VIKRČE
Slovensko planinstvo bo letos poleti zopet slavilo pomemben jubilej. Medtem ko si je že nekoliko oddahnilo od, pred dvema letoma praznovane, 90. bbletnice Slovenskega planinskega društva, jih letos z enako častitljivo starostjo čaka Aljažev stolp na vrhu Triglava. Spominu na dogodke v zvezi z nje-govo postavitvijo smo že lani posvetili dva zapisa v Javni tribuni. In to s čisto določenim namenom. Že-leli smo namreč odkriti imena dveh doslej neznanih pomočnikov kleparja Antona Belca iz Šentvida nad Ljubljano, zato smo naprosili bralce za pomoč Prošnja ni bila zaman Tako lahko zapišemo, da je bil tudi tretji pomočnik doma iz kraja, ki danes spada pod šišensko občino.
V Vikrčah, vasici med reko Savo in šmarnogorsko Grmado se je leta 1869 rodil Anton Tomšič. Prav tako kot Andrej Kregar in Ivan Kremžar — oba Bel-čeva pomočnika pri postavitvi stolpa — se je tudi on izučil v kleparski delavnici mojstra Antona Belca Pri njem je tudi stanoval ter bil obenem ustanovni član šentviškega gasilskega društva, v katerem je imel položaj plezalca. Tomšičeva poklicna ter gasilska izkušenost je verjetno vplivala na to, da je mojster Belec šestindvajsetletnega fanta vzel s seboj, ko se je odpravljal na Triglav. Tudi po triglavskih dogodkih je Tomšič ostal pri Belcu, pozneje pa si je v Zgornji Šiški uredil dom, kjer je leta 1938 v starosti 69 let tudi umrl.
Mojster Anton Belec iz Šentvida ter njegovi trije pomočniki — Andrej Kregar iz Guncelj, Ivan Krem-žar \z Šentvida ter Anton Tomšič iz Vikrč — so imena
pogumnih mož in fantov, katerih zasluge pri izdelavi in postavitvi Aljaievega stolpa doslej še niso bile ovrednotene. Se huje. Belčevi pomočniki niso bili znani niti v ozkih lokalnih krogih, kaj šele v slovenski planinski literaturi, v katero nedvomno spadajo šele zadnja raziskovanja naše skupine ter pomoč neka-terih bralcev Javne tribune so pripomogli k temu.da smo odkrili njihova imena ter opisali njihovo življenj-sko pot.
Ker nam razna poročila pripovedujejo o tem, da je Anton 8elec avgusta 1895 postavil Aljažev stolp vrh Triglava skupaj s svojimi štirimi pomočniki, bo treba še nekoliko poizvedovanj, da bi odkrili tudi posled-njega junaka iz Belčeve šentviške klanfarije. Med seznamom kleparjev in ključavničarjev, ki so v tistem času delali v njej, so bili tudi Andrej Volc a Podkore-na, Franc Rupnik iz Prema ter Peter Mušič iz Vikrč. Vsi trije so bili leta 1888 med ustanovitelji šentvi-škega gasilskega društva, kateremu je načeloval njihov mojster Anton Belec. Prav tako so bili v tem društvu vsi trije na položaju plezalcev, to pa je bila pri gasilcih takrat najodgovornejša in najnevarnejša vloga. Plezalci so bili tisti gasilci, ki so pri gašenju bo-jevali neposreden boj z ognjem in ovirami. iz gorečih poslopij so reševali opremo, Ijudi in živino. Zato se tudi niso bali triglavskih strmin in višin ter nezavaro-vanih poti. Prav verjetno je bil eden izmed teh treh delavcev tisti, ki se je skupaj z mojstrom, Kregarjem, Kremžarjem, Tomšičem ter mojstranskimi nosači podal na Triglav postavit Aljažev stolp.
Andrej Mrak