. . Kupujte y^OJNE BONDEI Najttarejil •loveniki dnevnik ▼ Ohio Oglati V tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily BVT In Ohio Best Advertising Medium VOL. XXVII.—LETO XXVII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JULY 17, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 164 Rusi zavzeli Grodno, stoje pred Kovnom NEMCI SO SE UTRDILI U BOJ V NORMANDIJI Vremenske neprilike in druge okolščine so dale Rommelu priliko, da je dobil ojačenja BlILETIN ^^"^NDON, ponedeljek^ 17. ju-ija — Britske čete južno od ^aena so udarile proti Nemcem ''a šest milj dolgi fronti in jih več kot dve milji nazaj. Awerikaiici so se po hudih bo-priborili v bližino važnega križišča ceste, ki vodi v St. Lo v teku zadnjih 24 ur zavzeli vasi in trgov. vrhovni glavni stan Zavezniške ekspedicij- SKE sile, 15. julija. — Ker zavezniške sile v zadnjih dneh niso bile sposobne podvzeti ofenzive velikega kalibra, s o ^emci odlašanje porabili za do- biti ev ojačenj in utrditev svojih Fotič se je končno izselil iz poslaništva Minister Sava Kosanovič I p novi vladi Jugoslavije obrambnih pozicij, ki so jih dr-z^li od dneva, ko se je pričela 'fivazija. To je mnenje mnogih brit-^kih in ameriških opazovalcev Slede kampanje v Normandiji. Navzlic temu, da so Angleži Zavzeli Caen, pa ostane dejstvo, "^a britske sile pod poveljstvom Sen. Montgomeryja na vzhod-'lem krilu danes, 40 dni od dne-ko se je začela invazija, dr-^^30 manj ozemlja kot pa so ga sest dni po invaziji, ko so An-Sleži prodrli do Villes-Bocage. Rommel je čas porabil za ojačenja y začetku invazije so zavez-'iiska letala ceste in mostove, yodece iz zaledja proti mosti-^corn na obalo, tako razbila, da Je mogel maršal Rommel zbrati kose posameznih divizij, da z ''3iini zamaši vrzeli v nemški li-'^iji. Zavezniške sile so prve dni "ivazije v vseh ozirih prekašale 'Nemške sile, ampak slabo vre-in pa dejstvo, da napadi iz Zraka ne morejo docela ustaviti <^otoka čet, j^ dalo Rommelu Miko, da je od tedaj stalno Jacii svoje moči. ^Binci imajo 25 divizij v Normandiji Danes imajo Nemci v Nor-'^andijl 25 divizij, katerih veči tvorijo izbrane čete in 0-^lopne divizije, medtem ko je ^acijska moč v Normandiji ob Času vpada znašala samo 11 divizij. Od sedanje nemške moči, se Nahaja v boju proti Amerikan-cem 11 ali 12 divizij. Skupen napad je bil do sedaj nemogoč Zavezniki do sedaj še niso bi-^ v stanu podvzeti vzajemne 0-fenzive velikega kalibra na ceh fronti. Ko so se Amerikanci borili za ^herbourg, so bili Angleži in Kanadčani pri Caenu na defen-Ko pa je Caen padel, so bi-® ameriške sile po zavzetju ^nerbourga zaposlene z regru-Piranjem, in so mogli vršiti le Operacije omejenega značaja, •^nierikanci pod poveljstvom WASHINGTON, 15. julija. — Konstantin Fotič, ki je bil diplo-matični zastopnik Jugoslavije v Washingtonu od 29. oktobra, 1935, je včeraj ob 2:15 popoldne zapustil poslaniške prostore in osebno obvestil državnega tajnika Hulla, da ostavlja mesto poslanika. Tajnik Hull ni imel o zadevi za javnost nobene izjave. Fotič je podal izjavo, v kateri je dal razumeti, da bo ostal še nadalje v Zed. državah in mnogo časa prebil v Washingtonu kot zastopnik Centralnega narodnega odbora kraljevine Jugoslavije, o katerem je rekel, da zastopa srbske in slovenske politične stranke, kakor tudi demokratične zastopnike Hrvatov. Fotič je rekel, da ga je omenjeni odbor, ki deluje skupno z gen. Mihajlovičem, soglasno izvolil svojim članom, in izrazil upanje za podporo od strani a-meriške javnosti. (Zgornje poročilo, ki ga je objavil New York Times preteklo soboto, potrjuje pravilnost analize, katero je priobčil dnevnik PM, da bo Fotič iz Wash-ingtona vodil kontra-revolucijo proti novi jugoslovanski vladi in maršalu Titu. JAPONCI SO BAJE USMRTILI U. S. LETALCE WASHINGTON, 15. julija. — Neka japonska radio oddaja v Singaporu je poročala, da so Japonci moštvo dveh B—29 su-perbombnikov, ki so 15. junija napadli japonsko industrijsko mesto Javato, usmrtili. Iz Avstralije pa se poroča, da tozadevno poročilo ni bilo uradno in dostavlja, da je radio v Singaporu notorično nezanesljiv. Letalec kaznovan Pyocnik Paul Lachner iz Shaker Heights se bo moral za govarjati pred vojaškim sodi? ščem, ker se je pretekli četrtek, ko je bil tukaj na poletu, z odprtim motorjem spustil v okolici svojega doma skoro do streh. Postava določa, da morajo letalci nad naseljenimi kraji ostati najmanj tisoč čevljev visoko v zraku. Nov grob SOPHIA ZNIDARŠIC Po kratki bolezni je preminila na svojem domu Sophie Zni-daršič, stara 51 let, stanujoča na 1016 E. 64 St. Pogreb se vrši iz Joseph žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Podrobnosti bomo poročali jutri. Glede škropljenja Župan Frank J. Lausche je naznanil, da je prepoved proti rabi vode za škropljenje omiljena v toliko, da se bo smelo vodo rabiti za ta namen ob nedeljah, torkih in četrtkih med 9. in 11. uro zvečer. geneiala Omarja Bradleyja so V akciji na 40 milj dolgi fronti, oziroma na daljši liniji kot kdaj prej, ampak z ozirom na teren, kjer se vršijo boji, so Nemci v stanu umikati se na čedalje močnejše postojanke, dokler se V New York Timesu, datiranemu 9. julija, je izšel sle-d e č i obsežen in zanimiv intervju novoimenovanega jugoslovanskega ministra Save Kosanoviča s predstavniki a-meriškega tiska: Sava Kosanovič, v svojem prvem intervjuvu kakor član nove jugoslovanske vlade, je včeraj izjavil, da upa videti po vojni federacijo Jugoslovanov, ki bo sestavljena tudi iz Bolgarov, in balkansko konfederacijo, ki bo sestavljena tudi iz ne-slovan-skih držav — Rumunske, Grčije in Albanije. * Ti dve zvezi narodov bi služili kot "most" med Rusijo in za-padno Evropo. Namesto zgodovinskih "buffer" držav, ki so jih ustanovile velesile v pričakovanju vojn, bi te nove države, z neutrjenimi mejami tvorile pot miru. Novi minister notranjih zadev, socijalne politike, zdravja in javnih del v vladi predsednika dr. šubašiča, ki je prestal biti minister zaradi konfliktov s politiko vlade v inostranstvu, je rekel, da je nova vlada bazirana "na popolni preokret stvari v Jugoslaviji" in da ona "dokončava življenje jugoslovanske vlade v inostranstvu." Mr. Kosanovič, žilav, rdečkastih las, človek 5? let, čigar roke in obraz kažejo živčno energijo, kadar govori, je govoril o svojih načrtih za domovino in svetovni mir v svojem stanovanju v Hotel Neverro, Central Park v New Yorku, odkoder je tudi upravljal kampanjo za demokracijo med milijonom Ame-rikancev jugoslovanskega porekla. On je v Ameriki od 1941 in je zbežal iz Jugoslavije 14. a-prila istega leta, 18 dni potem ko je pomagal zrušiti vlado, ki je postala del nacizma. Potomec družine pravoslavnih svečenikov Novi minister, Srb, se je rodil v Plaškem v Hrvatski, in izhaja iz stare družine pravoslavnih duhovnikov. Predno je bil izvoljen v parlament, je bil časnikar. Od 1926 leta je bil generalni tajnik Samostojne demokratske stranke, katero čast je nesel s sabo v izgnanstvo. On ni poročen. Odličen del pohištva v njegovi sobi je radio-aparat z močno kratkovalovno recepcijo. Minister Kosanovič pravi, da je ob radiu prebil mnogo časa, poslušajoč nemško propagando, ki je skoraj enaka z govorom zamej-ne vlade in članov okolice Dra-že Mihajloviča proti maršalu Titu in ljudskim težnjam večine jugoslovanskega naroda. Dodal je, da je jugoslovanska zamejna vlada za časa kritične dobe borb proti nacistom vladi Zedinjenih držav in pomožnim akcijam položaj krivo tolmačila, vsled česar se je zgodilo, da so se zaloge lendlease, pomoč UNRRA in Rdečega križa "uporabljale proti jugoslovanskim narodom." surdna situacija, ki se je od tedaj popravila." Min. Kosanovič je dvignil obe roki v zrak, ko so ga vprašali o časopisnih poročilih, da je bil od ene prejšnjih' vlad interniran in obsojen na smrt. "Ni bilo tako resno", je rekel, "imel sem razbito glavo — to je vse. To je bila borba med demokratskimi in reakcijonarni-mi elementi in bilo je pričakovati takih dogodkov. A to sedaj ni važno. Važrfo je, da je velika večina naroda, Slovencev, Srbov in Hrvatov, dosegla edin-stvo v borbi za osvoboditev svojih krajev. Iz tega je treba, da naredimo čim več se da za bodoči mir na svetu. Federacija od Trsta do Vardara Jugoslovanska Federacija, kakor jo on predvideva, "od Tr-s t a do Vardara (na Bolgarskem), "bi bila organizirana v skladu z željami naroda. Plebiscit bi po vsej priliki odločil status kralja Petra, ki je na to dal svoj pristanek novi vladi. Izjavil je: "Federacija bi se-stojala iz petih a^i šestih enot, s kulturno avtonomijo in obširno močjo samovlade, in obsegala bi tudi Bosno, Hercegovino, Črno goro in Macedonijo. Ena izmed komplikacij, ki so nastale tu povodom izmene vlade, je upor Konstantina Fotiča, ki je bil mnogo let poslanik Jugoslavije v Washingtonu, da bi predal ambasado. Konstantin Fotič ne pr zna nove vlade. "Mislim, da bo to vprašanje rešeno v nekoliko dneh," je rekel g. Kosanovič, "Kakor veste, ima nova vlada kraljevo odobren je." G. Kosanovič je rekel, da mu je premier šubašič, ki je bil z njim vred v misiji v tej deželi za pomoč Jugoslaviji, telefoniral iz Londona v četrtek zvečer in mu ponudil mesto v novi vladi. Rekel je, da zavisi njegov prihodnji korak od razgovora, ki ga namerava imeti z njim v nekoliko dneh. Morda bo, kot e-dini predstavnik nove vlade v Ameriki sedaj, ostal tu dalj časa za razgovore z upravniki United Nations Relief and Rehabilitation Administration in z drugimi agencijami, mogoče pa je tudi, da bo moral kmalu v London in prevzeti naloge v o-svobojenih področjih Jugoslavije. "Največji posel, ki ga bom moral izvršiti," je rekel, "bo v zvezi z materialno pomočjo domovini. Imamo največje razdejanje v Evropi. Po najnovejših partizanskih poročiHh je mnogo hiš v Bosni, zapadni Bosni in Črni gori uničenih. Začeti moramo z graditvijo čim preje in moramo ustvariti ugodnosti za ljudsko zdravje." Pred intervjuvom je g. Kosanovič čital formalno izjavo, ki je bila pripravljena, nakar je (Nadaljevanje na 2. strani) Kratke vesti GOVORI SE, DA BO F. D. R. NASTOPIL ZA WALLACE A CHICAGO, 16. julija. — Tu je danes obstojal splošen vtis, da bo predsednik Roosevelt demokratski konvenciji poslal pismo, v katerem bo osebno odobril ponovno nominacijo podpredsednika Wallace-a. SOVJETSKI GENERAL NA OBISKU V NORMANDIJI Ml SMO NA POTI V BERLIN!' SE GLASI KLIC RADIJA MOSKVA; 'VSAKNADALJNIODPOR ZAMAN' LONDON, ponedeljek, 17. julija, — Včeraj je Rdeča vojska zavzela Grodno pred durmi Vzhodne Prusije in naznanila, da se nahaja samo še deset milj od Kovna (Kaunas), bivše litvinske prestolice, medtem ko je moskovski radio v posebni oddaji sporočil, da so Nemci od 23. junija, ko so Rusi stopili v ofenzivo, izgubili več kot pol milijona mož, in dostavil, da to pot se Rdeča vojska ne bo ustavila preje kot da bo dospela v Berlin. Na fronti, raztezajoči se ^ 2,500 kvadratnih milj ktvUske meje skom Ldtvawijo.iQ^enya. naikar bo v nj^ovi o-(Iroclno in (io krajev, ki nieje ria j ^lasti sleherna ped sovjetskega Bjahdak m Brea - ^ sk)jabv «!ptembru %KW. To je pas zemlje na meji Latvije in med mestoma Driso in Psko-vom, ki se zelo hitro krči. mest, trgov in vasi. Povsod gre po znanem ruskem vzorcu Povsod se stvari razvijajo po Nemška poročila so zmedena Mdaj zmuiem rudwm vzmru: rpmbpoglaviUncbgodek ga je naznanil maršal Rdeča vojska udari proti kraju ^ v nemških rokah in ga obkoli i na krilih, nakar Nemcem ne preostaja drugega kot da se umak-. SEJA ODBORA FARME SNPJ Jutri, v torek, ob 8. uri zvečer se vrši seja odbornikov far-Zaloge so me S. N. P. J., v Slovenskem de-bile poslane "ali Draži Mihajlo-; lavskem domu na Waterloo Rd. Viču, ali pa protijugoslovan-, Prošeni so vsi odborniki in dru-skim silam v Kairu. To," pravi j štveni zastopniki, da se seje Z AMERIŠKIMI ČETAMI V NORMANDIJI, 15. julija. — Danes so obiskali ameriško fronto v Normandiji en rilski general in dva polkovnika, ki so rekli, da so Amerikanci sedaj v stanu pričeti z veliko akcijo. Bili so videti jako zadovoljni. Oči so se jim zabliskale, ko so videli velike skupine nemških jetnikov, in se izrazili, da so večji del slabiči. Eden od trojice je rekel: "Vsi veliki Nemci so že pod rusko zemljo." AMERIŠKI LETALCI BOMBARDIRALI PLOESTI LONDON, 15. julija. — Danes je 750 ameriških bombnikov iz Italije vprizorilo napad ha romunske oljne rafinerije v Ploestiju, dočim so Angleži bombardirali železniški center v bližini Pariza. 14 LET POGREŠANI PROFESOR VOZI MLEKO HARTFORD, Conn., 15. julija. — Dr. John A. Commons, star 51 let, ki je pred 14 leti brez sledu izginil, ko je bil profesor kemije na Wisconsin državni univerzi, je bil danes tu odkrit kot voznik za neko mlekarno. Leta 1938 je bil uradno proglašen za mrtvega. Njegova žena biva v Washingtonu. Njegov oče, profesor ekonomije, ki živi v pokoju v Floridi, je oseben prijatelj predsednika Roosevelta. 152,652 OSEB ZBEŽALO IZ LONDONA v 13 DNEH LONDON, 15. junija. — V teku zadnjih 13 dni je zbežalo iz Londona 152,652 prebivalcev, .da utečejo letečim bombam. Snoči so Nemci zopet bombardirali London in povzročene je bilo mnogo škode, toda ubita je bila samo ena oseba. 1,736 SLUČAJEV SABOTAŽE V ZED. DRŽAVAH ODKRITIH WASHINGTON, 15. julija. — Agentje FBI so v teku zadnjih 12 mesecev preiskali 16,259 slučajev osumljene sabotaže in u-gotovili 1,736 slučajev, v katerih je bila napravljena premišljena škoda vojnemu naporu. ,Sabotaže je bilo spoznanih krivim 51 oseb, 531 drugih pa raznih prestopkov, izvirajočih iz sličnih incidentov. KANADA BO ZALAGALA ANGLIJO Z MESOM OTTAWA, 15. julija. — Poljedelski minister Gardiner je naznanil, da bo Kanada letos in prihodnje leto poslala v Anglijo najmanj 100,000,000 funtov go- j od vzhoda, juga in zapada. Igra vedine. j je končana. i "Nemci so zatulili, ko smo VOJNA STANE AMEKIKO i j, na pohodu $306,000,000 NA DAN | Berhnu, ampak to niso WASHINGTON, 15. julija. — ■ prazne besede. Vojni stroški v juniju so zraša- "Na vzhodni fronti je bilo u Stalin s posebnim dnevnim poveljem, je bil padec Grodna. . , . Več ur preje so Nemci obja- nejo ah pa c^wjo, da ^h Rusi Mne&mih radijskih z^iernajo v past u, touUno ^ kakrihso prknaU, - . da so se morali "odklopiti" od Kovno je prihodnje veliko yažnega komunikacijskega cen-mesto, kjer nacij^čaka ^onpvi- j ^er so se mu Rusi približa-tev ruske vojne igre. Rusi se!,; gj vg^h strani, mu približujejo od treh strani.; Po zadnjih vesteh so prišli naj- Rusi naskočili mesto bliže mestu na južnovzhodnem Grodno leži 18 milj od pred-krilu, kjer so včeraj zavzeli! vojne vzhodno - pruske meje in kraj Dorsupniški. | je srce železniškega sistema Prodiranje proti Bjalistoku {i^ed Baltikom in centralno Poljsko. jugu w B^K» polq;^av*!.j T/naspnAju znendkim pon,-tja (;rov;n'jal r:v vpriišanja. Njegova formalna izjava ju sledeča: Formalna i/java novega ministra ' , ' inko gledamo z največjo . "kcijo na razvoj pozicijo .) vije. Nedavni odhod na k. ') povabilo, novega predseclt;!' . 'r. šubašica v London, je bil d ' " znak. Njegovo potovanje na k Vis v Jugoslaviji in njegov t ' ^nek z maršalom Titom na osvL::L ji-nem ji'go.slovanskem ozemij : je naredil globok vtis na nas vse. Sporazum, ki je bil takrat j dosežen, pomeni popolno spre-Omembo v zadevah Jugoslavije, j "Reakcijonarni elementi, ki (SO delali v neslogi in sovraštvu, j ,90 izginili in liberalne in progre-'sivne sile, ki so se pojavile ka-; kor vrhovni faktor na političnem polju Jugoslavije, bazirajo I svoje aktiv nosti na idealu po-' polnega narodnega razumeva-'nja, sporazuma in edinstva. I "Nova jugoslovanska vlada je konstituirana v skladu s temi razvoji, in je bazirana na popularnih težnjah. Ta vlada kon-■nlira velike teritorije v Jugo-s. •■' ji. To je vlada, ki na te ali ' pa ud druge načine dokončava življenje jugoslovanske vlade \ inostranstvu. Tragedija Jugoslavije je bila, da so v teh tež kih dneh jugoslovanska vlada v inozemstvu in njeni upravni u-radi v inozemstvu delovali v po polnem nesmorazumu s temi ljudskimi težnjami. "Tragedija je bila toliko več ja, ker so oni, ki so to delali bili inspirirani po sovražnikov; propagandi, formulirani v ku hinji Herr Goebbelsa, po pravilu razdeli in vladaj. S tem so bi 'i v popolni opoziciji ne samo z jugoslovanskimi narodnim težnjami, ampak tudi proti naj bolj važnim ciljem borbe, ki jc Združeni narodi in celo svobod no človečanstvo vodi proti faši zrnu in nacizmu. "Naloga sedanje jugoslovan ske vlade bo sinkroniziranje službene politike Jugoslavije s tendencami borbe, ki se vodi že tri leta v domovini. Njeni temeljni cilji so jasni in enostavni: Na eni strani čim močnejše e dinstvo med Srbi, Hrvati in Slovenci v njihovi vzajemni borb proti Hitlerju in njegovim kviz lingom, in za demokratsko in svobodno Jugoslavijo. V skladu s Teheranskim sporazumom "Na drugi strani, najmočnejši doprinos Jugoslavije, v me jah njene sposobnosti, obči stvari Zedinjenih narodov v skladi" s sklepi Teheranskega sporazu ma, ki ga je naš narod doma ; tako prisrčno in oduševljeno i sprejel. "Gotovo je, da bo sovražnikova propaganda, kakor doslej poskušala na vse načine sejat neslogo. Ti elementi bodo brez-dvomno popačili fakte in bode trdili, jaz ne vem pod kakšno krinko, da je 1;o nov razvoj na perjen proti Srbom. Ampak jai sam sem Srb in nam Srbom je bilo vedno jasno, da je jugoslovansko edinstvo naša svrha in naš cilj. Vsak, ki podpira srb-3tvo pred jugoslovanstvom, deluje proti tradicijonalnim težnjam Srbov, in podpira sovražnikove želje. Taki poskusi uteg-nejo povzročiti konfuzijo in stvoriti nepotrebne zapreke, ampak lahko ste uverjeni, da bodo čisto strti pod zdravimi nazori I našega naroda. ^"Jaz sem vesel biti član te ' vlade, ki bo pospešila cilje bor-; be Narodno - osvobodilne voj-' ske Jugoslavije pod maršalom j Titom. Ne dvomim, da bo s tem : programom nova vlada uspela zediniti kmalu vse srbske, hrvaške in slovenske napredne sile v domovini v eno močno fronto narodne sloge, napredka in edinstva." 3i postala dobra znanca. Skup-10 sva prenašala težave vojne, skupno se borila, skupno preganjala Turke po gorati Bosni. Nekoč mi je Peter storil ve-iko uslugo, tedaj sta se najini srci zvezali z železno vezjo iskrenega prijateljstva. Ljubil jem ga kot ljubi brat brata. Bilo je sredi poletja leta 1878. Tretja gorska brigada, pri kateri je bil tudi naš eskadron, se je tistega dne proti večeru uta-oorila pri Maglaju, kjer je nameravala počakati prihoda šeste pehotne divizije. Ko bi se to zgodilo, smo nameravali odri-liti proti Zepčam, da jih zavza-nemo. čakala nas je huda nalo-ja, kajti na višinah okrog Zepč 5o taborile številne čete Turkov, ki so bile dobro oborožene. Polovica mojega eskadrona je norala odriniti proti Zepčam, ia pregleda ozemlje. Med huzarji, ki so dobili to nalogo, je bil tudi moj pobra-:im Peter. Jaz sem moral ostati I taboru, čeprav bi bil rad odjezdil s prijateljem na četova-ije. Z žalostnimi očmi sem zrl %a huzarji, ki so se vedno bolj oddaljevali in slednjič utonili v laraščajočem mraku. Večine iz-ned njih nisem več videl žive. Mirno je potekla noč. Ko se je pričelo svitati, je bilo v na-sem taboru že vse pokoncu. Ku-larji so kuhali lačnim vojakom kosilo. Huzarji se niso še vrni-i. Zdanilo se je popolnoma. Solnce je stalo že visoko na ne-)u, toda odposlani oddelek se še zmerom ni povrnil v tabor, jledali smo na vse strani, a naših huzarjev nismo mogli opa-jti. Vojakov se je polastil ne-nir, zlasti sem bil jaz razbur-en, kajti neka temna slutnja ni je šepetala, da se je mojemu oobratimu pripetilo nekaj zle-ja. Ura za uro je potekla, a huzarjev še ni bilo na izpregled. Čedalje nestrpnejši sem postajal, a tudi brigadni poveljnik je )il, kakor bi bil hodil po trnju. Zdajci se obrne k meni in mi eče: "Vzemite svoj vod in poizve-lite, kaj se je zgodilo!" Kdo je bil bolj vesei te naloge kakor jaz. Na čelu desetih luzarjev sem se pognal v dir jroti reki Bosni. V nekem selu ;em naletel na dva izmed na-iih pogrešanih huzarjev. Oba 3ta bila brez orožja in ranjena Na moje vprašanje, kaj se je '.godilo z oddelkom, ki je bil odposlan na opazovanje, sta mi povedala, da so jih pc^noči napadli Turki iz zasede in večino Dobili. Le dva ali tri so odvlekli / svoj utrjeni tabor na Žepač-lem bi'du. Ta novica me je potrla, bil ;em prepričan, da mojega dra-^ga prijatelja ni več med živimi. Vprašal sem huzarja, ali ima je znano, kakšna usoda je Joletela desetnika Petra, toda noža mi nista vedela povedati ličesar jasnega. "Koliko se vas je rešilo?" sem poizvedoval. "Samo midva sva se otela 3mrti in jetništva." "Kje so vas napadli Turki?" "V dolini Lisnice pri vasi Se-niči. Izvedela sva od kristjanov, da se v sedlu Žepačkega brda skriva nad 6,000 Turkov, ki prežijo kot prednja straža prihod naše divizije." Zamislil seni se. V moji glavi se je porodil drzen načrt. Raz-jahal sem in velel vojakom, naj se z mojim konjem vred vrnejo k brigadi. "A kaj naj sporočimo poveljniku?" je poizvedoval poddesetnik. "Naznanite mu, da se ne vrnem prej, dokler ne izvem, kaj se je zgodilo % mojim pobrati-mom, desetnikom Petrom. Ako Senator Barkley v debati Ko je pred časom predsednik Roosevelt vetiral davč no predlogo, je senator Alben Barkley, iz Kentucky ja potom telefona podal svojo resignacijo Rooseveltu kot vodja demokratov v senatu. Kot znano, so ga senatni demokrat je ponovno izvolili za svojega vodjo, katero mesto je zopet zavzel po spravi s predsednikom. je v turškem taboru, ga bom rešil ali poginil." Nato smo se ločili. Huzarji s^ se vrnili proti Maglaju, jaz sem pa krenil po dolini Lisnice proti žepčam. Preskrbel sem si kmečko obleko, obul opanke, poveznil fes na glavo in nudil sem še dokaj povoljno sliko mohame-danskega Bosanca. Nihče ni slutil v meni huzarja in prišel sem neovirano do Senice, kjer so se mohamedan-3ki kmetje prav zabavali s tem, da so slačili naše mrtve huzar-je. Pridružil sem se jim, a sem le malo govoril, da bi me ne poznali. Mrtvih huzarjev je bilo nad itirideset a mojega prijatelja ^etra ni bilo med njimi. Olajšalo sem vzdihnil in sklenil, da pojdem v tabor ter rešim prija-:elja strašne«4isode. Da je Peter postal ujetnik, o ;em sem bil zdaj trdno prepričan. Ko so Turki pobite huzar-je oropali do golega, so jih pometali v bližnjo reko. Jaz sem ie poslovil in jo urnih nog ma-lal dalje. Kmalu sem dosegel Žepačko brdo in se začel vzpenjati navkreber. V Lubatovičevi soteski sem naletel na orjaškega Turka. Dedec me nikakor ni hotel pustiti naprej. Vrgel sem se nanj, ga zgrabil za grlo in ga zadavil. Prisvojil sem si njegovo obleko in orožje ter se prelevil v turškega vojaka. Njegovo truplo sem zavlekel v grmovje in ga pokril z listjem. Potem sem ladaTjeval pot. Čutil sem se ^dokaj brezskrbnega. Tako preoblečenemu se mi ni bilo treba bati presenečenja, kajti med Turki je bilo mnogo pomoha-medanjenih kristjanov iz raznih krajev Bosne. Neovirano sem prišel v turški tabor. Nihče me ni nič vprašal. Hodil sem po taborišču in na videz brez zanimanja opazoval živahni dirindaj, ki je vladal med šotori. Mojim očem so se i .ludili najrazličnejši prizori. Sicer sem vedel, da me čaka najstrašnejša smrt, ako me spoznajo, vendar sem bil čudno miren in pripravljen na vse. Sredi med šotori je na nekoliko višjem prostoru stala velika utrjena stavba. Turki so jo nazivali kulo. Bila je napolnjena z orožjem in smodnikom. V nji so imeli Turki krepko postojanko, katero ni bilo tako lahko zavzeti. Moja pozornost se je takoj obrnila na to črno kulo. Bil sem trdno prepričan, da so Turki tja spravili tudi u-jete huzarje. Začel sem postopati okrog kule na videz brez vsakega namena, v resnici sem pa ostro opazoval, kako in kje bi mogel neopaženo priti v grad. A šele potem, ko se je znoči-lo, se mi je posrečilo neopaženo se vtihotapiti v kulo. Tudi tu je bilo zbranih mnogo Turkov, ki so sklenili braniti kulo do zadnjega diha. Pomešal sem še med nje in vlekel na ušesa njihove pogovore. Zame se ni zmenil nihče. Izvedel sem, da so bili ujeti huzarji v neki kleti globoko pod zemljo. "Zakaj naš efendi hrani te smrdljive džavre!" se je srdil mlad Turk. "Smrt vsem kristjanom," so zarjoveli Turki. "Razsekajmo tiste, ki so zaprti v naši kuli!" "Mirujte, bratje!" je gospodovalno zaklical sivobradi Turek. "Le potrpite še nekoliko, junaki! Čez dva dni bo naš e fendi slavil štiridesetletnico rojstva, tedaj bo ujete kristjane izročil v vašo oblast, da se nekoliko pozabavate z njimi." Divji mladci so zarjoveli ko volkovi. Mene je stresla groza. Srd me je zgrabil, najrajši bi potegnil sabljo in začel brez u-smiljenja sekati po krvolokih. Komaj sem se premagal. Odstranil sem se ter se skril nekje v pritličju. Bila je že trdna noč, preden je utihnil hrup v kuli in so se Turki spravili k počitku. * Ko je zavladala gluha tišina in se je začelo že po malem daniti, sem se splazil iz skrivališča ter se lotil dela. Sreča mi je bila mila. V kratkem sem si prisvojil nekoliko živeža, steklenico vode, par turških oblek in nekaj strelnega orožja. Vse te predmete sem zavil v preproge in si zaboj ■ pritrdil na hrbet. Vhod v podzemlje sem lahko našel. Počasi in previdno sem se začel spuščati po kamenitih vlažnih stopnicah navzdol v temo. Dospel sem k ozkemu rovu podoben hodnik. Zrak v njem je bil težak. Oprezno sem stopal dalje in tonil v črni rov držeč v roki nabit samokres. Na mah je hodnika zmanjkalo, Ž3-lezna vrata so mi zaprla nadalj-no pot. Nastavil sem uho na železo in napeto posluhnil. In res sem zaslišal pridušeno stokanje, ki se je glasilo onkraj vrat. "To so naši!" sem zaklical Skoraj glasno. Z skrajnim naporom sem odrinil zarjavele zapahe in odprl težka vrata. Trenutek nato sem planil v nizko kamenito klet. polno smradu in nesnage. V tej strašni ječi je na vlažnih tleh j ležalo pet mož. Bili so naši hu-1 zarji, raztigani, krvavi, ranjeni. | Tudi moj pobratim Peter je bil i •ned temi nesrečniki. Solze so mi j stopile v oči, ko sem ga videl v' tako bednem položaju. Jetniki so bili trdno zvezani, da se niso mogli niti ganiti. Takoj sem spoznal, da sta bila dva huzarja že mrtva a tudi ostali trije so bili zelo slabotni. Peter je bil še najbolj pri močeh. Naglo sem vsem trem porezal vezi na rokah in nogah. Dal sem jim piti in jesti. Kmalu so si toliko opomogli, da so lahko hodili. Hudo ranjen ni bil nobeden, vsi trije so imeli le praske, ki so izvirale bolj od hudih udarcev kakor od sabelj. Povedali so mi. da so jih Turki grozovito pretepali. V naglici so si izprali rane z vodo, ki sem po prinesel s seboj, se preoblekli v turške o-bleke in se oborožili. Prijatelj Peter rae je ginjen objel in rekel svečano: "Nikdar ne bom pozabil, kaj si tvegal zame, Anton. Pri Bogu, veliko zvesto in požrtvovalno srce ti bije v prsih. Tvoj dolžnik sem odslej. Mogoče napoči dan, ko bom jaz na vrsti, da izkažem svoje prijateljstvo. Zvestoba za zvestobo!" Zapustili smo klet in krenili iz podzemlja. Nihče nas ni o-pazil, nihče zadrževal. V kuli je bi|lo tiho in mirno kakor v grobu. Celo straže so dremale na svojih mestih, dasi se je po malem že danilo. Srečno smo prišli iz kule, tiho in previdno smo se plazili med šotori. Nihče nas ni opazil. Brez vseh ovir smo prišli iz taborišča ter se spustili v beg. Tudi Žepačko brdo smo prekoračili brez vseh neprilik. Ko smo imeli to gorovje za seboj, smo se globoko oddahnili. Vedeli smo, da smo rešeni. Še pred solnčnim vzhodom smo dospeli v taborišče naše brigade, kjer so nas vojaki sprejeli z velikim navdušenjem. General me je pozval pred sebe in me 'ostro oštel zaradi samovoljnega postopanja, a kazni mi •li naložil glede na moj junaški čin. ' Tistega dne se je naša brigada priklopila šesti pehotni diviziji in nato je vojska začela korakati proti Žepčam. Turki so se branili ko besni, a našim vojakom se niso mogli dolgo upirati. Kmalu so se spustili v divji beg. Zavzeli smo žepče. Del našega eskadrona je bil odposlan proti Vranduku, da razoroži prebivalce po okoliških vaseh i" poizve, kje se skrivajo Turki. Pri Kovnici smo naleteli na več tisoč turških konjenikov. Obkolili so nas od vseh strani-Branili smo se hrabro, a silna premoč nas je kmalu strla. Bi' sem ranjen; gotovo bi bil končal svoje življenje pod turškim handžarjem, da ni bilo Petra. On mi je otel življenje. Ko sgm omahnil ranjen, me je on pretresel v svoje močne roke, dvignil s sedla ter me vzel na svojega konja. Z eno roko držeč mene, z drugo vihteč sabljo i^ bliskovito sekajoč okoli sebe je vrli mladenič prebil sovražni krog in se spustil v dir. Rešil je svojo in mojo glavo. Edino midva sva ostala živa, vsi o-stali so našli smrt pod krivo sabljo. Tako je Peter poplačal svoj dolg. Ko sem slednjič ozdravel, je bila že vsa Bosna zavzeta. Naš polk se je vrnil v domovino, z njim sem se povrnil tudi jaz. Mojih tovarišev huzarjev j® mnogo ostalo v Bosni. Na raznih krajih počivajo njih trupla- WHERE THE FUEL GOES ■ I I- It takes 12,500 gallons of gasoline to train otie pilot. 17. julija, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG (Nadaljevanje) Mark Jordan je bas popravljal povodec, ko je Linda prijezdila k njemu. Vlažni lasje so padali v kodrcih na čelo, polt golih rok mu je bila od so nca ožgana in mišičevje na-Pe 0. Ko ga je pogledala, se je ° veselja glasno zasmejala. je priskočil k njej in jo, e^o na sedlu, objel okoli pasu. pojave rojstva, življenja in smrti. Zahtevalo je od njega več od strašen slepar. Nič ti ni m i nobenega razloga nimaš,' mu je zabrusila. ' "No. nisem ga imel, toda zdaj Klimam," se Tile ^ navadno naglo okre- smdmm. 'lA^j dolmn^ oMoJ"^ dabiv^le^ čega mm-da bra." kdo ne opazuje. Nato se je spla- Pomagal ji je razjahati in je in je bo- pošiljko, ki mu jo je po-nudila. Siamotne stvari pripovedu-.®J0 o nama," je dejala. "Preri-sem jezdila s ! žal cvetoče, nežne vršičke. Sladko seno in rž sta rasla bujno, kakor da bi ju vlekle iz tal nevidne roke. Tudi žito za krmo je imelo že težko klasje vrh pokončanih, rumenečih steblik. Živina in konji na paš-, ; precej poročiti inOelandiz-"»»tajali gladki in o- 1 izborno učiteljico," ie od- - ■ i vrnil. Martm, ki je zvesto oprav-1 kar 1 potemtakem se morava I le glavo. Čemu bi, za božjo vo-1 |ljo zidali hišo, če jo že imamo? i He, he!" Odstranil se je in se I na tihem smehljal Martinovim i sanjam. Martin je z mogočnim zama- ■ tako svoje duševne kakor teles-1 hom razklal bruno. No, potem-ne moči. i takem se je vdajal le praznim Ka je bil ves zamaknjen v, sanjam. To je bilo vse. Toda njive nežnega lanu, ki je bil; Kaleb ne more večno živeti, pravkar v modrem cvetju, se ni j Kaleb se je skrbno zanimal prav nič zanimal za Amalijo, ■ za živinski trg in je sklenil, da kakor da bi je ne bilo na svetu, mu je čas prodati nekaj glav ži-1| Tisto sinje lanišče je imelo ne- vine. Pota na Nykerško postajo ko nad naravno silo, ki je dvi- so bila tedaj suha in trda; lah-gala človeka nad malenkostne ko bo torej gnati živino tjakaj. Kaleb je poklical Martina in E-|i lo v hišo in jima velel, naj se' I pripravita drugo jutro na pot. Nato je odšel Martin s Kale-bom ven. Izbrala sta izmed črede petnajst bikov in krav. Med temi sta bila tudi dva bika, ki ju je Judita smatrala za svoja namesto tistih dveh, ki so ju bili prodali spomladi. "Ta bika sta Juditina," je o-pomnil Martin. "Eh? Juditina — oh, da, da," je pritrdil Kaleb. "Saj dobi denar zanju." Bil je ponosen na svojo velikodušnost. "Toda ona jih ne želi prodati pred jesenjo." "Nesmiselno, nesmiselno. Živini pada cena." Judita, ki je bila z Lindo v , "V« kaj, po mojih mislih »i!"'vidnega Boga. Zahte- valo ni od njega dobrote, temveč tudi zlobe in ravnodušja. Kaleb je postajal dolgo časa zunaj ograjenega lanisča. Po- va ^G'Vprav kljub temu svoja ^evna opravila, ...čakati,' 'se je zasmejala. /("datuimaškrasnegapiščan-i. Ahbomozid^inapomlad?' Gospa Garova je ljubezniva i lepa Jaz bi mogla ubiti star- hiša mu je stala nepresta-desetkrat na dan. Nekaj %a»nega mora biti nad n jo, da ' bi zidali" ? je od-"Stane pri hiši " , vrnil Kaleb raztreseno. Uprl je . ^ark jo je objel okoli nleč in Pogled proti zapadu, misleč, da J® poljubljal. Snel ji je klobuk ' ^idi nekaj glav živine na Thor-'Jlave, da ji je lahko zakopal: valdsonovi poletni ledini, ^^zvlase. "Hišo." "f^relepa si za ta svet," je še- "Hišo? He, he! No, no, Mar-) etal. "Včasih se mi zdiš, kakor tin, bržkone so ti ženske zmeša-^ te gledal v sanjah'." je I Yellow Postu, ni vedela, da so' I zaprli bike v borjak. Drugo jutro sta Ela in Martin odrinila z doma, preden se je zdanilo. Judita je pomagala Amaliji v hiši pri jutranjem delu. Potemtakem ni Videla črede, ki je od-hajaje zarisala v sivo jutranje ozračje rdečebele in črnobele vijugaste proge. Šele, ko sta Ela in Martin odšla, ji je šinilo v glavo, da mora pogledati, kaj je z biki. C N adaljevanje ) ' .Linda mu je poljubljala roke, So mi "<1 žuljev, Sovoriia ' mu bile na dlaneh otrdele Allied Wounded Flown From France čudno, ali ne?" je mu tipala ožuljke. lavnik ne bo več prepoznal m "Zd trepetavega bolnika. «ila okoli vratu sta kre-g . ^ hišo, saj ju s ceste ni mo-'^ihče videti. Ko sta sedela %izo pri večerji, ji je Mark ^^Povedoval, da je prejel pi-ba ° -^utona Klovacza, ki se Ulov '^Gkaj tednov vrne do-^ v ■ ^ismo je bilo pisano malo- j ®ovit° ^ark se je bal, da gla-' p ' zdravnik nima mnogo u-j Ant v bolnikovo okrevanje. je preživel poletje v sa-iti se mu je skrčil, '"'Jegovem domu bi bilo popravil, da bi mu' o država priznala lastninsko i Pravico, Ost ° P^'ičetka zimskega dela i tukaj, Linda, da poma-, ge r^^^'^Gcnemu človeku na no-hkl pomeni, da pojdeva ^tu odtod." i M. Linda ga je zamišljeno pogle-; Se k k)o očividno tedaj, ko.^ je divje gosi selile. Zdajci I njegove roke v svo-! "S{. jih dvigpila na prsi.; Uuhim te," je de-fočj . jo j® potegnil v na-b J® m sedela sta dolgo časa I besede. I K" in »ato sta se poslovila da se snideta'