OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
Teja Hlačer
HAN F. VERMEULEN -ARTURO ALVAREZ ROLDAN, FIELDWORK AND FOOTNOTES.
STUDIES IN THE HISTORY OF EUROPEAN ANTHROPOLOGY.
Routledge 1995, 261 str. ISIÍN 0-415-10656-7
Lini so v knjigi l-'ieldirork and ¡-'aotnotes (Terenska delu, tu opiniihi-j s ptxlnaslovom Suidies in the fiislory oj i-.urttpeau Auii ti¡H)lí)gy < Kaziskare o zgodovini evro¡>ske antropologije) izšli prispevki Hi antropologi >v. ki si > se udeležili drugega hi enalnega srečanja KAŠE i The Europcan Associátjon ol Soeial Antropologists) v Pragi avgusta 1992. Zbornik sta uredila 1 lan 1 Ven nenien, raziskovalec' pri Centru za ne/a h o One raziskale na i 'niverzi v Leidnu na Nizi >zemskem, in Arturo A Iva rez Roldan, profesor za socialno antropologijo na i niverzi \ Grana d i v Španiji,
Lasa je hila ustariíivljena leta 1989 zaradi očitne ponche po prolesionalneni združenju, ki hi združevalo socialne antropologe v P v rop i in hi pospeševalo mednarodno kooperacijo "i izmenjavo pri poučevanju in raziskovanju.
Leta 1962 je A. Irving 1 lallowell organiziral konferenco na lemo Zgodovina tiulropologije, ki jo je p<idprl Social Sviencv K ese are h Council iz New Vorka lakral se je zgodovina an topologije uveljavila kol posebno področje antropoloških raziskav, predv sem v ZDA. Y Pvropi pa se zgodovina antropologije ni tako sistematično razvijala Pojavile so se sicei lililí>ge knjige in zbirke pa tudi štirje specializirani časopisi, ki Sl 1 p<>Kriii topi idročje, \ endarpa so to bili precej novi premiki, saj so prve pobude za koordiniranje evropskih znanstve nikov ki delujejo na lem področju, še zelo sveže.
1 ako je bila I. konferenca EASE septembra 1990 v Coimbri na Portugalskem. Takrat je bila prvič organizirana tudi de lavnica na temo zgoddviiie evropske antropologije, De lavriica je bila precej zanimiva. saj so se je udeležili antropologi in tu- profesionalni zgotlov inarji drugi delavnici z islim naslovom, ki je potekala lela 1992 v Pragi, so na dveh sekcijah predstavili 18 prispev kov in predvajali zgodovinski film o Siru liavme»ritlu Firthu. Štirinajst izmed teh prispevkov najdemo v pričujoči publikaciji, medlem ko sta dva prispevka že bila objavi jena posebej.
Pii PASI sí) se odločili prispevke natisniti v skupnem zliorhiku, kei niso hoteli, tla hi se članki razpršeno pojavljali v različnih časopisih Ta zbornik je tutli prvo delo na to temo,
FUHOPEAN ASSOCIATION Of SOriAt A N T fl K O P O t O C I S T s
Fieldwork and Footnotes
studies in the history oí european anthropology
Edited by
Han F, Vermeukn & Arturo Alvarez Roldan
izdano v angleškem jeziku Natisnjeni prispevki prinašajo rezultate pomembnih novih raziskav, ki potekajo v različnih evropskih državah, in razkrivajo raznolikost v antropoloških raziskavah ter živahnost le tradicije in njenega histOi iograf-skega raziskovanja, kar je obetav no in spodbudno.
Zdi se. tla evropski antropologi niso več pripravljeni biti le pasivni objekti zgodovine, ki jo pišejo drugi. S tem pa se odpirajo nove perspektiv e za poddišciplino. Avtorji pričujočih prispevkov verjamejo, tla je Zgodovina antropologije sama po sebi antropološki problem in da jo je potrebno ludi raziskovati na ta način To pa Še zdaleč ni le obramba antropološkega dela in zgodovinskega pt»znavanja .svojestroke, ampak lahko i< ivrstna pt>djetnost obogati obe, antropologijo in zgodovino
Ta knjiga je torej namenjena zgodovinarjem, ki se ukvarjajo z zgodovino itlej in znanosli. in antropologom. Prispevki v knjigi so razvrščeni v tri sklope. V prvem so raziskave, ki se ukvarjajo z izvorom antropologije v Evropi, Drugi sklop razlaga različne izhodiščne koncepie v evropski antropologiji, tretji pa je osredotočen na antropološke tradicije v Evropi.
Štiri poglavja v prvem sklopu prinašajo rezultate tekočih raziskav odločilnih prelomov v razvoju antropologije v Evropi. Mickam fluiiismeier p*>daja prcdzgodovmski pregled etno-graftje v zgodnji moderni potopisni literaturi iz P, in začetka
GLASNIK SED 3Ó/1996, st. 4
67
1
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
IS. stoletja, ihtn Vermetilett sledi izvoru in oblikova-nju konceptov etnografija in etnologija oh kont u IS. sloleija in njunem institucionalizirati ju v etnografskih muzejih in etnoloških družbah na začetku 19- stoletja, (.hcmyjuin Gecina se v svojem prispevku osredotoči na odkrivanje človeške celote z opazovanjem geneze antropologije v Heglovem ogledalu.
Kknis-Peter Koeppiiif> razpoznava v delu Adolfa Basliana sredi 19- stoletja korenine episiemološkega nasprotja meti razsvetljenskim iskanjem univerzalnih zakonov in romantičnim prizadevanjem za pastujiranje posebnosti in podrobnosti Po njegovem humanistična znanost tega nasprotja še zmeraj ni presegla.
Drugi sklop prinaša raziskave o vlogi p< isameznikov pri razvoju antropologije v Evropi in se osredotoča na bolj in manj znane podobe iz zgodovine antropologije. Alan Barnard prikaže zapuščino enega od načinov pojmovanja "nohte sa-uafie" v razsvetljenstvu. Om/ig Oittant>, kakor ga je razumel škotski sodnik Lord Monboddo. Jan de IV »// pov ezuje tlelo nizozemskega etnologa 11. j. Nicboerja glede suženjstva ( 190')-1910). ki se giblje od evolution i zrna proti zgodnjemu funkcionalizmu. Peter Skalnik nadrobno analizira odnos med poljskim antropologom Malinovvskim in pisateljem Wit kiewiczem in na tem primeru prikaže razlike med znanostjo in umetnostjo v kulturnem kontekstu. Artum Alvarez Roldan analizira razvoj etnografske metode opazovanja / utleležbo, kot jo je zasnoval Bron is law Mallnowski na začetku ¿0 stoletja Pri tem se opira na zgodovinsko primttrjavo etnografske izkušnje Malinovvskega na Maiiu in njegovega naslednjega dela na Trobrianskih Otokih.
Poglav ja iz tretjega sklopa žiijemajo raziskave antropoloških tradicij oziroma opisujejo raziskovalne programe v različnih deželah Spisku teh tradicij ni videti konca. Tomas Cerhohn uporabi središčne ali pa obr< »bne koncepte različnih področij dela v etnologiji (raziskave ljudstva) in antropologiji na Švedskem, Zmago Šmitek In BožidarJezeru i k sledita potezam, ki opredeljujejo antropološki) tradicijo na Slovenskem v prvi vrsti pri preučevanju izvenevropskih dežel Zhi^nietv fasie- . U'lcz in David Slaitery izpostavljata dinamiko zgodovine p(iljske (kulturne in socialne) antropologije in etnogralije, ki sta sooblikovali etnologijo na Poljskem. Nikola Hock razpravlja o razlogih za tako pozen pojav historične antropologije (kot veje zgodovine) v nemški znanosti. TO razloži z oriSOm pred- in povojne zgodovine etnologije, litijo Cart /a Valencia se v svojem prispevku ukvaija z razvojem latin-skoameriške antropologije, ki so jo razvijali Španski antro-pt ilogi, izgnani v Mehiko. Zadnji sklop se konča s prispevkom Thomasa Schippersa o zgodovini raziskovanja tradicij v so dohni antropologiji Evrope.
Avtorji prispevkov so se dotaknili vsaj treh pomembnih problemov : začetkov antropologije in problema period i za c i je njenega razvoj. 1, problemalike modernizma in postmoder-nlzma glede na revolucijo Malinovvskega ter položaja etnoli > gije in etnogiafije znotraj evropske antropologije,
Vprašanje o začetkih antropologije ostaja nerešeno, ker ni prišk » dt) s< )glasja glede kriterijev za določitev začetkov anlro pološke misli in etnograiskih raziskav. Ti kriteriji pa so potrebni, kajti zgodovina antr<»pologije brez eprste 11 lolc^ške ol »veze bi končala kot medla zgodovina, ki povzroča zmedo. Nekateri izobraženci trdijo, tla so bili Grki, Rimljani in Arabci prvi. ki so oblik<jvali antropološko znanje o človeški kulturi. Drugi pravijo, da se je antropologija razvila v obdobju renesanse ali razsvetljenstva Tretja skupina zgodovinarjev pa zagovarja stališče, da je antropologija produkt 19. stoletja, ko je disciplina dosegla zadostno strokovno raven. V zadnjem času
se med /.godov i rta rji antropologije širi težnja po osredotočen ju raziskav na obdobje modeme antropologije v 20. stoletju Pluralizem je dobrodošel pri preučevanju zgodovine antropologije. V tem zborniku je poudarjen pomen v sakega posameznega načina oz. videnja, zalo moramo poznati kriterije vsake posamezne možnosti. V hisioriogratiji antropologije so znani vsaj štirje načini reševanja genealoškega problema glede začetkov široke.
Prvi način reševanja tega problema ¡e problemska orientacija. Antn >pi ilogija naj bi nastala, ko se je zai ela ukvarjati s strogo antropološkimi problemi, ko so nekateri avtorji obli kov ali določena vprašanja in poskušali nanje odgovorili. \ pričujočem zborniku 10 mnenje zastopajo iŠeana. KaeppiHf> in Barnani. Gledano iz Heglove perspektive nastane znanstvena disciplina takrat, ko pogleda na svoj predmet kol celoto. Zgodovino antropologije je tako mogoče razdeliti na dve fazi: konceptualno (conccphiah in p red konceptu al no Iprecoiiceptual). Antropologija je svojo konceptualno fazo dosegla sredi I1), stoletja, pred konceptualno pa v času an (ropo-geogra Is k i h odkritij med sredo It Stoletja in sredo 17 stoletja Predmet antropologije človek - je bil zaobsežen kot celota v istem času, kot je bil "odkrit* celoten planet.
Koeplng trdi, da je temeljni problem antropologije v njenem nOtranjem epistemološkofri nasprotju: prepletanju kulturnega relativizma s težnjo po iskanju t mi v erzalne razlage. Delo Adolfa Rastiana je meti prvimi p< »skušalo zdiužev,it i oba tokova iu preseči izhodiščno protislov je pri raziskavah človeka.
Na podlagi razprave o definiciji oziroma pomenu pojma človek, ki je potekala v IS. stoletju, je Barnard uvrstil med začetnike socialne antropologije Lorda MonbodUa. Mon budijo je iskal definicijo pojma človek v luči Aristotelove filo Zofije. Raziskoval je povezavo med kategorijo človek in ()raii}> OitUtitf>\- jeziku, politični organizaciji, materialni kul turi in zmožnosti za učenje. Njegova zapuščina je vzorec za raziskavo skupnega "človeškega" v koreninah vseh kultur
i )ntgi način je utemeljevanje začetkov antrop »logije na poti lagi razvoja njenih konceptov Pa usmeritev sledi oblikovanju in razporeditvi strokovnih konceptov ter njihovemu poimenovanju in transformacijam Vermeulen je razvil tezo. cla an-trop<ilogija v obliki etn<»grafije in etnologije sega v pozno IS. stoletje, ko so skovali koncepte za uveljavitev znanosti o narodih in ljudstvih.
Tretji način reševanja geuealoških problemov je strokovna 01 icnlacija. ki je pomembna za uvajanje stroke v akademskih in drugih Strdki »v nih institucijah. Te usmei it ve ne zastopa no-I>en avtor v pričujočem zl>orniku, temveč jo nekateri kritizirajo. Ifarhsincier, na primer, poudarja pomen potopisov za pred-zgodovino antropologije v zgodnjem modernem obdobju. Četni pristopit gencalogiji vede je epistemo loška usmeritev, po kateri je antropologija znanost, katere teorije 111 metode sprejemajo antropologi, Tako imenov ane kvazi-paradigme kot na piimei I "o uca ul lova episteme, naj bi nakazovale pojav antropologije k< »t tli užhene vede. Na tej podlagi je šele mogoče razločevati med zgodovino m pred zgodovino antropologije. V tem ki »ulekstu Alvarez Roldan poudarja p< »men Malinovvskega in njegove metode, tj. opazovanja z udeležilo na terenu
Med avtoiji prispevkov je prišlo tlo soglasja glede glav nih raziskav v kronološki shemi zgodovine a nt rop o logi je: pred-zgodovina antropologije, začeiki antropologije in etnografije konec IS. stoletja, ponovno rojsivo antropologije v 19. stoletju, nastanek moderiie antropologije na začelku 20, stoletja Zgodovinarji antropologije so največ pozornosti posvetili Malitiovv skenm. Alvarez Roldan v svojcih prispevku pojasnjuje pomen živ Ijenjske izkušnje Malim »vv skega za njegovo
43
GLASNIK SED 36/1996, št. 4
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
nadaljnje delo, Malinovvskl naj hi postal glavna osebnost v razvoju modernega raziskovalnega programa v antropologiji z utemeljitvijo metotle tlela na terenu. Poljak Skcdmk pa v svojih vrsticah zanika tolikšen ponien Malinovvskega in pravi, da je njegov pomen zanemarljiv v primerjavi z Witkicwiczem in njegovim razumevanjem kulture, \Vltkiewilcz je v svoji konceptuall2aciji kulture obudil dobro znano idejo, ki jo je predlagal Cliffofd Geertz v "obsežnem opisu" (lliick deserij)-tidii) leta 1973 Nekaieri avtorji pa trdijo, tla la konceplualizacija predstavlja korenine anlroj>ološkcga postmoderiiizma, '['a ko so spel spi ožili polemiko glede modernizma in p ostrijo? tlernizma ter postavili življenje in delo Malinovvskega kot začetno točko diskusije. Razprav a glede modernizma m post-niodemizina v antropologiji še ni končana V poljski antropologiji raste zanimanje za postmodenizem (posebej za Koiivja), lekstualizem in "etnografska avtoriteta" (etlinografihic mu horiiyi sla glavna člena antropološke razprave, ki so jo sprožili posimodernisti. "Etnografska avtoriteta" naj hi predstavljala način pisanja, ki je hil v primeru Malinovvskega realističen foan Best a rt I dokazuje, da so monografije Malinovvskega kulturni produkt antIrca [¡stičnega, modernega. intelektualnega in umetniškega gibanja v srednji Ev ropi konec 19. stoletja Tako naj bi bila \Vitkievv iezeva konceplualizacija kul ture piav tako modernistična kakor konceplualizacija Malinovvskega.
Alvarei Rolddil v svojem članku meni, da je clnogralska avtoriteta Malinovvskega povezana z epistemološkim koii-teptofii nesporne veljavnosti (raticliiv) /a pisanje neoporečne Utemeljene emograiije antroppjpg potrebuje učinkovito orodje za utemeljevanje podatkov, sklepov in razlag. Malinovvski naj hi hil eden prvih antropologov, ki so se zavedali problema veljavnosti in utemeljenosti (ra!idil)'j>mh!eri?)sv t 1 jeg; 1 dela in Ha skušali rešili z. opredelitvijo ključnih kriterijev za pripravo elnografijei
Primerjava Malino\vskega z Niehoerjein, katerega primerjalno raziskavo delav skih odnosov je pov zel Jati de \V'o(fv svojem članku, po k repi SkahlikotK) tezo, da funkcionalizem ■MaliiiOw.skega ni hil rezultat njegovega 1 crenskega dela, temveč teoretičnega < ikvira. ki ga je prinesel s seboj na teren ^iehoet je namreč pri oblikovanju splošnih zak< >nov o odnosih med zemljo, tlelo m in kapitalom opustil cvolucionistk no pot Ste i n 111 ei za in uporabi! funkciona listič no perspektivo za analizo suženjstva. To pa dokazuje, tla funkcionalizem ni bil 'žum Malinovv skega naTrobriandskih oiokih. ampak de! Zeit-Meistu. jji da revolucija .Malinovvskega v metodi ni temeljila na njegt»vem odkritju fuiikcionalizina.
Antropologijo v pričujoči knjigi razumejo kol splošen I erinin ž:i skupino raziskav. ki vključujejo etnologijo, eluogiafijo, so eialno in kultiirno antropologijo, rolk ¡prisil k<vin biološko an tiopologijo Ne gre jim za iskanje definicije antropologije, temveč Opozarjajo na odgovore in rešitve, ki so bili ti,mi v preteklosti. Sodobna definicija, ki jo je podal Darid Schneider v svojem povzetku razprav v švedski in evropski antropologiji sredi >0. stoletja, opredeljuje antropologijo kol raziskovanje kulture (kol sistema simbolov in pomenov, ki so povezani z načini življenja);
^ leni kontekstu Schneider zli Severno Ameriko predlaga ločitev biološke antropologije in arheologije od socialne in kulturne antropologije. To bi bilo zelo dobrodošlo in morda telo potrebno, v Evropi pa ne gre za opozicijo med socialno m kulturne > antropi>logijo na eni strani in bl<>lošk<) antropologijo ter arheologijo na drugi strani, temveč za nasprotje med antropologijo (najsi bo kulturna ali socialna) in etnologijo (ali etnografijo ali lolkloristiko).
Štiri področja, ki jih je omenil Schneider ta Severno Ameriko. se ne skla tla jo z Boasovo, Povvellovoin Bi intonovo razdelitvijo antropoloških področij. Schneider je prezrl predvsem lingvistično antropologijo, ki je imela velik pomen za oblikovanje etnografije v IN stoletju. Izenačil je tudi etnologijo in socialno ter kulturno aritropoktgijo /. zgodovinskega stališča pa je pomembno dejslvo, tla se je socialna antropologija v dvajsetih letih 20. stoletja dvignila kot reakcija na takratno etnologi jo,
V	posameznih poglavjih v zborniku lahko beremo, tla sta etnologija in etnografija. ki raziskujeta t loma če Ijutlslvo oziroma na roti, ostali v Evropi zelo živi in prevladujeta v vzhodnih delili kontinenta. Socialna in kulturna antropologija pa prevladujeta na zahodnem, severnem in južnem delu Evrope, kjer pa obstajata tudi etnologija in etnografija, čeprav sta bili Že velikokrat preimenovani.
V	Skandinaviji, predvsem na Švedskem, ima etnologija bogato zgod< »vino in ostaja v < >srčju tradicije raziskovanja ljudskega živ ljenja v Evropi, Razvila se je v opoziciji do splošne 111 primerjalne etnografije, ki so jo uporabljali v muzejih in na univerzah. Ta termin so opustili ob koncu šestdesetih let 20, stoletja na račun socialne in kulturne antropologije. Vendar pa je, kljub spremenili v terminologiji, antropologija pa Švedskem ostala bolj na lobu - vsaj v primerjavi z ameriško, britansko in francosko socialno in kulturno antropologijo.
Na Poljskem je bila etnografija strogo omejena na ludo-ziitnnstn v;(raziskave ljudstva). (Opravljali pa so tudi etnografske raziskave izven evropski h kultur, ki so predstavljale vez meti etnografijo in antropologijo Do <spozicije med etnogralijo in antropologijo je prišlo poti v pliv om komunistične itleologi-zatije na Poljskem. Tako je etnologija izgubila svojo epi-stemološko samostojnost in se transformirala v historično in deskriptivno etnografijo. Šele sredi sedemdesetih let 20, stoletja se je lahko (socialna'kulturna) antropologija vrnila nazaj v etnologijo in šele pred nedavnim so ta termin lahko uporabili za poimenovanje določenih institucij.
1'odpben razvoj se je zgodil Judi v Sloveniji, kjer so celo zanikali lastno antropološko tradicijo. V Sloveniji naj bi obstajala le etnološka (etnografska) tradicija, ki se je ukvaijala z naro-doznanstvom. Smiiek in Jezernik v svojem Članku li tlita nasprotno, t -gotavi jata, tla je poleg p rev latlu joče etnološke tradicije na Slovenskem obstajal Hi tli živ anliojn jjoški miselni lok V članku predstavita pregled nekaterih poglavitnih antropološko razmišlja jočih in delujočih piscev od 16. stoletja dalje. Aniropološka tradicija naj bi se tako začela v 10, in 17. stoletju s potopisi in se nadaljevala v 20. stoletje, dokler ni bila zanemarjena na račun clnogratije kot nacionalne znanosti. Zaradi nejasne meje med antropologijo in na Slovenskem prevladujočo etnologijo avtorja dajeta poseben poudarek na stališčih slovenskih avtorjev o razmerju med njima.
Vpliv sovjetskih etnografov na raziskovalne tradicije v Vzhodni Evropi še ni dovolj raziskan in dokumentiran, čeprav so izšla številna dela o začetkih ¡11 koncu sovjetske etnografije. o etnologiji in anl topologiji v Sovjetski Zvezi. (¡lavno obdobje sovjetskega vpliva v petdesetih in šestdesetih letih 20 stoletja pa še vedno čaka na ustrezno raziskavo. Kaže, da so Novjeti močno nasprotovali zahodni etnologiji in antropologiji, na katero so gledali kol na imperialistično znanost in so jo zavračali na račun etnografije. Ta naj I >i preučev ala neev ropska in evropska ljudstva in naj bi vključevala netipdi medenic(naro-doznanstvo). Tako so ostali zvesti clnografiji, kakor je bila definirana v IS. siolc(|u.
Problem zunanjih v plivov se je prikazal tudi v primeru historične antropologije, veje zgodovine, ki se je uspela razviti v Nemčiji z veliko ležavo, brez pomoči socialne zgodovine ali
GLASNIK SED 36/1 996, št. 4
69
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
etnologije, Nikola Bock razloži; tla so bili kamini, s katerimi so to področje omalovaževali kol nacionalno, subjektivistično, totalno, podobni terminom, s katerimi so obsojali nemško 1 'olksktuuh'zaradi povezanosti z. nacionalnim socializmom Glede na nedavno raziskavo o precej tesnem odnosu meti etnološkima znanoslima fViilkerkinidc in Volkskinulc) in nacionalnim socializmom v Nemčiji. Bock trdi, da je bil ra /log za nasprotovanje historični antropologiji povezan s temi nerazrešenimi izkušnjami. Ne zmeraj je prisotna ncnaklonje nosi do nemških znanstvenikov, ki se ukvarjajo s humanističnimi disciplinami. Z rabo sodobnih terminov poskušajo preprečili "iracionalni" fašizem in okrepiti racionalne in strukturalne razlage človeškega vedenja in socialnega življenja.
Iste misli izraža tudi Garcia Valencia, ki se o.sredotoča na oblikovanje socialne antropologije v Mehiki s pomočjo v/. Španije izgnanih antropologov, V podrobni razpravi primerja razvoj antropologije v Španiji in Mehiki ter razloži tla se je holističm model v Mehiki razv il iz tradicije španske anltopologije in lolklorislike iz druge polov ice 19 stoletja, V šestdesetih letih ¿0. sti ilcija pa se je razvila socialna antropologija Pričujoča knjiga se konča z analizo Thomasa Sclii/)J?ersa. ki razloži zgodovino etnologije nasproti socialni in kulturni antropologiji v Evropi med letoma 1920 in |9K<), Vsaj trije lipi antropologije so bili v rabi pri raziskavah evropske družbe po drugi svetovni vojni. tire za socialirioantropaloško usmeritev i predvsem v Franciji in Britaniji), kulturnoantropološko us meritev (predvsem v ZDA) in etnološko usmeritev, ki je združevala različne discipline in poddiscipline znotraj evropskega etnološkega projekta Sigurda Erixona (v tridesetih letih 20. stoletja). Posamezni raziskovalci iz teh različnih usmeritev se vsekakor lahko veliko naučijo eni od dntgih (iz zgodovine vede in glede na rezultate), saj vse tri usmeritve zanimajo iste Socialne skupine in lokalne kulture
Ena od prednosti zbiranja informacij znotraj različnih ra z is kovalnih tradicij na enem kontinenlu je. da razlike v eni tradiciji lahko razkrijejo razltke v drugih. To se nanaša preti vsem na razlike v terminologiji kar skriva (in razkriva) paradigmatične zasuke Tako je kovanje novih terminov "et nogralija" in "etnologija'1 okrog leta I?"7') v germanskih deželah prineslo zasuk v zanimanju za raziskave šeg in na vati itd. k raziskavam narodov oz. nacionalnih kultur. Naslednji premik od znanosti o narodih k znanosti o Človeških rasah, ki se je zgodil okrog leta liS'10. pa je napovedoval konec ' etnološkim" društvpm in njihovo transFormiranje v antropološka" združenja v Angliji in Franciji v sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stoletja. Sprememba imena na LOhdonski šoli za ekonomijo leta 1927, ko je bil Oddelek za etnologijo preimenovan v Oddelek za antropologijo, je označila dvoje usmeritev na eni strani etnološko (diluzionislično) in na drugi socfalnoahtropološko Radclirte-Hrowna in Mali now-skega Vzpon socialne antropologije in rastoča tendenca k Specializaciji raziskovanja izvvnev ropskih družb sta Vplivala
na pojav evropske etnologije na Švedskem, v internacional nem okviru pa okrog leta tudi na pojav izvenevropskih etnologij, tujih elnologij oz. čezmorske antropologije
!'o drugi svetovni Vojni so na Nizozemskem, v ITanciji in na Švedskem pri poimenovanju oddelkov in študijskih smeri nadomeščali stai in uveljavIjen termin etnologija s terminom socialna antropologija ali pa kulturna antropologija. V vzhodni Evropi so termin etnologija v petdesetih letih 2'J. stoletja zamenjali s terminom ctmigrafija, ki ga je spremljala iolkU>ris tika. Šele po padcu komunizma ( 1989/90) so se oddelki spet preimenovali v Oddelke za etnologijo (Slovaška) oz evropsko etnologijo ( Moravska), nekateri pa so dodali tudi preti met kulturna antropologija (Slovenija Poljska),
Ti primeri kažejo tla je za hisioi iogralske namene pomembno spremljati rabo spet ¡l ičnih terminov, kakor tudi spremembe v njihovem pomenu pri <»značevanjii področja, sa] so te spremembe p< »gosto p< »vezane z. zasuki v teoriji in meti >tli To pa se sklada z dejstvom, tla je zgodovina antropologije antropološki problem, ki naj bo kot takšen tudi obravnavan torej z "notranjimi" opisi razvt»ju sir< >ke in s bistoi iziianjem tei kontekstiializiranjem, Radar je to le mogoče. Terensko delo in pisanje etnografskih besedil sta najpo meinbnejši nalogi antropološke prakse, ki naj bi bila ti temelje na v zgodovini antropologije, zato se naslov zbornika Ftcld ivorkanti Footn<¡tesnanaša na oba vidika
Antropologi verjamejo, tla je pomembno beležiti in refiekti-rati <»giOmne razlike pri antrop;»loških impulzih v ['vropi, kajti ti so prišli do sedanje oblike skozi čas m se še zmeraj spre minjajo in prilagajajo novim zahlcvam. Pozornost je vredno usmerili lUi.lt na rabo specifičnih terminov pri označevanju znanstvenih področij, na razlike v terminologiji in v vlogah, ki jih imajo ti različni prijemi v preučev anih družbah.
Zelo pomenil »ilo- cek i nujni • potrebno-se mi z Ji. tla znanstvena disciplina pozna svojo zgodov ino in jo tudi sama raziskuje Skozi preučevanje lastne preteklosti se vedi razkrije celoten proces njenega razvoja skozi vzpone in padce stranpoti in bližnjice... Zgodovina pokaže, da znanost nt praksa, ki bi bila izolirana in tla gie za prežemanje s širšim družbenim in zgodovinskim kontekstom. Pokaže, kakšni so bili procesi združevanja in razdru zevanja z drugimi disciplinami, prikazuje napredek v razvoju znanstvenega aparata, pri oblikovanju temeljnih konceptov in terminologije, opozarja na pomen institucij S poznavanjem lastne zgodov ine se tlisi plina zave sv oje identitete I ako se lahko spreminja in raste ter si začrtuje zavestne in trdne smernice in se tudi povezuje /. dni-gimi vedami, kar se mi zdi v današnjem času nujno potrebno.
Razveselila sem se članka Božidarja Jezeru i ka in Zmaga šniilkav tej knjigi z. zbranimi prispevki o zgodovini evropske antropologije iz druge konference I'ASI', saj je tako na račun teh dveh avtorjev ivrdi Slovenija vključena v sodobni evropski antropološki prostor, ki se zaveda pomembnosti mednarodnega sodelovanja.
45
GLASNIK SED 36/1996, št. 4