Lelo VIII., 6tev. 131 Celje, torek 23. novembra 1926. Pošfnina plačana y gotooin Izhala v torek, öetrtek In soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20*—. Posamesna ötevilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. mi DOBl Uredni&tvo in upravniätvoa Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariffu* Telefon int. Stev. 65. Dr. Anton Božič: Obracun in proračun* (Poročilo za mestni svet celjski.) Opažam že dolga leta, da naše si- oer v drugih ozirih precej razviito čas- ndikanstvo gospodairsko stran zaneina,r- j&. Da omenilm ,samo eno: fimainčni mi- nister je predkxzil nairodni skupščdni pror&čun za 1. 1927-1928; naši časo- pisi so pri/nes'liii kriti'ko tega proraeuna, pa taiko površno, da «i dosedaj noben ciitaitelj ni möget uvstvariti jasne slike o proračimu in njegovi vsebimi. Javnost kna pra.vilco, da izve to vsebino po- drobno, ker OTijenitacija ljudJstva ravno v tern pogledu preprečuje v veliki meri ono imržnijio proti državi, katero zlo- voljna kritika im vmöicdevanje vsega, kar od vJiaide pride neguje in pospe- šujie. Rastlince, ki mora pri nas vzra- s'ti in se mogočno raaviti, to je Ljiubezen do skupne d'omovi'ire in ne zlohiotmo, ampak kolikor mogoče dobrovoljno na- ziranje o visem, kar se v državi! za skuipnost dela, ne smemo pu'stiti; iiisiaih- niti. — Jaivna kritika s'lovenskega ea- sopiisja o vsem, kar se v državi godi, gre tako clalec, da prehaja iiepoucen človek nehote do sklepa, da se nahajajo na vladii in v osirednjii upi-a-vi i/zkljuicno ljudje najislabise moraine in duševne kakoviasti, sami lumpi> 'godiiufi, nilč- vredneži in neznallice — in da ni ined nj'iimi niiiti enega pošteuiega, nesebileiie- ga in drzaivi vdanega ctoveka,. Taiko daleč v tej miselnosti, povzrooewi' po zlohotnii kritiiki, niiso bile ma.se našega ljudstva nikdar dovedene. Da se vniem nazaj k predmetu: treba je. vsesplošnih iai podrobnih po~ jasni'T posebno o gospodarskem delu v državi — in mase naroda bodlo zacele drugače rnii'sliiti. Postale bodo — kar morajio biiti — državoljubeč in sodel'u- jioc element. In sele takrat bo država trdiia. ko se vzbudi v ljudstvu briga in skrb in sodelovamje za dobrobit države in clrza^'ljanov. Kar je v državi v velikem. to je v meslu v malern. Tiiidi; pri: mes'tniih sa- moupra.vab smatram za nuj.no potrob- nio. da informdiraijo občimstvo o svojem deki in svojem gospodarstvu. Zato ob- jaAil'jam kratko poročilo o mestnem ob- računu za 1. 1925. in o mostnem pro- racunu za f. 1927. Obrcwun za I. 1925. Ne pridem z objavo preka.sno, am- pak rajvno prav, ker s sporedno objafvo obra-cuna in proračuma omogoč.im pri- merjavo mod iizvršenim in bodočiim de- lom. Obraičun je komcni racun ali bi- lanca del a v pretekliem letu — prora/- ('•tin je naicrt dela za bodoče leto, seda- njost pa se raavaijia n,a že adobrenem proračunu za lekoce leto. Mestno knji^govodstvo je sestavilq •bračun za 1. 1925. že v prvi potorici 1. 1926. Bill je razgrnjen na javni vpo- gled v čaisu od 14. maja do 28. maja tekocega leta, kar se je meščanstvu ob- ja:v"iilo z raÄglasom mestnega ma.giislra- ta od 11. maja 1926 štev. 1227/26, ki je bil nal>iit na uiradni de,ski od 12. maja do 28. maja 1926. — Pravice vpoglieda. se ni nikdo posluzid. Ne vem, ali' je to znameinje vetiikega zanpanja v dohro gospodairstvo mestne obciine ali je pa brezbrižnost obcinstva, ki kri.tiku.je po g.oatilnali in zabavija, se pa takrat to je troba, svojilh pravic ne po&lužude. Sigiurno je slodnje. Kakor proracun, tako se deli tudi' obraicun na dva veiifca dela: prejcanki — izdatki; — ^ak ieb. dveh delov se deli zopet v posaiaezna poglavja, po- samezna poglavja pa zcxpet v podod- detke in ti na posamezne vsote^ — Ob- jav,im tozadevno glavni pregled dohod- kov in izdaitkov v 1. 1925. s primerja- vo proračuna in končno stanje občjm- ske blaigajne. — S tern odpade vsaiko poseganije v podrobrüosti, kar bi le Uitrud'iilo in celotno sliiiko zabrisalio. (Dalje pni'de.) p KAiKO SE PRI NAS PREGA- NJA NEMCE. V časopiisih čitaano vest, da je n/e.in6ki' koraski rojak dr. Hohen- wartt'T, zdraiMnik v Crni dobii jugo'slo- vanisiko držajvljanstvo. Omenjeni g:- sipod je doma iz memskega dela Ziiljske doline ter je nemotmo v Črni izvrševal zdira.vniiško prakso in zasedal mosto rudmiskega zdravnjika.. Pri tern ta nein- ški gospad nii'ti ni cmtil potrebe, da bi bit pravočaisino opti'ral za jugoslmran- sko drža>vljanstvo. Šele ko mu je zdirav- niška zborni'ca kot tujeiinu državljanu zabranila izvrševanije prakse, je za- prosiil za naše državljanstvo in ga, ka- kor ciitamo, tudi takoj dobil. Za svioje hčerke je poskrbel predca&no za a,v- strijsko državlljanis/tvo in za drža.vno sluzbo v Avstriji, kar je pač za vsasko- gar, ki hiooe misliiti in razuimeti, pre- zniaičailno. Ob tej pril'iki' pa se nebote sponiinjamo vseh onmh nasi'h sloven- skih koroškili rojiakov, ki so jäh ob pre- vratu in po plebiisciitn iztiirali »pnaviic- n.i1« koroski' Nemci z rodne grude ter jih prepodili k nam. Slovenske>ga zd'ravniwkega naraščaja iimamo dovolj, in težka je že borba za eksitstenco tudi v tej strotki, za>to pa je zlaisti priimerno, da se tako s podeljevanjem državljain- stva n/emškjm ljudem odjemlje kruh domačim v Tastni naciiiionialni držaivi. Taikilh srecnii'h Nemce.v, ki so ia pod'ob- nih raizlogm- dobili zadnje case naže djržaviltjanstvo, je več. Lj'udje nase kr\ri', naseiga jeaiika in niaše juigosloAenske miiisli, ki so bidi preignani s Primorja in se naseliilii pri nas — za te pa ni na razpoJa^o dr'zavljiantvtva. Tako se pri na« zatitra Nemce, in tako se dela na- rodna in državna poliitika ob meji! Kdo je tega kriv, kdo del"a take stvairii! p NAŠI V ITALIJI. Fasiisti ditv- jajio narpTej in tlačiijo naš najrod. Sedaj s»o fasiistovisba oblastva na podJagi n«>- vega poDi'ciji&kega zakona razpu'sti'la na Goriškem nasJiednja prosvetna dru- štvct,: Izobraževalno dTuištvo in Telo- vadno društv.o v Id'riliäi. Katoliško pro- ,s\Tetno druišfcvo in odsek Z.veze prosvet- nih društev v Vipavi, Prasivetno dru- štvo »Prešeren« in Prosvetno drustra »Mladina« v Št. Petru pri Gorici ter Ciitatnico. Prosfvetnio društvo »Napre- dek« in Sportni kluib »Jaidran« v Vr- tojbi. Oblastva niso še hotela doislei iz- ročiti načelnikom teh razpuščenih dru&tev raizpujstitveniih odlokov, kakor določa zakon o javni vaTnotstii. Raču- naj'O, da bo polliicija v najkrajšem čaisu razpu.s.tila tudi ostala siovenska pro- svetna drustva na Gori'skem, da sklene verigo, ki veže naš živetj, ter miu jeanlje svobodo in raizmah. p VSTAJA NA RUSKEM? V kro- gili ruskih emiigrantov v Berlinu se širijo vesti o vstaji v rviskem guverr.e- mentu Pskov. Nad Pskovini in dvema soisednima guvernementoma je bilo ba- je 10. n.ovembTa proiglašeno obsed.no stanje. Vstaška krdela kmetov so pod vodstv'om prejisnij'Mi oaa'sikiili oficiii'jev napadla čete sovjetske vo.i\ske. Iz Mcx- skve so takoj poslati oddelke konjenice in »trojnih pušk v vstaško ozemljo. — UpoTniki sia-ijo letake s podpisom veldr kega kneza Ni'kolaja Nukollajwica. — Kmetska krdela so baje pridrla že do mesta Ostrova. Akciija, da se upor za- duši, je v polnem teku. Doslej so sov- jetska oblastva airetrrala veKiko število upoituikov. r«-«^ p RUSIJA IN TURdJA. Bukare- ški »Vitorul« p or oca iz Odese, da ste Ruaija in Tu,rčiija sklenilii vojaški do- govor na sestanku naicelnäkov zunanjih Uiradov obeh držav, Čičerina in Ruždi bega. Gičeriin je poslal strokovnja,ke v AngoTo, da sitopiijo v stike z merodaj- ni/mi vojaškinii krogi v Turciji. Baje sp nanaža dogovor tudi na vojno nior- narico obeh diržarv. Zaio so je odpeljal v An gor o tudi povesjniik luiskega črno- morskega brodovja. V smidu tega do- govora kna Rusija, ako bi bila Turčiija napadeaia, pridiilcti svioji pogodlx^niicL z vsenni siilami na pomoc. Nekateri sch diijo, da so s to vojaško konvencijo v zvezi tudi nedavne velike pomorske va- je ruekega crnomiorsikega brodövja. — V zvezi s tern poročajo iiz Carrgrada, da je odredil vojni niinistei", da naj bo- do visi vojaški obTCzanci od 20. do 45. leta pripravlljeni, da jih vsak trenmtek vpoklrčejo k iizrednim vojaškim vajaon. p REDUKGIJA MINISTRSTEV. Gentralno državiLO uipravo je tTeba i-er- orga.nii!ziiriati z notvo razdelitvijo poloza- iev iirri pnifpadnosti uipraKniih liosl'm". Stev iTo iniaiiLsitrstev bo v smi&lu zakan- skega nacrta glede ceiiitraline upraive. zmanjišano na 11, k ngim pa priide kot 12. še miiiniiistnski predsednik. MiniLstr- stvo ver bo dodelijemo niiiniiistrstvu prav- el e iin ne miinistrstvu prosvete, kakor se je pnrotno nanierarvaiLo. Posli mini1- sitrstva za vere so vecinoma posli iure- jievanja pravnäih otdnošajev med poedi- nimri verania' in cerkveninri organ iiza- cijaunk To pa je ocilna naloga ministr- stva pravde. Tudi pa^li sedianjega mi>- niistrstva za izenačenje zakonov spa- da jo v resor miinistnstva pravde. Mimi- strstvo pošte in brzojava bo prikljuce- no proinotnemu minisfrstvu. Stroko^ no vod&vo ostane kakor dtines, vise po- ste tegia miiniistrstva bo vodila posehna' generalna poetna direkciija. Najivecja refoi'-ma. zadone miniiLstrstvo za šum.e in. rudn,ike, Od tega bo del' priklj-ueen tr- gaviinsikemu ministrstvu, druigi del pa miniotrstvu poljedelstva. Mimiibtrstvo nairodnega zdfavja in in socijalne po- litike se zdiružiite v en resor z naslox^onr »mitnii'strsfcvo sociijalne poinooi in na- rodnega zdriavja«. Mimibtrstvo javniti del bo prevzelo na end strani dosedanje miiniistrstvo jatvnih del, gradnjo želez- nilc in generaJno diirekcijo vod, ki je d'osfej pripadalo niinJ^ti-.stvu poljedel- stva. Po dveh letih bo nuiniistnsit.vu po- ljedelstva priikljjiujoeno mänifetrstvo za ag-rarno reformo. Po predloženeni zti- konskem osnutku ministrski svet v bo- doče ne bo imel niikake administrativne oblasti vec, kair je storjeno zato, da sq pojaci osehna odgovornast poedinih1 minastrov, kakor to imglaša tudi usta- va. Poleg kraljovih aktov bodo obstojali saniio se miniistrski akti. Ustanova dr- žavniih podtajiLiikov ostane vi smäslu ustave, toda s toraio -Ddderjenim delio- krogom in s parlamentarno odgovor- Em. Lilek: Henry Ford, njega življenje, poslovanje In od- gojno delovanje. (Predavanje na celjskeni Ljudiskern vseuciiišču.) (Konec.) Po Fordovem mnenjiu bi bilo pra- vicno, da vsakdo dobi plačo po uslu- gah, ki jiih st'ori občinstvu. NaLoga pro- dukaije pa je, da produciTa za konsum, pa ne za profit iin spekulacijo. Izdefo- vanje robe za konsum pa zahteva, da je kvaliiiteta izdelane robe dobra in da je cena milzka, tako da služi dotična roba narodu, pa ne sam'o izdelovateljn. Kdor pa dela samo iz oziira na dona.r in zasluižek, postavlja svoj posel na te- melj baiza.rda. Pozresn.ost po denrajai je najisiigurnejiše sredstvo, da ga ne do- bis. Kdor pa dela radi ujsl'uznosti in radi notranjega zadovoliwtva, ki ga do- bi človek m za.vesti, da je prav delal, temu bo denar santi po sebi v izobilju priitekal. Ali pri teni ne sine mo pozabi- ti, da si nitsmo priidobiiLi denarja za le- nuharenje, ampak za zmožno&t, dalje vršiiti svojo službo v konist obcinstva. Fordu ni nič tako zoperno, kakoir v se- nuharenju provedeno ziwljenje. »No- beden izmed nas«, piše on, »nima pra- vice do tega. Givilizaciija nima mesta za lenuha! Delati moraino visi, ali razum- no. Vsako brezpotrebno trosonjü sile in časa je zapravljivast, ki vzdiguje cene in zinanjišuje dobi'cek. Kvintesenca mo- jiih pasliovniih nazarov je, da zaprav- ljivöst pri produikciji in pohlep po de- narju avirajo pravo sluržbovanje. Te- raeljna mačela tega sJužbovanja se gla- si jo: 1. Ne smeš se bati bodocnosti, a ne preveč spoštovati pretekllostk Bojazien pred neuspehi je sramota, pa ne ne- uspeh poštenega dela. Preteklost nam korisü samo toliko, kolikor nam odkri- va sred&tva iin pot a za napredova.nje. 2. Ne smeš se ozirati na konku- renco. Kdo v kakšnem poslu najboljee dela, ta ga naj' Jndi izvršuje. Paskus, drmgemu posel odgrabitti, je zlocin, ker s tern hočeš postaviti silo na mosto in- teKgence. 3. Službovanje publiiiki ti mora ve-c veljati kakor d.običek. Brez dobička si- cer no nioa'e obstojati nobeno pod jet jo. Ali dobiček ne sine hWi temolj ampak. resultat tvojega sliuzbovanja. 4. Producirati ne znači po ceni nakinpovati in drago pradajati, ampak siroivine po prinnernih cenah nakurpo- vati in z malimi stroški v ])orabljiiv iz- delek predelati in med komsumenite raz- dieliiti. Hasardiiirainje, špekufiranjte in nepošteno prodajanje saino zadrzuje takšno izvedbo. Ne želim sveta reformirati. Člo- vek, ki se refoxmatorjem imenuje, mi- sli na podiraiijo. Pritmer Ruisije naa poučuje, da poteka nokana za podii^a- nje od manjšine, pa ne od večine. Ob- enem pa nas llusida tudi uči, da ljaidje more jo sreer izdati sociijalne zakone, ki se protiviljio nairavniim zakamom, da pa narava ulozi proti takšnemu pod- je-tju se z vecjio neiusmiljenostjo svoj ve- to kakor car. Narava je uložilia svoj veto proti celi sovjetski repuibliki, ker je ta. mi'slUa naravo zatajiti. Najprej je zaitajiila pravico člioveka na plod svoje- ga dela in zategadelj ruski delavec ni- česar ne zasluži, ker dolo ni svobcxlno. V Zdriizenih državah S. A. dela dela- vec 8 iit n a da#i, v Rusiiji pa 12 do 14 ur. Pri nais more delavec v tednu eden pro.st dan dobiti, če ga hoce, v Ruisi'ji pa mora dieiati, če hoce aTi ne. Tani jo državljanska svoboda zadJušena od mo- noton ije, ki je slična jotniiški enolic- nosti. Svoboda je praivica, da delaš do- ločen čas, da za to dobiivaš prfm-erno placo in da si mores osebne malenkosti življenja po svoji lastni voljl ia želji uirediti. Rusija je ubiifa inteligenco, ali skoro je uvidela, da ne more živeti ne brez inioliigonce ne brez sikuSenj. Ko so biili boljževiski svetniki prevzeli vod- stvo v fabrikaih je vse zac.elo propadati, ker diskuvsija, t. j. pretresovanje o naj- boljšom delovnem najciinu je nadvlada- la produkoiijo. Njiihovi fa.natiiki so spravili narod v lakoto. Danes ponuja- jo sovjeti inženerjem, upiravnim uirad- nikoim, vodjeni fabrik in nadgredni- kora, ki so jih bili poprej spodili, velike vsote za povrat-ek v Riisijio. Danes kliče boljševizein iiiiieligenico in iskustvo, kar je preid kralkkn tako neusiniljeno prex ganjal, zopet na pomoč.. Vse, kar je re- forma Rusiji prinesla, je bHo pokon- čanjie produkcije.« Da je ta FoTdiova sodba o polomu riiöke produkcije pravilna, potrjuje sam sruižboni list bolijsevikoy, moskov- sika »Pravda«, ki v polemiki proti atranikiiniini odpadniikom p'iiae 3. no- vembra 1926 sledece: »Kakor so se drujgovi Kamonev in Simojev oktobra leta 1917., ko sta stranka in delavski razred klicala k orožjn, da se moc kia- pitalistov in graščakov poriiši, pre- strašiili boja, tako bczi opozicija tudi zdaj, v periodi preobrata naše revollu- cije, pred težavami ekon/omske prezi- dave, ker ne veruje v možnost naše zmage. Razglaša in viiče, da je pri bur- žoaziji v,se dobro, pri nas pa vse sliabo, da smo noinočni, da zaostajamo, da se privatnL kapital poveod naprej poriiva, da smo se izpridift in da začnemo svojo pozikiijo zapiiKČaiti! To jo ta breziipna, obupna ocena našega položaja s stra- ni QpozLcije.« Ce poinitslinio, da so vodje te opo- zicije, namrec Kamenev, Sinovjev in Trocki, ki zdaj ohsojajo stanje boljse- vizma, bili polog Lenina njega stvori- telji, je prilznanje poloma od teh mož Stran 2. >NOVA DOB A< Stev. 131. Modna trgovina A. DROFENIK Celje, Glavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca \ vseh barvah, modni nakiti, Šivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletnc milo i. t. d. — Priznano najboljše nogavice. Samoprodaja „Bat'a" čevljev. 3=* Jt»^cl"t;Äss J«:», je» jrf ssa . Mn nvDsfi! — to taMt! — Priznano pruovrslno ip! — Posten too! nastjio nadrejenih mimi&trov. Držav.ni podtajmiiki bod,o priisostvovali miniiistr- skkn in. skupsčimskim sejam. Radi kontinxuitete uiprave bo pri vsakem mi- nißtrstvu ustanovljen položaj pomoč- niika miniistra, ki se ne bo menjal pri v&aki vladni spremembi kakor dosedaj.. UNION ČOKOLADA KAKAO BONBONI Celjska kvonika. c MESTNO GLEDALIŠČE. Zopet opozairjamo na prixediitev v mestnem gledalkšču v torek 23. t. m. Igrala so bo v domači zasedbi Lamgexjeva »Peris e- rija«, drama v 15 slikaih. Ta iigra je eno najlepših modern iih del. Vzlic ve- liikemu števiilu slit je dejainje vseskozii nape to. Scenerija jo popofnioma nova. Predprodaja vstopnic se vxsi v knj;~ gaxni Goxicair & Leskorvsek. c GELJSKO POVERJENIŠTVO VODNIKOVE DRUŽBE prosi clame, da bi nenrud'oma vzeli svoje kmjige za 1. 1926. Hkrati maj staxi člami poloziljq čdanarino za 1. 1927. v tujsko-proanetini pilsarni (ppslopje Prive br.v. šteditoniiceO. Tudi one, ki se lie liočej>o na novo pri- stopiitif prosi poverjenitštvo, da Jim pre- je poraYiiajio člamjariino. Prijavljenih je dotstej v Gelljiu. za 1. 1927. že nad 300 člamov. Celjsko poverjeniistvo dobi pri- hodnje dn»L še nekaj knj>iig za leto 1926., kii jih bo pa xazdelilo samo med nave člane, ki bod'o tudi plačaiM. clama'rilno za 1. 1927. c DIJAŠKA AKADEMTJA. Na- p redn a dijaška organiizaeijt »Sloga« prkcili 27. t. m. ob pol 9. z.V. v Narod- nem1 domu v prasfcivo pra&nika ujedi- nijenja d.igasko aikademiiijio, n.a kateri bodo sodelovtli napredni diijaki i.z vsc Slovenifle. Na akaderniiijii nastopi pal eg» »Sloige« tudi »Preporod« v LjuJblyami. c SPORED DIJAŠKE AKADE- MIJE: 1. Slavnostni n.a,goivor to'va.risa prodsednika. 2. HubsudL: Skrjanček po- je( (poviski zbor »Preporoda«). 3. E. Adtmič: Kay Ti je Mojica (pevsiki zbor »Preporoda«). 4. 0. Zuipančič: Z vla- kom (dekkmrra tov, Šketa »Slogau<\ 5. A. Vivaldi-Nachez: Koncert g-mol (iKvaja tovar.iš Vidmiajer »Sloga«) s sprernljevanjiein g. Kuntare. 6. H. Satt- ner: Zaostali ptič; E. Adamiiič: Platni- nec (bariiton-solo, potje tov. L. Hrilbtar »PrepoTod«). 7. Waigirer: Tann.bäiikser, vjivertura; orkester »Preporoda«. 8. 1". Raff: Kavatina Qp. 85 No. 3; twariS VMmajjar (»Slogai). 9. Wallace: Ma- riitaina, orkester »Prepoxoda«. 10. Zad- nji prizor i\z petega deja.njia »Veroni- ke Dcsenibke«. naraivfliost kaitastrofa'ln.0 za ruske go- spodairske, sociijaikie in polijticn'e raiz- Kiere. Ruski boljšefviki so pod vodsitvooi zid'Ov z eksperimcnitotm dakaza.lli, kako nevarna je t. zv. ideofogi(ja za narod, za človeško družbo, če sanjaci brez is- kußtva in brcz zjianja booejo na vsak nacitn provestL svojio i.dejo, .svojo zaimi- sel, srvoj.o teznijo. Inidij.ski filozof in pes- nik Tagoi'e, ki je zdaj zopet v Ewopi in hoce tudi Riusiyo obiiskati, je v Pra- gi v razgavoru s «Qtrudnikom ruskega lista »Rulj« iizjavil, »da je Rusija zem- lja bodocnoisti, dociitn je zapadna Evto- pa v propadanjiu, ifn da prid'e čas, ko bo vsa eviropska kultuTa — uključno an- gloška. — od;vi,sna od Rusiljo«; podal je na vprasanje Rusa tudi svoje mnenje o bolj»e,vizimiu, ter ga v sviojem odgo- vioru oznaičil1 za »otroško bolezen«, pa ne za pojav kulturirega napi-odka. Proti sirjeiijiii ruskega bolj.ševiizina v Zidiniiženib drža,vah se je Ford abmiil z besodaini: »Tudi1 pri nas se o-paža n«- vaxen uiplLv, ki se želi vrlniti med Ijvi- di, ki z roko delajo in one, ki za te ljudii mifilijo in načrte Jzdaliujeio. Ista pro- pagamida, kii je iz Ruisije pognala iinite- liigenco, iskustvo in znanje, boce tudi pri naß z v&o rovmostjo .gojiiti predsod- ke. Ne sinemo trpeti, da tuji razdira- joči im mam sovražni ¦etementi sejejo nesl'ogo v našein ljuidstvu. Sloga je ko- ren aiineritške nioči im svobode.« c SEKANJE LESA V MESTNIH G0ZD0VIH. V smiski nac-rta mestne obeime celjiske, ki ga je bi'l i'zdekl za pogiozd.ov.anje pned dvem aletomia go- zdaiiiski referent srezkega poglavarstva, mora rmestna obeitna pasekaiti od Iota 1923. do 1932, neko kotftčinio starega, že popolin.oma doraislega buikowga go- zda in goljavio takoj zopet pagozditi z ijgilla.sitilm drevjiem. V poštev priiiaja v bliižiini Geljske koče 12 ba že nad 120 Let stare bukoviine, od kaitere so mora po,sekati od l1. 1923. letno 1.25 ha in nadomestiiti s crn'iim gozdain, V ple- imii'ni sej.i obeimskega si\Teta je biil za- devni p red log miestnega gozdarja odo- bren, a se je siktenälo, naj se komksilja, obstojieča iiz igoadnega referenta im ela- nov fimianonega in gospodarskega od- seka, uigotovi rua licu mesta, da 11 bi bi- lia mestna občilna, ako se poseka naive- deni kompleks, za dolß odobo let pre- skrbl'jena s potrebnfrn kuriivom. Ko- miisijia je prišla do zaključka, da je seč- nja «tarega, že popolnonia doratslega bukm'ega gozda n.ujuo potrebn.a im da je imestna obci:nja vkfjuub teniu, da se ta bukav les proda na panju, preskrblijie- na z dr.vani za lastno upra.vo še za viec desetLetiij. c REDNI SESTANEK CLANOV ORG. SDS V GELJU se vrši vsako sre- do zvečer v ktubovi sobi Geljskega do- raa. Začetek razprav toeno ob pol de- vetih. c ZBOR DIJAŠTVA. Dne 28. t. m. bo v Gelju pokrajiilnski zbor župe S.TSU za Sloveniijio v Ljubljana im izredni obe- •ni zbor Zveze nacKionialnie omladimo. c TROŠARINSKA KAZEN. Pod tem zagtavjiem p'iise »Jutro«: Po mestu so ra.zšiirjiene govorice, da je bil obeim- ski odbornik im clan radikalnega kluiba obciiniskih odborniikov gofttilmiičar gosp. Josiip Žutner kaznovan od trošarinske- ga sodiäca v Mariiboru z globo 16.000 diinarjev, ker so našli pri njein vecjo minozkio neotrosairinjenega blaga Ba- je je v;sled tega oskodav.ana tudi mest- na občkia, kar bi biilo treba vsekakor uigotoviti. Na tem je initeresiran v prvi vnstii seveda g. Žuiner sam, ker je ob- cimLski odbornik im vnet zagovornilk ko- rieti obeine..« — Torej, kaj, je z zadevo? c NOGOMETNA TEKMA. V ne- deljo, dne 21. t. m. popoüidne se je vr- šida na glaziiji prijaiteljska nagometna tekma m.ed S. K. Svabod'o Mariibox im S. K. Red Star Gel je. Zmagwla je ma- riiborska »Svoboda« v racamerjiu 3 : 1 (1 : 1). Igrt je biiki fatiir ki ves ča>s od- prta. Tekmi je priisostvovalo precejenje število ljiuidi. Sodi* je g. Kroll sigurrno im. povoljmo. c ELEKTRICNA LUC NA BRE- GU je zazarela prviič v soboto zvečer. Enajst luči Tepo razsvetljuje predmest- je od občiniske hi&e pri saiwnjtskem mo- stu. do brvii pri Grenadiriu. c NOCNO LEKARNIŠKO SLU- ŽBO imia ta teden lekarna »pri Mariji Pomiagtji« na Glavmeni trgu. c IZ POSLOVNEGA SVETA. — Tvttd'ka Flora La,ger - Neekerniann je opustilla svojio trgoviino n^ Kral ja Pe- tra cesti iin vodii sodajj edimo še"'bi(všo Rasclievo tr.govina c POPRAVILA NA MARIJINI GERKVI. Že nekaj časa popravljajo sla.bo strehio na zamemarjeni Mai"iljämi cerkvi'. Poprarvila pa je potrebnio tudi. zidovje in zvonik. Ta potreba je nujina, ker bo sic er škoda še večja, a popravilo dražje in težje. c RAZŠIRJENJE BENJAMIN IPAVČEVE ULIGE. Dela za raÄ-je» n'je te ulice so se zaceta zo pred tedn^ni dni Zaenkrat bode raÄSirjena cestä med mes'tnilrrt kopaliseeiM im bolmiico, in to za dva inetra. Patern pa bode treba mifel'iiti, da se iwede tudi ostali dell uli- ce. Že s-edaj se vidi, da bo z regulacijo ta del mesta znatniO olepšan. c KANDIDAT ZA P0R0TO. V zapore tukajönjega okrožiioga sodiišča so spraivili) Janeza Goglarja iz Bmkav- šeka pri Breiicab. ki je bid' airetiran od dobovskili arožnikov, ker je v gozdu Dobniivd zaigrešLl posiistvo nad dekle- tom, ki je šllo po svajiiih opravkiih. Sokolsfvo s PROSLAVO NARODNEGA UJE- DINJENJA priTedi Sokolsko dr'u&fcvo v Gelju dne 30. novemibra t. 1. ob 20. uri v mestnem gledali'Mu v Gelju. Spo- red: 1. ma^gofvor; 2. skujpiimske proste vaje (mioški naraščaj); 3. češki narod- nii pliesi (ženski na'rasoa.j1); 4. bradllja (člani); 5. riltmilčne vaiie (članiioe); 5. proste vaje 1927 (članiO; 6. telovadni ptes (ženski naraščaiji); 7. drog (članiii); 8. »Faaisit«, telovaidni plas.. 9. devetka. Pri naistopu sodeluije orkester »Gelj- skega godibenega društva/«. Vötopnilce- so v predprodaji pri tvrdki Goričar m Leskavsek. Clanstvo im sokolstvu naklio- njeno obeinstvo viabdimo, da polnaste- Midno prisastvujejio proslavi in s tem obenem pokažejo, da znaijo oeniti wo- kolsko delo. s SOKOLSKO DRUŠTV0 V GE- LJU iizreka bratsko zaih,vai'o br. Draigu Bernairdiju za izrocenili 660 Ditn kot čiiteiti dabiöek njegovega. M.artim,o.vega veeera 13. t. m. Posmeniaiite! s SILVESTROV VEČER GELJ- SKEGA SOKOLA se bo vršil 31. dec. t. 1. v Geljskem domaii. Pniipra:ve so že v teku im je pričakovaitk da so bodo vsi naši1 Geljain.i zbralii na ta večer v Celj- skem dounui. s BR. POGACNIK, dosedaj iičitelj na okol'iski os'iiovni soli je p-remeščen na iiTezcanisko solo v Vojnik. Te dni se poslavlja od nas, ki ga boano s -tezkism sreem videfj odhaiiati. Skozi vec let se je koit vad'iltelj1 im prawetn« dela vec udejs'üvoval z najvecjiim usi>ehom pri Gelijiskem Sokolu. in liudo ga bowio po- gresa.li v sokolski dnuzbi. Na svidemje. in prisreni bratskr »zdravo« ti kliöemo ob sloivesu. — Geljski Sokoli. s Š0LSKI PRISPEVKI. Na bilv- sem stajerwkem se še vedano pobira 1% šolski priispevek od okrajnih zastopoiv. Poleg drmgidi dajatev, ki tarej.o Sllove- nijo, je to se poseben davek, ki ga pla- cujejo v d'rža.vi le okrajni zastopi na bivšeni Štajerskenip; druigiod tega daivka ne poznajio. Sedaj1 se govori mnogo o praviitni raizdeliitvi da/venih bremen, nniiQgo se govoii'i o deželniih diokladab, o držaivirLem priispevku k vzdrževaiiiju avtonionmiib cest. Gelio fkiancni delegat g. dr. šavtniik je pavedal svoje irunenje glede teli doklad, nikjer pa ni omemil, kaj je ukreniiL, da se ta enostrainski da- vek, ki znaša za v:sak okrajni. zaistop okoli' 20.000 Dim več ali manj na leto, tore-j za Mse okrajne zastope okori pol midijianja dinarjeiv na leto, ukime. Ker se sedaj sestavijajo okrajini proracuni, bil visekakor bi'lo dobro vedeti, ali še imiajo okraijmi zastopi tudi za prihoünje leto to dajatev vnesli v svoje proTaiču- ne mied izdaitke. š MINISTER ZA AGRARN0 RE- F0RM0 V SLOVENIJI. Minister za a'grarno refonno, g. Šibenik, se bo mu- diil te dni v Sloveniji. Š INSPEKCIJA INVALIDSKIH IN P0D0BN1H ZAVODOV. Te dni po- tuje po Sloveniiji inspektoor mimistrsbva za socijialmo poliitiko g. Mihaj,io Petro- vic, da pregi'eda državne socijalne za- vode. Niuj'brze bo zopet sledilo zmanj- šanje budzetne po«ta,vke v imenovanem mmistrstvui. Pagokste revizije so vseka- kor zelio priiporočljiive, posebno pri ta- ko važnih saciijabiih uistanovah; pri- lnermo in odpuistljiivo pa mi. dejstvo, da se kljiui) neiizimerneniiu in inuceniskemu trpljenjiu vojtnih žrtev zmanjšuije kre- dit v ianeniovamem resoru! š »ITO« pasta za zobe — najbolja. š POŠTNI AMBULANČNI VA- G0NI. V poštnem železniiškem proine- tu je bilo do najiiovejsega časa več vaigonov v rabi>, ki so inneli po vsaki; »trami eno stopniico v d.olžini vagona. Ker je taka stopmiica vse predobro sfu- žila j)ri napadLb na. poštni vag on, se sedaj. v mariiboiiski/h delaivniicah ti vo- zovi preurejajo tako, da se omemogoci- jio alii Visaj otežkočiijo roparsiki napadii na poštno-amiibulančne vag one. š NOVA BOLNIGA ZA DUŠEV- NE B0LEZNI V SLOVENIJI. Zas-top- niik nnilmi»sitT.stva za nairodno zdravje d.r. Ivottic proueava naičrte za zgradi- tev nove moderne bolni.ee za duševne bolrani v Sloveniiji ter si je zlasti ogle- dal grad Prob odd v Savinjwki dolinii, ki bi bis zel'o pTippan:en za itako bolniico. Kakor znamo, je edima bolnica za du- ševine bolez.ni v Sloveiiiidi ua Studencu pri Ljiiibljanii prenapolnjena. Stalež te bolnice znaša vedno mod 400 do 500 bodniikov. š ARETAGIJA KOMUNISTOV. Organi podilticmega oddelk-a polieijiske diirokcije ^o zadnjie dmi iizvršiii več hi- niili preitskav pri pTistaših komuniJstič- ne sitraaike. Zadmijii čais so komuinilati' razpredfr bajie precej ži^almo agi'tacijo in s.o raizsiirjiali med delaivstvam razne naj.novejše konmmistične brošure, lieta- ke im časopifce, ki so biiii natilsnjeni v in-ozemistvu ter so v naši državi prepo- vedaink AriettiTama S'ta bila ujredmik nek- danjega »Kmetsko-dek'.uskega lista«, sedaij »Enotnostii«, Albert Hlebec, ki je bil nedavmo pred dezein im sodisoem oproiščen raidl komuniisitrcme propa- gande, im pa delavec Anton Globociiiik. š RUSKI OFIGIRJI V NAŠI VOJ- SKI. Z ukaJzom voijinega ministra je sprejetih v našo viojisko veieje štovilo ofici'i'jev bi'vse ruske armade. s IMENITEN KONZUL. Po nalo- gu sodišča je beograiska pöliilcija ai'c1- tirala biivsega švedske,ga konzula in podraTiiatelja Amgleske trgovske ban- ke Utješiinovioa Ostrožinskega, ki. je bil nedaviiio -skušal izvršiiti samjomor, a se je le lahko ranil*. Nikdo ni vedel, kaj je Utijiesiinoviica pripraviilo do obupne- ga koraka, Medtem pa je bida v A.n;gle- ški trgovski bamki izvrsena revdiaiijia, ki' je pokazala, da jie komziiil' Utjesimavic zakrivil razne nerednosti ter mod dru- . gim iinikasiral ček sved'sbega konzulaita, glaseč se na pol millijona dinarjev, za katerega ]Vä ni bilo kritja. Sodišče je izdad.o aretacijski nalog, ki je bil iizvx- šen. Vest o a'retaciji je vzbud/ila v Beo- gradu veHiko sonzaci'io. š SVAT USTRELIL ŽENINA. V Biitmiiji ppj Mostaru so povodorn neke svaitbe streljali s puškami in možnarji. Po niosrecnem .sluicajni je bil Zemin od krogl'e zaiclet v glavo ter se je zgxudil mrteiv na tla. š SEZNA MBEl^AČEV IN P0- TEPUH0V. »Uradni list« objavlja se- znam banacev iin potepuJiov, ki so po- tikajo po deželi ter pri, obcimah pnosijo podporo na ra.cun domiovnih občin. Ve- liki župan Ijiiibljan/ske oblasti opozarja obcine, naj torn. bet'aiOein in poilepii'h'om no dajiO niikakiJi podpor, kor doiisiovne občine odkkmjajo povračilo. Š TIHOTAPEG OBSOJEN NA 12 MILIJONOV DINARJEV. Po naxed- bi filriainanega ministra jie bila neda.vno organiiziirama posebna finančna služba za razkriivianje tihota,pcev. Ta o-rgani- zacija je imida že lepe uspehe, a njem največji- dosedanai mspem ie brez dvo- ma a.retacviijia Oiskarja Nage-lbergerja, trgovskega agientta z Dumaja, ki je ^i- hotaipiil že mmogo blaga v Jugosla.viij.o. 'Dne 15. oktobra ga je omenje.na or.ga- nizaicija zalotiia tea- mai zap-lenita 651 kilograrniov sviiilemim tkanim. Glavna ca- rinainiJica v Zagrebu je Naßolbergerjai obsodiila na 12 miliijionov dimarjev de- nariie globe, za svoja pxeJKnja tibotap- st.\-a pa bo sojen po fiiuimoiem zakonn. Dognalo so je, da je Naigelbergerja l^od- piral'o pi'i. tilliotapistvu več niižjili želez- niškib uslužbenicev. š POLKOVNIK ČEVLJAR. V Ma- riboru je ranrl vpokojeni podkovnik A. Stuiber. Polkovinik je služil v avstrijski vajtski. Po preobratu }e postal k-roiiski penaiijioniist in kakor njogovim sotrpi- noni, tudi njeinii niiiso bila tla postlana z roižcamii.. S .sviojio malo pokoj.iiino so ni inogol pTežiivsjaiti. V teh dneh se je spominiil CGivljairJLW, ki jib je doliga lota nadzirad v ¦a'vst'i'ilj.skim vojaskiib skla- dišriih. Tokom let se je te obrti tako pri- iuci.1, da niiu je sedaj na stara leta nu- diJa zaBluKok. Donna si je v kuhinjii uire- I dif malo delaiviaiico im pridno — krpal eevlje znameem in prijateljem. Šf-P" 1*1. »NOVA DOBA< ___Stran 3. Š LEGIJONARJI« V VOJNIKU. V nedeljo smo tudi tui iineli gledalii&'ko predstavo. V zelo dobro zaisiedeni d'vo- rani Posojilnice smo ,glodali Govekar- jeve »Legi'jonajrjie«. Diletamtjie, sanxo doniače moči, so se zeLo poitrudili, zla- sti gdč. Gorecan in gg. Siiniigoj, Rejc in Burdijan. Igra je tekla pohivaJlno gladko, pevfcke točke so vseskozi uiga-. jak\ razun, da se pesem »U boj, u boj« iz »Zrinjskega« ni posebno prÜeigala v prc-drokojnavharske rawncre na Kranjskem. Občinstvo ni sl-edilo z buir- no polivalo, pavze niso bile prevee dof- ge, kar jo pri zelo nedostatnein in rev- nem odru posebej pohvaliiti. Prlhodinjo nedc-ljo ponovimo ig.ro. Okoliški obč. odbor. Celje 22. novenubra. V nedeljo od 9.15 do 10.30 dopol- dne j»e knel občiniski svet celjske okali- ce redno sejo pad predsedstvom žuipa- na g. Glinška. Po odobrilvi zapiisniiika zadnje seje je prešel občinski svet takoj na dnevmi red'. Stavbni odsek. Daivionemu ufradni1- ku gasp. Maksu ZumTu se je dovofife zgradba stanotvanjske hiše na hribu sv. Jožefa, g. Ivanu üpresniku za zgradba hiise pri starih vojaških baxakah. G. Mairtimu Goršku se je zač&sn-o odklomi- lo davioLjenje za sta.vbo lesen e hkse ob cestii v ZaivodniL. Koraksija bo prostor preigledala hi po možn.osti ukronila, da se stavba pomakne stran od ceste. Reßiäaöija Savime 'm pritoJwv. Okoliški obč. svet je sprejel Tesolucij'O mestnega oibč. sveta o rogulaciji s site- dec iin pridržkoni: Za regulaciijio Sa- vitnje isn mjeniih pritokov naj se u&ta- movi sarno ena vodma zadruga in ne za Savin jo in vsak pritok po ena, kakor to predvkleva oeljiski mestni sklep. Po mnenju okoli&kega obč. sveta bi bila knediitna akciija z enotno zadrugo uspešiLejša. Vodno zadrugo naj tvorij.o mestna občina celjska, okolkška obciina. ter >obči!iie Škofja vas, Teharje in Pe- trovče. SklenMo se je popravilo ceste na Sp. Hiuditnji, ki jo je zadnja povodenj razdrla v razdafji 40 m, iin ceste, ki pe- lijfi iz lmestneiga parka v Lisce. Elektrifikacijski. odsek. OdobriLa se je naiba.va 80 stevcev od mestne eletk- trarne. Žnpanu g. Glinišku so v okolici ocitali, da ju skupno z uradniistvom oškodovctl občittio o priililki. oeariuijeiija elektriičnega inaterrjiala za. 20.000 Dim. Na župainiovo zahtevo je bis i'zvoljon po- seben odbor, sestoječ iiz obč. odbornir kov Ja.nežiča, Gajška, Ziiže in Bruirn- na, ki naj preišče vse elektrififcaciijsiko deLo. Obrlni odsek. Mag. phairm. gosp. Mirku Kozinainu je iizrokel obč. svet lokaJno potreibo za otvioritev lekarne v Žalcti, g. Štefainu Giunizeju v Grilžah pa je lokaJfiio potrebo za otvorittev posTe1- dovalnice za nafcup in prodjajo zein- ljiöc zaiidkial. Flnančni odsek. Luicilji Žeteznik in imvaliidn Jelienu se je odobril 80-od^- stoien ad pis trašaritne na vimo, ki je bilo po .no.sreci iizteklo ia soda. Novo ustamovljeni kmetiljsko - nadaljovallni' soli v Celju se je dovolLla podpora 1000 dinarjev. S tern je bit dnwui red i'zcrpan. Periferija. So got ova dela, n.ovel'e, d.raimie, obrisi, samogovori, pri kateriih si bra- lec takoj predoči, da je kraj dejanja dežes\'ni vecor, temna, nezaikurjena in neoprernJjena soba in da imajio junaki. strgano obleko im neobritte abraae. Pa lie, da bi uinetiiik-arvtor to še pasebej trddl in op-isoval: kakor da so natiÄkat- ne strani knjjige nxokre, ču.timo in sli- škno nevildno curljanje dezja; kakor lialucimaciijo mgLedamo prazen prostoi1, v kojem samo slutinio obr.iäe oseb in predmietov; ce.sta gre ra.vno naprej; na le\r'i gozd, na desni na.vni.na, boricanita pa ni. ^ ¦! To so kmtise v zwljenju ljudi, ki diiliajo: govorö in dela jo dru.gaice nego zahteva dniKabni red. Voliko jili je, koji v koniliktu z redom podlezejo, ter 'postanejo tudi napram sebi izinieoek, kar so v ooeh sve-tt že, ko so v resnioii se čiistega srca. ŽiivJjenskia pot Petra Sniole. kojega d'obra dela ga kaz)niiji naj- miočnejša stranka nad polovico vseh mandaitov. Vlada Ljapčeva je doseigla, čeprav jo zeto nazadovala, pri teh vo- litvah 'toliko stevüilo glasov Ie vsled sid- nega terorja. Opozicija bi nodvomno dosegla se vecje uspelie, da ni raizcep- lj,ena na kakilh deset najirazHcnejšiih strank' in skupin, ki so šle na volitve i'oceno. Kmetje so raizdeljeni na pet strank in so ])aktiraLi z maliomescan- skimi stramkaniiu Koiinuniwti so zast.o^- pani v vseh opaziicijonaiinih strankah. Soci'j-alisti so dobili okroglo 40.000 glä,- sov, Te volitve so biJe viažne, ker pome- njajo znaten preokret ra,zpoloženja bol- garskega prebivalstva, ztasti pa, ker so nekaka pripraiva za volitve v sobranje, ki s>e bodo vršiile priiiodnije leto. r P0R0KA MAKSA HOHEN- BERGA. V Wolfsbergu se je vršila 16. t. in. p or oka princa Maksa. Hohonber- ga, najstarejšega sitna bivšega aivistao- ogrskega prestolanasled'nika l^raina Ferd Luanda, z Eliza bet o, hcerko knetza Maksimilijana Watdburg. — Papež je posl-il mladornu paru brzojawno če- stitko. % r VEL1K P0ŽAR V TOKIJU. V severnem delu Tokija je iizbrunnil v nedeljo požar, ki je uniteii 3(X) his. — Nad 1000 prebitvalcev je asitalo brez strebe. Kalastrafa je bidia tern vwj'a, ker je divjal istacasno vihaii*. V pred- most ju Shiinagasva je z/gorelo 14 to- varn in mud 50 his, v predineetjoi Nip- pori; 16 tovaTn in 240 his. r ZLATO V ITALIJI. Profesor tu- rinske nniverze, Foiici, je izjaviil, da je našel v Piiemontskih Allpah med Avig- ijanoni in Glavenom, 25 mdij severno od Turina zlatonosnie žiite. V vsaki toni gramoza je baje 33 do 38 gPamov zlata,. Polge zhila, ki so ga pridobiivali v teili krajih kapucini že pred 200 leti, je v skalah iudi srebro in med. r BLIIVANJE VEZUVA. Že teilen dni se Vcäuv naihaja v erupciji. Iz gla'vimeiga kraterja wviigajo pl'ani'eni im se valii gost d.ifm, ki pokriva goro do njenega podnožja. Med prebivalstvom vlada panika. Bati se je ka-taisli*ofaliui-h iizbruhov. ˇ ÄJI hočejo kupovati Schicht-ovo milo. vzam^ia druga pralna sredstva V CllKÄ VCCIUÄ Pa vsträja na tern, da uporabla le pravo Schichtovo milo. Keieri so pameinejši? Previdni! Vedo nainreč, da more enkraina uporaba manjvrednega mila več škodiii, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila. r SMRTNA 0BS0DBA RADI PO- NEVERBE. V Moskvi je bil obsojen na smrt clan delavisko^a konizuninoga dru- štva, Buikiliiin. ki je poneveril v konzu- nuu 17.000 rubljev. T MORSKI RAZBOJNIKI NA- PADLI FRANGOSKI PARNIK. Med vožnjio iz Haifanga v Itonkotn je 2(5 monskiih radjojniikov napadlo francoski parniik »Hanoil«. Raizbojniiki so stna- žaTje pobiifi in odneslii 50.000 dolarjev gotovine ter za 25.000 dolairfev čekov. r PLESNE VAJE V VLAK.Ü. Ameri'ske železnibe se ne miorejo voč zadovoljUi s spaliniimi in jediilndimi, va,- goni. Zdaj so uvedle še plesine vagone. In tako s-e niauci American mod vožnjo od San Francilsca do Newyorka plesati carlston ali tango. Morda ni več daleč čas, ko bo miogoce preplesati pot okori sveta. r ISKANJE K0L0NIJ. Med av- strijiskimi in nioimškiiini delavci se je začelia znaiciWna propaganida za izse- ljevanje v nekdanje nemske kolonije v Afriki. Tarn bi se naikinpiila z zdruize- niuni1 srodstvi ob.se.zna zemljišča, kj.er bi Nemci pridelovali kavo, kavcuk, ko- kosove patme i'td. Z(di se, da iima akci- ja za 'iÄselitev v te kraje precej odme- va, ker se paložaj v Avistriji in v Nem- čijii z gosip'odarska-socijalne &trani nic ne popravlja. r VELIKA NESREČA Z GRANA- TO. Pi"i; Painevogffi'u v FM'mski dolliinii na Juižnem Tkollskem se je pripedila v soboto velika nesreca. Pred bairalko, v kateri je billo 14 gozdmih delavoev, je nekdo kopai. Pri tern je miorat za- deti ob granato, ki se je bila zarila v mehko zomljo še za vojne. Gran at a se je razletelia itn je na meistu ubiia 11 ose.b, med njimi ttfi zenvsike. Ostali triijo so biilii huido ranjenii. Eden od nj'ih je kmaki potein v bokiisnici u,mrl. Detaiv- ci so bili večinoma mladi Italijani. Po dru'gi verziiji so delavci vedelt za gra- mato in se je eden z njo igral kljinb opozorilu ostailiiih. r MIKADO V AGONIJI. Iz To- kia porocajo, da je vstanje mikada Yu- shiluiita, ki je že dalje casa opasno bo- lam,, vedno bolj resno in prlcakujejo visak hiip njegovo smrt. Ljudska presweia. 1 REVCEK ANDREJCEK. Ljud- ska ijgra v peti'h dejiamjih. Za slovcuiake od.re priTediil Adolf Robida. Ptvv»ke točke uglasbil Marko Bajuk. 1926. V Lj tubljani Zaiožiila Jugoslovanska knji- garnia. Ljuidski oder IX. zvezek. Cena za iigro 18 Dim, za pev^ke točke 20 di- narjev. Že precej časa je igra »Revček Amdrejcek« v knjigotržtvu pošta. Po- vpraše\anje po nijej je bilo pa veliiko. Zajto moramo z veseljem pozdraviiti to novo prirediitev, zlasti ker je zelo i>rak- tilčna in doinacittn razuieram priilaigo- dena. »Revček Andrejček« je pri nas tako udainaioen, da velia že za Slaven- ca. Igra ima na .sebi vse lastnosti, da se vsakomur priLjubi iin prikuipi. Bo- gato dejamje, resni pr'iizori, konxhone sceme za zabavo i'n smeh, mkid'a lju- btizen, trptjemje starih anemoglih po- slov, ki postanejo končno oMinski re- vežl, maJomescani'ske epiÄode, petje in pou'k v neprilsiljeni be^etdi, vse to govarr za priilju)bljen>os't iigre. Značaji oseb so risani ostro in resniiicmo. Z.ato pa nu- d'iii'o i'gralcem obilo prHike, da pokazejo ves svoj taliont. Igra ima zdravo, po- uično i^diio im visoko ctiično vrednost. Ljiiidstvo, zlaisiti i(podey(ollsko, za.hbeva naroidniiili iiger, in dokler nknamo do- Aofi ijzvirnli'h slovenskith del, moraiino bid s prevodi dobrih iiger zadovoijni. Za deoember »Re'v>cka«, za predpust »Scapiniofve zvsiijaioe«, za marec »Kriivo- priLsezmika.« i/n za post »Mlinar in nje- gova licit«, bodi ge«lo vseh odrov. Reklamne objave. R ZA NASTAJAJOČE HLADN0 VREME piriiporocamo ogromno izbiro novo prilspelih pletenim. Kex so te pri- šle naTavniost i,zpod stroja, in torej ni- so preležane, bo vsakdo zadovoljen z naškn blagom, zlasti radi: tega, kor jiili daje.mio po tako n.iizki ceni, kakor nikjer drugod. Obene mivabiirno cenj. obcin- stvo, da si ogfeda naso zalogo finih, toda vklju btennu izredno cenenih mo- ških in ženskidi volnenih štofov v vseh barvah im kvaliitetah. Gospode opotza/r- jamo na svoj kroja^ski oddeliek, kjer si lanko dajio ukrojirti po meii najele- gandnejšo obloiko po konkureiicixo nilz- kih cenah. Obišcibe torej v svojo latino korist »Ljubljanski mja.gaciai«, Kralija Potra cesta 13. 1800 Gospttdaurtttvo. g MUZEJ ZA TRG0VIN0 IN IN- DUSTRIJO. Z dovorjeuiji'ni trgov.ske.ga- ministra je bil uistanovljen v BerliJiiiu »Muizej za trgovimo in industrijio kra- lj,evjtne SHS«. Mutzej se naihaja na Liitzowstra&se 91 a. Njcga cilji so: Stalna raizstava pol'jedelskill in inidu- stiri/jiski;h proizvodov Neančrje in Jugo- slaviije, zbirka katalogov in ciku,iiko:\ neniških i'n jiugosloveiiiskin tv-rdk, da- janje imformaici'j o tvrdkah im poedin- ci'h, o izvozniih in uvozniih možnastih- >r^n 4. > N ' • VA n n "• a « Štev. 131. Pupilarnovaren in jawrookoiMSten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celiska Ustanovl/ena leta 1864. - Pod trajnim državnim nadzorstvorn. Y lastni palači pi>i kolodvopu, Vsl hranllnlčnl posll se Izvršujiejo najKulaiilneJe, lillro intoč« no. Ugodno obreslovanje. Pojasnlla In nasveti brezplačno. Vrednost rezervnih zakladov nad