edlz1one tn abbonamento postale. — Pofttnlna plačana v {otovlaL Leto XXII.9 št. 70 Ljutljana, petek 27« marca 194Z-XX Cena cent. 70 • • uiot v u ujuuijaua c uctuluje v w anca 3 — leieioo iU &1-Z& 31-24 jisei acnj oaaeiea. i~juoijana fuccinl-jeva ulica d — leieioo i 1-25 31-26 pooi uzm^a iMovc mealo L-juoi jaiLsK* iesl» H lil Računi za Ljubljansko pokrajino pn posmo CeKovnem zavodu St 17.749, za ostaie Kraje Italije iJervizio Conti Con Host No 1J-311* ^ . . ■ ' v » . I O i »v- Ml i^ld se a t£j itaiije lc inozemstva ima { m-irif PnbbliritS Italiana S. A. wm K3 la ■ ■ - ' V -v u V; L Lzhaja vsafc lan razeii ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 15.— £a inozemstvo pa u 22.80 Uredništvo. Ljubljana. Puccinijeva ulica Stev. fe. telefon 31-22 31-23 31-24 Rokopisi se ne vračajc CONCESSION AKlA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicitž Italiana S. AL Milano Uspešni letalski napadi Angleška križarka poškodovana v pristanišču La Valletta - Bombardiranje sovražnikovih letališč v severni ASriki Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 26. marca naslednje 663. vojno poročilo Saharski oddelki, ki so se v izvidniŠke namene podali daleč na puščavsko področje v južni Libiji, niso mogli nikjer izslediti sovražnih sil. Močne nemške letalske edinice so zadele neko lahko križarko in neki trgovski parnik v pristanišču La Valetta ter ponovno pogodile opremo in naprave letališč Halfar. Nikaba in Sudija. Obenem so sestrelile v borbah v zraku dve letali tipa Spitfire. na tleh pa dve drugi letali. Angleška leiala so preteklo noč priletela nad nekatere kraje severne Italije. med drugim nad Milan in Turin. ne da bi metala bombe. Ponekod so protiletalske baterije stopile v akcijo. Obisk generala Cavallera v Budimpešti Budimpešta, 26. marca s. Davi je prispel v Budimpešto šet italijanskega generalnega štaba, armijski general Ugo 3a-' vallero Množica mu je priredila navduje ne manifestacije. Po obiskih pri predsed niku vlade m ministru narodne obrambe se i bo general Cavallero udeležil obeda, ki mu i ga v vladni palači priredi predsednik vlade 1 Kallay. Novi sovjetski iseuspe Vsi sovfetski napadi odbiti — Pri Solumu potopljen angleški rušilec Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26 marca. Vrnovno poveljništvo nemške vojske .""e objavilo danes naslednje poročilo: Na polotoku Kerčii so bili odbiti «.abejši sovražnikovi napadi. Na doneškem področju so se sovražnikovi napadi, ki so jih delno podpirali „klop-3ii vozovi ponesrečili, v ogorčenem jO'u iz bližine po trdovratnem odporu nemških »u romunskih čet. , V raznih odsekih ostale vzhodne fronte so bili v np[ restanem južnem vremenu prav tako odhiti sovražnikovi napadi v de loma zelo hudih bojih. Krajevni napadi so potekli uspešno. Dne 24. marca so bojna letala zažgala * neki knvkaški luki trgovsko ladjo Prednje velikosti. Nemška podmornica je vzhodno od Solil ma potopila v moč«m zavarovanem angleškem konvoju rušilec in parnik s 500C br. reg. tonami. Nemška bojna letala so z dobrim uspo-hom napadla pristanišče La Valetto na Malti. Pred zalivom Marsa Sclrocco je bila zadeta z bombo angleška stružna ladja. Nočni napadi nemških letal z bombami težkega kalibra so bili usmerjeni na pristaniško področje Dovra in na vojaško važne naprave mesta, kjer so povzročili veliko škodo. Eno izmed bojnih letal je v izvitlni-škem poletu sestrelilo podnevi ob južno-vzhodni obali Anglije angleško lovsko .e-talo. Sovražnik je metal v pretekli noči rušilne in zažigalne bombe na veo krajev v za-parhii Nemčiji. Med civilnim prebivalstvom so bile izgube, mrtvi ir ranjeni. Posamezna sovražna letala 9o zvršila vznemirjevalne polete nad južno nemško ozemlje. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 8 izmed napadajočih bombnikov. Pri tem jc dosegel nad poročnik Becker svojo L5. iu 16. noono lovsko zmago. Stotnik Ihlefeld je sestrelil 24. marca svojega 70. do 74. nasprotnika v boju v zraku. Psložaf na vzhodni teti ob koncis zime Sovfetska vojska je v zimski ofenzivi izčrpala velik del rezerv, ki bi jih potrebovala za obrambo pred spomladansko nemško ofenzivo Berlin, 26 marca Poslednja vremenska poročila z vzhodnega bojišča niso nič man; dobra kakor vojaška Počasi, toda postopne tn gotovo mraz popušča in nastajajo temperature. ki morda se niso pomladanske, a so vsaj znosljive in ne zahtevajo od Je* žrtev preteklih tednov, vendar bi bilo pre-uran'eno trditi, da se je rusKa zima zaključila kajti v severni in srednji Rust;i ter včasih celc v južni, se pomlad začenja navadno nekaj tednov kasneje kakor v ^staj Evropi. Sicer pa morajo biti istega mnenja tudi boljševiki. ki so v zadnjih dnoh podesetorlli svoje napade proti nemškim četam, poslužu oč se tako svojih poslednjih adutov. Odpovedati so se že mora.i nadi. da bi mogli Se dolgo ostati v ofenzivi. Zopet se bodo morali umakniti v obrambo in vzdržati silovit pritisk nemških, italijanskih in zavezniških čet. o katerem roben sovjetski general ne more to-i-no vedeti, kdaj se bo začel, ki pa se bo gotovo začel, kakor ga je že napovedal Hitler. Glavni namen sovjetske ofenzive ni toliko preboj bojišča, kolikor angažiranje nemške vojske v čim večSjm obsegu, da bi jo lol ševiški stroj koliker mogoče obrabil in jim na pomlad preprečil novo ofea-zivo. ki hi se potem nadaljevala brez pio-stanka. Med tem se ni obrabil nemški, temveč boljževiški vojni stroj, ni pa mogoče reči. v kolik^em obsegu, kajti v tem pogledu ^e še več neznank. To sicer ne pomeni. da ni dovolj zr.akov. po katerih oi se bilo mo2T°če ustvariti vsai približno sodbo Sme se že sedaj reči cole: Kadar "3 ena izmed bojnih strank zadovol'1 z mini malnim programom obrabe nasprotne vojske: čeprav skuša to Izvesti v velikem obsegu. pomeni to. da je že od vsega začetka sam dvomil v možnost izvedbe svojega načrta V nasprotnem primeru, bi se namreč že od vsee:a početka odločil za uničenje sovražne armade, ne pa samo za njeno obrabo 5? tega vidika se sovjetska ofenziva kaže prej kot slabost, kakor pa kot dokaz sovjetske moči. V nemških vojaških krosrih prevladuje vtis. ia ie sov'etsko poveljništvo zaposlilo v svojih ofenzivnih akcijah neprimerno več čet kakor bi bilo potrebno in pametno. Znano ie namreč. dq v vsaki bitki zahteva napad neprimerno več žrtev kakT ibrari-ba zlasti, ako se napad ne omeji na po-s^-^-^-ie točkp temveč se razširi na vse boiiš*e na razdaljo več tisoč kilometrov kakor 'e primer ni vzhodnem bojišču. V takšnem primeru 'p obraba napadaiočih 'il še neprimerno večja Kadar pa napadalec izvršn e napade ne glede na sorazmerje med določenimi cilji. k; jih zasleduie in angažiranimi vojaškimi silami predstavlia r razvije hitrost do 600 km na uro, vendar pa je večina sovjetskih letal starejšega t.-pa, med tem ko je izvežbanost pilotov manj kot povprečna. Vsi ti čimtelji nakazujejo, ako že ne dokazujejo, da se je sovjetska vojska v zim ski ofenzivi izrabila daleč nad potreoo in da je Izčrpala tudi velik dei rezerv, namenjenih za odpor preti napovedani nemški ofenzivi v letošnjem letu. Zima Je oila sicer nedvomno najboljši zaveznik ruske vojjKe, ne bo pa tako bližuja pomlad. (Corrieie della Sera.) Neznana usoda Psljakov v Rusiji Berlin, 27. marca, ru informacijah iz Carigrada, ki jih objavlja »D.enst aus Deutschland«, so boljševiki jeseni 1938 preselili v Rusijo nad poldiug milijon Poljakov, vštevši vojne ujetnike. Po najnovejših ugotovitvah, ki so bJe iz višine na osnovi dogovorov med Moskvo in tako zvano poljsko vlado Sikorskega, je bilo mogoče najti samo 300.000 Poijakov, vsi ostali Poljaki, 1,200.000 ljudi, pa je med tem izginilo in domnevajo, da so pomrli. To Jejstvo pojasnuje, zakaj ni mogla Moskva na zahtevo Londona, da se osnuje na Srednjem vzhodu vojska 20.000 bivših poljskih ujetnikov, postavati na razpolago več kot 1800 mož. (Piccolo.) Sovjetska odlikovanja angleških oficirjev Rim, 26. marca, uozr.ava se, aa je sovjetska vlada priznala več odlikovanj britanskim oficirjem s podelitvijo Leninovega reda. Ta odlikovanja bo osebno izročil odl.kovancem sovjetski veleposlanik v Londonu Majski. Odlikovanje ima obliko ovalnega me laljona z Leninovo sliko na rdečem polju. (Piccolo.) Enoten angleški letalski zbor Stockholm, 26. marca, d Po informacijah iz I ondona je bil s posebnim vladnim dekretom ustanovljen enoten letalski britanski armadni zbor. Vsi letalski oddelki, ki so prej operirali samostojno, so bili po teh informacijah združeni v eno samo celoto. Mehika išče posojilo Buenos Aires, 26. marca. s. Iz Mexica poročajo, da namerava melrški zunanji minister Padilla v kratkem odpotovati v Washington. kier se bo pogajal za kredite ki naj bi jih Mehiki dovolile Zedinjene države. (Stampa Sera.) Nenavadna letalska nesreča Str>ckholm. 26 marca s V bližin' Kristi-nehailma je nekr vojaško letalo predsmoč njim treščilo na led ob obaili. ea predrlo in izgini1/) r>od niim. Dva letalska podofi-cirja sta bila ubita. JAPONCI V BENGALSKEM ZALIVU Japonci so se izkrcali na Andamanskem otočju, ki jim bo služIlo kot oporišče za operacije proti Indiji Tokio, 26. marca (Domei). V četrtek dopoldne je japonski glavni stan objavil uradno poročilo, ki potrjuje, da so japonske cborožene sile zasedle Port Blair, glavno mesto Andamanskih otokov, ki Ježe v vzhodnem delu Bengalskega zaliva. Poročilo se glasi: Japonske armadne in mornariške sile so se 23. marca oh zori uspešno izkrcale pri Port Blairu v južue.n delu Andamanskegn otočja. Britanske oborožene sile, ki niso bile v stanju nuditi odpora japonskim napadom, so se brezpogojno predale. iao los hm »m Poostrena kontrola nad izvozom kavčuka iz Indije Bangkok, 26. marca d. Po vesten iz ; New Delhija v Indij,i bo s 1. aprilom uv«i ; dena v Indiji nova uredba o poostreni kon-; troli nad izvozom kavčuka iz Indije. Ta uredba je v zvezi z naraščajočimi težava mi, pred katerimi se je znašla Anglija v* oskrbi s to prepotrebno vojno surovino, odkar je izgubila svoje kolonije v južnem delu Vzhodne Azije. Zborovanja lig za Mijsko neodvisnost Tokio, 26. marca (Domei). Z 2». marcem bodo pričele v raznih krajih vzhodne Azije zasedati konference »lige za indijsko neodvisnost«. Konference bodo jraja e po dva dni. 28. marca se bo pričela konferenca v Tckiju. Na njej bodo delegati omenjenih lig razpravljali, kako naj oi se iz-vojevala neodvisnost Indije. Toki ske konference se bo udeležilo 15 zastopnikov io-kalnih lig za indijsko ne-dvisnost iz Sang-haja, Hongkonga, Siama in ostalih predelov vzhodne Azije. Ovire v oskrbi Avstralije in Indije Rim, 26. marca. Velika zaskrbljenost, ki jo kaže anglosaško časopisje glede usode Avstralije, je nov dokaz, da je tako za Ve. liko Britanijo kakor za Zedin.ene države na vseh vojnih področjih glavno vprašanje pomanjkanje "p°trebnega brodovja. Ako bi mogli obe anglosaški velesili postaviti nasproti Japonski primerno brodovje in oi mogli uspešno braniti pomorska pota na Indijskem in Atlantskem ocenu proti napadom japonskih, nemških in italijanskin podmornic, bi lahko še na kak način polagoma zbeljžali svo.o sedanjo slabost, ki e glavni razlog vsen njihovih katastrof.Vinih neuspehov na Pacifiku, takšna možnost pa za sedaj sploh ne obstoja. Iz tega sledi, da postaja vprašanje oskrbe najbolj kritična točka ne samo za Avstralijo, temveč tudi za Indijo. To je v posebnem razgovoru potrdil tudi general Wa-vell, ki je pripomnil, da ni toliko važno, ali hoče ta ali oni general začeti ofenzivo, temveč, da razpolaga z zadostnimi vojnimi potrebščinami, da lahko začne napad, predvsem pa z zadostnimi rezervami, aa lahko ofenzivo nadaljuje. V vojni s Francijo, kakor v libijski vojni 1. 1940, v operacijah na Srednjem vzhodu in v vzhodni Aziji, so bile povsod operacije odločilno ovirane prav zaradi težav v pogledu oskrbe. Tuii v svoji obrambi proti Japonsk. nismo niti enkrat imeli na razpolago zares zadostne količine orož a. ladij, letal in liu di. Na isto tipko je posredno udaril v Spodnji zbornici tudi novi angleški minister .ra proizvodnjo Littleton, ki se je izognil sleherni pohvali zaslug svojega prednika lT-da Beaverbrooka, pač pa je poudaril, da ie najvažnejši problem zadostna proizvodni vojnega gradiva, kar seveda zahteva v prvi vrsti zadostnih količin surovin. V Indiji so težave z oskrbo zavzele ze tolikšen obseg da vlada po informaciinn iz indijskega izvora veliko pomanjkanje vil v vsej deželi, med tem ko so zastala pripravljalna dela za primerno obrambo Cejlona zaradi pomanjkanja vojnega gradiva. To pomanjkanje je celo tolikšno, da se Je v Angliji znova pojavil strah prei možnostjo nemSke invazije. Dejstvo je namreč, da je angleški minister Andersoi pozval prebivalstvo, naj v vseh kraiih ustanovi tako zvane invazijske odbo»-e. (Picco. lo.) Avstralija se odmika od Londona Tokio, 26. marca (Domei). Japonski politični komentarji se še vedno bavijo s po delitvijo vrhovnega vojnega povelj ništ"a nad zavezniškimi silami v Avstraliji ameriškemu generalu Mac Arthurju in nagU-šajo, da predstavlja preložitev zaveznišKe kontrole nad Avstralijo iz angleških v ameriške reke. Na ta način kontrolirajo Zedinjene države sedaj že dva izmed največjih domin,onov britanskega imperija, ka< znači po mnenju tokijskih opazovalcev drugo etapo v zlomu britanskega imperi ja. Očitno je, da Avstralija rajši postave kolonija Zedinjenih držav, kakor da oi morala biti še nadalje odvisna od despe- ; ratnih angleških obljub. ganghaj, 26. marca d. Predsednik av- ( stralske vlade Curtin je včeraj po poročilih iz Canberre izjavil, da je razvoj voja škega položaja na Pacifiku dovedel do tega, da je postala nemogoča delitev kontro le nad Pacifikom med Londonom in Wx shingtonom. Zato bo Avstraiija poslala svojega zastopnika v »pacif-ški svet« v VVn-shingtonu, kadar bo pričel zborovati. Gie-de vrhovnega poveljstva ameriškega gene- j rala Mac Arthurja nad zavezniškimi oboroženimi silami na Pacifiku, je Curtin izjavil, da ;e treba Mac Arthurju dati čb.-< j večja pooblastila za svobodo akcije. Stockholm, 26 marca d. Iz Ottavve poročajo, da je Mackenzie King včeraj tz;a- j vil. da Kanada ne bo poslala nobenega elc-spedicijskega zbora v Avstralijo. To za Avstralijo nič kaj veselo vest je King opravičil z izjavo, da je ta odločitev v skladu s strateskimi smernicami, določenimi sporazumno med Kanado in Anglijo, da se pošiljajo zavezniške čete tja, kjer so najbolj ( uporabne. 6anghaj, 26. marca d. V Sydneyu je bilo objavljeno, aa bodo avstralske oblasti v Sydneyu in v ostalih mestih pokrajine New Sud Wailes razdelile milijon plinskih mask. Boji na Sumatri Bangkok, 25. marca. s. S Sumatre poročajo. da so japonske sile uničile še nekatere ostanke nizozemskih oboroženih sil, ki sc nadaljevale četniško borbo okrog neke vasi 100 km zapadno od Medana. Tokio, 26. marca (Domei). Iz Medansa na otoku Sumatri javljajo, da je ediniea japonskih kopnih sil ki operira v severnem delu oteka Sumatra, nedavno zajela 2975 vojakov, pripadajočih zavezniškim ed'-nicam. Te čete so se kljub kapitulaciji ui zozemskih oblasti borile še nadalje in sa skušale upirati napi edu očim japonskim oboroženim silam. Mea ujetniki je 2102 N.. zozemcev in 873 pripadnikov domačih plamen. Sovražnik, ki je po spopadu z japonskimi oddelki skušal pobegniti, je pustil n& bojišču 43 mrtvih. Med vojnim plenom je 7 težkih topov. 2 lažja topova. 2 metalca min, več težkih strojnic. 3 tanki, 639 avtomobilov, 13 ladij in 9C.000 ton premoga. Po japonski zasedbi Jave Tokio. 26. marca (Domei). Dopisnik lista »Asahi« poroča iz Bandunga, da so japonske oblasti našie tamkaj poziv, ki ga je prebivalstvo Bandunga poslalo genera'. nemu guvernerju v Nisozemski Vzhodni Indiji Tjardi van Starkenborghu, naj se preda japonskim četam. Pismo s pozivom so našli v rezidenčni palači nizozemskega generalnega guvernerja. Sestavljeno je v ostrem tonu in izraža zahtevo prebivalstva po predaji. V pismu je rečeno, da se to generalni guverner smatral kot morileo naroda, ako ne bo kapituliral in prenehal vojne. Pismo pravi: Sedaj, ko so se stvait razvile tako daleč, kapitulacija ni več sramota. Batavija. Surabaja, Semarang, Gui-tensorg, Surakarta in druga mesta so že I padla v japonske roke, d:čim je mesto Tj -lajap Bangil vsak dan silno bombardirano. Razen tega so bile nizozemske letalske in pomorske sile popolnoma, uničene. Nizo zemske čete so bile razkropljene in so ne-spos-bne za borbo, ker dostikrat po 24 ur ne dobe hrrpie. V mestu so vse trgovine praktično zaprte in ni več pota, kako priti i do hrane. V pismu prebivalstvo končno poziva guvernerja, da bo ljudstvo videlo v n em svojega morilca, ako 24 ur po spra-jemu poziva ne bo podvzel ukrepov za pre- j kinitev sovražnosti. Silovit letalski napad na Corregidor Tokio, 26. marca. (Domei.) V torek je izvršilo japonsko letalstvo z močnimi silami doslej najsilnejši napad na Filipinih. Cilj napada je bila poslednja obrambna točka Američanov v trdnjavi Corregidor, ki leži v Manilskem zalivu. Vojni dopisnik lista »Niči Niči« poroča o tem napadu. da je bil otok Corregidor docela zavit v oblake črnega dima. ko so japonska letala nenehoma sipala nanj bombe. Bombardirane so bile vse sovražnikove utrdbene naprave na otoku in postonno so bile prisiliene k molku vse sovražnikove protiletalske baterije, ki so s hudim ognjem skušale ubraniti napad. Pred veliko japonsko ofenzivo na Filipinih Bern 26. marca. Po neki informaciji iz Wa»hmgtcma so Ameriški vojaški krogi mnenia, da se bo v kratkem začela velika japonska ofenziva na Filipinskem otočju, i ki naj uniči poslednji ameriški odpor na polotoku Bataanu. V poučenih krogih celo trdijo, da se je ta ofenziva že začela, kajti Japonci hočejo čim prej zasesti vse Filipine. Uradno vojno poročilo port ju ie da je japonsko povejništvo poslailc amerirkemu pove!jn:ku na Bataanskem po1 otoku poziv za predajo, ki naj bi se izvršila že v začetku tedna. V pričakovan iu odgovora je japonsko topništvo z vso silovitostjo obstreljevalo obrambo na polotoku usmerjajoč svoje strele zlasti proti utrdbama Frank in Drum Rtzen tega so tudi janrnska letala silovito bombardirala ameriške postojanke. (Popolo d'Ita!lia). Letalska bitka nad Birmo Tokio, 26. marca. s. Radio v Mandalayu je razširil vest. da je prišlo v torek do velikega letalskega spopada med japonskimi in angleškimi letalskimi silami. Šlo je za premoč letalskih sil v Birmi. Japonske letalske sile so srd;to napadle angleška oporišča. da bi uničile angleške lelalske sile. Japonskih letal je bilo okrog 150 Napadla so naiprej veliko letališče v srednji Birmi. Nad tem letališčem je prišlo do doslej največjega letalskega spopada nad azijskim kontinentom. Snonada se je udeležilo tudi nekaj ameriških letal. Japonska letala so dosegla popolno zmago. Več angleških in amerišk'h letal je bilo sestreljenih. Japonske izgube so znašale 2 aparata. (Gazzettino.) Gospodarsko sc^elsva^je Japonske in Siama Tokio, 26. marca. (Domei). »Asahi« poroča iz Bangkoka, :la je imel japonski poslanik pri siamski vladi Teiji Cubckami 25. marca razgovore s siamskim ministr-sk:m predsednikom Lunang Pibul Song-gramom. Razpravljala sta o gospodarskem sodelovanju Japonske in Siama. Cubokami se bo v kratkem vrnil na Japonsko. Zaščitni ukrepi za ameriško pHovljo Lizbona 26. marca d. lz NVashingtona javliajo. da bo v ponedeljek 30 rr.arca tamkaj prvi sestanek na pa na merski konferenci v Rio de Janeiru nstnm-anegn med-ameri'"kega obrambnega odboja, ki mu je bila noveriena obramba ameriške h-emisfe-re. Ta odbor bo razpravljal o konvojih ki naj bi se g'lede na zmerom večje izgube ameriškega trgovinskega brodovja organizirali v okviru trgovinske plovbe mrd posameznimi ameriškimi republikami Prvi seji bo predsedoval podpredsednik odbora ve-nezuekkj poslanik v Washingtonu dr. Dk»-genes Escalante. ker se predsednik odbora, ameriški zunanji minister 0*~de'1 Hull, mudi na bolniškem domistu na Floridi Wa-shingtonske informacije pravno p?d?lje da bosta o priliki nrvega za^dania ameri?ki voini minister Henrv L Stirnson m mornariški minister Franklin Knox izdala posebno pos'anico časbramb<'. toda ta naša obramba je bila takoj nevtralizirana P" nasipa trie m letalstvu. ki ie bilo zelo močno Glede morale vojakov je general iziavil da :e bila najboljša, vendar pa je oblika vojne v prvih 8 mesecih zelo škodovala razpoloženju čet. Priča je pripomnila da je bi' general Gamelin vedno zelo zaskrbl'en g'ede oborožitve vojske in glede letalstva. Priča je imela vtis. da so bili stiki med šefom generalnega štaba ;n Daladierom neposredni in zelo tesni. To iz;avo generala Gerodiasia je Daladier z zadovoljstvom sprejel na zianje. Nato je bil zaslišan general Montagne. ki je poveljeval zaporedoma dvema divizijama v teku voine Opozoril ie na nekatere pomanjkljivosti v oborožitvi, zlasti v pogledu protitankovskega orožja Glede utrdb v spodnji Alzaciji -e mnenja da so bila sipina vo;aška dela prve linije kakor je bilo vse odlično utrienc tudi v za-ilediu toda to boiišče je bilo zelo razsež-no. Ta siistem utrdb bi bil lahko v trenutku mobilizacije v polni meri izvršil svoio vlogo. smj je bil 'zredno dobro zavarovan z omrežjem obrambnih naprav v gozdovih. Vojno gradivo v posameznih utrdbah je bilo odlično, vendar pa 0a ie biT-> premalo za primer napada tankov Renska ob rambna črta ni bila sicer zadoktio utrjena vendar je bi 'a v teku voine zboljšana General Andrev ki je povelieval 68 diviziji v Dunkeroueu ie dejal, da so tudi niegove čett čut ile pomanjkanj vojn;h potrebščin saj so imele na razpolago komaj tretjino predpisan-h tonov kalibra 25 mm. Na srečo srno na^li v Dnnkerqueu. ie pri pomnil topove kalibra 75 mm in str o ta-ko lahko s svojimi četami zavrnili nemški napad. V zvezi s tem ie zopet prišlo do živahne polemike med Daladierom in pričo in sicer giede p'!af oficirjem k; iih ie Daladier med vojno zvi"al. General Andrev :e trdil, da je to povijanje p'ač k: ga oficirM niso zahtevali zelo slabo vplivalo na moralo čet Daladier pa ie zavračal to trditev Ako je res ;e pripomnil da so zabavi?ča slabo vplivala na morajo čet bi jih bila morala pove'iništva sama zatreti Kf.nčno ie general Andrev iziavil da so bile *udi čete ki so izvršile ofenzivo na rek- R'ies na področju Saare v začetku septembra 1939. zelo slabo oborožene Tudi to navedbo nriče je Daladier skušal ovreči. Nato ie bil zasilišan general Do-a^e. član vrhovnega vojnega sveta ki ie izvršil nadzorstvo francosike armade v Alpah V svoji izpovedi je pohva'il .mlanmsJce čete o katerih fe derial da so bile prav dobro izvohane in dobro opremljene z orožjem Tu je predsednik sodišča opozoril pričo da so bile n;ene navedbe v prečka vi manj optimistične kakem- sedinie toddnjl ponedeljek bo pričel v Kor" novi uiici 14 v Trnovem poslovati pr'-n mestni okrajni urad mestnega odbora podpore ki bo sprejemal prošnje za poa-pore n delil odgovar. ajoče bone. Ma -a i urad se bodo morali obračati vsi pomoli : potrebni prebivalci v območju, za taterjg. ; bo urad pristojen. Urad bo posloval za pre i bivalstvo na Rožniku, v Rožni dolini. Trnovem, na Viču in na Glincah. Njegovi območje omejujejo cesta na Rožnik Ru tar„eva ulica, Tobačna ulica, Aškerčeva Jesta, Cojzova ulica, Ljubljanica in Mali Graben. Uradne ure bodo od 9 do 12. Kako/ p»i centralnem uradu. J ponedeljkih, sredat-in petkih, se bodo spre emale izključno 'e prošnje ze podporo, ob torkih, četrtkih n sobotah pa se bodo Izdajali boni za podporo. Pozneje se bo delila prosilcem tu ii hrana onim ki jo sedaj prejemajo v ku hinji /ia Veiesejmu. Nzšz gledališče DRAMA Petek. 27. marca: ob 15.: Lepa pustolovščina. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Sobota. 28 marca: ob 17.30: človek, ki je videl smrt Izven. Zelo znižane cene Jd 12 lir navzdol Nedelja. 29. marca: ob 14. uri: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Ob 17.30. Zaljubljena žena. Izven. Znižane cenf od 12 lir navzdol Ponedeljek. 30. marca: zaprto Danes popoldne bodo igrali ob 15. nri po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol Fler-sovo, Cailavetovo in Re.vevo tridejar.sko komedijo »Lepa pustolovščina«. Po svojem značaju je tipična salonska igra, v kateri gre za mlado nevesto, ki vztraja preko predsodkov in ozirov pri svoiem pravem čustvovanju ln pobegne tik pred poroko s svojim mladostnim prijateljem. Pustolovščina, ki jo doživi z njim po babičini krivdi. daje niz zabavnih prizorov polnih fine komike. Igral bodo: VI. Skrbinšek, Nakrst Drenovec, Košuta, J Kovič, Pi esetnik. Blaž. Košič. Levarjeva, Kraljeva, Gabrijelčičeva, Nablocka. Starčeva. J. Boltarjeva, Križa-jeva. Režiser: J. Kovlč. Victor Kftimiu: »človek, k! je videl smrt«. Romunska komedija v treh dejanjih. Godi se v polpretekli dobi v hiši bogatega vinskega trgovca Filimona. Dejanje se plete okrog neznanega potepuha, ki ga je reši! Filimon pred skokom v vodo. Odločilni vpliv, ki ga zadobi potepuh v rodbini svojega rešitelja, povzroči razne konflikte. a vzbudi tudi dejavnost in prinese zadovoljstvo. Režiser in inscenator: ing. B. Stupica. Nedelja v Drami. Ob 14. nri bo ponovitev P. Golieve mladinske Igre »Jurček«. Pestra, zabavna in vesela ierra ima scensko srlasbe B. Adamiča in pokaže Jurčkove dogodivščine s čarobnimi Vetrovimi darovi. — Zvečer ob 17.30 bodo ierali Cenzatovo komedijo »Zaljubljena žena« po znižanih cenah od 12 lir navzdol v običajni zasedbi. Premiera Goethejeve klasične iere »Ifi-genija«. v prevodu Frana Albrechta in režiji J. Koviča bo prihodnji teden za red Premierski. OPERA Petek. 27. marca: zaprto (generalka) Sobota, 28. marca: ob 17 uri: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Nedelja. 29. marca: ob 11. uri: Indija Ko-romandija. Premiera. Mladinska opereta Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Opozarjamo na prvo letošnjo uprizoritev mladinske operete, ki jo le komponlral F. Lehar In jo je prevedel in priredil Ivan Rob: »Indija Koromandija«. Predstava bo v nedeljo ob 11. url dopoldne po znižanih cenah od 15 lir navzdol, na kar posebei opozarjamo. Slikovito ln zelo pisano dejanje vsebuje osem slik. Godilo se: v neznanem pri čevljarju Kneftraču. v krčmi, pred Riževo eroro, v kraljevi dvorani v Ko-romandiii deželi požeruhov ln lenuhov, na vrtu. v divjini ln nri Kneftraču. Ierrali bodo: Barbičeva B Sancin. Planecki. B Stritarieva. M. Sancin. Sladoljev, SimonfflC. Ru? Gregorin Mencin. Skeletova. Kumar Jelnlkar in Arčon Dirlsrent: R. Simoni« režiserka: M. Slavčeva. koreograf: ing. Golovin, inscenator: V. Skrufiny. Izgubljeni svetovni monopol za kinin V nekaj mesecih vstopa Japonske v vojno so Angleži in Američani izguoili is-lo vrsto monopolov za surovine. Danes imi Japonska pod svojo kontrolo pretežni i^i svetovne proizvodnje kavčuka in kositra. Z zasedbo Nizozemske Indije pa je Japonski dobila tudi kontrolo nad pretežnim delom svetovne proizvodnje kinina. Nizoiemska Indija ;e doslej krila skoro celotno svetovno potrebo kinina, ki je zlasti v vojni zelo važna surovina. Kinin je alkaloid, Ki se pridobiva iz skor je kinlnovega drevesa in je važno zdravil', zlasti proti malariji. Kinin ovo drevo (cin-chona) izvira iz Južne Amerike in mu posebno ugaja teplo vlažno podnebje Nizozemske Indije, kjer še mnogo bolje uspe va kakor v prvotni domovini in daje ve* kinina. Sredi preteklega stoiet a so nekyi teh dreves spravili iz Južne Afrike v Nizozemsko Indijo, kjer jih sedaj gojijo velikih plantažah. 2e zgedaj so pridelovalci kinirove skorje in izdelovalci kinin i ustanovili mednarodni xartel, proti kateremu je leta 1928 nastopila Amerika, todi brez uspeha. Z Izgubo Nizozemske Indiie so ogroženi razni vojni nncrti Anglije :n Zedin enih držav Kinin je za vojno v po 1-ročjih. kjer vlada malarija, tako važen, k-* kor municija Američani pri tem nislijo predvsem na področje panamskega prekopa. ki je zelo okuženo z malarijo. Tudi In-, dija potrebuje vsako leto velike količine ci nina. ki ga je doslej dobivala iz velike tvornice kinina v Bmdungu na Javi. Seda-' se Angleži ln Američini prizadevaj "> na iti nadomestek za kinin. m se nri tem sklicujejo na izkušnje v Nemčiji, ".jer ro že pred leti prife'i proizvajati t^k nadrme stek »atebrin«, ki je baje še boljšo zdravilo kakor kirin. Seveda pa Angležem tn Američanom manjkajo potrebno izkušnje-Zedinjene države so leta 1940 uvozile iz Nizozemske Indije 2760 ton kinina .n kini-nove skorje Anglija je uvozila 735 ton Indija pa 562 ton čt bi hotela Amerika z ureditvilo plantaž kininovega drevesa ustvariti si lasten vir za pridobivanje naravnega kiinina, bi potrebovala vrsto let. Gospodarske vesti = Zapora zalog rib.1;h konzerv. Rfmski Uradni list je objavil zakoniki dekret ki določa, da se stavljajo na razpolago ministrstvu za kmetijstvo in gozdove vse zaloge konzerviranih rib ki iih imaio proizvajalci. uvozniki in trgovci na debelo, prav tako rahu ali z1 roba v suhem stanju. Tako e uspelo najti način za konzerviranje jabolk v prahu. Ta jabolčni prah je treba le pomešati z vodo, nakar se dobi okusna jabolčna mezga (čežana). Na enak način ima nemška vojska pripravljen sir v prahu. Ta sir v prahu je treba namočiti, nakar se dobi sir, ki se da rezati, kakor sir v hlebcu. Konzerviranje sira v obliki nra-hu je povzročilo prvotno mnogo težkoc, ker se osuCeni drobci s'ra ne dajo več namočiti ln postaneio trdi. Končno so pa le našli način sušenla. »n sicer tako. aa se drobci sira zelo kratek čas izpostavilo visoki teniTvrnturi nakar os"špne drobce takoi oVadilo. Tako ostušeni sir v prahu se d« zonet namočiti ln povzame svolo nrelflnjo obUko SVftio kakor jabolčno mezgo v nrahu nrinravH»1o tn*1 marmelado v nrahu Kontno 1m»lo v oMIkl pr ihu na1rar.1'čne1S* vrste sočivia. Tako soCvje i v prahu se bistveno razlikuje od posušene- i ga soCivja, ki je bilo znano že v svetovni vojni. Tudi za konzerviranje sočivja so našli poseben postopek, pri katerem se hranilna vrednost in vsebina vitaminov ne zmanjšata. Sočivje posušijo v zmerni toploti, in sicer le toliko, '.a se da v suhem stanju hranJti. Pripravljanje živil v posušenem stanju ima za vojsko to vehko prednost, da je treba prevažati mnego manjše količine in da je prevoz mnego enostavnejši, ne glede na to, da je dana možnost do^otrainega vskladiščenja. živila v posušenem stanju se pripravljajo sedaj tudi za civilne potrebe. = Proizvodnja borskega rudnika, tvudnik bakrene rude v Boru v Srbiji, ki spa ja m^d največje bakrene rudnike v Evropi, bo le-tc sper Merimee Stendhalov gn*h stoji danes pod železnim ogrodjem velikega viadukta k- se vzp-tnja čez krilo pokopališča 'n odvaja na buljvarje velemestni promet Na n;igrohn ku ie ital. jnn^ki napis v katerem je — po Bev'cw želji — napisano da ie bi Milančan čeprav je potekel t? Greno-b'a v to'i.k- men je avtor »Parmske kar-tuziie« liubi' Milano kamor so ga bi1'' vrgli valovi napoleonske pusto'ovščine Z njim vred :e ljubil vso fta':io ki ji je posvetil nekitere nai'enše strmi v svorh spisih. Liubi' je italijanska tla itailiiansko nebo ve« živlienisk' stil Ualiie. zlasti š« nie glasno slikarstvo in arhitekturo Nadalinja njegova S'Tnr*atiipeare Stendhnlovo živbenie :e bilo tesno povezan«- z Italijo in meo navdibova'1-kami njegovih de! so bile predvsem Italijanke. Bevle ie nekoč zapisal da bo či+an okrog i. 1880 ali 1900 Smelo prerokovan ie in malce drzna tobžba nepriznanega pisatelja — če bi 5!n za rvvfitelia mani«ega ta'enta in skmmn;h kvalitet Toda Stendhalu s« je prerokrvvsnie izpolnilo ker ;e bil med tistimi redkimi pisatelji, ki so se umeli dvig. niti nad s <. & s*>*t& ->vi v ^^MJr M Boječa kovina »i mi U •: "'V; ' v •• Euski protitankovski top, ki so ga uplenili Italijanski vojaki S P O H T Evropski spzTt rešen angleškega vpliva Od začetka našega veka je nastalo po vsej cSvropi kakor samo po sebi razumljivo mnenje, da bedi Anglija za vzor tudi na področju športa. Pri tem je zavzela ca prilagoditev celinskega športa angleškemu deloma tako poniževalne oblike, da smo bili vajeni brez posebnih pomislekov pra-vzemati od Angležev vse njihova pravila u. odredbe, pa tudi strokovne izraze in cela fraze za spertno terminologijo. Z izrekom, da se tako dela na Angleškem, so bili rešeni vsi spori in proti taki odločitvi ni bilo nobenega leka več. Ta sam pc sebi čudni- razvoj je seveda v znatai meri podpiral tudi sam angleslt; šport. Čim slabSi so bili uspehi angleškega športa v zadnjih desetletjih od ieta do leta — rajbel.ši dokaz za to so ocene na posameznih olimpiadah — tem odločneje je mali krog angleških športnikov urami svoje j-avice do premoči in vztrajal pri izdajanju raznih odločitev, ki jih je slepo prevzemal ves ostali športni svet. Taki pri. meri oi bdi n pr.: na Angleškem se tenis, kakor je /r.-.no igra večinoma na travnatin igriščih. Drugo dejstvo pa je, da komaj 10" n igralcev ostalega sveta igra tenis na travi, in vendar so Angleži znali pravila preurediti tako. da se je tekmovan e za na službeno svetovno prvenstvo zmerom vršilo na travnatih igriščih v Wimbledonu. Drugi primer- Anglija je imela brez dvoma velike irkušnje v mednarrdnem ooksar-skem spiirtu čeprav s svojimi boksarji v njem ui imela nebene prave vloge, toda res je, Jh so angleške organizacije za ?o športno pa-.ogo nadzirale izvajanje boksi po vsem svetu. Anglija s svojimi profesionalnimi nogometaši oi nikoli pristopila k mednarodni nogometni zvezi FIFI, toda kljub temu jo nogometna pravila vendarle prirejal čisto angleški odbor in take je sprejemal od nje- ga ves ostal? svet. Podobno je bila Anglija odločilni faktor tudi v vvaterpolu, ie glede na to, da je na tekmah samih igra'a vedno F0fliejeno vlogo in izgubljala nastope rudi proti prav majhnim narode m. Angliji je uspelo dalje v mednarodnem športu v vsej Evropi prodreti s svojim me-rilom v >ardih in ves ostali svet se je moral dolgo ž.aman boriti, da so nazadnje začeli meriti daljave v spertu tudi — v metrih. Ta ta in podobna je bila situacija tudi v lokeju in še mnogih drugih športnih pcaiogah, v katerih so se Angleži prav tako sami proglasili za športne voditelje. V nizu teh primerov bi se dalo -.ašleti še celo vrsto pretiranih angiešldh preten-zij v mednarodnem športu, do katerih Angleži niso bili upravičeni iz nobenih stvarnih razlogov. Kdo bi mogel trditi, da je v zadnjih dveh desetletjih vstopilo v mednarodno areno količkaj omembe vrednih angleških športnikov? če jih je kaj bilo bi jih lahko vse najbolj znane sešteli na prstih obeh rok, medtem ko je med ostalimi evropskimi narodi v tej dobi vstalo aa stotine in stotine najodličnejših športnikom. »Sijajna osai iljenost* angleškega športa je bila tudi tukaj samo krinka za prikrivanje velike slabosti v lastnih vrstah. Oelinjki šport je sedaj slednjič Josegel razvojno stopnjo, iz katere bo lahko sam urejal svojo usodo po lastnih potrebah. Nemčija, ki se je s svojimi velikimi uspehi v spo-tu pokazala kot prava domovina na vseh poljih telesne vzgoje, bo dala v sodelovanju z Italijo in ostalimi prijateljskimi narodi evropskemu športu popolno-ma novo lice. Ta obnovljeni evropski šport pa b") omogočil vsem narodom na celini, da bod > priili na mesta, ki jih po svojih sposobnostih zaslužijo. (Po »Športni službi ES«) WP^fitia in fp ps sveti ITALIJA PRED NASTOPI V GENOVI IN TORINU Bolj Kc se bliža velika noč in z aio oba prva d^a termina, ko bodo italijanski nogometaši morali po dolgem odmoru kar v dveh tekmah nastopiti proti reprezentan cam -d drug cd. bolj mrzlične so priprav*-teiiničn» vodstva, da bi bili obe zbrani enajstor ji v čim bol si formi. Za t\»prf.zfntanco A. ki jo čakajo na teK-mi v 'jiTOvi Hrvati na dali 5. aprila, je b.. v teku včerajšnjega dneva odrejen še an trening v Bologni z moštvom Mrdene, meu-tem prostim oče-orn dobesedno ne razlikujemo a'li pa skoraj ne razlikujemo. Svinec se zrcali temneje, nikel z odtenkom rumene barve Na samo oko bi Sikoraj sodPli, da ni mnot?o k^vin. temveč da je ena sama z nairazličnejš:mi odtenki. Brezbarvno^ seveda ni golo naključ-e. Pojas-njuiemo s>i jo s> tem. da kovine niso prave rudnine, temveč prvine. Niso ustvarjene za očitno življenje v dnevni svetlobi, temveč za prikrito življenje v okviru sipo-j in. Zlnto. ki ga dobimo v naravi vedno v čisti ob':iki ima sa-ojo posebno barvo. A tudi baker, ki pridobivamo več'noma ;z rud. se kaže v banani obliki ZHto je sn-mo po tem pravo z'a to. ker ima svo i o »zihto« barvo in tudi bakra sn ne moremo m;s'iti drugačnega ne«o »bakreno rdečega«. Pri teh dveh kovinah ie b'rva najč,citejši, naJ;asnejši \tthz njihove«« Odten- ki sc sii c t lahko snrem:n;ajo Z'ato ie lahko svetle i'"« ali temnej"e: svo;e pravo bi-sitvo ra odseva le v zlato nt m »ni bi.rvi Pri b^kru ni rdeča barva, ki izdaja njegovo porcebnn-jebno. rumeno barvo jp videti kakor ena izmed skrivnosti narave. To-la s stronciievo bi-rvo stvar ni tako r»ren.rr>Ei*a, kakor pri z'atu in bakru. Samo kemik, ki Mož, ki je rešil 123$ življenj V Buenos Airesu je umri v starosti 82 let upokojeni pristaniški čuvaj Miguel Bac-carada, ki je opravljal svoj poklic več nego pol stoletja, večinoma v tem mestu, nekaj časa pa tudi v La Plati in drugih manjših pristaniščih. Paziti je moral posebno na ljudi in male ladje v nevarnosti. To svojo nalogo je :zvrševal s tolikšno vnemo, da je rešil nič manj nego 1200 oseb, razen tega pa tudi zelo znatno število ladij s tovori vred. Cim je zagledal na morju ladjo ali Človeka v nevarnosti, je pohitel s svojim malim reševalnim čolnom tja, pogostoma, zlasti kadar je bilo morje prevlharno. pa je na kraj nevarnosti tudi splaval in je potapljajoče še reševal s silo svojih rok. Pri tem je bil neštetokrat sam v nevarnosti. da utone. Najsijajnejšo svojo reševalno akcijo je izvršil leta 1915., ko je rešil 25član?ko posadko neke nasedle jadr-n ce. Takrat so mu priredili prave manifestacije. če sta msž in žena letalca Švedski 'letalec Nfcl& Thiirins je s svojim zasebnim 'letalom odletel na otoček Gotska Sandon v Ba tiku. kakšnih 150 km južno-vzhodne od Stockholma. Otoček je zavoljo ledu v morju ootal brez vsake zveze s kop-nino, Ni'!s Thiirlng pz{*ani. s»ivo črni kes lahko raztrgamo in preberemo v'akno za vlaknom, ne da bi kje r^nazi.lj kovino. Vs".k drobec zagon-i ped brusilnim kamnom z rdečkastim p'amenom. da postane t"koj nat^ spet moten in pe-pdnato siv. Tako ležijo temni drobci naokrog ka.kor mrtvi deli iz«inu'e kovine. Po kratkem ča«u se spremenijo namreč v srve ali be'k"ste kunčke. ki so. če :ih poglejmo pobMže. podobni raztresenim fOT-nrr. vo'ne potem ko smo ontrigli ovco. Koščki so rvrjtoli rn"b*k n-ra.^k ki HoV>- po nekoliko trrah be'f> barvo in je podoben pr5iču. Tako ne ostane za kocino, ki se sveta boji. nič drugega ne"o niena mrtvaška srnica. Kemik bi mo^el beli. vlaknati pniselc z redukcijo sipremen'ti seveda zopet v čisto kovino v ob'iki rv«ri!ca: če bi ra pra-5ek pretormU. bi jo dobri ce'o v ob,:ki gostem. kovindfeirta telesa. A tudi ta kofč"k bi se mu v roki spremenil spet v kupček pr^hu. Ta čudna kovina ie pokorno b'tie. ki s« da pač v nekaj prsrVi+i toda držati ga ne mo^eš niko'i in na noSen način N«kdo je stroncij imenovali »Mignon v obliki kovine«. Imel je prav. ANEKDOTA Berlinski kipar Johann Gottfried Scha-dow. ki je med drugim ustvaril znano kva-drigo na Brandenbur-kih vratih v Berl nu. ;e učil svojega najstarejšega sina risan ia. Nekega dne je onazi'. da briše sinko z gu-m;co po novi risbi Vzel mu ie gumicn iz lok in deja': »Gumescu« • mi ukM M jaian>t naslova ali >» _iitro 1 i.— Brivsko-frizerski pomočnik išie zaposliti-e. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 2748-2 Dekle staro 22 let. vešče ktiha-nia in ostalih hišnih del, išče službo. Želi k odrasli boPši družini 2—3 o*eb. — N->s'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 3745-2 Pouk Beseda I —.60. uksa —.60 '» laiame naslova ali u šifro l i.—. Sobe išče* Beseda L —.60, taksa —.60, ti daianie naslova ali £a šifro L 3.—. Italijansko, latinsko in grško poučuje gospodična dr. Barbiani, Hotel Union. 3761-4 Beseda l —.60. uksa -.60. '.a daianie naslova ali za šifro l 3.—. Hladilnik kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hladilnik«. 3743-7 INSERIRAJ V „JUTRU"! Radio Beseda 1 I.— , taksa —.60 za daianie naslova iti u šifro l 3.—. Radioaparat 3 + 1, »Minerva«, dobro ohranjen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1800«. 3749-9 Radioaparat 3cevni, prodam za lir 850. O.eled od 17. do 20. ure: Vodovodna C. 60, 2. vrata. 3746-9 e 3 o irrTeda L —.60. UKsa —.60 '-a daianie naslova tli z, šifro I 3 — Vdovec išče stanovanje, strogi center, z eno ali dvema sobama in pritiklinami. Vpo-štev pride tudi garsonjera s pohištvom ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. april«. 3740-21a Sobo z dvema posteljama in oto-mano, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik 400«. 3751-23« Ves dan odsotna gospodična išče malo sobico v mestu za 1. april.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna I.« 3744-23» Separirano sobo na Miriu iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Mirje«. 3764-23a reflTTO Beseda I —.60. taksa -.60, J -.00, ta daianje naslova ab ta šifro L 3.—. _ Koncesijo za špecerijsko trgovino oddam. Ponudb- na ogl. odd. Jutra pod »Koncesija«. 3741-30 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Brez šale. Center prvovrstno. Čista. Č ste steklenice. Dve mirni osebi. Dek.e takoj. Dve uri. D.jbcr honorar. Dobro ohranjeno. Donosna nova hiša. Dobra gostilna. Ena oseba. Enosob-no. Elegantno. Gostilniška koncesija. Jeras. Jugočara-pa. Kierkoli. Kočevje. Letos 2327. Lahko takoj. Lepo stavb-šče. Lepa lega. Lepa bodočnost. Mirna in točna plačnica. Modna trgovina. Mala matura. Nastop ukoj. Na prometu. Odlična metoda. Obrat 400. Odsoten in točen. Os.im'je-na. Obdelovan e. P salni stroj. Pridna in poštena. Prometna. Poštena. Potrpežljiva. Pozne.ša žc-mtev ni izključena. Pisninska roža. Ponedeljek. Re5na. Resno. Resni kupec. Sama. Samostojna gospodinja. Slamo-reznica. Solidna. Solidno. Sigurnost. Stožice. Stroj. Skromna. Stroga tamost. Šiška VII. Točen plačnik. Takoj njiva. Ugodno prodam. Ugodna prirka. LSspeh. Vložne knjižice. Večji znesek. VsaV mesec več dni. Več tis>' steklenic. Zmožna in oštena. Za pisarno. Zelo 'ober ia siguren zaslužek, .-..a pisarno takoj. »45«. v 22«. m?' CU2A INFIUENZA. ZDRAVI HRIPO. NE- NEVRALGIE, REUMATISMI VRALGIJE, REVMATiZEM 10MBAGGINE e ropido- TRGANJE V LEDJIH in naglo mente ne eolmn i dolori pomiri bolečine »sen teh boleuiL lab. O. MANZONII C. - Milano ■ rio Velo.S E. Salgari: 16 Roman Že sta bila poklicala gusarja in odmašila nekaj steklenk portovca, ko je znova nekdo potrkal na vrata. »Kdo bi utegnil biti?« je vprašal Carmaux. »Spet kak klient, ki mu je dolg čas po mojstru notarju?« »Pogledat slopi!« je ukazal gusar, ki je že sedel za mizo. Mornar se ie ozrl skozi oknice in zagledal spodaj starega moža, ki je bil videti sluga ali nižji sodni uradnik. »Vraga in še kaj!« ie zamrmral. »Gotovo išče ženina! Njegovo skrivnostno izginienie ie vznemirilo roditelje in svate, najbolj pa nevesto... Stvar postaja nekoliko zamotana!« Ko tisti, ki je trkal, ni dobil odgovora, ie zaropotal s takšno močjo da so prebivalci vseh so-sedniih hiš planili k oknom. »Odpreti moramo in zgrabiti tudi tega nadlež-nika. preden sosedie kai zasumijo. Drugače pridejo in nam razbijejo vrata ali pa pokličejo celo vojake!« Carmaux in črnec sta hitro spustila tudi tega gosta v hišo. ga zvezala in ga zavlekla na vrh k njegovemu nesrečnemu mlademu gospodu in prav tako nesrečnemu notarju. »Vrag jih vzemi od prvega do zadnjega!« je za-klical Carmaux. »Ce pojde tako dalje, bodo kmalu vsi maracaibski prebivalci zbrani pri nas!« 7. poglavje DVOBOJ MED PLEMIČEMA Zajtrk ni bil tako vesel, kakor je Carmaux pričakoval. Vzlic dobri gnjati, slastnemu siru in od-vetnikovim vinskim sleklenkam je manjkalo zidane volje. Način, kako so se bili obrnili dogodki zaradi mladeničeve svatbe, jih je bil vse pripravil v skrb. Njegovo in služabnikovo izginjenje je moralo kmalu privabiti nove obiske, sorodnike in prijatelje, morda celo vojake in visoke sodne uradnike. To stanje se ni moglo več dolgo držati. Gusarji so snovali načrt za načrtom, a nobeden se iim ni zdel ta mah izvedljiv. Vse štiri bi iih spoznali, zgrabili in obesili, kakor Rdečega gusarja in njegovo spremstvo. Treba je bilo počakati noči. Toda malo verjetno ie bilo. da bi iih sorodniki mladega dona Conxevia toliko časa pustili pri miru. Trojica flibustirjev. ki je bila drugače tako zvita in bogata z domisleki. kakor vobče vsi bratje na Tortugi, ie bila to pot v zadregi. Carmauxov načrt, da bi zapustili hišo v oblekah svojih ujetnikov, so zavrgli, ker bi bilo vendarle prenevarno, če bi kje v soseščini srečali vojake. Sicer je bilo pa že naprei očitno, da se obleka mladega ženina ne bi prilegala nikomur izmed njih. Crnčev prvi načrt so za zdai takisto odložili Pred nočjo ni bilo moči ukreniti ničesar takega, da bi obetalo uspeh Ko so še ugibali to Ln ono. da bi se rešili iz položaja, ki je postajal od trenutka do trenutka te-žavnejši, je potrkal na notarjeva vrata tretji prišlec. »Gromska strela, to je cela procesija!« je vzkliknil Carmaux. »Ce se mislijo zbrati vsi sorodniki in prijatelji, lahko svatu jemo kar v hiši!« To pot pa ni bil sluga, temveč kastiljski plemič, oborožen z mečem in bodalom, gotovo ženinov sorodnik ali svatovski drug. Ko ie novi došlec videl, da se iim ne mudi odpreti vrata, ie iel kakor obseden razbijati s težkim železnim tolkačem. Mož ie bil mani potrpežljiv in zaradi tega gotovo tudi nevarnejši od mladeniča in sluge. »Pojdi. Carmaux. in mu odpri!« ie ukazal gusar. »Bojim se. poveljnik, da tega. ki zdaile trka. ne bo tako lahko zvezati kakor prejšnje! Preteto se nam bo upiral!« »Meni ga prepusti! Sai veš. da sem krepkih rok!« Kapitan ie mahoma zagledal v kotu sobe meč, staro rodbinsko orožje, ki ga ie notar očitno hranil za spomin Preskusil ie niegovo prožnost in si ga Dripasal z besedami: »Toledsko ieklo! Kastiljec ne bo imel lahkega posla z menoj!« Carmaux in Moko sta bila ta čas odklenila vrata. ki so se hotela pod nenehnimi udarci kar sesuti. Plemič ie z namrščenimi obrvmi stopil v hišo in srdito zaklical: »Tu ie treba menda s topom streljati, preden odpro!« -'1-- ■ -L JI BI Bil je zal človek blizu petdesetih let, visoke, krepke postave in možatega obraza. Polna, vranje-črna brada mu ie dajala nekai bojevitega. Imel je elegantno obleko iz črne svile in visoke, rumene, ob robovih nazobčane škornje z ostrogami. »Ne zamerite, gospod, da smo se malce obotavljali,« je rekel Carmaux in se smešno priklonil. »Imeli smo dela preko glave!« »Kakšnega dela?« »Stregli smo gospodu odvetniku!« »Je mar bolan?« »Hudo mrzlico ima. gospod!« »Grof mi recite, bedak!« »Ne zamerite, gospod grof! Nisem imel časti, da bi vas poznal!« »Vrag te vzemi! Kje ie moi nečak? Pred dvema urama ie moral priti semkaj!« »Nikogar nisva videla!« »Za norca me hočeš imeti. Kje je odvetnik?« »V postelii. gospod grof!« »Takoj me pelji k njemu!« Carmaux ie šel počasi naprei. Komai pa je prišel do znožja stopnic, se je obrnil in dal črncu znamenje. Moko se ie že hotel vreči na Kastilica. Ta pa se mu ie neverjetno spretno izvil. Z enim skokom se ie pognal čez prve tri stopnice, silovito pahnil Carmauxa v stran in izdrl meč. »Vraga! Kai pomeni ta napad? Uhlje ti od-režem!« »Jaz vam poiasnim. kako in kaj!« se ie mahoma razleeel glas z vrha. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Juua« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratni dei je odgovoren Ljubomii Volčič. — Vsi v Ljubljani.