk. v in 36 pravnukov.
•	Pes je našel denarnico. Kmet Gfltoerto Montanarl iz Porto Maggiora pri Ferrari je pred dnevi izgubil denarnico z dokumenti "Bil je prepričan, da ne bo vllel več ne dokumentov ne denarja, listnica pa se je vendar našla in sicer na nenavaden način: domači pes Je prinesel denarnico v gobcu domov.
•	žrtev somnambullzma. 731etni Luigi Forensena iz Ville d, Asolo je te dni v navalu somnabulizma vstal iz postelje ter stopil na okn© svojega stanovanja.. Izgubil je ravnotežje ln padel na dvorišče ter se pri padcu ubil.
» Smrtni padec. Upokojeni železničar Li-vio Voglino iz Rivalte Barmila pri Ales-sandriji se je te dni napotil v klet po neko reč. V kleti pa je bilo temno ter se mu Je v temi zaplela noga v neki predmet. Padel je po stopnicah tako nesrečno, da si je zLo-mil tilnik in zavoljo tega umrl. V aprilu leta 1920. je na popolnoma enak način umra Voglinova mati, Francesca Caracda.
•	100.000 lir za podporne akcije. Ob smrti grofice Gilde TripkovSch je sin pokoj-nice grof Mario Tripcovich poklonil 100.000 lir za podporo mestnih in socialnih ustanov mesta Trieste. Vsota je bila enakomerno razdeljena med zavode, ki lajšajo bedo.
KINO MATICA
Predstave dnevno ob
IS., 17« la 19.15 Uri
Ob nedeljah in praznikih ob
10»$®, IS«, 17. In 1^15 tsari
u— Novi grobovi. Umrl je ugledni ljubljanski gostilničar g. Jožef F«n. Včeraj popoldne so ga spremili iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Zapustil je vdovo gospo Tončko ter širok krog sorodstva, znancev in prijateljev. — V Št Jerneju na Dolenjskem je bil začasno pokopan g. Adolf Zajec, šolski upravitelj v Ča-drežah. Zapustil je sinčka Marjana in sorodstvo v Ljubljani. — Pokojnem blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje.
u— Kmetekl pregovor pravi o 14. aprilu:
»Ob svetom Tiburciju polje zeleno — dobra bo letina, zrnje jekleno.« Po takem se torej letos lahko nadejamo dobre letine. Vsa priroda Je v zelenju, razcveteli so se tudi kostanji tn magnolije kažejo svoj očarljivi kras. Polje je že zdavnfjj ozele-nelo, trava, pa ta bila bohotnejša, če bi bilo več moče. Toda spet imamo sončno vreme. Noči so hladne, jutra jopna, podnevi nas znjerno ln prijetno greje sonce. V torek smo zabeležili 15.6» C, včeraj zjutraj pa je bilo živo srebro na. 1.2° C. 2a zgodaj je sijalo sonce na jasnem nebu. Barometer se je dvignil no, 772 mm.
u— Prof. Ivan Kos je postavil na ogled
v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika 18 svojih najnovejših akvarelov. Razstav-ljalec uživa sloves dobrega portretista ter mojstra akvarela in grafike. Po daljšem času je razstavil zbirko portretov, krajin in cvetličnih tihožitij. Rstzstava bo odprta kratek čas.
u— Združenje trafikantov sporoča svojim članom na nekatera vprašanja, da je glede odpiranja in zapiranja trafik nadalje
Che cos'ž la tattica
Ulorche le navl commerciali nemiche si riuniscono in grandi convogli per godere della sScnrezza del gregge, si lanci&no, contro di esse, i sottomarini, »Lupi del Mare«. Questa reccn-tissima tattica che ha ottenato strepitosi suceessi, viene descritta hi nn interessante articolo con dLsegni illustrati\i. nell'ultima edizione di SIGNAL.
k io vendita fedinone ittlo-tedr»ca di SIGNAI. No 7, U modema rivista ilhutrata cbe 11 fa apprezzare per i woi Mrvizi d'infoanazii)ne. 40 pzgine, di cui 8 * colori. Ia »endita ovenque * L 3.—.
Kaj I«
taktika „V TROPIH"
Ko se neprijateljske trgovske ladje združijo v velikih kon. vojih, da bi uživale varnost črede, se zaženejo proti njim podmornice, »morski volkovi«. Ta najnovejša taktika, ki > doživela velikanski uspeh, je opisana v zanimivem članka opremljenem z risbami, v poslednji izdaji lista SIGNAL
Naprodaj i« italijansko-nemSka i*daja list« SIGNAL Jtfi. 7, modem« llMtrirao. re>ija, ki je cenjena ravoljo »voje obvešče-.-alne službe. 40 stran., od teb 1 , barvanimi risbami. Dobite jo povsod a 3 Ure.
v veljavi stara naredba iz leta 1942. to se pravi: trafike se odpirajo ob 7. zjutraj, zapirajo pa ob 20. zvečer.
u— Ljubljanski godalni kvartet deluje v naši sredini že kakih 15 let. Ves čas sta njegova člana primarij Leon Pfedfer in vi-olist Vinko šusteršič. V zadnjih letih sta se jima pridružila n. .violinist Albert Der-melj in soločellst Cenda šedlbauer. Razen šedibauerja, ki je prišel med nas iz izvrstne praške šole, so vsi trije člani uživali svojo izobrazbo na našem kenservatoriju. V koncertnem življenju so se uveljaivili vsi trije kot solisti na svojih instrumentih, sijajno pa so uigrani tudi v komorni skupini. Posebna zasluga našega Ljubljanskega kvarteta je to, da je vselej gojil z vso vnemo tuli domača komorna dela, ki jih zelo pogostokrat ter s ponosom postavlja na svoje sporede. Poleg domačina Petriča nam bodo izvajali v ponedeljek, dela, ki so jih napisali Respighi, Mozart in Čajkovski. Na koncert opozarjamo, predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Vršil se bo 19. t. m. ob pol 18. uri zvečer v veliki filharmonični dvorani.
u— Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo
gojenccv šole Glasbene Matice ki bo ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Naslov produkcije je »Koncert v družini« in na produkciji bodo izvajani trije družinski koncertni sporedi. V prvem bodo nastopili gojenci iz violinskega ensambla. šo'e Karla Sancina, dalje učenci klavirja iz šole ge. Kolaričeve in Strukljove, gojenci iz oddelka za violino iz šole g. Ivančiča in gojenci oddelka za. deklam: cijo iz še-le g. šesta. Drugi koncertni spored izvajajo učenci klavirskega oddelka gg. šonca, Dernovškove. dalje učenci iz oldelka za violino šole A. Ivančiča in Karli Sancina ter gojenec solo-petja ravnatelja Bctctta. Tretji loonceitni spored bodo izvajali gojenci klavirskega oddelka gg. Kolaričeve in štruklje ve, violinskega oddelka iz šole Ivančiča. iz oddelka za oboo g. Bareža in vlodinski ansambel iz šole Karla Sancina,. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Zailetek produkcije bo točno ob 18. url v mal4 fiih. dvorani. Priho inja produkcija — sedma — bo v 9oboto 17. t. m. ob 18. uri zvečer v maili filharmonični dvorani.
u— Nova slovenska krni tata za soli, 7bor hi orkester: Križev pot, ki jo je ughasbil skladatelj Matija Tome, se bo izvajali, na koncertih Glasbene Matice na Veliki četrtek, dne 22. in na Veliki petek, dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki unionski dvorani. Po glasbeni strukturi sooida k.Srtata nekako v isto vrsto kot oaatorij ali tudi pasijon. Eno leoi arugo so večje glasbene oblike, zložene za zbor in soliste s spremije-vanjem orkestra. Večja razlika je v njih vsebini, Pasijon obravnava trpljenje Kri-
N AROCITR SE NA ROMANE
DOBUh KNJiOh


stuaorvo, oratorij kako biblično zgodbo sploh, pri kantati pa je vsebina l lrko lirično reiigiozna ali pa tudi s\etnega značaji". Vendar ni meja mei oratorijem in kantato preveč ostn. začrtana. Prva večja kantata v na^i literaturi je bila S ittner-jeva Jeftejeva prisega, dočim je njegov Assumpcijo že bolj oratorij. Največja kantata v naši literaturi pa je sedaj novi TomČev: Križev pot. O njegovi zgradbi par besedi jutri. Na koncerta opozarjamo, vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
u— Fropustnioa na ime Sinček Justina se je našla. Hreni jo og-1. oddelek »Jutra«.
u— Novi strojepisni tečaji, eno-, dvo- in trimesečni (dnevni in večerni) prično 15. aprila. Desetprstna učna metoda. Specijal-na strojepisna šoia: Največja moderna stiojepisnica, raznovrstni stix>ji. Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Na J"ozpolago prospekt: Trgovsko učiliSče »Christ«fov učni zavod«, Domobranska 15.
S^disfa štajerska
Deželni vedja dr. Ueberreiter je kot šef
civilne uprave na Spodnjem Štajerskem objavil v nedeljski slavnostni števillii mariborskega dnevrrilia poziv spodnještajer-slcim možem in ženam, ki ga zaključuje: V četrtem letu vojne ne utegnemo prirejati velikih svečanosti. Ob dragi obletnici priključka Spolnjega Štajerskega hočemo misliti na to, da aa. vse, kar smo in kar imamo, dolgujemo hvaležnost Fiihrerju, kateremu hočemo obljubiti da bomo z vso predanostjo služili njemu in njegovemu velikemu delu. Na koncu te vojne bo nemški ntuod imel izvojevano največjo zmago v svoji zgodovini in sadove te zmage bodo želi tisti, ki hr.tbro in nc-zdvojeno prenašajo bremena vojne.
Razčiščevanje državne pripadnosti. Od 27. marca ctelje razčiščajo krajevne skupine Heimatbunda pripadnost vseh tistih spodnještajerskih mož in žen?i, ki so bili rojeni pred 31. marcem 1927 in doslej še niso včlanjeni v Heimatbundu. To je zdaj posleinje generalno prečiščen je vseh nejasnih zadev, ne glede na. to, ali posamezniki doslej niso zaprosili za sprejem v Hei-matbund z&i pa so bili odklenjeni. To je poslednja možnost, da se uredi pripadnost k Heimatbundu in 3 tem nemško državljanstvo.
Proslava druge obletnice nemfike zasedbo je bilo. na Spodnjem štajerskem, kakor porota *Marburger Zeitung«, skromna, v skla-lu z zakoni totalne vojne. V dvorani Heimiatbunda v M:iriboru je bil svečan zbor, ki mu je dal mestni gledališki orkester glasbeni okvir. Govorila sla deželni vodja dr. Ueberreither iz Gradca in zvezni vodja Heimatbumla Franz Steindl. Počaščen je mrtvih je bilo v gaju junakov v Mariboru. Dr. Ueberreithar je obiskal še Ruše, nakar se je vrnil v Gradec.
Novi grobovi. V Mariboru so umril: 74-letna posetnica Jožefa Lirzerjeva-Sieglova, delavčeva hčerka Katarina. Crcšnarjeva, 721otni želczriAki upokojenec Viktor Go-bee in 26ietna žena strokovnega učitelja Edi Ma-karjeva-Araoldova. V št. Petru pri Mariboru je umrl že"ezniški upokojenec Kcnrid VeriLč, v Celju p,. 511etni prometni kP.udc'f Tovcmik in gradbenik Rudolf Hauck. V Št. Jurju ob Ščavnici je umrl 71-letni upokojeni bančni uradnik Fr. Kerin, na Kamenščaiou pri Ljutomeru pa z:peb~ rrioa, g£L Alojzija Luknar-Simoničeva v vi-acki starosti 82 let. V Krškem je umrla ga. Avreiija Tomičev^t-Bartelmetova, ki ji je pred 7 tedni umrl soprog, urarski mojster Jožef Tomič.
Gozdovi poltriv^V) polmlco Si>odnjega Štajerskega. tVolkscher Beobaehter« beleži: Ob prevzemu Spodnjega štajerskega
je bil v zaščito gozdov, ki z 297.000 ha pokrivajo skoraj polovico deželice, imeno. van poseben poverjenik za goizdno upravo, ki skrbi za gozdarsko izgradnjo. Zdaj je 13 gozdarskih nradov z dvema višjima go. zdarstvoma in 25 revirninv^ gozda-f?tvi.
Nesreče. 37letni posestnik Franc Rojko iz Grajene pri Vurberku je padel s koiese, si pretresel možgane in zlomil ključnic*. Nadalje je padel s kolesa 611etni vratar misriborskega učiteljišča Alojz Petek, ki se je hulo poškodoval po glavi. V sporu s tovariši je dobil 281etni Ferdinand Videčnii-, iz Modrica udarec po glavi. Po^kodovasv* leže v mariborski bolnišnici
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 14. aprila, ob 18.30: Veliki mol izven. Cene ou Lu ta aa/zuui
Petek, 16. aprila, ob 18.30: V času obiska.
nja. Red A. Sobota, 17. aprila, ob 18.30: V oaso obiska
nja. Izven. Cene 20 lir na\rzdoL Nedelja, 18. aprila, ob 15: V č^su obisk*-nja. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ob 18.30: Jesen. Izven. Cene od 15 lir navzdoL
L. Prenner; »Veliki mož.« Komedije r
treh dejanjih. Osebe: Vrhunec, slaven domačin — VI. Skrbinšek. Praznikova, pokroviteljica umetnosti — Starčeva, Praz- r.
—	Cesar, Nada, nečak nja — Rasberg. r jeva, Zorin, nečalo — Brezigar, dr. Votlin-književnik in režiser — Peček. dr. Močerad, predsednik — Košuta, prof. Pivnik P. Kovič, Volk, lastnik lista — Lipah. L jak. urednik časopi sa r— Košič, Modri j t ur-ednik revije — Raztresen. Skaza, um nik — Bratina. stud. iur. Grajšek — B Mogočnik, sin bogataša — Drenovec, pr Kresnik — Nakerst. Milka, sobarica — Sancinova, policijski komisar — Garirr Reži-ser: M. Skrbinšelc, scenograf: A G. lovičeva.
OPERA
Četrtek, 15. aprila, ob 18: Evgenlj Onje:
Red Četrtek. Petek, 15. aprila, ob 15: Sirota Mar
(Obuti maček). Prireditev Gilla. Sobota, 17. aprila, ob 18: Madame Butt. r. f'y. Izven.
Nedelja, 18. aprila, ob 17: Zemlja smehlja. Opereta. Izven. Cene od 28 Kr n -zdol.
P. I. Čajkovski: »Evgenij Onjegin.« Of
ra v sedmih slikah. Osebe: Larina — P ličeva, Tatjana — Vidalijeva. Olga — G lobt-vn. Filipjevna — Stritarjeva. Oniet
—	Janko. Lenski — Čuden, Grerrem Lupša, stotnik — Skabar. Triquet — 3. Sancin. ^areeki — Dobrčar, GiLlot -Mencin. Dirigent: N. Stritof, režrija in ser na: C. Debevec. zborovodja: R. Simon koreograf: inž. P. Golovin.
Dnevi paslfoosfcfh jrredsta „V času oblskanja"
16.	aprila: peto^. Red »A« ob 15.30.
17.	aprila: sobota. Izven ob 18 30
5 8. aprila: cvetna nedelja, izven o® 15.00.
^ aprila: ponedeljek. Zaprto.
20.	aprila: veliki torek. Red »Torek« 4
18.30.
21.	aprila: velika sreda. Red »B« *
18.30.
22.	aprila: veliki četrtek. Izve® ab
18.30.
23.	aprila: veliki petak. Izven ob 15.
24.	aprila: vcLka soboti. Zaprto.
25.	aprila: velika nedelja. Izv«? ob 15.
26.	aprila: velikonočni ponedeljek. Izven ob 18.30.
po pravici! Ali ni lepše, najmanj tako točno, preprosto: običaj angleškega v®jeva-nja! Seveda, če bi bil pisec mislil po slovensko, bd bil nemara tako zapisal, ker pa je imel pred seboj nemško besedilo (Kriegfiihrung), jo je vsekal kar po nemško s slovenskimi besedami.
92.	Protistrup = protitelo; strup vbrizgam v kri — strup je vbrizgan.
»Dejstvo, da kačji strup, vnešen v kri sesalca v majhnih obrokih, povzroči v njem tvorjenje protdstrupa ali tsakozvanih antiteles.«
Tako berem izpod peresa učenjaka.
Menda se v vseh jezikih ogibljejo tako zvanih hebridnih oblik t j. takih, ki so sestavljene iz dveh jezikov, ki niso potemtakem ne tič ne miš. Dokler v slovenščini nimamo boljše oznake za nemški An-tikorper, tako dolgo uporabljajmo sestavljenko iz samih slovenskih prvin: protitelo, kakor pravimo tudi protistrup.
»Vnešen strup« je dobesedna prestava iz nemščine: eingebracht. Po slovensko rečeno, da strup vbrizgamo v kri, strup je potemtakem vbrizgan v kri!
93.	Ne učinkuje pri piku bosanskega gada; ne učinkuje, če je pičil bosanski gad.
»Zdravilni serum ne učinkuje v slučaju pika po bosanskem gadu.«
Menda ni treba posebej nagla Sati, da je
ta stavek čisto po tuje občuten in mišljen. Po slovensko bi se glasil, kakor je povedano zgoraj.
94.	Vprašanj? režim — vpraSanje Je rešeno: vprašanja ne rešim — vprašanje je nerešeno.
»Ostalo je odprto tudi vprašanje.«
Ta stavek je po svoji neslovenskosti, pravi pravcati brat onemu pri 93. Oba sta nemška Mihelna v slovenski kučmi!
95.	Nesporni, nevidni mikrobi.
»Je zasledil, da morejo pod vi dne zverinice (namreč mikrobi) požreti in umoriti
živa bitja, ki so veliko večja kakor one sama«
To najdem v nekem našem mesečniku. Isto mesto je nekdo iz angleščine podal v nemščini tak61e: »dem bloCen Auge un-sichtbaren Geschopfe.«
»PcKividen«, beseda, ki jo prvič najdem, je sestra »podhranjenosti« (glej št. 74 Jezikovne paše), obe pa sta slovenščini ne-svojstveni, pa če tudi ima t,3 precej žlahte!
Kakor smo za podhranjenost rekli po slovensko »slaba hranjenost«, »nezadostna prehrana«, tako bi rekli za gornjo misel neopazne zverinice, tudi nevfdne ne bi bilo napek. »Podviden« ni pa ne tič ne miš!
Ista pisavka pravi v isti zadevi na drugem mestu: »Ne da bi pomislil, kako lahko bi preskočile nanj, iz varnega skrivališča nevidnosti.«
96. Rak (žival): r£l:ova jwha. rlkova pot, Rikovec, Rakovnik, pa raf js kuga: rak (bolezen): rakav bolnik = rahavec. raka-vina (na raku bolno tkivo), rakavlca = carcinomatosis.
2e nekajkrat sem opozoril, da strokovnjak rabi za razne pojme raz,;čne oznake. Ce jih jezik še nima, tedaj jih je treba stvoriti; pri tem pa moramo paziti, da ne grešimo proti svojstvenosti jezika!
Da sta rak (bolezen) in rak (žival) dvoje, mora biti jasno iz zveze. Izpeljanke iz teh dveh besed pa lahko razločujemo že po vnanji obliki Za prve ie v uvodnem stavku že dovolj povedaneg?. Za druge pa še t61e.
Dokler je obolenje samo na enem organu, pravimo temu obolenju rak — rak na ustnici = ustnični rak, rak na želodcu = želodčni rak itd. — carcinoma, der Kreos; kadar pa se razpase po vsem organizmu,
mammmmmmmmmmmmaammammmmmmmm
P&ravcsJ Hm prel
tedaj je to mednarodno carcinomatosis,
die Krebskrankheit. Po naše? Največ in najlepših oznak za bolezni imamo na -ica. Po njihovem vzgledu bomo rekli: raka-vica.
97.	Razjedavfca, turavica, mozoljSvica, priščavica, mehurjdvica, bezgavkavica.
Slično kot z rakom m rakavico je z razjedo (uleus. das Geschwiir) in razjedavico. Dokler trpi kdo na eni razjedi v želodcu, pravimo, da ima želodčno razjedo, ulcus venticuli, das M::gengesch\viir; kakor hitro jih je več, tedaj je to ulcerositas, die Geschv/urskrankheit, želodčna razjedavi-cal
Furunculus = tur, furunculositas "= turavica.
Folliculitis = mozčlj, fulliculositas mozoljavica.
Urtica = prišč, urticaria = priščdvica tudi: koprivnica, žara osipa).
V zdravstvu poznamo dve vrsti samostojnih bolezni,' katerih glavni znak je vnetje bezgavk: lymphogranulomatosis in lymphogr3nulomatosis inguinalis. Zadnja ima tudi oznako »četrta spolna bolezen«. Nemec nima ne za prvo ne za drugo lastne oznake. Po slovensko bi rekli prvi bezgavl avica, ker so otekle bezgavke po vsem životu, drugi pa dfmeijska bezgavka viea. ker je oteklina bezgavk samo v dimi j ah.
98.	Ovitek — zavitek zavdj — ov6j — povoj; obveza — preobveza.
Ce kdaj kje. tedaj je iz gornjih besed jasno, da je treba razločevati in se odločiti za primerne oznake pri posameznih pojmih.
Mrzle ali vroče, kišnate, gorčične ovitke
dajemo bolnikom, kadar jih ovijamo.
Zavitek — zavoj: jestvin. obleke, knjfg. Prvi zavoj (das Verbandpackchen) nam služi za prvo obvezo ranjenca.
Ovoj je die HQlle, der Umschlag, pa tudi, kar napravimo pri obvezovanju, die Bindetour: cirkuiaren. obrnjen (renversč).
Povojev imamo več vrst: kai^kojev. škroban, mavčev itd., ki jih rabimo pri ob- in preobvezovanju — die Binde.
Obveza =« der Verband; preobvesa -der VerbandwechseL
99.	Bacili kar mrgolč — bacilov kar mrgoli
»če je čisto stekleno ploščico pomaz*i s koščkom mišje vranice, ki so v njej bacili kar mrgoleli, je opazil« itd.
Tako berem v prestavi nekega zdravstvenega članka.
Ali in kakšna je razlika med uvodnima dvema stavkoma?
Bacili kar mrgole, pomeni, da ne mirujejo, da se gibljejo; bacilov kar mrgoli, tako pa pravimo, kadar jih je kot listja in trave.
100.	Tisoči — na tisoče.
»Kot lovec sem v svojem življenju videl na tisoče jerebic, pa nikdar nobene, ki bi bila sedla na drevo ali v grm.«
Tako sem napisal v Jutru 22. VIII. 1942. Takrat je bil poštni promet popolnoma osebni pa skoro popolnoma ukinjen. Zaradi tega sem moral izrabiti vsako priliko, da sem izročil rokopis za Jutro. Take se je zgodilo, da bi bilo tudi za omenjeni članek bolje, če bi ga bil vsaj še enkra. prespal in premislil.
Kakšna je razlika med tem. Če rečem »na tisoče jerebic« in »tisoče jerebic«?
Tisoči jerebic (vsota vseh) so bili, katere sem v svojem življenju videl; na tisoče ps bi pomenilo, da sem jih videl tisoče pr. posameznih prilikah. Tega pe ni mogoče reči o jerebicah, pač pa o lastovkah, kadsr se v jeseni zbirajo, da polete na jug; o mravljah na mravljišču; o mušicah, kadar v znaku izvajajo svoj ženitovanjski ples.
Torej: v svojem življenju sen videl tisoče Jerebic.
Skriti vonj slovenščine Je pač čudovit!
Dr. Mirko Cen«-
Kmetje in nekitiefje:
AH že veste, kako se glasi najnovejše g(slo francoskih kmetovalcev? Glasi se: Kaetje in nekmet je — caclite krompir! Pn tem pomislite na Antonia Avguš".:n<* Pr.rmentiera, ki se je svojčas moral trdo boriti, da je uvedel kronipr v Francji. K:ompir, pripravljen na sto in več načinov jc namreč odkritje gospoda Parmen-tiera, ki je bil vešč lekarnar, kuhar, pa oudi videč, ki je spozna! gospod..irski pomen krompirja v davni preteklosti. Mnogo njogov:h kuhinjskih receptov se t če izid ju čno krompirja. Lahko bi dej ■aLi, da jo krompir oče ali vsaj pokrovitelj v obširni francoski družini zelenjave. Dolgo ča.-a co se Francozi temu ameriškemu gomolju upirali. Niso ga hoteli sprejeti ne v svojo kuhinjo, ne v gospodarstvo, in to navzlic temu, da je krompir že 200 let v Evropi veljal za splošno živlo ter se uveljavil na Angleškem, v Nemčiji, na Nizozemskem ter v Švici.
Pnrmentier ie b4l po poklicu farmacevt ter Jc bil v službi francosko vojske. Večkrat so je izjavil v prilog krompirju, ki so ga b li pripeljali iz Amerike. Bil je namreč popolnoma prepričan, da je krompir zelo hranivo živilo, zato so je tudi v volilri meri posvečal kuharski umetnosti. Od časa do časa si je celo izmisli; kakšen nov način kuhanja in priprave krompirja. V tem pogledu je bil naravnost genialno Iznajdljiv. Toda Parmentiera n jogo vi ro-'.iV' nls-N hrtr'i	Kromoirja niso
hoteli jesti ne meščani, ne kmetje; slednji so ga z največjim odporom poklanjali k-> maj živini. Tedaj sc ie Parmenticr, loi je hotel na vsak način prodreti s svojim krompirjem, obrnil naravnost na svojega mogočnega protektorja Louisa XVI. In francoski vladar, ki je vladal v Versaille-su, je upošteval Parmcntierove nasvete. Na podlagi Parmentierovo izjave je določi i. da je pripravljen uvrstiti krompir mod dvome obede, še več. Kralj je izkazal krompirju posebno spoštovanje na ta na-Ain, da je odredil, naj se krompir goji naravnost na vrtu versajskega parka. Tako
se je zgodilo. Takoj so določili nekaj leh, na katerih brvjo zasadili Vrompir. Seveda niso smeli ljubosumni dvorjani vedeti za to kraljevo pobudo. šele po dolgem času so ^zvedeli, kakšna nenavadna rastlina se goji na vrtu versajskega parka, zato pa je imela novost kmalu zaželien učinek. Glas o tem. da goji krompir sam fran"oski kralj v svojih vrtovih so je kmalu lr.zncsol po deželi in kmalu je vsa Francija, povzela kraljev zgled. Nihče ni hotel zaostati za kraljevo pobudo, vsak ni jo podvizal, da bi tudi cn pridelal krompir kakor Loujs XVI. Tako je ^ ni šel krompir v Franciji na dvorno mizo, z dvorne mize na mizo bogatašev, plemenitašev in veljakov, nato p* še na mizo meščanstva sin ljudstva. Njegova zmaga ja bila sigurna in trajna, nihče več ga ni mogel izpodriniti.
Tako se je pomalem krompir razširil po vsej Franciji kjer so ga sadili v raznih pokrajinah ter mu dajali tudi temu primerna krajevna imena. V teku razvoja francoskega življenja je pričel krompir v Franciji do posebne veljave. V Nemčiji na primer postrežejo s krompirjm vodno poleg mesa ali zelenjave. V Franciji pa tvora krompir jed zase te.r ga kuhajo po posebnih pravilih, ki. j h je 'zdelal zanj oe-smrtni Parmenticr. Zato velja v Franciji navada, da mora biti krompir vsak dan na mizi.
Sedanja vojna je tudi v pogledu Krompirja povzročila v Franciji majhno zmešnjavo. Ljudje, Id oo bili vajeni imeti krompir na mizi opoldne ln zvečsi, si tega trenutno ne morejo privoščiti iz enostavnega razloga, ker nimajo krompirja dovolj na razpolago za vseh 365 dni v letu. Z zavistjo gledajo Francozi prekj nemške meje, kjer pridelajo letno 50 milijonov ton krompirja, popolnoma oadootno Količino za nemško ljudstvo. V tem pogled', se zdi Francozom primerno posnemanje nemškega zgleda in odtod izvira njihovo gesto, naj bi vsak francoski dižavljan. kmet ah nekmet, v izdatnejši mer; ka^or ooiei prideloval krompir.
Delo fn uspehi Bnsšf?a Mali
članstvo srganizisranih rejcev se fs maSco dvrgnlfo — Popačile z občnega zbora
Poročila na nedeljskem občnem zboru ljubljanskega »Društva Mali gospodar«- (v telovadnici ljudske šole na Cojzovi cesti), jossno lokazujejo, da je treba to dioištvo ccniti kot pomembno gospod ar si: o organizacijo našega malega človeka — ne le po številu članstva temveč predvsem zaradi njegove delavnosti in obsežnega gospodarskega programa. Da društvo znajo ceniti tudi na pristojnih mestih, je pokazala udeležba zastopnikov kmetijskih ustanov in oblasti na občnem zboru. Društveni predsednik Drago Grabnar je po prehodu na dnevni red pozdravil našle ln je zastopnike: kmetijskega oddelka Visokega komisariata ing. C laka. Kmetijske zbornice ing. Mucka, gospodarskega urada mestne občine ing. Mačka, Splošne železničarske gospodarske zdruge R. Kampuša in Čebelarske zadruge železničarjev Robido.
Predsednik je podrobno razčlenil program ln delo društva. Ko je bilo ustanovljeno ljubljansko društvo, ki je jedro Zveze društev »Mali gospodar«, se je združilo okrog i00 rejcev in predsednik je ugotovil, da bi v Ljubljani moralo biti približno 5.000 članov. Zdaj se temu številu že bližajo. Tedaj so začeli smotrno izpolnjevati organizacijsko delo in delokrog društva so razlelili na okraje, poverjeništva, kjer so začeli prirejati predavanja ter sestanke rejcev. Pozneje je bilo treba društvo primerno prila-gollti razmeram, število članov je začelo naglo naraščati, v čemer pa ne vidijo zgolj napredka, ker so se društva začeli oklepati mnogi rejci iz sebičnih razlogov, da bi si laže preskrbeli krmo. Društvena naloga niso kupčijske zadeve, temveč poučevanje rejcev, pospeševanje reje, izpodbujanje k umni reji. Društvo je predvsem namenjeno, da organizira male gospodarje, to se pravi delovne ljudi, ki imajo tudi nekaj zemlje ter da hkrati z rejo smotrno izkoriščajo vse pridelke in surovine malega gospodarstva. Vendar so v društvo začeli sprejemati tudi rejce, ki se pečajo samo z rejo malih živali, a. ne morejo odobravati, da nekateri rejci
rede več živali, kakor jih morejo prehra-niti. Ena najpomembnejših nalog društva v teh čosih je bila, da so skrbeli za razdeljevanje krme med rejce, kajti reja b1 propadla, če bi rejci ne uživali primerne pomoči društva in ustanov. Da bi pa društvo vendar ne zanemarjcJo tudi svojega strokovnega dela, ki je bi'o zaradi njega ustanovljeno, je bil 1. marca letos sklenjen dogovor med Splošno železničarsko gospodarsko z?drugo in društvom. Po njem je zadruga prevzela kupčijske-zadeve Društvo se je oprijelo zopet svojega, pr-v tnega dela. Začelo je ustanavljati rejske krožke ter se lotilo dela za smotrno selekcijo pomenskih živali. Ustanovljenih je bilo že več krožkov, ustanovitev nadaljnjih pa pripravljajo. To delo je zelo potrebno, zlasti še. ker so se razpasli razni križanci posebno med kunci, a nikrkor ni lahko, če pomislimo, (Vi se število kuncev v sami Ljubljani giblje okrog 70.000. Zato je potrebno, da se združi v krožkih čim več rejcev, ki imajo razumevanje za strokovno rejsko delo.
Da je društvo opravilo kljub vsem težavam v preteklem poslovnem letu res mnogo dela ter doseglo glede na razmere lepe uspehe, smo sprevideli iz tajniškega poročila (tajnik Lojze Merljak). Ob zalnjem občnem zboru je društvo štelo le 372 članov, zdaj jih pa šteje 3511, kar pomeni, da se je število članstva skoraj podesetorilo. Hkrati s porastom članstva je seveda naraslo tudi delo odbora- kar nam kažejo najbolje številke o razdeljen h krmilih lani (do konca leta.
Društvo je razdelilo 1332 kg prosa, 8922 kg tropin, 850 kg krvne moke. 11.000 kg pese. 800 kg korenja, 20.000 kg ovsa, 31.065 kg otrobov 35.218 kg moke, 18.859 kg riža. 17.568 kg krompirja, 3313 kg repe, 1321 kg topinamburja, &00 kg klajnega apna in razen tega še 1000 kg tobočnega prahu in 4.200 kg gnojil. Razen tega je članstvo še prejemalo krmila, ki jih je preskrbela Splošna železničarska gospodarska zo druga. Pri tem niso še upoštevana zimska krmila,
M jih je preskrbela zalruga: 25.285 kg krompirja, 46.622 kg korenja, 7685 kg sena, 5195 kg pese, 751 kg slame, 2809 kg kostnega zdroba, 12.620 ovsa itd. Skupa. je bilo razdeljeno skoraj 27 vagonov krmil in drugih potrebščin ali 267.394 kg.
Da je bil odbor izredno delaven, sprevi-dimo že iz števila sej: 49. — Društvo je porodilo tudi valjenje plemenskih p:ščan-cev. Razdeljenih je bilo n.ed rejce prece; raznih plemenskh živali. Prošenj za plemenske žival: je bilo vloženih 107. Vred nost razdeljenih plemenskih živa'1 je v primeri z vrednostjo živali prejšnje leto zelo velika; ob prejšnjem občnem zrvoru je zna šala vrednost razdeljenih Zvali 3176 L zdaj pa znaša 16.101 L. — ^rav lako za dovoljivo sliko o delovanju društva je po. kazalo blagajniško poročilo (blagajnik Viktor Rozman). 2e številka o '•enarnc:. prometu pave mnogo: 939.793 L. Dohodkov je bilo 472.417 L. izdatkov 163 292 L in prebitek znaša 6.125 L. Prebitek so porabili za nakup plemenskih živali ter pospeševanje reje. Članarina > znaš-'a i6.0Je L. Vrednost blaga, prodanega članom, je znašala lani 343.087 L. Gospodar Matico Keše je poročal podrobno koliko plemenskih živali so razdelili lani.
Vsa poročila so bila sprejeta orez prigovora in zbor je sprejel razrešnico, nakar co sledile volitve. Izvoljeni so b i predsednik Drago Grabnar, podpreosednik D. K: se m, tajnik L. Merljak. blagajnik V. Rozman, gospodar M. Keše, odbornika J Kruš č in Fr. Mejač, namestnika- Fr. Voc. nik. in Vinko Plevčak, revizorja P. Klepoc in dr. J. Podobnik, namestnik revizorja. Iv. Božič. Sklenjeno je bilo tudi, da bono pritegnili v odbor (s ponvetovalm pravico; načelnike rejskh krožkov, če že niso v odboru. — Društvu je čestital k 'epim uspehom predsednik zveze dr. J. Koren.
Pri raznoterostih so bla sprožena še številna pomembna vprašanja: zlasti so govorili o preskrbi krmil, kar je posebno pereča zadeva, in o nakupu plemenskih ži-
vali.
če pogine slon
WlLJi.IL COLLINS
I
Mezaftasten dokaz
I Detektivski
V okolici Darmstadta je pokopališče slonov. Tu namreč konča svoje življenje več;na slonov, k; pogine naravne smrt; ali pa ki jih morajo v živalskih vrtovih in cir. lcusih zaradi starosti pokončati. V Darm-stadtn stroge tudi slonove krže. iz kater h izdelujejo razne predmete. Po posebnem postopku se da tuci slonova koža uatrej ti, za kar jc pa potrebno intenzivno delo skozi dve leti in šo eno let/) sušenja, preden dobe iz slonove kože usnje. Seveda ne smemo misliti, da bi se dal; usnje z slonove kože porabiti za izdelovanje ženskih ročn h tor- g bc ali sploh luksuzne galanterijske rob-.'. § Tako u.snjo jo debrla d->brih 5 cm in po temeljiti obdelavi je tol;o trdo da pr.: lphko uporabljajo za brušenje jekle ih nožev. SI. nova koža, ki Ima prti žno 10 m-* uporabnega usnja, tehta okrog 3 50 sfta ln <». nje lahko izdelujejo tudi brušene kamne r, ki j-h visoko cenijo v nekaterih panogi h industrije.
Drobse Eafs5m!vsst*
Dve novi zpamki v Ccškcm Proteklo-ratu. Poštna uprava češkega Protekiprato? bo izdala za letošnji rojstni dan kr.nceiarjo Hitlerja 20. aprila dve novi znamki s Hitlerjevo podobo.
Ainciški listi bedo mora'i skr?'ti obseg V Zedinjenih državah se ukvarjajo z načrtom o skrčenju obsega amer šit h dnevnikov. Verjetno je. da bo v boci- ■» b ?av-an oblast dodeljevala papii' vseir. podjetjem.
ČETRTEK, 15. aprila 1943/XX1.
7.30 Pesmi in napevi. 8.00 Napoved čas:,
—	Poicčila v italijanščini. 12 30 Ploščč 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Napev: in romance. 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini 13.10 Poročil-c Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.12 S mfonična glasba. 13.25 Prenos iz Nemčije. 14.00 Poročila v italijanščini. 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M. šijanec — Simfonična glasba. 15.00 Poročila v slovenšč ni. 17.00 Napoved časa
—	Poročila v italijanščini. 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 Nove plo.lče Cetra. 19.30 Poročila v slovenščini. 19 45 K menta dnevnih dogodkov v slovenščni. 20.00 Na poved časa — Poročila v italijanščini. 20.4-CIELEA : Adriana Lecouvreur : V odme rih: predavanje v slovenščini, zanimive s' v slovenščini. Po operi: Poročila v italijan šč ni.
»Nocoj ne morem govoriti o tem, vse na svetu bi dal, da bi slišal, kaj mi hočete povedati, a nimam moči za to. V stanju, v kakršnem sem zdaj, ne odgovarjam zase. Nimam poguma, da bi odprl grob te muče-nice. Ste me slišali, ko ste prišli sem ? Moja domišljija ne pozna meja, postanem avtor, ki se je vživel v svoje junake, katerih ni več. Zdaj sem človek, ki sem si ga ustvaril v svoji domišljal in ki je močnejši od mene. Zblaznel bi, ako bi skušal premagati svojo domišljijo. Ne sinete me videti, ko izgubim živce; ne, gospa Valerija, za nič na svetu vam nočem n iditi tega groznega prizora. Pridite jutri, po dnevu. Kupil sem kočijo in žrebca. Ariela zna voziti; prišla bo po vas in vašo taščo. Lahko se pogovoriva jutri, ko bom sposoben za razgovor. Umiram od želje, da bi vas sl šal. Zjutraj bom vljuden, pameten, zgovoren, za danes pa dovolj. Ne govorimo več o tej stvari, ki me preveč razburja ln zanima. Moram pomiriti svoje možgane. Godba je resnično pomirjevalno sredstvo za razburjene živce. Moja harfa ... moja harfa!«
Zapeljal je svoj voziček v najdaljši kot sobe ter se srečal tam z gospo Macallano-vo, ki je prihajala k meni, da bi me odvedla.
j Lahko noč, Dexter,« je dejala moja tašča. Z gospodovalno kretnjo je dvignil roko.
»Počakajte,« jfe dejal. »Dovolite ji, naj me sliši peti.«
Voziček se nama je počasi bližal. Miserri-mus Dexter ga je potis:''al z eno samo roko, v drugi pa je držal ho kakršne še nikdar v ž'vljenju >em videla.
»Dovolita, da trenutek razmislim; vam bom zapel, gospa Valerija.«
Zaprl je oči, naslonil glavo na harfo ln med tem ko je razmišljal, je s prsti nalahno prebiral strune. Cez nekaj minut je dvignil glavo, me pogl dal in zapel prve note svoje pesmi v oblik" preludija.
Je bilo to dobro ali slabo petje? Ne morem reči, kakor sploh re morem reči, ali je bila to sploh godba. Bili so to divji, barbarski, monotoni zvoki, k', v ničemer , niso bili podobni modernim skladbam.
Cez nekaj časa mu je glas opešal, preti so mu vse bolj nalahno prebirali strune. Glavo je naslonil na naslon vozička in naposled so se mu oči zaprle. Zaspal je s harfo v rokah, kakor zaspi otrok z novo igračko v roki.
Po prstih sva šli i r. sobe ter zapustili Miserrimusa Dexterja, pesnika in skladatelja in blazneža v. sladkem spanju.
Devetnajsto poglavje TRMOGLAVKA
Na pol zaspana je stala Ariela v tretji sobi v pritličju ter naju čakala.
Bicz besede, ne da b! naju vsaj pogledala, naju je peljala skozi temačen vrt ter zaklenila za nama vrtna vrata.
2 Lahko noč, Ariela,« sem zaklicala od zunaj preko plota.
V odgovor sem slišala le njene težke korake ter čez nekaj , časa loputanje. vežnih -vrat, ki jih je zaklepala,.
Uvideven tašein kooijaž je prižgal svetilke na kočiji, eno pa je vzel v roke ter nama šel naproti po labirintu kup>v, med katerimi sva morali hoditi. Tako sva brez nezgode prišli na cesto.
»Nu,« je dejala tašča, ko sva sedli v kočijo, »videla si torej Miserrimusa Dexterja; nadejam se, da ti to zadostuje. Priznati moram, da ga, odkar ga poznam, še nikdar nisem videla tako popolnega blaznega kakor danes. Kaj praviš ti?«
»Nočem vam ugovarjati, vendar se mi ne zdi, da bi bil res tako blazen.«
»Ne verjameš, da je blazen? Po vsem tem, kar je počenjal v svojem voalčku ? Ne verjameš, da je blazen, po tistem prizoru z njegovo nesrečno sestrično? Ne verjar meš, da je blazen, ko si ga slišala peti v tvojo čast? Mar ga nisi videla, kako je naposled zapadel v hipnotično spanje ter a tem dostojno kronal svoje početje? Valerija! Stara modrost ne pravi zaman, da slepec ni slabši od onega, ka noče videti.« i >Oprostite, mama, zdaj, ko sem si opo-i mogla od presenečenja, razmišljam o tem, kar šem videla in slišala in vendar ne morem verjeti, da bi bil ta čudni človek norec v pravem pomenu te besede. Zdi se mi, da počenja to, kar smo počenjali ml vsi v svojih otroških letih, ako smo imeli le malo razvito domišljijo... igrali smo ee vile, kraljice ali kake druge izmišljene osebe. Gospod Dexter nama je izdal svojo ; skrivnost prav tako, kakor delajo to otroci, toda opazila serr, da je, čim mu je domišljija prenehala delovati, postal spet Mi.serrimus Dexter in ni več verjel, da je Napoleon ali Shakespeare. Sicer pa ne smeš pozabiti na njegovo samotarsko življenje. Priznati moram, da me je ta obisk zares zanimal.«
»To se pravi, da ga nameravaš zopet videti?«
»Ne vem, kaj se utegne zgod*ti jutri zjutraj, toda ta trenutek sem trdno odločena, da se vrnem k njemu. Povedala sva si nekaj besed, ko ste bili vi na drugem koncu sobe in prepričana sem, da mi bo zares lahko koristil.«
»V čem koristil?«
»Pri mojem edinem cilju, ki ga imam.«
»In ti bi zaupala temu človeku? Razkrila bi mu vso svojo dušo?«
»Da... ako bom jutri prav tako razpoložena kakor nocoj. Priznam, da tvegam, vendar moram poizkusiti. Morda ne ravnam pametno, toda pamet mi ne more prav nič pomagat: v položaju, v katerem se nahajam in za dosego cilja, ki sem si ga bila zastavila.«
Tašča mi ni več ugovarjala. Odprla je torbico, ki jo je bila položila na sedež, vzela lz nje pismo ter prosila koC.jaža za eno Izmed svetilk.
»Siliš me, da ti odkrijem, kaj mish tvoj mož o tvoji nameri. To je zadnje pismo, ki m; ga je poslal z bojišča. Presodi sama, kako ceni moj sin nepotrebno in obupno žrtev, ki jo nameravaš storiti zanj.«
Ubogala sem jo in brala:
»Ali ti smem govoriti o Valeriji? Moram. Piši mi!, kako ji je in kaj dela. Neprestano '' mislim na njo. Vsak dan huje me muči misel, da sem jo izgubil. O, ko bi bila pustila stvari take, kakršne so bile! Ko ne bi nikoli odkrila strašne resnice! Ko sem jo videl zadnjič, je govorila, da bo prebrala poročilo o procesu. Ali je vztrajala pri tej nameri ? Ako bi bil pri njej, ko je spoznala podlo obsodbo, ki je bila javno razglašena bi gotovo umrl od sramu in groze. O, mama! Ako bo hotela na vsak način dokazati mojo hvaležnost, uporabi ves svoj vpliv, da jo odvrneš od te namere. Obvaruj jo ponižanja zaradi neuspeha, morda žalitve, ki bi se jim utegnila izpostaviti. Jaz Ji ne bom pisal, ne upam se ji pisati, zato jI pomagaj ti, da me čim prej pozabL Edino dobro, ki ga lahko storim, da popravim zlo, ki sem ji ga prizadel, je, da ločim svoje življenje od njenega«
S tem obupa polnimi besedami se Je končalo pismo. Molče sem ga vrnila tašči.
»Ako te to ne odvrne od tvoje namere, tedaj te nič ne odvrne od nje. In zdaj niti besede več o tem.«
Kaj vem, ka§ znam?
179.	Odkod izvira ime rugby?
180.	Kaj je »uzansa« v trgovskem f^riku?
181.	Od kod so prejeli jakoVmo: svoje Ime?
*
182.	Podobnica.
Po sličicah je določiti 15 imen za predmete in rbe osebi. Tretja podobica v 1. vrsti vsebuje tri nazive (kavelj, cbroč, go-
Ceferin:
& pim^csona se smehljš e e e
Ko sta se srečala pod visokim portalom starega samostanskega poslopja, se je zgodilo tisto čudo. ki je Skovirju zmešalo pamet in mu vzelo srčni mir:
Oboževana pevka, »naših logov prelestni slavček«, »puščavski srebrni zvonček«, je uprla vanj svoje lepe oči in se mu prijazno nasmchljala. Da. ljudje ' božji, nasmehnila se mu je — nasmehnila — kakor z nasmeškom pozdraviš debrega starega znanca in prijatelja!
Skovir je zardel in se zmedel.
»Od kod me pozna ta ljubka zvezdica? Pomota?«
Za trenutek je podvomil, potem se je pa počil z desnico po visokem, že močno raz-oranem čelu.
Klobuk, to preklemano črno melono, ki mu je menda zadaj prirasla na glavo, bi bilo treba privzdigniti in pozdraviti... m ogovoriti umetniško dušo, ne pa iti mimo kakor izgub« [jeni Mutec osojski!
Tepec! Kakšno sijajno priliko je zamudil!
Stari panj se je vnel.
Dom šljija ga je spravila v ogenj, da je zagorel v ljubezni kakor z bencinom polita se-ntna kopica.
Pozabil je, da je že postaran dnižinski oče.
Pozabil, da je minil njegov čas.
Povsod, kamor koli se je obrnil, je šel pred njim tisti prijazni nasmešek, ga vabil, dražil in mu omamljal dušo.
Po cele ure se je zdaj izprehajal pred usodnim portalom in potrpež!1* » čakal, da bi se tisto nepozabno srečanje ponovilo.
Zaman!
Pred stebri z gledališkimi lepaki je postajal in z vročičnimi očmi strmel na njeno ime: SABINA HOCEVARJEVA
Ogromen šopek rdečih nagel j ev je kupil in zvečer v j^edalisču drhtel od razburjenja, ko so primadoni na odru izročali cvetlice: »Božanski umetnici tihi občudovatelj
Rivoks.c
(Vse se je bilo v njem obrnilo in postavilo na glavo — še ime.)
In tako je Skovir vdrugič ujel njen nasmešek (sedel ie v tretji vrsti)). To pot z odra, ki je bil spremenjen v puščavo.
Ves blažen je ugotovil:
»Ona ve. kdo je ta Rivoks!«
Ves se je prelevil, tako da ga skoraj ni bilo več spoznati.
Kaj je obsedlo očeta — se je izpraševala družina —, da se je na starost začel tako »afnati«? Nobena obleka mu ni več dovolj dobro izlikana, noben klobuk dovolj skrbno pokrtačen!
Kadar je bil slučajno doma, je posedaval ves zamišljen pri oknu in si kakor v velikih skrbeh podpiral osivelo glavo.
»Ali bi ne bilo pametno, da bi si dal pre« barvati to grivo«
Takoj je zavrgel zapeljivo misel.
Kdo razume iynetniško dušo? Kaj pa če je ravno ta častitljiva barva po njenem okusu?
Njegova strast do gledališča se je stopnjevala do take višine, da žena ni mogla več molčati:.
»Vse boš znosil v zabavišča, nam pa pajek prede po želodcu!«
»Kaj pa imam od življenja!« je vzrojil »Edino glasba mi je še ostala. Božanska glasba, ki mi vliva tolažbo v dušo in daje moč, da ne omahnem kakor nažagan hrast. In to poslednjo oporo mi hočeš vzeti? .. . Srakoperjeva žena si... da boš vedela!«
Izmed vseh oper se mu je najbolj omilila »Thais«.
Srečni puščavnik Athanael. ki sme takega angela spremljati po puščavi! »Oh. kaj bi dal, ko bi bil jaz na njegovem mestu!« so se mu
trgali vzdihljaji.
Nekega dne je pa zbral ves svoj pogum
in se iunaško odločil:
»Približal se ji bom, pa naj skoči svet a tečajev!«
»Torej zato ste «e mi bili nasmehnili, ker sem .. . ker Wm ... podoben vašemu rajnkemu str oku?« je vprašal s hripavim, raskavin
glasom.
Pod platano sta sedela, v udobnih pletenih naslonjačih.
Skozi šibko vejevje, ki jc b lo obloženo z nežnimi rjavkastimi lističi, sc jc smehljalo aence in j ma prijetno božalo obličje.
Drobni ptiči so se lovili po drevju m uga r.jaii svoje ljubezenske norčije. Na skrbno obdelanih gredicah so žareli rdeči tulipani Zlate fors tije so krasile vrtno ograjo.
Krasna je bila pomlad na Sabinmem vrtu i
Skovir je danes ni občutil.
Skrušen je sedel v naslanjaču. Trpke misli so se mu podile po glavi.
»Res čudovita podobnost«, je ponovila še enkrat.
»Škoda, da niste poznali »impafčnega starčka! Širokopleč mož je bil m v mladosti močan kakor gorila — tako so mi pripovedovali ... Jaz se ga spominjam seveda le kot dobrodušnega starega strička Rad je prihajal k nam in m; prinašal darila. O, kolikokrat me je. otroka nebogljenega, vzel na kolena, me malo pogugal in vzkliknil:
»Raca na vodi, kakor si ti brhko dckletcc!«
Vidite, te »race« sem se spomnila, ko sem vas bila prvič zagledala in se zato nisem mogla smeha vzdržati... Saj mi ne zamerite, gospod Skovir.
*
Zdaj gospod Skovir ne zahaja več v gle= dališče.
Tudi pred portalom se več ne izprehaja.
Največ sreče in zabave najde doma pri svoji najmlajši, petletni hčerki. Posadi si jo na kolena, potem pa r šeta in listata po stari ilustrirani knj'gi, da je veselje.
Kadar je pa posebno dobre volje takrat zacepeta z nogami kakor žrebe m dvigne punčko visoko v zrak:
»Rdca n« vodi, kako si ti brhko dekletce!«
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
RAZGOVOR...
»Pomisli, kakolhudo mora bita žirafl, kadar jo boli v grlu...« »Kaj pa slonu, kadar je preblajen?« »To še ni nič. Pomisli na muke, ki jih
ima stonoga, kadar ima kurja očesa!« *
BOJEVITA ZAKONCA
V bolnišnici je ležala žena že tri tedne, a jo nihče ni prišel obiskat Nekega dne jo nagovori usmiljenka:
»Uboga gospa, ali nimate nobenega ?vojca?« »Kako da ne, Imam moža!« »Pa zakaj vas nič ne obišče?« »Ne more, tudi on leža v bolnišnici.« »Ubogi človek,« vzdihne bolničarka. »Nič ga ne pomilujte,« je brž egla ▼ besedo bolnica. »Začel je on.«
lob), moža z žago ozir. metlo pa dasta le po 1 izraz. Iz besed, ki jih dob mo, je poiskati z opuščanjem črk nove besede, ki pomenijo:
1. čad, 2. del voza, 3. zdravo! (lat.), 4. ročaj, 5. nag, tudi nogometni pojem, 6. bivamo, živimo« 7. junak iz Gotovčeve opere, 8. domovanje, 9. stara turšk;-srbska mera za težo. 10. junakinja iz romana »šentpe-terc (cbratnica), 11. turški naslov (naprej in nazaj enaki, 12. dišeča rastlina, 13. tako bodi (hebrejsk ). 14. ovenel, 15. predlog z
rodilnikom, tož lnikom in orodnikom. * ♦ •
Rešitev nalog 13. t. m.:
175.	Rokavice za boksanje merijo po njihovi teži, običajno v unčah.
176.	Največjo industrijo vžigalic ima
Švedska.
177.	Četvorica običajnih kotnih funkcij
je: sinus, cosinus. tangens. cotangens. *
178.	0 do 15 je enako 40.
Rešitev te naloge je nič manj nego 856. Ena med nj mi je n. pr.; V dvojne kroge
postav mo števila 3, 8. 14, 15, v krpee na premih (diagonalnih) črtah: 2, 1, 12, 13, a, 7 in 4. 10, 11, 9, 0. 6.
IZDAL SE JE
V opoldanskem odmoru piše tipkarica pismo svoji prijateljici. Radovedni 5ef se ne more obvladati in gleda tipkarici čez hrbet v pismo. Ko ona to opazi, napiše: »Rada bi ti pisala še več. toda šef stoji za mojim hrbtom in gleda, kaj pišem.« »Ampak gospodična,« se izda šef, »to ni
resnica, niti vrstice nisem prečita!« *
NI KRIV
»Jožek, kako si mogel brcnfti bratca ▼
trebuh?«
»Nisem jaz kriv, zakaj pa se je tako hitro obrnil.«
• • »
RAZLIKA
— Kako to, da pri kartah vedno dobival, na konjskih dirkah pa izgubljal? 'e— Zato, ker konj ni mogoče
ŠPORT
Medsolske športne igre
Živahen potek tekmovanja v odbojki med šolami
Ljubljana, 13. aprila. Tiskovni urad Fašistične zveze sporoča: VII. kdo medšolskega turnirja v odbojki, odigrano 10. aprila, se je končalo z naslednjimi rezultati:
SKUPINA A (MOŠKI) II. moška realna gimnazija je premagala učiteljišče 10:2. 10:4. Tekma med III moško realno gimnazijo in klasično gimnazijo je bila preložena. Srednja tehniška šola ie premagala I. moško realno gimnazijo 10:3. 10:7 IV mo» ška realna gimnazija pa je premagala Trgovsko akademijo 10:3. 2:10, 10:6
Stanje: Srednja tehniška šola :n II. moška realna gimnazija po 12 točk. I. moška realna gimnazija 10 točk. klasična gimnazija 8, učiteljišče, III. moška realna gimnazija in IV. moška realna gimnazija po 4. Trgovska akademija 0 točk. Klasična gimnazija in ITI. moška realna gimnazija sta igrali eno tekmo manj.
SKUPINA B (MOŠKI) II. moška realna gimnazija je premagala II moško meščansko šolo 10:2 10:0 Tekma med klasično gimnazijo in II. mešano meščansko šolo je bila preložena. I. mešana meščanska šola je premagala III. moško realno gimna» zijo 6:10. 10:6 10:1. I. moška realna gimna-zijai je premagala I. moško meščansko šolo 10:0, 10:6. IV. moška realna gimnazija je premagala II. mešano meščansko šolo 10:1. 9:11. 10:2. II. moška realna gimnazija je premagala III. mešano meščansko šolo 10:2 10:1. III. moška realna gimnazija je premagala II. mešano meščansko šolo 10:0. 10:3.
Stanje: II. moška realna gimnazija 14 točk, I. moška realna gimnazija, IV. moška realna gimnazija in I. mešana meščanska šola po 12 točk, klasična gimnazija in III. moška realna gimnazija po 8, II. moška meščanska šola in III. mešana meščanska šola po 4 II. mešana meščanska šola 2 in I. moška meščanska šola 0 točk. I. moška realna gimnazija in II. mešana rtieščanska šola sta odigrali eno tekmo manj. klasična gimnazija pa dve tekmi manj.
SKUPINA C (ŽENSKE)
Učiteljišče je premagalo I. žensko realne gimnazijo 4:10, 10:7, 10:8. 1. ženska realna gimnazija je premagala Trgovpko akademijo 10:5. 11:9. Učiteljišče je premagalo Trgovsko akademijo 10:2, 10:1.
Stanje: Trgovska šola 10 točk. učiteljišče.
I.	ženska realna gimnazija in Trgovska aka--demija po 6, II. ženska realna gimnazija 2, obrtna šola 0 točk.
SKUPINA D (ŽENSKE)
1. ženska meščanska šola je premagala II-mešano meščansko šolo 10:2. 10:3. II. ženska realna gimnazija je premagala II žensko meščansko šolo 10:7. 10:3. I. mešana meščanska šola je premagala 1. žensko realno gimnazijo 3:10. 10:2, 10:8. Klasična gimnazija pa je premagala III. mešano meščansko šolo 10:3, 10:6.
Stanje: I. ženska realna gimnazija II. ženska realna gimnazija, klasična gimnazija l. mešana meščanska šola po 10 točk 1 ženska meščanska šola 8 točk. II. ženska meščanska šola in
II.	mešana meščanska šola po 4. III. mešana meščanska šola 0 točk.
SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a
IZ LAHKOATLETSKE ZVEZE Objava št. 6.	Ljubljana, 12. aprila.
KOLEDAR PRIREDITEV
18. april: Tekmovanje čez drn in strn za prvenstvo pokrajine na 3.5 km. Ob 10. sestanek tekmovalcev — na igrišču Hermesa — prijava bodi zaključena v petek 16. t. m. ob 16.
2. maj: Pokrajinsko izbirno tekmovanje za »Gran Premio del Mezzofondo«. Na progi 1000 m — na igrišču Hermesa ob 10. sestanek tekmovalcev; prjave bodo zaključene 30. t m. ob 18.
23. maj: Moško propagandno tekmovanje. (Za atlete, ki niso bili nikoli vpisani v zvezo.) Priredijo: Planina, Ilirija in Hermes. Discipline: teki na 100 m, 300 m, 1000 m, skok v višino, skok v daljino, met krogle 5 kg in met kopja 600 gr.
6. junij: Damsko in moško klubsko prvenstvo. Priredijo: Hermes Ilirija, Planina in Dop. tobačne tovarne — na igrišču Hermesa. Discipline moških: tek i na 100 m, 400 m, 1500 m; skoki: v višino in daljino, skok s palico; meti: met krogle, diska, kopja. Discipline ženske: teka na 100 m in 200 m; skoki: v višino in daljino; meti: krogle in kopja.
12. junij: Tekmovanja povabljenih. Priredi: C. O. N. I. — Discipline; teki: na 200 m, 800 m, 3000 m; met diska, skok v višino in troskok.
20. junija: Pokrajinska prvenstva juni-erjev. Priredijo: Planina, Hermes in Ilirija. Discipline: teki na 100 m, 300 m, 1000 m. 110 m z zaprekami, skoki v daljino in višino; meti: krogle 5 kg, disk 1. 500 kg, kopja 600 gr.
4. junij: Tekmovanje v višeboju na igrišču Hermesa. — Priredijo: Hermes, Planina, Ilirija in Dop. tobačne tovarne. — Discipline: petoboj (200 m. 1500 m, skok v dalgjino, met diska in kopja); troboj za juniorje (100 m, skok v daljino, met krogle 5 kg); troboj za dame (60 m. skok v višino, met krogle 4 kg).
18. julij: Klubska prvenstvena tekmovanja (L poizkus). Priredi: Lahkoatletska zveza. — Discipline serije A: teki: tek na 200 m, 800 m, 5000 m; 400 m z zaprekami, skok v daljino, skok s palico, met diska, met kopja, štafeta 4 X100 m.
25. julij: Damska prvenstvena tekmovanja. — Priredijo: Planina, Hermes in Dop. tobačne tovarne. — Discipline: tek na 100 m; 80 m z zaprekami, skok v daljino, met diska, krogle, kopja: štafeta 4X60 m.
8. avgust: Klubska prvenstva (I. poizkus). — Discipline serije B: teki na 100 m, 400 m, 1500 m, 110 m z zaprekami, skok v višino, troskok, met krogle, met kladiva, štafeta 4X400 m
22. avgust: Damska tekmovanja za prvenstvo. Priredijo: Planina, Hermes in Dop. tobačne tovarne. — Discipline: teki na 100 m, 200 m, 80 m z zaprekami, skok v višino in v daljino; meti duška, krogle, kopja, štafeta 4X100 m.
29. avgust: Klubska prvenstva posameznikov (II. poizkus klubskih prvenstev).
Serija B. — Discpline: teki na 100 m, 400 m. 1500 m, 110 m z zaprekami; skoki: skok v višino in troskok; meti: met krogle in kladiva, štafeta 4X400 m.
12. september. Damska zaključna tek*~ vanja. Priredijo: Hermes. Planina in tobačne tovarne — Discipline: tek 100 m, 200 m. 80 m z zaprekami, skok šino in v daljino meti krogle, diska, ku;-stafeta 4Xl00m
19. september: Klubska prvenstvena tekmovanja (III. poizkus). — Discipline serije A.
— 3. oktober: Klubska prvenstvena tekmovanja (III. poizkus). — Discipline serije B.
31. oktober: Pričetek tekmovanj čez drn in strn.
Ob dnevih, v katerih po športnem koledarju ni nobenih prireditev, lahko včlanjeni klubi priredijo svoja tekmovanja. Za ta tekmovanja morajo zahtevati dovoljenje najmanj 20 dni pred dnevom tekmovanja.
Prireditelji tekmovanj (tudi onih, ki so navedena v športnem koledarju) morajo predložita zvezi razpis teh tekmovanj najmanj 15 dni pred pričetkom. Razpisu mora biti priložena pristojbina v znesku Lir 20 za vsako tekmovanje.
Nova ureditev
v atletskih tekmovanjih
(Konec.)
c)	Startne številke: Prireditelji morajo preskrbeti startne številke za vse nastopajoče tekmovalce od št. 1 dalje; biti morajo črne in odtisnjene na belem platnu. Vsaka startna številka mora imeti 4 varnostne zaponke. Tekmovalci v tekih na kratke proge dobijo dvojne štvilke, od katerih eno pritrdijo na prsih, drugo pa na hrbtu.
d)	Potrditev športnega orodja :n naprav. Športni prostor, vse potrebno orodie m naprave kakor tudi ves potrebni material za tekmovanje morajo biti prioravljeni na dan tekmovanja do 9. ure dop.
Takrat mora vrhovni sodnik ali nadzornik, ki ga ta določi, pričeti s pregledom, pri katerem morajo biti navzoči uradni merilec, ki ga imenuje krajevni zaupnik Zbora lahkoatletskih sodnikovi, vodja tekmovanja in zastopnik prireditelja.
Priprava tehnično-orgaoizacijoke službe. Sodniški zbor določi predsednik sodniškega zbora. Predsedstvo sodniškega zbora Imenuje vrhovnega sodnika, nadzornike, star-terje in časomerilce.
Spored tekmovanja in vrstni red disciplin. Cas, kdaj bodo na vrsti posamezne discipline, bo objavljen od primera do primera s posebnim sporočilom. Tekmovalci, ki se temu ne bi odzvali, ne bodo pripu-ščeni k tekmovanju. Tekmovanja so oo vsakem vremenu.
.Dostcp na tekmovalni prostor. Dostop je dovoljen izključno samo: vrhovnemu sodniku, tehničnim nadzornikom, sodnikom v službi, časomerilcem in tekmovalcem mea tekmami, v katerem sodelujejo. Zastopniki klubov morajo biti izven tekmovalnega
prostora, vendar morajo sporočiti vrhov-nmu sodniku, kje bodo, da Jth po potrebi lahko pokliče. Klubskim trenerjem, maserjem itd. je dostop na tekmovalni prortor strogo prepovedan.
Opozorilo vrhovnemu sodniku. Izidi tekmovanja. Vrhovni sodniki morajo po vsakem tekmovanju poslati zvezi: 1) en izvod prijave tekmovalcev, ki mora biti pravilno podpisan od zastopnikov sodelujočih - klubov; 2) originalne zapisnike tekmovanja; 3) dva s- strojem napisana prepisa rezultatov tekmovanja, kjer morajo biti razvidni tudi rezultati V3eh pred-tekmovanj; 4) informativno poročilo pred-. rintvu sodniškega zbora in 5) seznam imen tekmovalcev, Id niso imeli izkaznice LAZ in so morali plačati globo obenem z označbo vsote glob. Prireditelji morajo izročiti vrhovnemu sodniku gradivo omenjeno pod točkami 1, 2 in 3.
prijave!
Zaključek prijav za nedeljski tek čez drn in strn za jutri ob 18.
Prva lahkoatletska prireditev letošnje sezone bo v nedeljo 18. t. m. dopoldne na športnem stadionu železničarskega Dopolavora Hermesa, in sicer v obliki teka čez drn in strn za pokrajinsko prvenstvo.
Prireditve se bodo z gotovostjo udeležili atleti iz klubov Ilirije, Planine ln Hermesa.
Kakor smo izvedeli, se tudi Zvezno poveljstvo GILA-a pripravlja, da bo poslalo na prireditev nekaj izbranih udeležencev iz vrst svojega članstva, toda ta udeležba bo odvisna od stopnje pripravljenosti posameznih tekačev. Vsekakor pričakujemo, da bo vodstvo premagalo glavne težave in poslalo čim večje število tekmovalcev, tako da bo udeležba na tej otvoritveni prireditvi v lahki atletiki čim bolj bogata. Toda ne glede na to, če bo število udeležencev tudi manjše, bo že sama prireditev uspeh, kajti to tekmovanje naj v bistvu tvori samo 'vod v nadaljnje vedno živahnejše udej-^vanje v tej najlepši športni panogi iz-vseh, ki sestavljajo domače sprotno ,enje.
iakor znano, je CONI poklonil za naj-jljše društvo na tem tekmovanju lep polt al. kar bo samo dvignilo zanimanje društev, da se bodo čim številnejša udeležila borbe za osvojitev te lovorike. Prireditelji opozarjajo pri tej priliki še enkrat, da se bodo prijave zaključile v petek ob 18. prijavitelji pa naj tudi ne pozabijo na prilo-žitev takse po 1 L za vsakega udeleženca in na vse ostale formalnosti, ki so potrebno po razpisu temovanjau
SK 2abjak. Danes od 18 dalje na igrišču v Tivoliju strogo obvezen trening I. moštva. Kdor še ni oddal slik, naj jih prinese na trening. V petek. 16. aprila, bo v klubski sobi sestanek članstva- Obvezno za vse! — Tajnik.
Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno).
Vse gg. lahkoatletske sodnike skupine »A« vabim, naj se javijo v nedeljo ob 10 na Hermesovem igrišču. — Predsednik.
„Borba z bogovi"
V zbirki »Dobra knjiga« je v marcu izš^i ta znani roman danskega pisatelja H. P. Jacobsena. Z njim smo po dolgem času spet dobili zgodovinski roman velikega formata. Dejanje se odigrava v kretsko-mikenski dobi. ki vznikne pred našimi očmi v okviru sončnega in po vinskih trtah vonjajočega Sredozemlja z vsemi barvnimi odtenki svojega davno pozabljenega življenja. Pred nami plastično zažive v teku napete vsebine romana običaji in zunanja slika velike kulturne dobe Iz vsega tega pa se dviga visoka pesem junaške volje, ki se vselej znova tudi v najbolj obupnih okolnostih postavi po robu usodi. Zgodovinsko vsebino romana prepleta prelepa ljubavna zgodba med mikenskim kraljevičem Nakaritom in Ariatano. hčerko kretskega kralja Haramada. Prizor za prizorom se vrsti s filmsko naglico, vsebina je •ako napeta, da ne moremo odložiti romana. dokler ga ne prečitamo.
Glavna vrednost romana pa ni samo v idlično nanizanih zapletljajih. pristen pesnik se je tu lotil silne zgodovinske snovi :n io tako živo preoblikoval, da navdaja njegovo delo dih najčudovitejše strasti Hkratu pa je osnovna misel romana sodobnemu človeku zelo blizu — to je misel, da si človek z močno voljo in neomajnimi načeli lahko podvrže usodo, namesto da bi se ji vdano uklonil.
Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah ali pa v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Proširan izvod velja 10 lir. vezan pa 20 lir Z znatnim popustom si lahko nabavite knjigo, če se naročite na zbirko »Dobra knjiga«
Novo sleparstvo s »čudežnim
Nek ameriški inženjer je dve leti varal prebivalstvo Los Angelesa s svojim robotom — Zaslužil je do 3000 dolarjev
V Severni Ameriki so odkrili veliko prevaro, ki je vzbudila mnogo pozornosti. Nek inženir je dve leti varal prebivalstvo Los Angelesa in najuglednejše strokovnjake s svojim umetnim čudežnim človekom. Zgradil je figuro, ki je govorila človeški jezik, iztegovala roke. obračala glavo, dvigala oči in se kakor vsi ljudje premikala v posebni za to najeti dvorani, kjer so jo občudovali številni obiskovalci Vstopnina za vstop v dvorano je znašala pol dolarja. Slučaj je hotel, da so sedaj odkrili kako je »genijalni iznajditelj«. ki si je hotel zagotoviti življenje brez truda in skrbi, utihotapil v notranjost figure svojega tovariša, ki je vodil vse gibe »čudežnega človeka«. Za to svoje delo je prejemal 500 dolarjev mesečne plače, med tem ko je goljufivi inženir zbral na vstopnini vsak mesec okoli 2000 do 3000 dolarjev.
Ta afera nas spominja na škandal, ki se je zgodil točno pred i70 leti na Dunaju. Komorni svetnik Wolfgang von Kempe-len. zelo nadarjen tehnik in pomemben graditelj, katerega stvaritve so izpodbu-dile angleškega župnika Cartwr:gtha k zgraditvi mehaničnih statev je prišel na
nesrečno misel, da bi iznašel umetnega šahovskega igralca. V njegovem stanovanju so Dunajčani opazovali za veliko mizo, na kateri je bila deska s šahovskimi figurami postavo Turka z železne pločevine v naravni velikosti, ki je čakala na igralskega partnerja. Robot je znal dvigati roko in nepojmljivo je bilo, da je igral kakor vsak človek. Pogosto je celo premagal svoje nasprotnike, ki so slutili v skrivnostnem orijentalcu tajne sile.
Eden premaganih igralcev je zaradi jeze nad svojim porazom razširili govorico, da sedi v robotu sam vrag. Od njega plačani sokrivci so nato udrli v stanovanje graditelja in navalili s sekirami na šahovskega igralca. V tistem trenutku so se oglasili iz postave glasni klici na pomoč in iz mize je zlezel majhen mož. Ta se je zadržal v votlini mize in nevidno vodil šahovsko igro »svetovnega čudeža«. Bil je najboljši šahist Dunaja, ki se je zabaval s tem da je vodil za nos lahkoverne. Še istega dne sta morala Kempelen in njegov pomagač naglo zapustiti Dunaj. Razjarjena množica je razbila »čudežnega človeka«.
©sem žrtev pobesnelega volka
Ugriznil je 23 oseb — Nenavadna vsebina želodca stekle zveri
V okrožju Galiciji poljske generalne gu-bernije je udri lani v razne vasi pobesneli volk in ugriznil, predno so ga ubili, 23 oseb. Prizadejal jim je hude rane na glavah in po obrazu Po poročilu oddelka notranje uprave pri guvernerju okrožja Galicije v Lvovu so bile sicer vse napadene osebe v 24 urah cepljene s cepivom proti stekPni. kljub temu pa je umrlo 8 ranjencev. Sest med njimi je pokazalo prve bolezenske znake 16 dni po prvem cepljenju, med tem ko so bolezenski znak: prj dveh nastopili nekai dni po zaključku cepljenja.
Znaki bolezni so bili naslednji: začetna temperatura je znašala 37.5 do 40.5 stop. v vseh primerih odpor proti vodi. poži-ralni krči neposredno po pitju tekoč;n, težko dihanje in povečana srbečica okoli ran. V ooedinih primerih je nastopilo tu-d: slinjenje. Zavest so ohranili skoraj vsi
bolniki. Po razdobju melanholije so opazovali samo zelo kratko dobo razburjenosti. Smrt je nastopila od četrtega do šestega bolezenskega dne.
Na posebno odredbo so v v?eh okuženih vaseh takoj pobili 63 psov. da preprečijo nadaljne širjenje bolezni. Izkazalo se je, da ie bil volk zelo sestradan. Preiskava vsebine njegovega želodca je spravila na dan številne neprebavne predmete, tako kose lesa. slamo, peresa, suknjene krpe, nadalje pa tudi človeške lase. kakor tudi kos človeške kože v velikosti dlani. Sluznica želodca je bila inficirana, otekla in je krvavela. Črevo je bilo napolnjeno le z žolčem in slino. Bolezenske znake so kazali tudi drugi organi. Popolni dokaz stekline je donrinesel državni veterinarski preiskovalni zavod v Lvovu, ko ie ugotovil v možganih živali negrijeva telesca.
Rumunija kupuje nemške plemenske kokoši
Rumunija je kupila zadnja leta v Nemčiji mnogo plemenske živine, poleg tega oa tudi 500 kokoši, najboljših pasem Iz Nemčije hoče dobiti tudi več modemih valilnic. Blizu Bukarešte ima že pripravljeno farmo z izšolanim osebjem kjer bodo re-lili iz Nemčije uvožene kokoši Perutm-iarstvo je v Rumuniji zelo zaostalo, ker »rele a;so polagali nobene važnosti na oasme.
Grozna lakota na Kitajskem
Listi po svetu objavljajo pretresljiva pomočila o takoti v Kitajski pokrajini Honav V tej pokrajini je bila že več let izredno slana žetev tako ia ljudje niso pndelali mogočajo dovoz živil iz drugih pokrajin. Mnogo milijonov ljudi se je zato preselilo,
kar je na Kitajskem najbolj običajni način borbe proti lakoti. Kljub temu so ogromne množice prebivalcev umrle deloma od lakote same, deloma na nalezljivih boleznih, proti katerim zaradi stradanja ljudje niso imeli potrebne odporne sile. število direktnih in indirektnih žrtev lakote štejejo na več ko 5 milijonov ljudi.
70>3 letnica mesta Stettina
Glavno mesto Pcmorjanske Stettin je te dni slav lo 700 letnico svojega obstoja. Stettin leži ob Odri in Vzhodnem morju ter je bila ta tečka že po naravi zelo ugodna za nastanek naselbine. Kraju je podelil mestne pravice vojvoda Barnim I. 3. aprila 1243. To je bila obenem ura rojstva pomorske plovbe, ki jo je razvil Stettin. Pred 100 leti je bila. otvorjena železniška proga Berlin—Stettin, kar vse je izredna pripomoglo do naglega razvoja tega svojstvenega mesta na evropskem severu.
O
BsJiSi
S
>8*
© e
u g
eB

2 o
S

Umrla nam je dne 4. apr"la, v starosti 83 let, naša dobra mati, stara mati, gospa
Marija ffrfftemlk
Zidančkova mama
v Virmašah, Sv. Duh pri škofji Loki.
Pogreb rajnke na starološko pokopališče je bil preteklo sredo, dne 7. aprila 1943. — Sveta maša zaduš-nica bo brana na Viču v četrtek ob %9. uri zjutraj.
Blagor odslej mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu. Dš. govori Duh, spočije jo naj se od svojega truda, zakaj njih dela gredo za njimi.« (Razodetje sv. Janeza 14, 13.)
Virmaše pri škofji Loki, Ljubljana, 13. aprila 1943. V imenu sorodnikov: Katrca Primožič
A. ALEXANDER:
16
POZABLJENI NAPEV_
ROMAN
»To mora biti ali obrekovanje ali pa nesporazum!« je prepadeno vzkliknila gospa. »Kaj ne, Wil-bur?«
»Seveda, mamica: nesporazum,« je z vso resnobo pritrdil sin.
»Nu, saj verjamem,« je ustrežljivo odvrnil hišni gospodar. »Čudno je le, da se taki nesporazumi šele čez mnogo let pojasnijo, in še tedaj v nekem ozira ___A kaj govoričim?« se je mahoma prekinil.
»Čas je, da pozdravite tudi druge goste. Vzajemnega predstavljanja ni treba: saj smo med seboj, sami bližnji sorodniki. Najmlajših morda ne poznata, kajti pred petnajstimi leti, ko smo se zadnjič videli, so bili še čisto majhni... Evo jih: Dora Elmhurst, moja ljubka nečakinja; Frank Leroy, dramski umetnik, sicer pa vsega spoštovanja vreden človek, in hkratu moj največji nečak, vsaj kar zadeva postavo, tako da se kosa z brzojavnimi drogovi! Vstani, Frank, daj se občudovati!«
Mladi človek je vstal in se spoštljivo priklonil gospe Isacikovi. Bil je res nenavadno visoke postave, in njegov obraz je bil na pogled zelo odločen,
čeprav se mu ni manjkalo prirojene mikavnosti. Oblečen je bil okusno, brez poudarjene izbranosti, in v vsej njegovi prikazni je bilo nekaj, kar je prite-zalo oči vseh, ne da bi bil človek mogel reči, zakaj.
Gospa Isacik je pozdravila sorodnike z malce sladkim, malce kislim smehljajem, ki je razločno kazal, kako težko se brzda in kolikanj je ogorčena nad Manhattanovim vedenjem. Ne samo. da je bil stari bogatin povabil vse ostale sorodnike razen nje in sina, ampak drznil se je celo vpričo vseh pogrevati stare in neprijetne istorije. Toda Manhattan je bil bogat in star, Wilbur pa mlad in siromašen; treba se je bilo zatajiti.
»Obed je podan!« je slovesno naznanil Lux, ki je ta mah pogledal skozi vrata.
»Izvolite k mizi, gospe in gospodje!« je vzkliknil Manhattan.
Lux je odprl vrata na stežaj, in gostje so krenili v obednico ter se razvrstili okrog dolge, razkošno pogrnjene in s cvetjem okrašene mize, vsak na svoj prostor, ki ga je označeval listek z njegovim imenom.
Dora je sedela zraven Franka Leroya. Razen nje in Isacikove je bilo navzočih zelo malo gospa, zato ji je bilo v tem razkošnem in tujem okolju precej nerodno. Toda sosed je opazil njeno zadrego in se ji je posvetil s tolikšno vljudnostjo, da je mladenka kmalu premagala trenutno negotovost in postala spet neprisiljena kakor zmerom.
»Kako mislite, da je nastala med nama ta nepričakovana domačnost?« je Dora mahoma prekinila prijetni razgovor. »Ali mar zato, ker sva so-
rodnika?... Saj še ni uro tega, kar se poznava!«
»Prav zato,« je s 1-omaj vidnim nasmeškom odvrnil Leroy. »Tako veselo kakor midva, se lahko pomenkujejo samo tisti, ki drug drugega skoraj nič ne poznajo, ali pa ... tisti, ki se poznajo zelo dobro.«
»Nemara imate prav,« je Dora zamišljeno priznala.
Pomolčala sta.
»Menda imate tudi sestro?« je zdajci vprašal mladi človek, da bi poživil razgovor. Niti malo ni slutil, da bo s svojim vprašanjem dosegel nasprotni učinek.
»Da,« je kratko in raztreseno odgovorila; takoj nato pa je začutila dolžnost, da pojasni: »Evelina je morala ostati doma. Šele tri dni bo, kar so jo odpustili iz bolnišnice.«
Leroy je izpremenil razgovor in jel po imenih kazati Dori ostale goste, ker je videl, da so ji večinoma neznani; pri vsakem posebej je navajal njegove značilne posebnosti.
»Tisti z naočniki, ki ga vidite tamle, je stric Wub-bels, večni razburjenec in veliki gobezdač; zdaj miruje, ker je žena blizu. Oni drugi, suh dolgin moje velikosti, je stric Snyder. Wubbels je ravnatelj delniške družbe, pa nima nikoli beliča v žepu; Sny-der ni nič, a denarja ima zmerom kakor črepinj. Odkod ga jemlje, vedi vrag; menda niti sam ne ve. Zraven njega na desni vidite moža s košatimi brki, gostimi obrvmi in visokim ovratnikom, kakršni zdavnaj niso več v modi. Ta je moj bratranec Charles de Wood. On...«
Leroy je moral prenehati, ker je bil Manhattan vstal in so gostje neutegoma storili po njegovem zgledu ter se v skupinicah razkropili po razkošno opremljenih sosednjih dvoranah, kjer so znova začeli živahne pomenke. Čeprav niso govorili o tem, bi bili vendar vsi radi vedeli, čemu jih je bil Manhattan povabil k sebi. Toliko let ni maral nič slišati o njih; kaj ga je bilo torej napotilo, da se je premislil?
Skoraj vsi so upali, da se bo starec v zadnjem trenutku odločil in kaj povedal, toda pričakovanje se jim ni uresničilo. Točno o polnoči je gostitelj pristopil k vsakemu gostu posebej in ga poprosil, naj še ostane, kakor da bi bil doma, ter se opravičil, da mora iti počivat, ker mu slabotno zdravje ne dovoljuje dolgega bedenja.
Gostje so razumeli migljaj, skrili svoje razočaranje za bolj ali manj dobro hlinjeno spoštljivo vljudnostjo in se razšli po svojih potih.
* * *
Manhattan je z mnogimi blazinami za hrbtom sedel v postelji ter čital časnike in srebal svoj običajni vroči punč, s katerim se je vsak večer uspaval. Samozadovoljstvo mu je odsevalo na obrazu. Ko je čez kakih dvajset minut Lux pogledal skozi vrata in obzirno zakašljal, mu je starec mignil, naj stopi bliže.
»Lux«, ali so vsi odšli?« je vprašal in lahno za-zehal.
»Da. gospod, vsi,« je Lux ustrežljivo odvrnil.
»Ahm!... Nocoj so se iznebili nekatere lepe in prijazne besede o meni, kaj ne?«
Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja ta konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja: Fran Jeran — Za maeratnl del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani