r
Št. 43 mm i^ittfnntimkn**
v Wrnk 21. Mir—rta 1924«
PotMcm Stevftka 20 ce*t.
Letnik XUX
tevsemB poi d -ljek vsak'da^sjutaj. UrednUtvoi < As&fceg* H 20, L nadsfropfe naj t poiitjajo r xi' plema se ae sprejema*/ rokoptei «f ne vračajo. lsdsjaf; |UttQB Qerfr*c, — letnik tlskema	......
iffilji mm nrese L 7.—, I Zm inozemstvo mezetno
Tisk tiskam« ■ leta L 32^- in cdo telo L 60l—. urcdnlStvt ifl uprave SL 11-37'
DINOST
Posamezne 6tevQke v Trstu 1« okolici po 70 cen*. — Oglasi se računajo v ttrokostt ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osoitalc* »hvale, poslanice hi vabila po L 1.—» oglasi denarnih za vodov mxt po L 2 — MaO oglasi po SO ccaL beseda, najmanj pa L 2. — Oglas^ naročnina ia' reklamacije se po&tjzjo btkijsčno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ia uerava li-57.
VOLITVAMI
Do zadnjih dni se je v tisku širila vest, da bo v večinsko fašistov sk o listo za JuHjsko Krajino pritegnjen tudi kak »Slovenec® BandelH-Peternelovega kova. Isiotako se je ugibalo, da v listo za bene-ćansko volilno okrožje utegne priti kak Nsmec iz bivšega južnega Tirolskega.
Sedaj je ta poslednja lista objavljena in v nji ni nobenega Nemca. To dejstvo je —• kakor poroča brzojavka v «Lands-ir,annu» — izzvalo veiiko pozornost v rimskih političnih krogih. Živo da ugibljejo, kje da je vzrok, ki je sklonil g. Mussolinija ker le on ima odločilno in zadnjo be-tedo glede sestave večinskih fašistevskih fcst —, da je odnehal od svoje prvotne firtinere?
N s koliko razlage na lo vprašanje daje rečeni nemški list v naslednjem nadalj-nem poročilu iz «Rima»:
«Dejstvo, da ni bil noben Nemec sprejet v fašistovsko listo benečanskega volilnega okrožja tolmačijo vladi blizu stoječi krogi tako, da se hoče napram Nemcem postopali istoiakoa kakor napram Slovanom v Julijski Krajini. Izjavljajo, da so bile odločilne za ta sklep tudi spravljive izjave na zborovanju nemških zaupnikov dne 14. februarja, ker kažejo, da nemška lista nima značaja opozicijonalne listen.
K tem vestem iz Rima piše «Lands-mann? naslednji komentar;
Gornja brzojavka potrja, da ima vlada, lina interes na tem, da pridejo v zbor-
mi nameni sili v zbornico, se ne more nikdar pričakovati tiste neodvisnosti, odločnosti in resnične volje za brambo interesov ljudstva, ki so neogibni predpogoj, da more poslanec vestno vršiti svoj mandat kot zastopnik ljudstva- Poslanec mora uživati polno zaupanje ljudstva. A to more le tis*i, ki ga je izvolilo ljudstvo po svoji, od nikogar ovirani volji, torej na povsem svobodnih volitvak! Ne pa človek, ki je prišel v zbornico potom kake tuje liste, za katero ljudstvo ni glasovalo. Tak poslanec ni vezan na voljo ljudstva, marveč na voljo tistih, ki so mu odprli pot v zbornico!!
To bi bil en razlog, radi katerega se
pridružujemo pripombam v «Ladsmannu». Drugi, tudHražen razlog je v zahtevi nemškega lista, naj se volitve vršijo v polnem miru, to je: da more volilec oddati svoj glas, ne da bi bil kakor si bodi oviran na tem. Če je Mussolinijevi vladi res na tem — kakor si domneva nemški list — da dobi naše ljudstvo res pravo zastopstvo v zbornici, se ne smejo absolutno več ponavljati dogodki, kakršni so se odigravali povodom zadnjih političnih volitev in ki so zakrivili, da velik del našh volilcev ni mogel vršiti te svoje najvišje državljanske pravice in dolžnosti. Z drugo besedo: da be volja ljudstva ni mogla uveljaviti v polni meril
Svojo nada, da bodo volitve pri nas mirne in svobodne, opira nemški list na
i
raco možje, ki uživajo zaupanje našega j tolmačenje rimskih političnih krogov, da ljudstva. Zato smemo pač smatrati kot vlada ne smatra nemške manjšinske liste gotovo, da se bodo volitve pri nas vršile kot opozicijonalne ter da je prišla do tega v popolnem mirt*, kar je za nas neogibni sklepa z ozirom na spravljive izjave na p-'adpogoj za udeležbo na volitvah. Veseli zborovanju nemških zaupnikov. Za nas pa nas, da moremo ugotoviti, da je vlada bi bilo še oosebej važna izjava političnih odnehala od namere, da bi kakega Nemca krogov v Rimu, da hoče vlada istotako sprejela v svojo listo. Kajti — ne glede na postooati napram naši narodni manjšini v vse drage težave — bi bil Numec, o ka- Julijski Krajini To bi bilo naravno, samo-terem se je zadnje čase nekaj govorilo, obsebi umljivo in logično. Mi nismo prav brez vsake zveze z ljudstvom.»	nič manje «spravljivi», nego so Nemci na
Tem pripombam v nemškem listu se bivšem južnem Tirolskem, pridružujemo tudi mi v polnem obsegu in Če imajo torej rimska poročila v «Lands-z vsem poudarkom. Vsaka vlada, ako ie j maniru* realno podlago, smemo pričako-poštena in če hoče res biti enako pravična i vati, da bomo to pot mogli mirno voliti, vsem državljanom brez razlike, mora že- V tem pričakovanju je v sveto domovinsko b da čuje od kompetentne strani želje in in narodno dolžnost vseh naših volilcev -— j:olrebe prizadetega ljudstva. A pravi in prav vseh, brez izjeme —, da s svojim zanesljivi tolmači teh želja in potreb mo-! glesom pripomorejo do polnega izraza rejo biti edin o-le možje, ki ulivajo polno volje nas® narodae massjšus«. Tu ne more zaupan« ljudstva. možje, ki so šli v biti nobenega izgovora. Vsaka taka zaaau-zboriMco, da branijo koristi svojih varvan- da aH malomarnost, bi bila izdajstvo na cevt neustrašeno, brez vsakega obzira na interesih te naše narodne manjšine, bi bila desno in levo in tudi brez ozira na svoje — zločin! Maše volilstvo je na glasu po lastne interese in nevarnosti, ki bi mogle svoji narodni zavednosti in politični zre-r.astati iz tega za njihov osebni, socijalni. lasti: z žarom idealne ljubezni ljubi svoje t. poklicni položaj. Nikdar pa ne ljudje, rojstvo in evojo grudo in živa je v njem ki bi hoteli biti poslanci v prvi vrsti radi volja za ohranitev svoje narodnosti in nje hc in svoje osebne koristi; posebno pa kulturni in gospodarski razvoj ni napre-ijtidje, ki bi hoteli, da jim politika dajaj dek. Sedanje volitve mu dajejo priliko, da — vsakdanji kruh. Od poslanca, ki s taki- u^-di ta svoj častni slovesi
Sv. stolica proti vme&avaaf* duhovnikov v politiko
RIM, 20. cPopolo d'Ita]ia» objavlja 'iidi 3 manjšinske vladne liste - Popolari okrožnico, ki jo je naslovil predsednik astopao v vseh volilnih okrožjih, sociia- Sv. kongregacije kardinal Laurenti načel-:isu v 14 - Sv. stolica proti vraeševaii^ nikom verskih redov. Okrožnica priča, da duhovnikov v politiko	i s sklenila sv. stolica obraniti popolno
nevtralnost glede zadnjih volilnih polemik.
RIM, 2J. MussoTim je končal s pregledovanjem
"	volilni odbor. <• Štefani* poroča, |2arjaJa duhovništ naj se ne udeležuje
se je Mussonru zahvalil volilnemu od-. s,:rankarskih bojev in ^ se ne vmcša4 i, ces, da se je odbor zvesto ravnal po v	' KK**- l.
p .7 Okrožnica poudarja, da je znano, da je adnih list, ki jih je sestavil, 4ekom zadnjih !e{ sr< sto!ica ponorno opo.
ca se Kotu
egovih navodilih pri izberi kandidatov.
v popolnoma politične zadeve. Sicer je res, da ima vsak duhovnik, najsibo dušni Štefani® poroča nadalje: Razven državne pastir ali ne, kot zaseben državljan pra-vc-čmsko it ste z znakom liktorskega snopa	imeti lastno poliUčno prepričanje, ki
er treh okrožmh manjšinskih list z zna- pa mora biti v skladu z vestjo in vero; toda kom rimskega orla m liktorskega snopa ravno tako je neoporečno, da ne sme du-■e liste bodo postavljene v pokrajinah bovnik radi svete službe, ki mu je pover-
ki bi na ka-vernike od
morajo smatrati za sovražne aH pa ljubezni in spoštovanja do vere in ki bi vsaj za tekmovalne; izvzeta je le ena, moglo njega samega zavleči v vrtinec rianj5in:ika lisia. ki jo bodo bržkone pred-j strasti in popolnoma začasnih interesov.
srčne odaoiaje med faiisti in liberalci v tej pokrajini, večinsko listo, ki jo sestav-»iuio izključno fašisti, bojevniki in invalidi.
pismu belgijskim in poljskim škofom) opo zarila duhovnike na to.
Kljub temu je treba sedaj pred volitva-m* ugotoviti, da se je tupatam kak duhov-
Italijanska socialistična fmaksonalistt-' bodisi tudi z najboljšimi nameni, radi na) stranka bo predložila volilne liste v|Prcina^0 spretne obrambe vere ali radi i4 okrožjih, torej le v enem ne in sic »r na \ nebrzdane domovinske ljubezni neprevi-Sardiniji.	! dno vrgel v politično življenje; včasih je
kak duhovnik zavzel pravo pozo kakega v^j ivo ponoJarske stranke je izdalo tribuna, žel je aplavze od te ali one stran-P vročilo o-delu vodstva na zadnjih sejah.! ke. Toda verniki so bili radi tega užaljeni b fe^a poročila je razvidno: da je avv. ] in ccrkev je Dri tem Ie trpela na ugledu. Vrjari zastopnik manjšine (skrajnih levi-i Radi tega "se poživljajo vsi redovniki, ' kakor MiglioJi) v narodnem svetu, ki na katerisibodi način zastopajo interese
na pomoć. Volilni odbor popolarske stranke je energično protestiral proti takemu postopanju.
Fašisti kanonud rmM dogodkov v Rho
Milan, 20. «Popolo cTItalia^ poroča, da je vsled dogodkov v Rho (naskok na občinski urad ter poizkusi za odstranitev popolarskih občinskih svetnikov) politični tajnik pokrajinske zveze izjavil, da ne bodo samo četniki fašistovske milice, povzročitelji tega škodljivega in nesmiselnega čina, primerno kaznovani, ampak da bo pokrajinska zveza na svoji prihodnji seji ukrenila potrebno tudi proti političnemu tajniku krajevnega fašija in okrajnemu zaupniku.
Učiteljica — Žrtev potepa med bojevniki
MESSINA, 20. V občini Montalbano Elicona je prišlo radi političnih nespora-zumljenj med bojevniki in fašisti do ostrega prepira. Ločeni po posredovanju upliv-ni h oseb, sta se obe stranki zabarikadirali vsaka v svoje prostore ter začeli skozi okna streljati ena proti drugi. Pri tem je padlo približno 50 strelov iz pušk in revolverjev. Na lice mesta so prišli karabinerji, aretirali nekoliko razgrajačev ter zaplenili več pušk in veiiko število nabojev.
Kot nedolžna žrtev tega boja je padla Giovanna Gratteri, učiteljica Sega kraja, ki se je baš takrat nahajala v bližini tega bojnega polja. Na mesto so takoj prišla ojačenja.
Nameščanje srednješolskih učiteljev
RIM, 20. Naučno ministrstvo javlja; Prosilci natečajev za naslove in izpite v svrho nameščenja na kr. srednjih šolah, natečajev, ki so bili razpisani z ministrskim odlokom od 22. decembra 192?, se bodo smatrali za pripuščene, v slučaju, da ne dobijo nasprotnega obvestila, ali pa da ni bil ugotovljen pozneje vzrok izključitve. Prosilci se bodo morali udeležiti izpitov v dnevih, ki so določeni v gornjem odloku, ne da bi čakali na kako posebno obvestilo s strani ministrstva.
Dr. Sdm:bf norože komisij! \mim&
o sačriia za ustanovitev nove emisijske banke.
PARIZ, 20. Oba odbora izvedencev sla se danes prvič sestala po svojem prihodu iz Berlina. Prvi odbor je vzel na znanje poročilo bančne podkomisije o zaslišanju drja Schachta, predsednika nemške državne banke. Dr. Schacht je razložil svoj načrt z ozirom na ustanovitev kreditne banke v zlatu, ki bi imela svoj sedeč v Berlina ii ki bi s pomočjo med-naiodne garancije olajševala obnovo trgovine, industrije in poljedeljstva v Nemčiji. Odbor je po proučitvi tega načrta razpravljal o morebitni fuziji te banke, ko bo ustanovljena, z eoasijsko banko v zlatu, katere pravila se baš sestavljajo. Drugi odbor izvedencev je pod predsedstvom Maca Keanc nadaljeval s proučevanjem poročil o izhodu nemških kapiialov v iaezeaastvo. Bančna komisija prvega odbora je danes nadaljevala z zaslišanjem drja Schachta.
Francoski izvedenci pred »rastrskim svetom.
PARIZ, 20. Včeraj se je na zunanjem ministrstvu vršila seja .pod predsedstvom Poinca-reja. Navzočni so bili finančni minister, minister za osvobojene pokrajine, za javna dela in za vojno, predsednik reparacijske komisije Barthou in nekateri funkcijonarji zunanjega ministrstva. Francoski zastopniki v obeh odborih izvedencev so poročali o preiskavi izvedencev v Berlinu.	_________
Bavarska vlada odpravita vladne komisarje
MONCHEN, 20. Ministrski svet je odobril odlok, s katerim so odpravljeni vsa odloki glede imenovanja polnomočnega bavarskega generalnega komisarja. Ministrstvu za notranje zadeve je odslej poverjena naloga, da skrbi za javni red in varnost.	_
Morski vlltnr na imMm
BntlDKiicijfl sporazuma med Rdijo in Jugoslavijo
Razdvojenost opozicija
BEOGRAD, 20. Včeraj ob 10. uri dopoldne se je-nadaljevala debata o sporazumu z Italijo. Kot prvi je govoril Lazič (zemljoradnik) in sicer o neuspehih zunanje politike radikalne stranke. Obrnjen
proti gg. Pašiću in Nmčiču je rekel: ^Viitom
ne more priznati. Jugoslavija pa je Judi ra<K tega ni hotela priznati, ker bi ji bila lahko odrekala baroško prstanišče. Nato je odgovarjal na govor g. Drinkoviča, ki je trdil, da je sporazum naperjen proti Hrva-
odstopate Reko, pa nam dajte vsaj Ska-der.» Protestira proti sporazumu in izjavlja, da bo glasoval proti njemu. Za njim je govoril poslanec srbske stranke Aca Stanojević, ki je obžaloval, da so srbski
Nato je Mustafa Kapetanovič izjavil v imenu jugoslovenskega in muslimanskega kluba, da sporazum med vlado Srbov, Hrvatov in Slovencev in italijansko vlado Škoduje življcnskim interesom Hrvatov in
državniki opustiH idejo veKke Srbije in j Slovencev in pomeni s stališča splošnih sklenili tak sporazum. Socijalist Nedeljko jugoslovenskik narodno-gospodarskih inte-
Divac je kritiziral sporazum in sploh celo politiko radikalske vlade s socialističnega stališča in rekel, da vodi Italija imperialistično politiko. Za slovenske interese je
resov nep o vračljivo izgubo, ker se je ponovno ugodilo it ali jan sitemu imperijalizmu. Odstop delov živega bratskega organizma je na škodo celemu narodu, posebno pa
ta sporazum zelo škodljiv, ker spravlja Hrvatom in Slovencem. Sedatija radikal-
slovenski narod ponovno v odvisnost Italije. Edini izhod Slovenije na morje je sedaj zaprt od Italije, ki sedaj lahko diktira. Za njim je branil radikal Milan Stepa-nović vladino zunanjo politiko in sporazum, češ da pri današnjem položaju ni bilo mogoče skleniti boljšega sporazuma, ker vlada ni imela dovolj zaslombe za ener-gičnejši nastop v pogajanjih, ko vendar Radič agitira proti državi v inozemstvu in pogaja s Todorom Aleksandrovim in
se
in sploh premdo izrazit. Nastop avv. Fer-/ srUa je pač popolnoma v skladu s skle-o T* -.vi ćar jo v, da bodo ostali pri volitvah v mak protesta proti
popoln* odstvi
m
»a pasivni
Stitafta usliliii Hej
MILAN, 20. cAvanti* poroča: V mestu
I	m	*	—	------f-----------——	u VMt	V	'1£V«VU
anke, ker je črtalo z volilne Andria se je podala skupina komunističnih
flju in ker ntMtmra	!	__1. —. ~ 4. _ -1,. „ „„_!__I _ 1»__•• «
ove politične j volilcev k notarju v svrho legalizacije ped-Ine. V imenu; pisov, ki so potrebni za predložitev volilne 2 on. uranehi ugovarjal avv. Fer- liste. Medtem ko je notar mirno vršil svoje eš vodstvo je vedno strotfo gle-i delo, je vdrla v pisarno četa fašistov ter
Fašisti so
>o njegov
sincrnice premalo opozicij ona vodstva je on. rariju
popolarske
Istranke piše, da so v Andriji fašisti na-
Pcpoior v.c i e bodo predložene v vseh; padli avv. comm. Pascuili-ja, pm>olarskega voliimh okrožjih in se bedo borile ?a kandidata, in sicer opoldne. Na protest manjs-^e mandate. Kandidiralo bo okoli popoiarskega kandidata so fašisti odgovo-tčl k*t Xf^iov> Jaed temi 53 bivših po- rili z grožnjami. Na.pada!ci so zbežaS, ko
so ugledali 2 karabinerja, ki sta prihitela
iian
Voda vdrla na kopno. Več hiš porušenih Cele pokrajine pod vodo,
PARIZ, 20. g Journal* poroča iz Madrida: Pokrajina Alicante je bila opustošena po ciklonu. V mestu Orihela je voda dosegla prva nadstropja hiš. V zvonikih je bilo plat zvona; prebivalci so pričeli bežati iz hiš ponoči. Mnogo hiš se je vdrlo. Vsi pridelki so bili 'uničeni. Vsa občila m ceste so pekvarjene. Cesto v Jarea je voda popolnoma razdrla na razdaljo kakih 10 km. Avtomobil, ki je opravljal službo na črti Jarea-Callota, je padel-v 12 metrov globok prepad. En potnik se je ubil, 8 je bilo težko ranjenih. Prebivalstvo beži vse preplašeno pred vodo, ki vedno boj narašča. Vlada je poslala na pomoč mnoga ladij. V pokrajini Murcia je vsled neprestanega dežja voda poplavila vsa polja. Vlada je poslala tudi tja pomoč.
ŠMisfel direktori] prati mMH tista
MADRID, 20. V poslednjih dneh je večina listov zahtevala spremembo politične orijentacije m odpravo kontrole nad časnikarskimi vestmi. List «A. B, C.» pa poroča, da je direktorij mnenja, da ni še prišel ugoden čas za vzpostavitev svobode tiska, ker večina ltstOT se ni Se osvobodila vplivov starih oligarhij. Direktorij tudi noče zaenkrat vrniti burŽuaziji njenih oblastvi, ker predstavlja ta le stare politične stranke, Id da so demoralizirale tisk.
drugimi sovražniki. Trdi, da je g. Ljuba Davidović, ko je bil še predsednik vlade, pristal na to, da se odpove Reki. G. Davidović mu odgovarja, da je to laž, ter zahteva anketo za svoje delovanje. Nato je kritiziral Mate Drinković v cnournem govoru sporazum z Italijo s stališča hrvatr skega naroda in povdarjal, da se oblastnikom v Beogradu ni treba čuditi radi nastopa Hrvatov. Ko bi bili Srbi na mestu Hrvatov, bi že davno začeli revolucijo. Izjavlja, da bo glasoval proti sporazumu. Nato je bila seja ob 1. uri popoldne zaključena.
Seja narodne skupščine se je nadaljevala ob 4. uri pcpoldne. Kot prvi je govoril radikalski poslanec Živojin Dajsić, a ne v imenu kluba, temveč v svojem lastnem imenu ter zagotavljal, da se v danih prilikah ni moglo doseči boljšega sporazuma. Govoreč o notranji ureditvi države je rekel, da je držanje narodnih predstavnikov tako, da se mora reči, da smo trije narodi, četudi se imenujemo en narod. Glasoval bo za sporazum. V imenu vladne večine je natG govoril dr. Vaša Jovanovič ter pobijal očitke opozicije. Zatrjeval je, da je vlada dobro storila, da je našla z vzajemnimi koncesijami izhod iz situacije. Vsled tega ne more sprejeti razlogov opozicije in prosi skupščino, da sprejme zakonski predlog o sporazumu. Demokratom pa je rekel: «Prepričan sem, da marsikateri od Vas, ki bo glasoval proti, v srcu glasuje za sporazum.»
Za njim je odgovarjal minister zunanjih del dr. Ninčić na kritiko dr. Grisogona, čigar trditev, da je zunanji položaj slab, označuje kot netočno, češ, da ima Jugoslavija dobre in zanesljive zaveznike, močne in velike prijatelje. Pa tudi v slučaju, da bi bil položaj res slab in da bi bila
ska vlada je s popustljivostjo napram Italiji grešila zoper narodno stvar na način, ki se nikakor ne more opravičiti in zasluži rad tega najstrožjo obsodbo od strani narodnih predstavnikov. V znak protesta in pgorčenosti oba kluba ne bosta sodelovala pri glasovanju. Po tej izjavi sla zapustila muslimanski in jugoslovenski klub sejo.
Odrejeno jo bilo poimensko glasovanje. Po glasovanju je predsednik skupščine naznanil, da je vsega glasovalo 147 poslancev in sicer od teh 123 za, 24 pa proti in da je torej zakonski predlog v načelu sprejet. V podrobnostih pa je glasovalo 144 in sicer 123 za 21 pa proti. S tem je bila ratifikacija izvršena.
Predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič je naznanil, da bo v smislu čl. 9. zakona o ministrski odgovornosti na prihodnji seji predlagal pri določitvi dnevnega reda, da se da pretres predloga za obtožbo bivšega ministra g. Markoviča na dnevni red četrtkove seje, za jutri * pa predlaga nadaljevanje današnjega dnevnega reda, v kolikor še ni izčrpan; nadaljevanje proračunske debate. Ker je bil la predlog sprejet, se je seja ob 7. uri 15 minut zaključila, prihodnja pa določila za jutri ob 9. uri dopoldne.
BEOGRAD, 20. Opozicija je ves dan med debato o reškem vprašanju skušala doseči medsebojni sporazum glede nastopa proti vladi o priliki glasovanja. V to svrho sta obšla gg. dr. Grisogono in Dragotin Pečić {dem.) vse opozicijonalne klube. Jugoslovenski in muslimanski klub sta bi' i za odhod iz parlamenta, demokrati in zemljoradnlki pa so bili za to, da se ostane v parlamentu in se glasuje j^roti sporazumu z Italijo. Posledica te razlike v stališčih je bila nelogičnost v celem nastopu opozicijo v tem vprašanju. SLS in muslimani so namreč izjavili, da lahko store demokrati, kar hočejo, oni sami pa sv; bodo odstranili iz skupščine. Čakali pa so baje na neko brzojavko iz Zagreba vot odgovor federalističnega bloka na vprašanje, kako se naj postopa z ozirom nn željo demokratov, da se ostane v parlamentu in glasuje proti sporazumu z Italijo. Ker ta brzojavka ni prišla pravočasno, so so SLS in muslimani oddaljili iz skupščine, demokrati pa so ostali do po-
res izolirana, se ne bi mo^lo reči, da bi (slednjega trenotka neodločni, tako da je mogla biti rešitev reškega vprašanja dru- bilo pri glasovanju 15 demokratov in 8 gačna. Ugovor, da Francija ni zadovoljna! zemljoradnike v, ostali pa so biii odsotni, s sporazumom z Iiaiijo, ker je odpoklicala Radikali in džemijetovci so bili zbrani, svojega poslanika, je neosnovan, ker se i Tudi Nemci so demonstrativno zapustili francoska, kakor sploh vse prijateljske; skupščino, kar je vzbudilo v radikalnih vlade popolnoma strinjajo s tem spora-' krofih nevoljo, vendar pa vsled tega vezi zumom. Francoska vlada je celo prva če- med Nemci in radikali niso prekinjene, scitala. Nikdar ni Jugoslavija priznala sa-j Neenotnost v nastopu opozicije smatrajo mostojne reške države, niti Zanelline j radikali za velik svoj uspeh ter za razkol vlade, kajti država, ki nima niti mej, se; v oposdcijonalnem bloku*
Ogrski
BUDAPEST, 20. Finaačni minister Kallov je podal ostavko, ki jo je ministrski predsednik Bethlen tudi sprejel Minister za trgovino Walko bo začasno vriil posle finančnega mi-
nistra.
g i ram. ?
rsf! resne stnis Pfls onllSIH steliwe»
LONDON, 20. «Gre dobro, kakor nikoli še takoto — je rekel sinoči Bevin, tajnik prometne zveze" in organizator stavke v angleških pristaniščih. — V resnici vesli niso ba5 dobre za prebivalstvo, za tisto prebivalstvo, ki nosi končno vse nadloge in plača za vse, kar se zgodi. Ako bodo ostali železničarji, ki so se v Hullu in v Grimsbyju branili vršiti službo* za slučaj, da bi krumirji naložili stotine ton rib, ki ležijo v teh dveh pristaniščih, brez hrane ali pa če bodo morali dražje plačati živila, se bo vsaj deloma obrnilo tudi proti njim zlo, ki so ga povzročili s svojo stavko najširšim plastem angleškega ljudstva: Železničarji so potom sveta strokovnih zvez sklenili dati vso možqo pomoč stavkujo-čim pristaniškim delavcem, ker smatrajo boj za cenam živil primerno mezdo za svet, kar pomeni borbo do skrajnosti in možnost še drugib sporednih stavk.
Stavka v pristaniščih se torej nadaljuje in je v resnici popolna. Kronika o delu je takorekoč negativna: Prihajajo le vesti o tonah rib in sadja, ki gnije, o mesu v skladiščih, o navijanju cen kljub opominom s strani vlade. Nastopila je že panika in tu pa tam se vidijo vrste ljudi, ki se hočejo preskrbeti z najnujnejšim vsaj za nekai časa iz strahu, da bi mogli ostati brez živil in brez kuriva. Prišlo je tudi do malih nemirov, posebno na glavnem trgu mesa.
Sicer so ledenice za ohranitev mesa ostale izven te ljute borbe, ampak nekateri gospodarji se niso držali najnovejših dogovorov, vsled česar je prometna zveza raztegnila stavko na vse delavce, ne izvzeti niti delavci nedolžnih tvrdk. Seveda bo stavki pristaniških delavcev prišla
prav lakota v Londonu radi pomanjkanja zmrznjenega mesa. Tudi nameščenci pri paroplovbi v kanalu Liverpool-Manchc-ster so na povelje Bevina stopili v stavko.
Vlada je poverila polkovniku Wedg-woodut kanclerju za vojvodino Lancaster, t. j. ministru na razpoloženju, ravnateljstvo oskrbovanja živil tekom stavke. Polkovnik Wedg\vood je že začel zbirati podatke o položaju prehrane. tJutri sc bo začela preiskava o vzrokih in okolšćinah stavke. Javnost — kakor je rekel minister za delo v zbornici — bo imela pred seboj dejstva; predvsem bo zvedela, da-li morejo gospodarji, kakor trdijo stavkujoči, ali pa ne morejo dovoliti drugega šilinga dnevnega poviška.
Preiskovalno razsodišče ni tribun il v pravem pomenu besede in ne moro torej usiliti svojega pravoreka spornim strankam, vendar pa bodo njegove ugotovitve imele precejšnjo moralno vrednost.
PARIZ, 20. clntransigea nt > poroča iz Londona: V vsej Angliji je stavka pristaniških delavcev popolna. Vendar so v londons'dh pristaniščih nekateri delavci, ki niso vpisani v zvezo pristaniških delavcev, ostali na delu; njih število izoaša 2700, kar je pa dosti premalo za organizacijo vsaj delnega prometa. More se tedaj reči, da je ves promet popolnoma ustavljen. MacDonald je zagotovil v zbornici, da bo ukrenjeno vse potrebno za zagotovitev prevoza potrebnih živil za prehrano prebivalstva in da so bili že položeni temelji za organizacija prometa. Gospodarji se bodo sestali danes m obstoja tedaj nada, da se bodo v kratkem začela pogajanja z zastopniki delavci
Podpscre stavkufočim LONDON, 20. Sindikat občil bo dajat stavkujočim pristaniškim delavcem pod«
^pro dnevnih 20 šilingov, poleg tega za ^takega otroka po 2 šilinga.
Medice stavke v bprovinciji in v industrij! LONDON, 20. Aprovizacija mesa in sladkorja j« včeraj dosegla komaj 50% povprečne dnevne količine. Cena domaČemu mesu je poskočila za 3 pence pri luntu. Na bankinah so stavkujoči ovirali Mo rarkladalcev in v Covent Gardenu se |e moral pustiti na cedilu ducat tovornih jttsiomobilov. V svojem sinoćnjem poročilu «o stavkujoči javili, da so stopili v nekaterih pristaniščih tudi železničarji v stavko. Tajnik sindikata pristaniških delavcev je Izjavil, da mu je ponudila internacionalna tekcrja v Londonu rvojo pomoč.
Stavka je povzročila v industriji železa fn jekla znatno disorganizacijo. Zveze med Anglijo in Evropskim kontinentom poslu-•Jejo zelo neredno; večina kovinarjev se včeraj ni pedala na delo.
Frei ublažitvijo stavke? - Vlada bo proglasila obsedno stanje?
LONDON, 20. Honderson je včeraj med svojim, govorom rekel, da ne bi bil pravnic presenečen, ako bi sindikati, ki so pri-aadcii pri stavki pristaniških delavcev, prfšli da sporazuma, ki naj bi zagotovil prebivalstvu zadostno aprovizacijo najpotrebnejših živijenskih potrebščin.
PARIZ, 20. «Matin» poroča iz Londona: Vlada se je odločila uporabiti vsa sredstva za zagotovitev preživljanja prebivalstva ter bo v slučaju, da se bc stavka zavlekla, proglasila izjemno stanje v vsej državi.
Seipel posrečuje radi starke bančnih uradnikov
DUNAJ, 20. Državni kancler rnens, Seipel I je davi sklical zastopnike bank ter bančnih nameščencev ler skušal spraviti obe sporni stranki ler napraviti konec stavki, tako Škodljivi javnim interesom. Dunajski listi hvalijo peipla radi tega koraka ler izražajo nado na frečea izid iz tega težavnega položaja,
Paraik -BainsizsE^ izgubi je s.
GIBRALTAR, 20. Italijanski parnik -Bain-^izzas, ki je nasedel v bližini Pearloocka, je bil prepuščen svoji usodi.Radi razburkanega morja -sc je vsak rešilni poizkus izjalovil. Posadka se jje rešila na pomožne ladje, ki so priplule iz Gibraltarja na pomoč.
vsemi, kar smo jih pretrpeli dosedaj. Tu bosta od strani g. Mussolinija res potrebni tisti čednosti, ki ju dr. Medinger označa kot častno tradicijo starega Rima: dalekovidnost in pogum. Dalekovidnost, ki mu mora govoriti, da bi Italija, če bi hotela nadaljevati z dosedanjim dušenjem narodnih manjšin, neizbežno prišla v nasprcl-stvo z vso sodobno, demokratično Evropo! Uvažuje naj g, Mussolini ugotovitev dra. Medingerja, da je bil v Zurichu storjen prvi korak k razpravi o italijanskih manjšinskih vprašanjih pred mednarodnim forumom! Ali bo mogla Italija brez škode za svoj ugled in za svojo pozicijo v Evropi odklanjati tisto načelo mednarodne zaščite manjšin, ki si ga je usvojila vsa ostala Evropa in ki je zadobilo pregnanten izraz v ustanovitvi Društva narodorv?!
Poleg dalekovidnosti pa bo moral imeti g. Mussolini tudi pogum, da izgrede pre-razgretega nacijonafizma izžene tudi iz soban svojih ministrskih tovarišev ter da prislH te poslednje, ftnj mu — kakor pravi Medinger — ne delajo težav pri zasledovanju «dobrih namenov*!
Dr. MecSnger svari in uči tudi našo manjšino, naj ima potrpljenje, naj zaupa in veruje! Uverjen je, da ji bo prihajalo v prilog prijateljstvo, sklenjeno med Beogradom in Rimom, obenem pa računa s tisto velikodušnostjo, ki je tudi tradicija starega Rima in ki jo je treba izvajati pred vsem napram tistim, «ki so jim izročeni na milost brez obrambe*.
Na g, Mussoliniju je sedaj, da pokaže, da je res dalekoviden, pogumen in velikodušen, da je res — državnik velikega koncepta, kakršnega potrebuje Italija ravno danes, ko hoče g. Mussolini — kakor se splošno govori — stopiti iz okvira dosedanje narodne tesnsoerčnosti napram lastnim državljanom druge narodnosti, ki je onemogočala pravi razmah vnanji politiki Italije.
t, fMiJiseifo
V razgovoru, ki smo ga priobčili v nedeljski številki, je podal Nemec dr. Viljem MecSnger vemo sliko o položaju narodnih maniški v ItaHji. Hvaležni smo mu za to. Pri tem nas nič ne moii dejstvo, da je dr. Medinger pripadnik naroda, ki je s svojim postopanjem napram ljudem drugega naroda in jezika, kjer je le imel moč in priliko za to, dajal najslabše zglede.
Njegov opis položaja narodnih manjšin v Italiji se vzpenja v hudo obtožbo ne le zato, ker je popolnoma resničen, marveč tudi zato, ker predočuje, v kako kričečem navzkrižju je vse postopanje z narodnimi manjšinami v naši državi z obljubami in zagotovili, ki so se podajali na najsloves-nejši način ravno s tistih visokih in odločilnih mest, ki danes krojijo naši narodni manjšini usodo, kakor jo je opisal dr. Ale-dinger.
Vsem Nemccm so bile do novejših časov razmere na našem jugu . tuje, nepoznane. Zajemali so le iz nemških kalnih virov, vedno sovražno razpoloženih napram nam Ju^oslovcnom. Ves nemški tisk in publikacije, ki so se tu pa tam bavile s stvarmi našega juga, niso podajale o našem carodu, o njegovih svojstvenostih, njegovih stremljenjih in njegovem kulturnem snovanju informacij, ki bi bile v skladu z resnico, marveč so bile vedno prikrojene v svrho, da so vzbujale krive in krivične domneve o našem narodu. Niso poučevale, marveč »o tisto svoje zlohotno razpoloženje nasproti našemu narodu Širile dalje v nemško javnost: da je Jugc-*loven istoveten s pojmom cbalkanizma^, barbarstva, nekulturen in ncbrzdljiv element, ki tvori stalno nevarnost za kulturni razvoj v Evropi.
Ta domneva je bila kriva. Tudi naš na-jrod ima svojo zgodovino, ki mu je pridobila častni naslov «predzidj& krščanstva?>, a to je pomenilo v Času turških navalov, da je hO naš narod jez proti navalom azi-jatskega barbarstva, da je bil torej borec ~za evropsko kulturo in civilizacijo. To je "bilo v prošlosti. Pa tudi v sedanjosti podaja naš naroči dokaze o stremljenju po kulturnem napredku. O tem govori dej-etva, da ima naš narod povprečno kai nizko število anaifabetov in da je analfa-betizem v nekaterih naših predelih že skoro popolnoma izginil. In potem dejstvo, da si je naše slovensko ljudstvo znalo, kljub vsem neugodnostim, iz sebe ustvariti razpredeno gospodarsko in socijalno organizacijo.
T«? smo hoteli ugotoviti. Tem večja zasluga Nemca tira. Medingerja je, da se je tako odločno in t. ljubeznijo potegnil tudi za našo narodno manjšino ter da je islo-tako iskreno označil nje težavni položaj.
Dr. Medinger pa ni samo tožil, marveč izri'cnevajo njegove izjave v topel apel na naalov tistih, ki delajo naši manjšini toliko krivic. Pa ne samo to; on zaupa državniški modrosti g. Mussolinija — ki ga označuje kot državnika «silnega državniškega formatat> — da krene na druga pota • svojo manjšinsko politiko. Opozarja ga pri tem na prvo potrebo v ta namen; brzda naj prerazgreti nacijonalizem v lastnem taboru, kajti ta da je najhujša nevarnost za sodelovanje narodov! Mi bi ta apel še spopsoJnili z ugotovitvijo, da ima gospod Mussolini tudi v svoji lastni vladi predstavnike tega prerazgretega nacijona-Hzma. Najizrazitejši njegov tip je n. pr. naučni minister Gentile, ker le do skrajnosti raz paf jeni nacijonalizem je mogel zamisliti tisto Šolsko reformo, ki je za našo narodne manjšino najhujši udarec med
01 vstope lm v Mm i p
(Glej "Edinosti št. 39.)
V	naslednjih izvlečkih iz dnevnik« ruskega zunanjega ministrstva je razvidno, da je Av-siro-Ogrska napovedala vojno Srbiji, ker je to odobraval berlinski kabinet. Ognjišče napadalnega duba je bilo ▼ Berlinu in Avstro-Ogrska je delala po ukazu iz Berlina. Tudi iz teh izvlečkov je razvidno, kako si je Rusija prizadevala preprečiti vojno. Istočasno pa opažamo njeno trdno odločnost vzeti v obrsmbo Srbijo. Usoda male Srbije je potegnila v vojni vrtinec veliko Rusijo m za njo še ostale države. Rusija je silno drago plačala svoj vstop v vojno, le polagoma se dviga iz ruševin, mala Srbija pa se je narastla v krepko Jugoslavijo, za katero so umirali na bojnih poljanah milijoni Rusov na severu in stoiisoči Srbov na jugu. Slovanski narodi bi ne smeli nikdar pozabiti, kaj dolgujejo Rusiji« ki ji gre po vsej pravici naslov osvobodite-Jjice Slovanov.
Zaupna brzojavka zunanjega ministra pcsla-niku v Bukareštu,
Nujno. Tajno.	26. julija 1914.
Prosim, da govorite z Bratianu v sledečem zmislu.
Napeli bomo vse moči, da preprečimo oborožen spopad med Avstrijo in Srbijo. Srbija ie od svoje strani pokazala veliko samozataje-vanja, v kolikor ji dopušča njena čast. Ce bi pa naša prizadevanja ne imela nikakega uspeha, tedaj ne bomo mogli ostati nevtralni in ne bomo prepustili Srbije njeni usodi. Prepričani smo, da so simpatije in bodoče ^težnje Rumunije v skladu z interesi Srbije. Ce napade Avstrija danes Srbijo pod pretvezo iredentizma, se more jutri ravno tako zgoditi Rtuminiji, ki se bo, če ne drugega, morala za vedno odpovedati uresničenju svojih narodnostnih idealov.
Vsled tega bi morali že sedaj vedeti, kakšno stališče zavzame Romunija, če bi se pokazalo, da je spopad neizogiben. Posebno, kako bi se zadržala v slučaju, da bi Bolgarija nameravala izrabiti avstrijsko-srbski spopad v svojo korist.	Sazonov.
Zaupna brzojavka zunanjega ministra poslanikom na Dunaju, v Londonu, Parizu in Berlinu.
Ko sem skupno z avstro-ogrskim poslanikom pretehtal dc*et zahtev dunajskega ultimatuma, sem ga opozoril, da so nekatere zahteve, nc glede na ponesrečeno obliko, naravnost nesprejemljive. O drugih zahtevah bi se moglo razpravljati. Dobro bi bilo, če bi avstro-ogr-ski poslanik dobil pooblastilo, da sme z menoj' razpravljali glede izpreinembe nekaterih členov.	Sazonov,
Brzojavka S t. 1509 v Berlin nemški vladi vsebuje prošnjo, naj bi berlinska vlada vplivala na dunajsko, da bi sprejela nai predlog.
Brzojavka odpravnika poslov zunanjemu ministru od 26. julija 1914. it. 46.
Čast mi je sporočiti Vaši ekscelenci o poteku dunajskih dogodkov od: 23. do 25. julija, v kolikor spadajo v čas mojega začasnega vodstva poslaništva.
V	četrtek ni bilo 5e opaziti znakov onega dramatičnega preobrata, ki je nastopil aa večer istega dne po izročitvi ultimatuma v Bel-grad. Pač pa so krožile govorice, kakor £e tri zadnje tedae sploh, da namerava Avstrija napraviti nekaj v zadevi, vendar pa niso kazale te govorice nobene naraščajoče razdraženosti proti Srbiji. Se v sredo mi je bilo dano zvedeti iz dvornih krogov v I&lu, da ne bodo zahteve napram Belgradu sestavljene v sovražnem duhu.
V	četrtek popoldne sem prejel telegram Vaše ekscelence $t. 1475. Ne da bi čakal poprej na pogovor s francoskim in angleškim poslanikom, sem se dal najaviti Berchtoldu« kdaj me more sprejeti Povedali so mi, da je minister zaposlen (v resnici je bil pri ministrskem svetu) in me vabi za naslednje jutro ob 11. predpoldne. Porabil sem ta čas, da sem stopil v stike z M. Dumain-om in Sir-rom M. Bunzen-om, Zvedel sem, da sta oba poslanika posetila tega dne Ballhausplatz (zunanje ministrstvo na Dunaju op. ur.) in sicer sta imela akademične pogovore s sekcijskimi načelniki: francoski poslanik z baronom Macchio, a angleški z grofom Forgacbem. Odgovor obeh avstrijskih diplomatov na vprašanje poslanikov, kdaj nastopi Dunai z noto ▼ Belgradu. je zelo značilen: baron Macchio se je izognil jasnemu odgovoru, rekel je, da bržkone jutri. V istem času, ko je on te besede izgovoril, je izročil baron Giesl ▼ Belgradu ultimatum. Grof Forgach pa ni pred angleškim postani-
' kom tega zakrival is ie celo pristavil, da je
j nota (ni je imenoval ^ultimatuma) sestavljena v ostrih izrazih, «kcr s Srbijo ni mogoče drugače govoriti,» da pa je vsekakor spie-jemljiva in izvedljiva.
Naslednjega jutra so dunajski listi že priobčili besedilo ultimatumu. Ko sem bil torej 1 ob 11. predpoldne sprejet od zunanjega ministra, je bil smoter mojega obiska že prebi ten. Najvažnejše ministrove izjave o razlogih avstrijskega postopanja so bile sledeče: *Vsi», je rekel, *ia pred vsemi cesar sam (kdo bi dvomil o njegovi miroljubnosti, zlasti če upoštevamo njegovo starost) so trdno prepričani* da zasleduje vsesrbska propaganda uničenje naše hiše, naše dinastije. Ce bi še nadalje trpeli to propagando, bi zavestno tirali monarhijo v razpad. Popolno iztrebljenje te propagande je življensko vprašanje Avstro-Ogrske kot velesile. Obstoj Avstro-Ogrske je predpogoj evropskega ravnovesja; o tem so pač prepričani tudi ruski državniki. Pa tudi v interesu obstoja raonarhisiičnih načel ne bi smeli želeti razpada avstro-ogrske monarhije.
Te besede iz ust grofa Berchtolda, ki siceT ne kaže posebnega nagnenja do poKtično-filo-zofskega razmotrivanja, izražajo, če ne njegovo, pa gotovo prepričanje ljudi, ki nosijo odgovornost za avstrijsko dejanje. T© prepričanje prihaja od naziranja, da je Srbija s svojo skrajno demokratično pobarvano svetovno propagando nasprotna klerikalizmu in tvori resnično ogroženje avstro-ogrske vladavine, katere temelj tvori katoliški uHramontanizem in ostanki atavistično-fevdalnih načel. Sedanji trenutek se smatra kot najugodnejši, da se odvrne grozeča in naraščajoča nevarnost. Samo s tega stališča si je mogoče razlagati odločnost avstrijske vlade srbsko zadevo do konca izvesti Zaradi tega je razumljivo, da je c. in kr. vlada 25. julija odbila moj predlog naj se podaljša rok ultimatuma,
Kudašev.
Zaupna brzojavka zunanjega ministra poslanikom v Londonu, Parizu, na Dunaju, v Berlinu in Rimu.
Angleški poslanik je vprašal za naše mnenje glede sklicanja konference štirih velesil v London. Odgovoril sem, da sem pripravljen sprejeti angleški predlog, če se pogajanja z dunajskim kabinetom razbijejo.
Menimo, da bi bil priti&k tu v Petrogradu na Avstrijo nemogoč, ker smo itak zelo popustljivi napram avstrijskim zahtevam.
Sazonov.
Zaupna brzojavka zunanjega ministra poslaniku v Ce tinjah.
27.	julija 1914.
Prejel sem Vašo brzojavko Št. 68.
V Vaše znanje in ravnanje.
Rusija je priporočila Srbiji, naj bo popustljiva in naj izrazi svojo pripravnost izpolniti avstrijske zahteve, v kolikor se da to skladati z neodvisnostjo Srbije. Srbska vlada jc očividno uvidela potrebo tega. Se vedno upamo, da bodo prizadevanja Rusije in drugih držav do vedla do ugodne rešitve vprašanja. Orna gora bi morala zavzeti podobno čakajočo in spravljivo taktiko.
Če pa bo Avstrija vztrajala pri svoji nepopustljivosti, tedaj ne bo Rusija pustila Srbije na cedilu.
Menimo, da mora Črna gora v tem trenutku bolj kot nikdar poprej koordinirati svojo politiko z ono Srbijg. Te predpostavke bodo odločilne za bodoče raniterj« Rusije do Črne gore.	*
Sazonov.
Zaupna brzojavka zunanjega ministra v London, Pariz, Donaj, Berlin, Rim in Carigrad.
št. 1524.
Spravljivost srbske note presega naša pričakovanja.	Sazonov.
28. julija 1914.
Francoski poslanik je izjavil po naročilu svoje vlade zunanjemu ministru, da je Francija v slučaju potrebe pripravljena izpolniti svoje zavezniške obveznosti..
Zaupna brzojavka zunanjega ministra poslaniku v Londonu,
(Istočasno tudi v Pariz).
28.	julija 1914.
št. 1528.
Iz pogovorov z nemškim poslanikom sem dobil vtis, da Nemčija skoraj odobrava in podpira nepopustljivost Avstrije. Berlinski kabinet, ki bi mogel zaustaviti razvoj krize, noče, kakor je videti, vplivati na svojega zaveznika. Tukajšnji poslanik smatra srbski odgovor za nesprejemljiv.
To stališče Nemčije smatram za skrajno nevarno in mislim, da ba mogla Anglija bolje nego nobena druga sila pritisniti na Berlin. Brez dvoma je ključ vsega vprašanja v Berlinu.	Sazonov.
Zaupna brzojavka zunanjega ministra poslaniku v Bukarešti.
28. julija 1914. št. 1536'
Nujno. Osebno.
Prosim lastnoročno razrcSitL
Zvedeli smo iz zelo zanesljivega vira, da je romunski poslanik v Berlinu, sklicujoč se na kralja in Bratianu-ja, prosil Jagova, naj ga obvešča o dogodkih, da bi se mogla Romunija za slučaj vojne z Rusijo vojaško pripraviti in obdelati javno mnenje. Veldiman je baje izjavil, da bi Romunija vrgla vse svoje sile proti Rusiji, če bi bila gotova, da je Bolgarija ne napade. Ne bi radi verjeli U m govoricam, ker če bi se potrdile, bi ^e Romunija pokazala v luči zavra tne^a varalca. Vendar pa Vas prosim, da preiskujete ta poročila, v kolikor so resnična in mi takoj brzojavaie.
Sazonov.
Zaupna brzojavka zunanjega ministra poslaniku v Londonu.
(Istočasno sporočeno v Pariz).
28. julija 1914.
it. 1538.
Po avstrijski napovedi vojne Srbiji se mi zdi nepotrebno se še enkrat nadalje pogajati z avstrijskim poslanikom. Potrebna je takojšnja intervencija Anglije in takojšnje ukinjenie vojaških priprav Avstrije proti Srbiji. Sicer bi bilo vsako posredovanje le zavlačevanje, ki bi omogočilo Avstriji popolnoma uničiti Srbijo.	Sazonov.
Zaupna brzojavka poslanikom v Parizu, Londonu, Berlinu, Dunaju in Rimu.
It. 1539.
Vsled avstrijske napovedi vojna Srbiji bomo razglasili jutri mobilizacijo ▼ itirih vojnih okrožjih. Izjavite nemiki vladi, da nimamo nobenih napadalnih namenov proti Nemčiji.
Sazonov.
DNEVNE VESTI
Follilfno «90 .Edinost"»Trsln Ss.fSffi f^ti-^j
sklicuje sejo eksektstive, odbora in tržaških zaupnikov za danes, četrtek 21. t. m- ob 15.30 t prostore uredništva «Edinosti».
Z ozirom na kratki rok se ne pošljejo osebna vabila,	. Tajništvo.
Spominjajte se ob vsaki prSliki ,Dijaške Matice*
Politična društva „Edinost4* 9 Trsta
sklicuje sestanek odbornikov in zaupnikov vsega <v=osdja, in sicer za v nedeljo, 24. tm. ob 10. tiri dopoldne v prostore nrednišiva «Ediaesti>>f uL S. Francesco 20, L, s sledečim dnevnim redom;
1«) Končna določitev kandidatne iiste;
2.)	Sklepanje o nedaljnih ukrepih v volilni borbi;
3.)	Slučajnosti,
Z ozirom na važnost predmetov dnevnega reda so vabljeni vsi odborniki in zaupniki, da se sestanka gotovo udeleže.
Radi kratkega reka se niso razposlala posebna vabila.	Odbor.
'ranite dolio vsliae lesiHie 1
Občinski uradi eo že začeli razpošiljali vo-iilcem volilne legitimacije. Opcsai^amo aaše vciilce, naj jih dobro shranijo, ker ne bo brez take legitimacije mkče pripoščen na volišče m torej ne bo res aiogel voliti. Kdor legitimacijo izgubi, naj to takoj javi obasskema oradu, da mn izda novo. Volilci, ki do nedelje 24. t. m. ne dbbi;o volilnih legitimacij na dom, naj se pobrigajo sanje ter ph osebno zahtevajo v občinskem urada. _ „
Za !;§3.Ms Me teico is trgovin muzej i trstu
Gospod dr. Milan Teodorovic, vladni predstojnik v Beogradu je objavil v nekem beograjskem listu zanimiva in obširna izvajanja o gospodarskem položaju v Jugoslaviji in je razpravljal tudi o raznih vzrokih, ki ovirajo Jugoslavijo, da nc more šc pritegniti potrebnih tujih kapitalov za izdatneji gospodarski razvoj. Ta članek vzbuja tudi v nas razne vtise iz tržaške minolosti« ko so tuje zlasti tuje tvrdkc pripomogle našemu mestu do znanega svetovnega emporija. In Edinost je žc v svojih številkah od t. in 15. novembra minolega leta priobčila izvajanja ki so pokazala, kako velik pomen je imel nekdaj ravno srbski živel} za trgovski procvit našega mesta, v katerem je najbolj slovela baš tukajšnja srbska kolonija, ki se je tudi učinkovito udejstvovala na označenih poljih.
Sedaj ko sta Italija in Jugoslavija sklenili prijateljski sporazum, ko se imajo v kratkem skleniti tudi trgovske pogodbe, in ko naj pride od teh dogovorov ravno našemu Trstu zopetni vzcvit njegovega gospodarskega življenja, smo zopet vprašali nekega našega starega prijale-lja in trgovca, naj nam pove svoje mnenje.
Čuli smo sledeče:
Trsi je tvoril od nekdaj trden in ugoden most avstrijske države za razmah nje svetovne trgovine, Odslei pa bo imel Še večjo veljavo, ker se ga bo Italija posluževala za promet z vsem Balkanom, posebno pa z Jugoslavifo. Saj ima Trst že 100 let svojo znamenito in izvrstno urejeno borzo; v Trstu se nahaja kar stotina starih tvrdk prve vrste, ki so že v zvezah z vsem, svetom. Trstu je potrebno le še trgovsko središče za Jugoslavijo. A pred vsem je treba vzpostaviti zveze s srcem te jugoslovenske države, ki je in ostane Srbija.
Po zgledu Grške, Madžarske, Avstrije, Ce-hoslovaške in Anglije bi morala beograjska vlada ustanoviti tu svojo trgovsko zbornico, in urediti bi se moral tu še poseben vzorčen muzej. S tem važnim korakom bi bilo ustvarjeno pravo trgovsko središče za vso Jugoslavijo. Na novo priseljene srbske in druge slovanske tvrdke bi s pomočjo stalnega vzorčnega seranja razkazovale, kaj premore njihova domovina: vsem, ki prihajajo v naše mesto dan za dnem in od vseh vetrov sveta. V tem trgovskem muzeju bodo posebno industrijalci nahajali udobnost in svojo korist; bodo videli toliko dokazov nepričakovanega jugosloven-skega bogastva. A trgovce m producente bo to vzpodbujalo, da se bodo bližali jugosloven-skim trgovcem, stopali v zveze z njimi, in jim poverjali tudi svoje — glavnice za sodelovanje in plodonosno nalaganje. Odločilni beograjski krogi pa naj z razumno prevozno in tarifno politiko pospešuiejo to trgovsko jugoslovensko središče in izložbo v Trstu in ves trgovski promet zadobi z okrepčanjem jugoslovenskih tvrdk gotovo še večji razmah in dokaj različen značaj nego ga je imel doslej.
Nekdaj in sedaj
V tržaškem uradnem listu <*L'Osservatorc Triestino* od 24. 6. 1919.. št. 140, beremo sledeče pod naslovom ^Predavanja v Istri- (Con-ierenze in Is tria):
•Preteklo nedeljo je v Mančanu na liburnski obali pod pokroviteljstvom društva t-Associa-zione Nazionale Trento-Trieste^ govoril profesor Umberto Urbanaz pred Številnimi poslušalci, pojašnjevaje razloge, radi katerih se je Italija udeležila vojne. Italija ni osvobodila ne samo Italijanov, ampak tudi Slovane Julijske Benečije, četudi so bili v službi Avstrije in so se borili proti Italiji do poraza pri Vittorio Veneto. Danes so prav narodi izginule monarhije hvaležni Italiji in «Nemška» Avstrija in Čehi slavijo Italijo kot svojo osvoboditeljico izpod despotskega jarma. Slovani morajo biti še bolj hvaležni, ker so bili rešeni ne samo habsburškega, aaapak tudi srbskega jarma, ki jim je grozil, ko ne bi bili postali podložniki zmagovite Italije. Po zaslugi izvrstnega rodoljuba Dubroviča in civilnih in vojaških obla-stev so bili zastopani sosedni Frančici in Jur-šići.»
Taka naziranja je podajal nas stari znanec prof. Umberto Urbanaz na omenjenem predavanju v Mančanu. In ta nazivanja so dobila višjo sankcijo s tem, da jih je objavilo tržaško uradno glasilo. Ali bi si upal g. profesor tudi danes še razglašati taka naziranja in take trditve? Menda ne. Razlika med tedaj in sedaj je velikanska. Nekdaj je — kakor je trdil Urbanaz — Italija tudi Slovane v sedanji Julijski Krajini rešila iz grozečega jim «erbskega jar-ma». Naziranje o tem «jarmu» se je moralo temeljito spremeniti, ko je Italija sklenila prijateljsko zvezo z drŽavo, ki ji je ista Srbija središče in sroe! Teško da bi mogel profesor Urbanaz danes ponoviti svoje tedanje predavanje tudi zato. Ker je preziral v njem sgodo-
vczuici, in je bilo zato — Ha te najblaži« razimo —- skrajno neumestno, da je metal «jarma» na vojno zaveznico, ki je danes It&Kj tudi politična prijateljica. Kakor oficijelna h«* lija, mora tudi gospod piifesor Urbanaz uve* ževati ta veliki preokret in temeljito revidirali naziranja, ki jih i« raigiaSal na p.edavMniu v Mančanu v letu 1^19!
HodJg m spameiojts se i
Preteklo nedeljo zvečer se je vrSl v neki gostilni v Kopru ples. Kdo ga je priredil as «vodib, nc vemo. Vemo pa, da je imel kaj fc> losten konec. — Izven bojišča* čitsj: plesišč* sta obležala dva ranjenca, oba kmuta. aK kmetska mladeniča. Do krvi pa je prišlo vsled nesrečne navade, da sc tiffii, ki imajo cvenk v žepu, radi pobaha^*) s tem, <2a ee morejo m posebno plačilo pri.*editelju sami parkrat za» vr*eti s svojo miiienko tja r° P«du. Pravijo, Aa plačujejo za tako baharijo včasih ttidi do 100 lir! Tako se je zgodilo tudi v nedeljo zvečer v Kopru. Druge, ki nimajo tako d^bto vprenz-lienega žepa, je tO jezilo, 6? so pokali od zavisti, ki jih je gnala k maScevanju. Zitnaj pred gostilno so prežali na tiste <asrečnc» in jih pc-zdravUi % rezali. Kanili so dvojico njih v hrbet ia roke.
Naše staii&če g^cJe p!ef> je xnanc. Privotx ♦ šmo MŽemu ljudstvu tudi zabavo, ali k pod g~to\imi p-»goji: da se vrši le ob gotovem Čas«, pod pjlrefcnim nadzorstvom {n ob odgovornosti prirediteljev za pošteno vedenje. To je: v naših druStvih in »od njih nadzorstvom. Odločno pa odkLnjamo tiste pkise, ki jih prireja' kdor-si bodi in ki izžema nespametne ljudi v svoje namene! Obsojamo jih, ker so pogubni v nravstvenem, zdravstvenem Hi gospo-« darskem pogledu. Taki plesi so kuga za ljudstvo. Mladina se kvari moralno in zdravstveni in zapravlja prr.v nc jiseo svoj d^nar, morda teško prislužcn. Pomislite: toliko lil, da more parkrat zavrteti in pobahati. Zato čemo našemu ljudstvu: spametujte sef Nikar sc ne sklicujtc — kakor se često dogaja — na stara običaje, tradicije. Tudi tradiciju, pa tuj je še t ali o stara, če ie slaba, je pogubna. Ohi« -njajiao le tradicije, ki nam niso v čkodo, marveč v čast in ponos! Krvavi hrbti radi plesa pa so le v sramoto! Tc iskrene in dobro mišljena besede naslovljamo na mladino, na stariše in na vse činitelje, ki morejo po svojem položaju vplivati na ljudstvo. Veselite se le, ko je čas za to, ali veselite ss na pošten način in brez »kode za nravnostno in telesno zdravje in za — žepe!	_
Za en korak,.. Zopet nam kronika beleči cn «uspeh^ z ustanovitvijo fašja v Dutovljah.
V pondeljek jc bil torej ustanovni občni zbor sekcijc fašja za Dutovlje in ok lico. Podrobnosti nam niso do cela znane, toliko le vemo, da se je volil direktorij in bil imenovan politični tajnik. Zborovanje sc jc zaključilo z AVermuth d'onores.
Izpit na stavb, tehničnem zavodu v Trstu.
Za mesine stavb, podjetnike so napravili L> pit:
Gosp. Rosman Vittorio iz Trsta, gosp. l ag nclj Stanko iz Vcrtoibe pri Gorici, go'ip. mame Giusoppe iz Trsta, gosp. Bertok Gi r-gio iz Trsta, gosp. GidcomeDi Angelo Jz Pirana.
«Ženski Svet», Vse naročnice, ki 8e niso prejele I. št. »Ženskega sveta* prosimo, da p£>-trpe. Še par dni, ker je prva številka pošla in je v tisku druga izdaja.
Uprava »Ženskega Sveia
Slov. ak%d. fer. društvo «Eaikan» ima ob 20-i0 svoj običajni sestanek. Na dnevneru redu je nadaljevanje debate, ki se je vr- la zadnjič pri 2. točki. — Odborova seja se bo vržila ob 18.30. — Tovariši so vabljeni, ua se udeleže debate. — Odbor.
Podružnica «£olskega drc?5tva» pri Sv. Jakobu v Trstu priredi v delno kritje stroškov refekcijc na pustni torek, 4. marca, v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu velik ples. Začetek ob 8. zvečer, konec ob petelinovem kiicu Plesovodja «Besedea znani g. Ferdo. Okrepčevalnica obilno preskrbljena s Črno kavo. Le dostojnim maskam dovoljen vsiop. Vstopnina za dame L 4, za moške L 6. Doposlanc vstopnice se lahko plačajo pri blagajni. Odbor so nadeja polnoštevilnega odziva.
Sv. Križ pri Trstu. V nedeljo, 24. t. m. prirede svetokrižki diletantje dramo *V niiavi^. Začetek ob 15.30. Po predstavi plc«.
Po tako dolgem času in tolikih neprilikah se je vendarle posrečilo, da se zamore zopet enkrat igrati, takorekcč proste jše dihali Upajmo, da bo za naprej v tem oziru nekoliko bolje. Daj Bože!
Čajanka, ki se jc nameravala prirediti prihodnjo nedeljo pri Sv. Ivanu, je prenesena na poznejši čas. Vršila sc bo 9. maica t. 1. isto-tam.
Plesna šola "Šentjakobske čitalnici^ Pines
b 20. uri se bodo vršile v dvorani DKD pri Sv. Jakobu (Carnpo S. Giacomo žt. 5) plesne vaje pod vodstvom znanega plesnega učitelja g, Pertota. Poučevali se bodo vsakovrstni ^k'-si. V nedeljo, dne 24. t. m. se bodo istoleko vršile plesne vaje, kakor navadno, ob 10. uii predpoldne.
Rs tržaškega žš»ilenia
Otrokova nezgoda. Včeraj popoldne se jc 3-letni Atilij Stocovatz, stanujoč pri Sv. M. Magdaleni zg. št. 442, grel na domačem ognjišču. V hipu ko je bil brei. nadzorstvu, se jc približal ognju; pri tem sc mu ji vnela obleka. Na vpitje ubogega otroka je še pravočasno prihitel oče, ki je strgal raz dečka gorečo obleko. Istočasno so drugi domači obvejtili o dogodku zavod ^Zelenega križa®. Na lice mesta prihiteli zdravnik je poda! malemu Atiliju ki je zadobil hude opekline po levem stefnu; prvo pomoč, nato ga je dal prepeljali v mestno bolnišnico.
Padel v skladišče parnika. Žrtev težke nezgode je bil snoči težak Josip Stare, star 49 let, stanujoč na Kontovelju št. 112. Delal je na pamiku «Cavallo», zasidranem v prosti luki V. E. III. Ko je bil zaposlen pri odprtini parn -kovega skladišča, je vsled močnega sunka vetra izgubil ravnotežje ter padel iz višine kakih 5 metrov v skladišče. Pri padcu sc je hudo pobil po glavi in po levem stegnu. O dogodku jc bila obveščena rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je ponesrečencu za silo obvezal rane, nato ga je dal prepeljati v mesti; bolnišnico.
Ztikovska podje!ja. Predsinočnjim so se neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v stanovanje Alfonza Ward, stanu-jočega v ulici Belpoggio St. 5. Odnesli so večjo množino perila, nekaj oblek in večje Število srebrnih avstritskih kron v skupni vrednosti okoli 2000 lir.
Ward je naznanil tatvino na policijskem ko-nusarijatu v ulici Sanita.
—	V noči od 19. na 20. t. m. so neznani ve-trihovci vlomili v trgovino z manufakturnim blagom v ulici S, Sergio št. 19, katere je lastnik Henrik Boitz. V trgovini so sc ponočni «odje-«nalci^ prav po ceni preskrbeli s perilom* oblekami. suknjami in površniki. Odšli so neopa-ženo, kakor so prišli.
Včeraj zjutraj jc lastnik odkril tatvino; ugotovil je, da so ga zlikovci oškodovali za približno 6000 lir. — Tatvina jc bila prijavljena na kvesturi.
—	Težak Humbert Padovani, star 19 let, stanujoč v ulici S, Sergio »t. 19, je ponovno kradel ^ajca v skladišču trgovca Kumberta Do-riguzzi, kjer jc bil zaposlen. Lepega dne pa ga •jc gospodar zasačil ter ga naznanil na kvesturi. Posledica je bila. da je Padovani, ki jc imel tako rad jajčne - frtalje« prišel jc v zapor v ulici Coronco, kjer se bo moral seznaniti z manj okusnim ječmenom.
Aretirala tihotapca. Ker sla osumljtna, da sia tihotapila s tobakom, sta bila aretirana 23-letni Peter Dvornik, stanujoč v ulici Torri št. 4. in 24-letni Jernej Aličcvič, stanujoč isto-tara. Odvedli so ju v zapor.
Se o drznem ropu prt Sv. Andreju. Dve novi aretaciji. Varnostnim oMastvom se je posrečilo spraviti na varno Šc dva moža, ki sta osumljena, da sta se udeležila roparskega napada na trgovca Prclza. Aretiranca sta 17-letni Albert Fornazaro, brezposelni elektrotehnik, stanujoč v ulici i^iassimo d'Azeglio št. 20 in 29-Ictni brezposelni težak Romeo Ivancich, sanujoč v ulici P. Paclo Vergerio št. 228. Oba sta bila podrobno zaslišana, a zanikata, da bi se bila udeležila ropa. Fornazaro je sicer prtznal, da se je nahajal pretekle sobote zvečer v družbi s Prclzem, a zanika, da bi ga bil napadel. Ivancich pa celo trdi, da sploh ni bil v družbi s Prelzem. temveč da je prebil tisto noč doma. Pri soočbi jc Prclz spoznal tolikor Foroazara. kakor Ivancicha. Spoznal je tudi kočijaža Humberta Croveri, ki je bil prvi aretiran. Spočetka jc ta trdil, da ni imel pri zadevi nič opraviti, končno pa je priznal, da je peljal Prelza in tovariša k Sv. Andreju, a da ni vedel, za kaj gre. Predvčerajšnjim zjutraj sta bila aretirana 20-letni Karel Bazzanella, star 20 let, brezposelni pisarniški sluga, stanujoč v ulici E, Toti št. 8 in Božidar Croveri. star 20 let, ko-čijazcv brat, stanujoč v ulici Risorta št. 1. Croveri trdi, da je tisto noč, ko je bil Prelz oropan, spal doma; Bazzanella pa je priznal, da je t>il v družbi s Prelzem, a kakor drugi arctiranci, tudi on zanika, da bi se bi! udeležil ropa. Vsi arctiranci so bili odvedeni v zapor v ulici Coroneo, kjer bodo ponovno zaslišani. Nadaljno zanikanje njihove udeležbe pri oropanju Prelza jim bo pač malo pomagalo, ker jih je slednji — kakor že rečeno — vse spoznal in ker ima varnostno oblastvo važne dokaze o njihovi krivdi.
¥asfi z
V litre v goriški mestni svet. V nedeljo so se^ vriile volitve v goriški mestni svet, ki so bile, kakor smo žc predvidevali, sila dolgočasne. Izvoljena ie bila v celoti že objavljena fašistovska lista, ker so se vse ostale stranke vzdržale volitev, edinole za odv. Capraro je bilo oddano 159 protestnih glasov. Ako seštejemo največje število glasov 1431, ki ga jc dobil kandidat večinske liste odv. Verzegnassi, z največjim številom glasov 1369, ki gaje dobil kandidai manjšinske liste Renato Happa-cher, izhaja, da se jc volitev udeležilo 2S00 volilcev. Ker znaša Šieviio vpisanih volilcev 6300, se je potemtakem udeležilo volitev nekaj nad	opravičenih volilccv.
Kakor smo že višje omenili, so potekle volitve skorajda brez slehernega zanimanja goriškega občinstva, kdor ni hotel pasti v nemilost pri sedanjih političnih mogotcih, je moral na volišče, četudi s kislim obrazom, vsled česar ne moremo razumeti uradnega poročila, da je celc mesto vriskalo vsled zmagovitega izida voli Le v.
Plesni vesček pevskega zbora «Pevsk, in
dmStva-. Sobotni plesni venček pevskega zbora spada med najlepše prireditve letošnje sezone. Ker je imelo teden prej v dvorani Trgovskega doma» italijansko dijaštvo svojo maskerado ter jo je hotelo ponoviti v nedeljo, prirediteljem ni bilo potrebno si beliti glave z okrašenjem dvorane, ker je bila razkošno okrašena v japonskem slogu že od italijanskih dijakov. V tem pogledu je bila torej priredi-tcljskemu odboru znatno olajšana njegova naloga in je vsled tega tem lažje posvetil svojo pozornost drugim pripravam, ki so — razven prav dobrega obiska občinstva pripomogle k tako lepemu uspehu prireditve. Glasovanje plcs^Icev in plesalk je odločilo, da bodi gdčna Kralj kraljica, g. inž. Turna pa kralj večera, Volilve sicer niso bile bogve kako živahne, toda drugače je trajalo veselo razpoloženje do tamega Tutra,
M<skerada "dramatičnega krožka». Višje smo omenili, da prirediteljem sobotnega plesna ga venčka ni bilo poirebno si beliti glave z okrašenjem dvorane, docela drugačna je pa Elvar z dramatičnim krožkom, kajti njega člani si že nekaj tednov belijo glave, z načrti, kako neki okrasiti dvorano za ono <-bajno noč», ki bo dne 1. marca v ^Trgovskem domu*. Briht-tie glavice -^dramatičnega krožka^ so zasnovale tako Icps in tako smele načrte, da bo človeku dne 1. marca kar sapa zastala, ko bo —
kar ne bo prav lahko — vstopil v dvorano •Trgovskega doma*, Ze sedaj bi rad odkril nekaj tajnosti, pa so mi to odločno prepovedali, za sedaj so mi samo dovolili objaviti, da bo vstopnina znašala za gospode 10 lir, za dame 5 lir, da bo pri plesu v dvorani igral orkester goriškega godbenega Sindikata, da bo v spodnji dvorani «Sramel» tako poskočno igral, da bo plesalo ne samo mlado, ampak tudi staro in da dobi najlepša skupina mask lepo darilo. Evo, to je vse, kar smem za sedaj objaviti, mogoče, da se do nedelje omehčajo tTda srca prirediteljev in mi dovolijo kaj več.
Nagrad«, Sodni nadsvetnik dr« Brelich je imenovan za predsednika goriškega tribunala.
G. nadsvetnik je končno vendarle dočaka! nagrade zato, da je pregnal slovenski jezik iz goriške sodnije, medtem ko so morali drugi v pokoj. Naj mu dobro tekne!
Pri zlati zvezdi
Črtice. Piše Fr.St-i.
4. Prof. Franjo Orešec.
Prihajal je le redkokdaj k Zvezdi, ker je živel skromno kot le malokdo drugi. Izhajai je z revno plačo neizprašanega suplen-ta, a pri svoji vzorni varčnosti je še vsako leto prihranil toliko, da je v počitnicah za par tednov mogel odpotovati v svojo štajersko domovino, v Ljubljano ali kamor ga je vleklo srce. Ako je kapnila kaka skrom-
gulil in žulfl Klodičevo dramatično skrpucalo «Materin blagoslova. Piscu teh spominov je še danes žal, da je moral na zahtevo Klodičevo v neki svoji razpravi zapisati, da je »Materin blagoslov* moderna drama v klasični obliki, dosti večje literarne vrednosti kot je Cankarjev «Kralj na Betajnovi». Kritika, ki jo je napisal o tej razpravi pokojni M. T-c, je bila v resnici — zaslužena.
Na učiteljišču je bil Orešec le par let. Nato je prišel na goriško gimnazijo, kjer pa ni bil priljubljen, ker mnogi dijaki niso hoteli verjeti v klasično lepoto Materinega blagoslova in v pretirano ljubezen do cesarja in do Avstrije, katero je Orešec neprenehoma godel... Kot odgojitelj je bil Orešec pravi — sadist. Ako je učenec hotel med uro vun, ga je učitelj strogo opomnil: «Honio castus raro rningit!» (Čist in nedolžen človek hodi le posredkoma — k mali potrebi). Sedmo- in osmošolci so smeli hoditi na plese v Čitalnico, kamor jih je rad vabil tedanji predsednik prof. Šan-teL Take je Orešec po plesu čisto neopravičeno nahrulil: « Zapomnite si znameniti italijanski pregovor, ki bi moral biti zapisan z zlatimi črkami i fseli fišjih razredih: «Bacco, Tabacco, Venere-riducon 1'uomo in Venere». (Vino, tobak in Venera spravijo človeka v prah in pepel). Zato pa so mu dijaki grenili njegove ure med pou-
na doklada, je prišel preii večeru k Zvezdi	, - .	t!l	. „-
in je vljudno pcpraševal, kaj da pečejo in,kom, in razmerje med učiteljem m učenci kuhajo. Ko mu je šiora Giuditta naštela v resnici ni odgovarjalo niti najskromnej-vse dobrote in slasti svoje znamenite ku- ™	r^atforfik* .
hinje, je poizvedoval po — cenah, in težko se je odločil za košček pečenke, ki je stala
šim zahtevam pedagogike...
Ko je šel učitelj pripravnice Poniž po dosluženih letih v pokoj, je po prizadeva-
štiri groše. Ker ni bil vajen vina, ga je že nju Klodičevem dobil to mesto naš Orešec, prva četrtinka ogrela in mu razvozljala je- \ toda pod pogojem, da napravi nekakšen zik, pa je s svojim nosljajočim glasom pri- formalen izpit, približno v obsegu usposob-povedoval to in ono. Rojen je bil leta 1843, Ijenosti — za ljudske šole. Izprasevalna v štajerskem Št. Petru in je kot pristen komisija je bila izven navadnega roka se-Prlek izgovarjal t ko L A globoko užaljen stavljena samo v to svrho; a na določeni je bil, ako ga je kdo prašal, ali je Prlek. — dan se je kandidat — zbal, ker da še ni Nosil je trd klobuk, poneseno temno oble- «prai priprafljen». Ravnatelj Gross ga ko z dolgimi škrici, toda vedno je bil čisto kratkomalo prime pod pazduho in ga epre-in snažno oblečen. Srečni dnevi so bili, ko mi skozi dvorišče šolskega poslopja, do je kot učitelj in vodja gimnazijske pri-, bližnjega učiteljišča, kjer ga je nestrpno pravnice smel nositi c. kr. uniformo z dve- čakala slavna komisija, sestavljena po ve-
rna zvezdama na vijoličastem ovratniku in bridko sabljo pripasano. Ves ta blisk in sjaj si je nabavil šele v poznih letih v Gorici, ko bo se mnogi njegovi dijaki ponašali že z zlatim ovratnikom VIII. čin. razreda, Orešec je bil eden izmed onih mno-
fih nesrečnežev, ki so po končanih nau-ih na vseučilišču dobili službo suplenta ali pa
čini iz njegovih nekdanjih dijakov, kandidat je prestal izpit seve — z odliko, na kar je sledilo imenovanje za definitivnega učitelja pripravnice, pri čemur so mu morali spregledati leta, ker je mož takrat imel že nad pet križev na grbi.
Srečni dnevi so napočili zanj, ko je «po milosti cesarjevi« dobil naslov profesorja,
i vsaj pomožnega učitelja na srednji šoli, j pa je vse do izbruha vojjne še bolj vneto
i v službi niso imeli časa pripravljati se poučeval in odgajal svoje učence «f lju-
• __ __ ------1; j. •—u— i.* t-M?---- i----i J----—:» J—	Zato smo
bHzu ljubljenega cesarja Franca Jožefa.
ali se pa niso upali k izpitom, ki so bili vse j bežni do> cesarja in do Alstrije do leta 1892, v resnici jako strogi. Bil je! prepričani, da ima v zlatem hotelu «Nad vesten učiielj, pripravljal se je pozno vjzvezdami» med številnimi gosti prav odli-noč za jutrišnje predavanje, vobče je znal čno mesto, da sedi v svoji uniformi prav mnogo, ali ni mogel vzdrževati reda in discipline. Spominjam se, da je služboval leta 1831. na mariborski gimnaziji samo 14 dni, ker nas drugošolcev ni mogel krotiti in še danes me boli srce, da sem bil tudi jaz med onimi pocedneži, ki so z nagajanjem vsake vrst'e Orešcu prizadevali bridke ure v težki službi. Potem je bil nekaj let tajnik Slovenske Matice, ali Šole ni mogel pozabiti, pa jc šel na Dunaj delat profesorske
GKMDAKTVO
Obvezno zavarovanje proti brezposelnosti
«Gazzetta Ufficiale* od 9. t m. je objavila kr, odlok od 30. decembra 1923., , št. 3158 o obveznem zavarovanju proti izpite. Stanoval je pri zvonarju neke ve-i neprostovoljni brezposelnosti. Zavarovanje like cerkve na Dunaju in visoko nad uli- j je obvezno za vse delavce in delavke, ki cami veselega mesta se je učil in sestav- niso mlajši od 15 in ne starejši cd 65 let ljal domače naloge. Takrat ga je obiskal ter delajo v odvisnosti od drugih, njegov nekdanji dijak in že definitivni pro- Od zavarovanja, ki ga predvideva ta fesor Andrej Kragelj. Orešec je imel pred odlok, pa so izvzete sledeče kategorije sabo velik kup lepo popisanega papirja in; plačanih uslužbencev: 1.) Poljski delavci celo gomilo učenih knjig. Kragelj, ki je iz- (razCn nekaterih, ki se pozneje določijo);
»A^rtrt'm I » o 1	aIt *>% m	«« X«i/«L«I i A \ TT 1	* f_ __?!_ —_ — T _ f	v w	9 1 •
Cilj obveznega zavarovanja proti neprostovoljni brezposelnosti je ta, da se delavcem v slučaju poenanjkanja dela osigura podpora. Ne bodo pa imeli pravice do podpore delavci, ki so zaposleni na delih, katera morajo že po svoji naravi gotovo dobo leta počivati. Minister za narodno gospodarstvo bo določil s posebnim ministrskim odlokom seznam takih del, ki se vršijo samo v določenih letnih dobah ali imajo iz drugačnih razlogov redna mirovanja v obratovanju. Brezposelnost radi spora med delodajalci in delojemalci ne daje pravice do podpore, dokler traja mirovanje obrata, povzročeno po omenjenem sporu. Brezposelnost, ki je nastala vsled odpustitve na lastno zahtevo delavca ali po njegovi krivdi, daje pravico do podpore še le po tridesetih dnevih po odpustitvi.
V dosego gori omenjenega cilja, ki ga zasleduje zavarovanje proti brezposelnosti, določa kr, odlok zavarovalne prispevke s strani delojemalcev in delodajalcev na način, da bo plačeval eno polovico prispevkov delojemalec, drugo delodajalec. Višina teh prispevkov je tako-le odmerjena:
Dnina
1.)	Do L 4
2.)	Od L 4 do L 8
3.)	Nad L 8
Za dosego pravice do podpore bo moral zavarovanec napraviti po predpisih, Id bodo določeni v pravilniku, tozadevno prošnjo takoj drugi dan po nastopu brezposelnosti.
Vse natančnejše formcinosti, ki bodo veljale glede priznavanja podpor, glede nadzorovanja brezposelnih itd,, se določijo v pravilniku. Zavarovalni organi bodo lahko ustanovili za brezposelne posebne strokovne tečaje in podelitev podpore bo lahko odvisna od obiskovanja takih te« čajev.
Kot zavarovalni organi so določene Državna blagajna za socijalno zavarovanj*? ter pokrajinske in medpokraiinske blagajne, ki so od nje odvisne. Pri državni blagajni za socijalna zavarovanja se ustanovi poseben sklad za brezposelnost, ki ga bo upravljal upravni odbor blagajne za socijalna zavarovanja skupno s posebnim odborom, ki bo sestavljen 1) iz predsednika omenjene državne blagajne, 2) iz obeb njenih podpredsednikov, 3) iz enega zastopnika delodajalcev in enega zastopnika delojemalcev, ki ju izbere Državna blagajna za socijalna zavarovanja iz svoje srede, 4) iz po enega zastopnika ministr-
Dvotedenski prispevek j stev za finance, narodno gospodarstvo ia
L 0.70 L 1.40 L 2.10
javna dela.
Sklad za brezposelnost se bo- vzdrževal iz že omenjenih prispevkov in pa iz vseh
Te številke pa izražajo le razmerje glob, ki jih predvideva odlok na drugem med dnevno plačo in prispevkom. Natan- j mestu. Pri vsakem zavodu za socijalno čneje bodo zavarovalnine odmerjene v j skrbstvo se ustanovi pokrajinska ali ned-pravilniku, ki se izda k temu odloku. Pri- j pokrajinska zavarovalnica proti brezpo-spevki, ki se določijo na podlagi pravil- selnosti. Ako bi bila Itaka blagajna stalno nika, bodo veljali za dobo petih let. Po | pasivna in ako se izkaže, da je primankljaj tej dobi se na predlog ministra za narodno! utemeljen v posebnih krajevnih razmerah, gospodarstvo lahko izpremenijo s poseb- se bode lahko s posebnim kr. odlokom zvi-
nim kr. odlokom, in to lahko za vso dr žavo ali pa tudi samo za nekatere pokrajine, Z istim odlokom se nadalje lahko določijo za posamezne industrijske panoge različni prispevki.
Prispevki se bodo lahko plačevali v posebnih znamkah, ki se prilepijo na osebne izkaznice zavarovancev, lahko pa tudi na kak drug način, ki ga določijo zavarovalnice proti brezposelnosti. Za plačevanje prispevkov je odgovoren delodajalec, in to toliko za svojo polovico kolikor tudi za polovico, ki gre na račun delavcev. Tem poslednjim utrže delodajalec zavarovalnino od njihove plače. Vsaka drugačna pogodba je brez veljave. O znamkah, o njih poničevanju, o izdajanju in obnavljanju osebnih izkaznic in sploh o načinu od-rajtovanja prispevkov bo natančneje govoril pravilnik' k temu odloku. Pri zavarovancih, ki so podvrženi tudi obveznemu zavarovanju proti onesposobljenju in starosti, se bodo pobirali obojni prispevki obenem in skupno.
Osebe, ki so zavarovane po določbah tega odloka, imajo v slučaju neprostovoljne brezposelnosti pravico do dnevne podpore, ki bo odmerjena v razmerju z ono kategorijo prispevkov, v kateri se nahaja večina prispevkov, ki so bili plačani v Šestih mesecih, in to v sledeči
zadnjih meri:
Dnevna podpora L 1.25 L 2.50 L 3.75
1.)	Kategorija prispevka
2.)	Kategorija prispevka
3.)	Kategorija prispevka Podpora se bo plačevala od osmega
dneva po nastopivši brezposelnosti. Ako je brezposelni dobil odpravnino, se bo ra- j
čunala podpora od osmega dneva po onem. ^^ Američan de]a ^ sp;oh	daJjc
dnevu, ko mu poide odpravnina, ako Jo|ćasa kot Evropcjec. *Labour Rewiev» priob-
šala višina prispevkov za ves dotični kraj. To pa tedaj, ako je trajala v zadnjem petletju pasivnost vsaj tri leta.
Odlok vsebuje tudi določbe glede pobijanja brezposelnosti. V ta namen bo državna blagajna za socijalna zavarovanja pooblaščena, da lal-ko izda eno petino sklada za brezposelnost za izvršitev javnih del, ki jih označr ministrstvo za narodno gospodarstvo ali ministrstvo za javna dela. Povrnitev tega kredita se bo morala izvršiti v dveh letih.
Odlok o zavarovanju proti neprostovoljni brezposelnosti velta od 1. januarja 1924. Kar se tiče novih pokrajin, nalaga odlok ministrstvu za narodno gospodarstvo, da izda posebne določbe za izvajanje na anektiranem ozemlju kakor tudi gleda načina, kako bodo stopile določbe novega odloka na mesto določil, ki jih vsebuje kr odlok od 5. februarja 1922., št. 209.
Svetovno gospodarstvo v ameriških rokah.
Zedinjene države so hitro prebolele povojno krizo- kolikor jih jc splch zadela. Za preteklo leto naznanjajo ameriia poročila splot.no polno zaposlenost delavskih moči. Povsod se beleži produkcijski rekord tako v gradbeni in kovinski industriji, tako v železniškem prometu, kaker tudi končno v naraščanju prihrankov v vseh denarnih zavodih. L. 1913. so producirale Ze<l države okoli 60 milijonov ton jekla in železa, lansko leto pa 85 n:ilijo.iov. Ameriška produkcija na jeklu in železu je od 1. 1913. narasla za 34%, evropska pa jc padla za 42%. Pred vo no je bila Evropa uiercdajni producent jekla in železa, danes je to Amerika. Ako pc^de tako naprej, bo diktirala ccnc Amerika polagoma na vseh važnejših poljih gospodarskega živijen-ja. delavnicah se dela dandana.^ji tenzivncstje„ da evropejski opazovalec kar
V ameriških z napeto in-
nš», mu odgovori Kragelj, ako za vse na- delajo na domu, naj bo tudi za račun loge z uvodi vred popišeš toliko papirja, drugih; 4) sluge, vratarji in sploh osebe, si padel že a priori!» In v resnici ni Orešec ki se kakorkoli porabljajo za službe v napravil prof. izpitov, Kedar je kdo nje- družinah; 5) umetniki, gledališko in kine-govih mlajših tovarišev napravil izpite, ga1 matografsko osobje; 6) tisti, ki delajo pri Orešec dolgo ni pogledal. Ako se že ni i osebah, ki so jih dolžne vzdrževati; 7) mogel izogniti razgovoru, je dokazoval, da tisti, katerih plača obstoji izključno v sobi morali profesorske izkušnje na vseuči- 1 l«"čih kratkomalo odpraviti, ker da so gola teoretična formalnost brez vsake vredno-
udeležbi pri dobičku aH proizvodnji podjetja; 8) stalni delavci, agenti in uradniki
-- , — - ----- I-—----- državne uprave, državmh železnic, kr.
sti za šolo, da se kandidat odteguje svoji hiše, pokrajinskih uprav, občinskih aprav šolski obveznosti itd. Imenovanja bi se 'm javnih dobrodelnih ustanov, dalje pod-vršiti edinole na podlag pridob- jctij, ki oskrbujejo javni promet *- ~
morala H	|	I
Ijeue šolske prakse. Očetovsko prijazen pa je bil z onim, kateremu se je za enkrat izpit ponesrečil... Okoli leta 1838. je prišel kot suplent na goriško žensko učiteljišče. Zopet je bil križ ž njim: napram ženskam je bil neznansko sramežljiv, nobene se ni upal pogledati v obraz. Kedar je izpraševal, je listal po svojem katalogu in poklical, recimo, učenko A. Ako ta ni znala, je vstala namesto nje go-jenka B, F ali G in je na račun svoje prijateljice deklamovala pesem ali kar je že bilo. Razume seJ da pri taki sramežljivosti Orešec ni poznal svojih učenk...
Tedanji deželni šolski nadzornik Anton
in so
podvržena zakonu «per l'equo trattamen-to»; 9) tisti, ki delajo za druge le od časa do časa; tisti, ki so zaposleni izključno na delih, ki se vršijo vsako leto samo v določenih dobah, ki trajajo manj nego šest mesecev.
Na predlog ministra za narodno gospodarstvo se lahko izda kr. odlok, s katerim se oprostijo od obveznega zavarovanja proti brezposelnosti gotove druge kategorije delavcev, pri katerih je nemogoče nadzorovati njih brezposelnost. Ravno-tako predvideva ta odlok, da se bo obveznost zavarovanja lahko raztegnila s posebnim kr. odlokom tudi na poljske de-
vitez Klodič plemeniti Sabladoski je naše- lavce, in sicer se to lahko zgodi tudi glede ga junaka jako obrajtal, ker je Orešec posameznih pokrajin*
Brezposelni pa ima pravico do podpore urami. Več nego 50% vseh ameriških dela cev le tedaj, ako je bilo vplačanih zanj v zad-j dela več nego 48 ur, 36% celo več nego 54
njih dveh letih vsaj 34 prispevkov. Podpora I 'f več f° ^ V n°b(Bia"er£k; ^ t - - . nn j i. y , -i	„jL'-u dustrm se ne dela povprečno 48 ur, pae pa
tece največ 90 dni, ako je bilo v zadnjih ,52 54' ^ yeč v tcžki	nj
dveh letih vplačanih vsaj 24 prispevkov, umega na tc<jen. V železni in jekleni in-in največ 120 dni, ako. je bilo v omenjeni ■ dustriji, ki šteje okoJi pol milijona delavcev, dobi vplačanih vsaj 36 obrokov. IsLe meje dela samo 19% 48 ur na teden. A% delajo veljajo tudi glede podpore posameznega 48—54 ur, 33% 54—60 in polnih 44% nad 60
delavca v dobi enega leLa, ako je bil večkrat brezposeln. Zavarovancu, ki je dobival podporo skozi 90 dni, se lahko v istem letu podaljša podpora do 120 dni, ako se izkaze, da je bilo vplačanih zanj v zadnjih dveh letih pred novo brezposelnostjo vsaj 36 dvotedenskih prispevkov.
ur. Američan se polašča svetovnega gospodarstva. Američan dela. Američan se smehlja evropskem'! prepiru za časa najhujše gospodarske krize, ali je zdravo in koristno par ut dnevno več delali ali ne? Kanadski delegat Parson je na konferenci v Washingtonu 1. 1919. rekel: «Ako uvedemo splošni osemurai delavnik dobe ž njim ugodnosti in korisdi le naj-
Zavarovanec, ki je dobival podporo skozi znatnejši narodi. Oni bodo imeli prednost s
120 dni, bo mogel dobiti novo podporo še le tedaj, ko bo vplačanih zanj najmanj 12 novih dvotedenskih prispevkov, ako so izpolnjeni vsi drugi že zgoraj omenjeni pogoji. Za dobo dveh let, o kateri je govor v gornjih določbah, se smatra ras 48 dvotedenskih dob pred nastopom brezposelnosti. Čas vojaške službe — obvezne ali prostovoljne — se zavarovancem vračuna^ dasi se zanje niso plačevali v tem času predpisani dvotedenski prispevki. Taki brezposelni pa imajo pravico do podpore le tedaj, ako so pred nastopom vojaške službe vplačali najmanj 12 prispevkov.
posestjo surovin, kapitala in transportnih sredstev in na ta način si zagotove levji delež.»
gci'^3 porotUa*
Vala ta na tršaske« trga.
ogrske krone *>-(>4	0-0!»
avstrijske kro e ........ 0.0325	00330
češkoslovaške kr ne ........ 67.40	67 &0
dinarji .............^9 40
leji .......................13.—
nif rkc ...«■•••* •	-
fio.arji ............. 23.20
francoski franki..........07.50	Ob.—
švicarski franki ..........402.—	40».—
angleški funti papirnati......1 «.2i	1(HU0
PODLISTEK
Paul Bourget:
JEČA
(L a G t,- " Poslovenil F. P.
<58)
in os, ki se je bil zaljubil vanjo, ker sc je bila tako velikodušno pridružila v mislih ojegovi vnemi za svoj poklic, se je temu poklicu odrekel zalo, da bi ne moral zapustiti svoje ljubavnice. Ona je postala njegova ljubavnica skoraj takoj in brez vsakega odpora, in sicer tedaj, ko sta bila v Deauville-u, odkoder se je ona vrnila v stanu nosečnosti. On je najgrej prosil za dopust, a nato je podal ostavko. Od tedaj je bilo preteklo pet let, a ona dva sta se še vedno ravno tako globeko ia tako goreče ljubila kakor prvi dan.
Brezštevilni spomini iz te dolge medsebojne ljubezni so ogrevali Sabinino srce, ko se je peljala v kočiji k temu ljubavniku, ki je bil
tako nenadoma in s tako natančno krutostjo obdolžen prestopka, ki je veljal v družbi, v kateri sta živela, morda za najsramotnejšega: goljufije pri igri! *Ali jc to mogoče7» se je vpraševala kakor blazna. «In zakaj mi ni ničesar povedal?» Da je Jurij Saintenois v krož-'ku zelo pridno igral na karte, to ji je bilo znano po več ali manj zlohotnih opazkah, ki pa jim ni pripisovala nikdar posebne važnosti. Po svoji materi je bila sama zelo bogata in poročila je moža, ki je tudi bil zelo Iragat. Vprašanje denarja v svoji neizprosni krutosti je zanjo torej ravno tako malo obstojalo, kakor sicer za vsfe ženske njene vrste. Za take ženske je izobilje nekako naravno ozračje. Saintenois je igral7 Zakaj bi ne? Isto veselje je pač imelo tudi toliko drugih njegovih tovarišev iz krožka! Ona ni vedela, da je general, ki so mu slabo svetovali glede naložbe denarja, zapustil svojemu sinu zelo obremenjeno dedščino. Da ee vzdrži v selo elegantni družbi, v kateri se je sukala njegova ljubavnica, je sin kmaiu prekoračil 6voje dohodke ter načel glavnico. Primer svojega očeta ga ni bil poučil. Igral je neprevidno na borzi ter ee končno popolnoma
upropastil. Karte so se mu zdele — kakor sicer mnogim drugim — ono sredstvo, s katerim bi lahko nadoknadil svoje izgube. S par partijami, na katere je pogumno stavil in so >e mu dobro obnesle, se je bil res zopet spravil na površje. Drugo se razume samo ob sebi: enkrat sreča, enkrat nesreča« dolga veriga dragega življenja, ki ga je vzdrževal s svojimi »dvakrat toliko, postavka naprej» in «petkrat toliko«. Tega vojaka v pokoju je pri tem dražil občutek nevarnosti, in to tem bolj, ker je s tem obenem varal svoje hrepenenje po pripetljajih. Se bolj pa ga je razgrevalo tajno veselje nad svojo ljubeznijo. Na koncu pa propast: deset tisoč frankov je izgubil danes, dvajset tisoč jutri, trideset tisoč pojutrišnjem, vse svoje imetje položi na zadnjo karto, ki mu ga tudi potre. Tedaj napravi obupen poskus, Še enkrat igra, a denar dobi na sleparski način z onim čekom brez kritja. Petdeset tisoč frankov vrže na mizo, ob enajstih zvečer. O polnoči so narastli na 200.000, ob eni oa 300.000, ob dveh nima že nič več, polom in ostali del noči je prebil ta oskubljeni igralec s tem, da se je povpraševal, kje bo ! našel denar, da reši ček m svoj podpis na
njem. Naslednje predpoldne je porabil j obiske, ki so seveda ostali brezuspešni!
za Šel
je v krožek ter prosil blagajnika, naj počaka 24 ur, preden predloži ček zavodu «Grand Comptoir», kateremu je bil naložen. Blagajnik ga je bil že predložil. Povedal jc bil tudi predsedniku. In komu še?... Vse te podrobnosti Sabini niso še bile znane. Pač pa je vedela o ultimatumu gospoda Casala, vedela je, kaj to pomeni za njenega ljubavnika. Zato , je hitela k njemu brez vsakega razmišljanja, ' na isti način« kakor bi bila šla na vlak, če bi I vedela, da on umira v kakem drugem mestu. | Šla bi, tudi če bi se imela izgubiti, toda z ' namenom, da ga reši ali da mu vsaj pomaga, j Pri odhodu je vteknila v svoj muf kolajno iz ! svojih najlepših biserov. Igraje je vrtela te bisere pod-svojimi prsti ter imela pri tem ob-jčutek, da nese s seboj, kar ga bo lahko rešilo 1 iz tega prepada,, ako bo hotel In tu je zopet ; pomislila: «Da, zakaj mi ni ničesar povedal? jtCer bi se zdelo, da me prosi za pomoč, ako bi mi bol povedal... Toda ker asu jaz sama ponudim to pomoč, jo bo sprejel, ako me ljubi. In ljubi me...» Zopet je videla v duhu i oni čudni in ža!ostni delirij v očeh tega mladega
Človeka na njunih zadnjih sestankih. Okoli života je čutila obupni stisk njegovih rok ia na ustih bolestno toploto njegovih poljubov. Sedaj ji je bilo vse jasno. Strast pa povzroči v srcu ženske, ki uganja nedovoljeno ljubezen, toliko moralno opustošenje, da ni Sabini niti prišlo na misel, da bi obsodila nečastno dejanje, ki ga je zagrešil njen Jurij. Čutila ie le, kako in koliko trpi, in to je bilo dovolj, da ni našla v sebi moči, da bi ga sodila
Hiša v ulici Fortuny, kjer je stanoval Saintenois, je bila ena izmed onih velikih zgradb, kakršne zavarovalne družbe v Parizu od začetka tretje republike dalje neprestano zidajo: brezizrazna in brez posebnih znakov. Mladi mož je stanoval v pritličju v istem stanovanju, ki ga jc imel njegov oče v zadnjih dveh letih svojega življenja. Generala, ki je bil v tej dobi Že v stiski, je mikala nova hžla s svojo nizko najemnino. Ker mu je služilo to stanovanje le tedaj, ko je bil v P«rizu, m ni menil za to, da bo nekako »brisal inalto» (stanoval v popolnoma novi hiši. (Op. pr.). kakor se pravi v navadni govoric:.
CDalj«)
Knjlžavnosi in umetnost
Vrtlar«? list za unapredjenje vrtlarstva, te uzgoj manjih domaćih životinja, primili snio 2. broj, drugog godišta sa slijedećim sadržajem: Canna Crozy (sa si.) —• Prmula obecrnica gvandfiL — Klijalište (sa sL) — Osno-va za proizvodnja povrća — Šletočinje: Bijelac glogov, Zlatokraj šipkov — Kako treba njegovati voćke (sa 2 si. putcvi (sa 3 sL) — O njegovanju živadi zimi — Vrti. kalendar za vri jacu (februar) — Vrti. apoteka — Stal&ke vijesti — Pitanja i odgovori. Godišnja pretplata D 40.— Na ogled razašilje besplatno Vladimir Horvat, Zagreb, Pošt. pretinac 39.
DAHOVI
Mesto cvetja na krsto rnali Braakici Pe-
stotnik daruje družina Breznikar L 20 ^Sol
društvu«.
Med darovi, objavljenimi v »Edinosti* od uedelje, dne 17. t. m. so se vrinile neljube pomote, kar v naslednjih vrsticah popravljamo: • Mesto iz Modre ju naj se čita Modrajce, mesto Srapa, Grapa pri Bači, mesto Biralj, Bizalj Lov-re in raesto Kold, Kofol Franc.
V	denarju so potom g. Rože Pregelj iz Sv. Lucije darovali: Pečenko Ljudmila L 5, Mon-freda 5, Kolac Marija 5, Pregelj Kat. 2, Roža Pregelj 5, Neimenovani 10, Jelinčič 5, Savli Franc 3, Hvala 3, Kcnda Marija 2, Kos And. 5, Rudolf Kovačič 3, Rutar Marija 2, Sepič l ani 2.20, Leban Jožefa 2, Pipan Alojzija (gosi i ca) 5, Krajnik Ivan (postaja 10, Lipušček Min ca 5, Tratnikov Marjanček 1, Gorjup Cecilija 5. — Skupaj L 85.20.
Polom g.čnc Kragelj Anice iz Sv. Lucije: Štefan Breščak 5, Aima Marega 5, ikri Helena 5, Božič Božidar 4, Brkič Anton 10, Ivan Vidne 2, Kenda Karel 5, Faljat Rezka 5, Lipičar Marija 5, Veiikonja Jožefa 2, Leban Marija 0.50, Rakovšček Eiiza 5, Ana Slamič 5, J. Abram 5, A. Geržeij 15, Mervič Justina 2, Ana Kragelj 5, Breščak Vikt. 5. — Skupaj L 95.50.
Potom g. Miljutina Vu£a iz Sv. Lucije L 75 članarine in sicer: J. Tratnik, M. Vuga, Ant. Vuga, i»larija Bizjak, Ana Mikuž, Jože Sorli, Jože Taijat, Hiiarij Kenda, Tomaž Fortunat; vsak po 5 L.
Potoiii neke požrtvovakie gospodične so darovali občani občine 3ukovje pri Postojni L 71 za < Našo deco®- irt sicer: Neimenovan i.20, N. N. 2, Požar 2, Sever 2, Jenček 2, ZvvoLf" 1, Ma^'a/na 2, Srebotnjak 2, Srebotnjak seunik 3, S:cjko 2, Turk 2, Premrov Jan. 5. Marinšek I, Jurca Mar. 4, MarušiČ Fr. 2, Sicjkosl, Seljko And. 3, Vencel Hvala 1, Bajec Mar. 2, Jurca 2, Merhar 2, Jurca Iv. 2r Grehe C, Magajna 1, Jurca Iv. mlajši 5, Požar Iv. 1.50. Geržeij 1. Petkovšek 1.50, Magajna Peter 3. — Skupaj L 71.
Vsem bodi v imenu naših malčkov izrečena najsrčnejša zahvala!
V	počeščenje spomina pok. gospe Drago-tir-e Berger darujejo podružnici »Šol. društva^ pri Sv. Jakobu: Josip Prelog L 20, J, FVelog od Antona 20, Raubar e Kanaare 20, Maurič Just 20 Kureč Leop. 25, Merkelj And, 10, G i dini 10, Žigon Fr. 10, Cok And. 10, Cok Ant. 20, Zore 10, Gombač Ferdo 10, Maliorsich Iv. 10, Renko Ant. 10, Gerussi iz Konsorcija 5, Emilio pri Finxi 5, Genaano ICosič, krčmar, 5, Eaušer Angel 5, Renko Fr. 10. — Skupaj L 225.
Ob priliki svatbe g.čne Viktorije Loredan z gospodom jLler August-oin, Škofije-Badiha po g. Mauriču L 35 za isto podružnico.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
iz Loga pri Sv. Luciji: ^avdaž Adojzij 60 kg krompirja, Fratnik Jožef 50 kg krompirja, iVmožič Fraoc 20 lqg krompirja, Golja A^ton irO kg krompirja, Kobal Jože 20 kg krompirja, Sturm Katarina 25 kg kron^aia in 5 kg fižola, Mogerli Aatoa !0 krompirja, Kobal Ivan 25 k<s krcarpir^a, Gorjup Peter 10 žtg kroro-pir-ja, Kofol Framc 6 kg krotapirja, Kenda Ivan 5 k\> krompirja, Kolac Marija 5 kg krompirja, Kobal Ac-ion 10 kg krorepirja, Skoćir Marija 10 kg krompirja.
Iz Droboanika pri Sv. Luciji: Strgar Katarina 10 kg krompirja, Kefel Katarina 10 kg l<rornpii-ja, Kovačič Marija 20 kg kraanph-ja, Savli Jo^ca 10 krooipinja, Gospa Aima Ma-rega Sv. Lucija je darovala 6S m bd&ga za rxi-edpa£nike In biago za eno obleko« ga Ana M-akuž zabe-o, Lefc^n Marija 12 kg krompirja in 4 leg rižola, Gdčna Taijat Lojzka 23 kg Jcrompi.-ja, Gospa Kragelj Marija 24 kg krompirja; g. Fravošk Igoac je dal vse vreče in pre skrbe! za brezplačen prevoz. Gospa Juij*nji Fratnik ie darovala 1 kg masla, 3 kg orehov 5 kg raoJte in 4 kg fižola; zato se je dne 16. t. m, na dar. ojtnega imendana pripravilo na željo priboljšek oirokom, za kar ji bodi izrečena srčna hvala.
Bodi tam ip-otom izrečena najsrčnejša zahvala vsem cenjenim darovalcem, kakor neumorni naši Roži Pregelj pri nabiranju živil in denarnih prispevkov, Go^pej-Jul;'a«i Fratsikovej, da je preskrbela za brezplačen prevoz jestvia iz Sv. Lucije v Trst, gospodični Kraget> Anici in goap. MUtttinu Vuga za d opo slane zneske ter prosimo naj nam cenjeni darovalci oprosti, ker nismo mogli vsega na enkrat objaviti, ker se moramo ozirasti na omejeni pro#tor v listu. Pride pa vse na vrsto!
V	imenu naših malčkov tisočera bvala; Bog plati vsem!
Polru niči «Š. D.» pri Sv. Jakobu so darovali za šolsko refekcijo v gostilni Ivančičevi L 16, v gostilni DKD pa so darovali' gostje, plesalci in plesalke 19 L; skupaj L 35.
Isti podružnici daruje Neimenovana L 10, F.ma Vt abec, učenka VIL razreda zasebne šole 15.
Mesto šopka na grob pok. Branklce Pestot-n'kove darujeta Bogdana in Darinka Crnigo-jeva L 20 za šckko refdkcijo. _
To lis
V	petih dneh sko:?s Saiftro. Lani' je neka .kupina iiižcnirjev prevozila Saharsko puščavo c-i severa proti jugu v treh tednih, in sicer na avtonrcMUh, ki so bi-i zgrajeni ni»!a«č za to
HK	raskega cujk V Bocmm Alre-
3U se je pojavila te dni neka ženska, ki trdi« da je princesinja Olga, hči zadnjega ruskega carja. Med drugim pripoveduje, da je svoje-časno zbežala ranjena iz Petrograda ▼ Nemčijo. Pri begu so ji pomagali komi Kot doka* njenim trditvam, kaže začel jene rane na prsih. Iz Nemčije je šla na Holandsko, kjer ai je služila krtih kot plesalka v kabaretih. Ker se je bala, da jo spoznajo, je odpotovala s parnikom «Antonio Delfinom v San los v Braziliji. Tam in v Rio de janeiro je morala težko delati, da si je prislužila vsakdanji kruh. Dozdevna princczi-nja pripoveduje dogodke iz življenja na ruskem dvoru do Razpulinove smrti. Govori angleški, francoski, nemški in ruski. Neki ruski diplomat, ki živi v Buenos Airesu, in ki je poznal pravo princezinjo Olgo, ni mogel zanesljivo ugotoviti, ako je ta dama identična s carjevo hčerjo.
Značaj in držanje dežnika. Zanimiva so ^znanstvena raziskovanja* nekega Italijana, ki skuša iz držanja dežnika sklepati na značaj dotične ženske. Ženska, ki drži razpet dežnik, čeravno je prenehalo deževati, je dobra in varčna gospodinja. Ona, ki zapre dežnik, čeravno še prši, je brezbrižna in površna in ne bo nikdar srečna. Ravno tako je pa površna tudi tista, ki ga ne odpre, ko prične rositi. Ženska, ki nosi dežnik pod pazduho, je veselega značaja, če ga pa uporablja za palico je lahko-zivka in navadno nezvesta. Najslabša pa je ženska, ki vleče svoj dežnik za seboj.
ZLATO. Predao kopii
gocenosti, oofavedi
zlatarni Povh Akfrfj, telefon 329.
prodmi svoje drm-r dobroznani
GaobnkH it. 2, ^185
SLOVENEC SKm slsdbe kot trgovski pomočnik ali tudi pri stavbnih podjetjih« najraje pri konstrmnih aH gospodarskih druitvih. Naslov pri npravniitvn._201
MASKE; domino, svilene obleke, nove, po
konkurenčnih cenah. Via del Toro 12, I.
180
BABICA avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec Via Giulia 29.	205
Iz škednja. V pondeljek smo pokopali 20-
letnega Marija Žerial. Bolehal je na neozdravljivi sušici. Pokojni Marij je bil narodno zaveden mladenič, kakoršnih je malo dobiti. Prav po očetovsko je skrbel zanj g. Jos. TuL Ze v nežni mladosti je zgubil stariše.
Kljub slabemu vremenu se je pogreba udeležilo veliko število pokojnikovih znancev.
Draga žrtev nesreče na pamiku «Dan». Nesreča na parniku «Dan» je imela zares žalosten epilog. Zahtevala je drugo žrtev. Snoči okoli 11. ure je mornar Josip Pavin, po strašnem boju s smrtjo podlegel zadobljenim opeklinam.
KOMPANJONA, s kapitalom in sodelovanjem, išče dobroidoča delikatesna trgovina z buf-fetom v Jugoslaviji. Naslov pri upravništvu.
206
MALO POSESTVO ▼ Križu 43, pri Tomaju, se proda. Cena po dogovoru. _
URARSKI pomočnik, dobro izvežban, išče službe na deželi ali v mestu. Cenjene ponudbe pod «Izvežban* na upravništvo.
207
Hian tom o oglju nk
a
MLADENIČ, pošten, krščanskega vedenja, išče službe vrtnarja obenem oskrbnika kake vile. Naslov pri upravništvu.____ 208
-------—j" #
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kjpuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
13
KRONE, srebro, zlato in platin kupuje^. Plačam več kot druifi. Zlatarna Povh AJ-bert. Trst, via Mazzini 46.	25
ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II.
26
TRTE cepljene, prvovrstne L 80, II. vrste L 40, bilfe L 20 sto komadov. Pri večjih naročbah
S op ust. Trtnica Forčič Ivan, Preserje p. omea.
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—> Debele crke 40 stoti*k beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službof plača polovično ceno«
KRONE, goldinarje, zlat denar, platim plačujem po najvišjih dnevnih cenah. Zlatarna Portici Ponte Fabbara.	213
VZMETI, zimnice, divani, platnene postelje, otomane, se prodajo po nizkih cenah. Sprejema se tapetovanje in izdelovanje žimnic. Corso Garibaldi 14/L__212
POSESTVO, 22 oralov, v bližini Celja, se proda Pojasnila daje S. Jakober, Celje, Polu-le 4.	210
po cenah brez konkurence
Obiščite veliko skladišče
Via Udlne štev. 25
m\m &a m* z m&m gMa
12
MLI1I na vodni pogon, z električno razsvetljavo, velikimi tovarniškimi zgradbami in stanovanji v Dolnji Štajerski, tik železniške postaje, se proda. Pojasnila daje: S. Jakober, Celje, Folule 4.	211
fJBf
SAKSCE vrtnic raznih vrst (grmičje in plezalke) mtiltiflora rozca, po L 2.— in razne druge sadike po najzmernejših cenah dobavlja Santo Peteani, Gorica, Via Lunga 57 (209)
V VEČJO delikatesno trgovino'in buHet v Jugoslaviji. se sprejme izurjen pomočnik; even-tuelno kot tihi družabnik, če poseduje nekaj gotovine. Naslov pri upravništvu. 184
lasi u .edinosti'
mojo
Wl\ uspeli
ZAHVALA
Povodom nenadne izgube Ijubijeacga soproga
zahvaljujem iskreno vse prijatelje ia zcasce za darovane vence in obMno
udeležbo pri pogrebu.
GORICA, 19. febaar]a 1924 (17i)	Ana vdova BratuS, soproga.
Zmerne cene.
deieije, ssčlvia ta cvetlic. Velika izbers mftt zb vite, soacae L t fl. L11 Čebtfgkl Halo. tabnos. tesnil. sMol L LIL L &
Zemlja in gnojila v več vrstah.
OdHkavaao cvetličarsko m vrtMratut pMieV«
Ceslk bfc^Mao-
€ERMAN - TRST
nasadi v ktmpuou.
1S7
T. cd L MOLIKflM
no TfziDBB VeceSIo Ste?. 9. telefon 43-21
CEVI, poseben Up o sabo
edine za vzdrževanje ognja, nedišne.
Posebne cene zo preprodajalce.
PETE
PO D Pi ATI
Edin! materijal xa kritje streh. 29 Odklanjajte druge ponarejene izdelke. Zaloga s Trs«, Via Milano štev. 13.
dfuiba z om. j.
Trst - Vid ftrtisii 9 - Trst
Kupuje zlato, srebro, platin v vsaki obiiki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in Kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje.	(92)
mts — M——i——— '
Mtrn sH Mm imi

9f
iz pristnega kau^ka.
PALMA44 Trst, m Csr0R23 9.
plačujem za
IcuHf siatkf lisic,
vi^ef, jazbecem raac^, 4J2ve?k, krtov« divjih in domačih zajcev.
Predao mite Hcže, vprašajte nie xa mz.
rcgi&trovaiia zadruga z oinejeiiin poro3<to;ti
nradufe v SA'Oji Listni hlSl ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Trst, Via te«a?e sšamsiiiu 10 11. nadsi., vrata IS 17 Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
lnserimlfs u „Etiiaosfi
a
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlo^e za čekovni promet, ter jih obrestuje
o
.večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne ure za sirani ol 9 tto 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-57.	8
Sai^^lBS^^aB^sae« SSBHMBiHBBBHBmB BBBraHMPBEiSa*^
I VIA TORRE BIANCA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 2S-83 |
B	Zastopstva in zaloga:
1	LIVARNICE RODOLFO BERTOLI — PADERNO
5	OBRTNUA KERAMIKE:
PAGLIERO MICHELE — CASTELLAMONTE » s
ZALOGA IN DELAVNICA _	f:
MAJOLIČNIH PEČI — ŽELEZNIH ^^ ^^ PEČI IN ŠTEDILNIKOV
Predmetov iz litega želeja za peči, majo! čnth in keramičnih plošč.
— „ttasiottss" poseSfla mte vi 02a —
BCMčaa^ssssBsgamss BMII BSMI^^r^ssa&aauz&štsaM&vstBBII&cj
I l2yrtii|e m fisSarsKe m tolno in solno i Mil Hm s «Bilo Sv. \mM »p i 29
I89»S»« B91
r83 BBS^SSB£HS££dBB
Hočete prihraniti?!? Hočete lep dar?!? Hočete dober liker ?! ?
Kupite odlikovano
JsJčns Crema M&rsois B. Crlsmonc! ch
Potrosili bodete malo, dobili bodete v dar lepo stensko uro in imeti bodete izboren liker.	4
Prostovoljna
dvajset kilometrov na uro. Avtomobilska kolesa so bila med seboj zvezana na način, da s-L nI o mo£!,i udirati pesek.
Ta lispeii l:mskc vožri)e je povzročil, aa je r-^ka -ii>varna za avlcaiobilc izdelala še bitrej-še sredstvo vožnjo po puščavi. Avtomobili imajo "o šest dvojci]j koles najnovejšega tipa. Motorji iftiaio le po deset koajskih sil, kljub lomu pa morcJjo prevoziti ca pesku okoli 50 km na uro. S teasi avtomobili dc napravili vož-nio sipo vi n^rala Estinne, inž. G/adls in tri-i:.ehanikL 3. t. ni. ie dospela iz Nigra v Pa-ii . brzojavka, da so potovv.'i samo pe! dni po vel ki pjrifki pužčavi.
V četrtek, dne 28. svečana t L, ob 15. uri, se bo prodajala potom prostovoljne dražbe hiša v Gojačah št 1 z dvema zraven ležečima parcelama, in s pravico do vojne odškodnine.
Dražbeni pogoji in drugo je na vpogled pri kr. Preturi v Ajdovščini, odnosno v pisarni dr.a S. Fornazariča, odvetnika v AidovSčinL	ito
□ □□oacianoD □ a p □ a d □ a a a □ □ □ □ o odo opo noaaapapona Q_gjL,.P,
al □
□ □
ai
a □
a □
a □
□
a □
□
a
a □
o
o
□
a a o
UstMOvfijen* lata 1M3. MnSka glavatica LK. Glavni sadež s Trs«, Via S« Vificold 9 {L&stsra ps^Sah Po:	ZM&JL
Olajiul® vsako trgovsko operad* Jugoslavijo In i vad
Dale subvencije na blag
'9
Otvarfa akrMUMv« mm nakap Mag s. — lAkaal	m raSunav« la!o?Madj«. —	m rro»»i*
tfiMfJt Hi drofi« valute« ii»sl««M	1» chr^a oparadja po naj'jg^rffttjHJi pogcirb.
fpftjMM vttg« v Mrak mm hranHo« knUlBca In lik ob?«sSu|e po	nafiia, a vlogo mm ftokott rmtmm
H 4V/, I vosojko vlogo proti odpovedi ebr*sN« najbolje po dogovoril.
Sprejema vloge v Dlna?ilb Ser Jih o&r&sluia naj&^fija po Izvršuj a »skazila v Urah In ^ia irilJi zs Ja^sSavl
a
u
o o n □ a
oho b n a o n o n a o o o □ a □ a □ □ aaa d o □ o a a d □ o d a n o □ a n