M"11* IIMIK ■ n* fez. hMft m. ULMi. ^—__________^^^^^anaBi ■■■■■■i aiaj ^b^pjhib^ ^^^^njbibjj bb^hp . b^^^b W ai^HHaVi^H IHI^H ^k^H ^^Mb^^ HHnaa^a^^ ^^r •SovcntU Nmda veela m b^Mi ** k*a|e M*i* Avitro-Ogrthe: a Ncaffin* eJHeto .kaptj ^prej. . K £- <*> 1* w . . ' . r ^ Sujeto . I . . I 15- » Aa*riko te vt* *•£« deieU: M Bfifcc . .... 5 50 edo tato naprej . . . . K 70*— Vpniaiijem glede toscnrto* tt atj prfloiJ a odfovor doptalca tll naab. MflmHMk mmkM*. MfaaTp*"*^ i™** po tlik, Mkrat po lOvia. takm fM* pKMtorj 30 jk, parte |f »brate fenak prostor) 30 vtavjev Iti wQBi MMicflieB po dogovore* ■i MM plHMM Mf*tW %m ■•■*«■■ llMha tt m —re— ritefcir •siriti. J'NlM Tiskani ftelefea «L §0. .SovensU Narod- vclji W L|wU|aal i dosUvljai ba đon tll če ie bodi pooj: oelo leto iiaprcj . . . . K 58 — I čctrt teta napre) . . . . K 15 — pol leta...... 29-— | tu mesec....., S*— Posamezna Stevilka velja 30 vlnarjev« Dopisi na) se trankirajo. Rokopisi se nevračajo. 0r«4*l**voi ftaallova allea ŠL S (v L udstr. lcvo), telelea M. S4 „II Messoglero44 porofo o izjavi df. Korošca. r*o naslovlieni zahtevi dr Korošca razpravlia >I1 Messasrioroc z dne 16. ia-nuaria 1919 o razsrovoru. ki sa Ie imel dr. Korošec s poročevalcem >eta< Eetf-a. kateremu ie iziavil: >\ikdar ne bomo dopustili, da bi skoro doI miliio-na Hrvatov in Slovencev prišlo pod tn» je gospodstvo. Vzhodni del Jadranske-era inoria ie naš: ne moreino dotmstiti, ria bi hrvaška obal. ali Istra, ali Reka. ali Trst ali pa Goriška prišle Dod tuu*-sra jrospodaria. Branili ee borno kot le-vi za zadnio iusrodiovansko vas.« V komentariu navaia >Mcsyaariero< milanski iiovor Bissolatiia. ki ie izia-yil. da eo zahteve elede katerih se itali-jan^ki narod ne more scuščati v nikak razgovor, tuđi če bi s tem riskiral. da ne vstODi v zve^o naroHov Zveza na-rodov bi bila neuravična in lažni iva. če bi hotela začeti s kršenipni pravic italiianeke domovine Trentin. Gorica. Trst in Istra z Reko -=o te svete zahteve. Dočim ie Bi^solati s lem izreke! d:-nimalen italiianski prosrram ki ie že itak izzval neštete proteste Ker se te 8 tem odrekel ei-?to italiianskira m(»-8tom, kot ie Zader oa Dodpredsednik iusroslovanskesra kabineta dr Korošec Tziavlia. da ti kraii ne .-meio priti ni-kakor Dod tuio oblast. Te besede dr Korošca žaliio ne šarao do svoii vsebl-ni, »uiDf'k tucli po obliki žrtve in hero-izem. ki :=ta iih donrine^la v 3 letih t>trn5ne voi.^e italiinn^ka armada in Jiudstvo. in so naiboli neunravičen po-izkus kršiti zakone pravičnosti. Ponavljamo, nadaliuie >Messairie-ro<", da srao bili naklonieni k snorazti-mn roed Italiiani in Jus'oslovani Toda rak sporazum mora i meti za predooffoi pravično vuoštevanie oboiestranskih interosov. Toda iziava dr. Korošca do-kaznic, da sovražno mišlieriie. trlede kateroffa so dali hrvaški aeitatorii v Šibeniku. Snlitu in drusrih Pri?-tnni?či>. Dalmaciif. kier -o rclo zabranili na kim (italiiajiskim) ladiam nriti prebi-valstvu na pomoć, naiboii žalosten dokaz, ni priDisovati samo noodffovoniirn :impak ima svoie koren»ne v v»f»'* »•. krocrih in pa odgovornih činiteliib «u-coslovanske vlade Nasproti tei mentaliteti mora z-ivze-ti Ttaliia trdno stnlišče in pripravliena mora biti. da brani z vsemi fir(?d??tvi sa-dove priboriene s toliko preMUTiio krvi na Krasu in ob Piiavi proti sovTažni-ku. v čeear vrst ah so se do znrfniih dni borili hrvaški elementi. kaTcor ie To do-kazal naibolie članek v >Pučkih novi-nah< v Zaerebu. Č"e se bodo -Tusoslovani zavzeli-kakor levi. za zadnio vas. ltalif.ini <= Bvoie strani tuđi ni=o priprarlirni žrtvovati leeritimne sadrže svoie zmacfi >hrvaškemu imperiializmu< Hrvatom, ki so vredni dediči avstri^ske italofo-biie. Istra. Reka in oni deli Dalrn.-*r-i|o. kier se meie po narodnosti kriieio s strateeičnirai meiami. nam ne moreio hiti vzete iz nikpkih po^ffnih razlorrov. toliko mani z crnžninmi. ki n^m ne de-laio strahu, ko smo si v svesti naše dobre pravice in pa narodne poJidarno«ti. ki ie vzdržala mnoso težie noizkušnic. Tako >McFsa!?iero«. K temu hi pri-pomnili. da se italiian>ko časopisie oči-^ idno noče nič naučiti Niihovo razlo-Erovanie bi bilo pravilno, ako bi šio za italiianskf dežele. Toda Oorica. Tr»*. istra in Reka nišo bili nikdar in nišo italiianski kraii: kakor smo to že nc-htetokrat dokazali s statističnimi podai-ki. Smešno ie srovoriti o >hrvaškem im-T>eriializmu«. Če Jusro«Iovani zahtevalo Ie one deželc. kior prebivalo kompaktno Jusroslovani in o >naisveteižih nrn-ricah Italiie<. če zahteva Italiia Dai-maciio. kier ie izmed 650 000 urebival-cev 18 000 Italiianov! Ce se imamu sporcLziimeti Ju^oslovani in Italiiani. se mr»ra to res zgoditi na uodlaci pravičnosti, to i« vpoštevati se moraio v srbskem parlamentn. Zahtevati od Pašića. da nai on na Vubn ženev-skemn svvrazumu zonočne borbo s svojo stranko, v kat eri se nahaia ni"gov najstarejši strankarski prijatelj in so- mišlienik strankarsko in poliVčno na nasprotnem stališču in sestavlja mini-strstvo, v katerem bi ne bilo niti enega izmed dotakratnih njegov:h sotrudni-kov. to bi bilo paČ prevec zahtevano. Nikola Pašić je dosegel mnogo in ie v položaju storiti mnozo. ng tuđi on ni pr crnog el in ne premore vse ga in ako bi se tud- šio za stvar, ki bi bila vredna večiega truda in večie borbe, nego je to bilo v slučaju ženevskega pakta. Po-leg tega se niti ostati udeleženci ženevske konference nišo posebno ogrevalt za nteno dete: za ženevski sporazum, ražen morda članov jtizosloven. odbora. Zakai so se oni kljub temu trudili, da se ženev. sporazum adejstv: tuđi po demisiit gosp. Pašića, se more tnlma-čiti samo z bojaznifo. da bi se škodo-valn dehi narodnega ujedinjenja, ali da bi se ćelo preprečilo. da bi se pakt raz-bil. Da je bila ta boiazen nenpravičena. so brzo pokazali dogodfc. Naše trdno in globo ko prepričan ie je, da tako narodno ujedinjenje, k a k r š n o je bilo formulirano in izvedeno v 1e-n e v i. ni bilo v r e dno nit i boja z n i, n f t i oplakovanja. Mi nismo hoteli in nećemo no-bene ga takozvane ga ujedinjenja, ni e dini e ni a samo po obliki. po v zore u avstrij-s k e m in madžarske m, z de -lezaciiami. s paritetom i. z d v o i ni m i zaprisegami in sa-verenostmi. mi nećemo deliti našega naredanaavstrii-sko in madžarsko polovico na e ni strani in s rb s k o in crnogorsko polovico na drugi strani; mt smo hoteli in hoćemo narodno e d tust v o, eno e d in stv eno državo v obliki moderne demokratske in parlamentarne monarhije z dinastijo Ka-raziorgjevićev na čelu. državo s široko administrativno, lokalno, samoupravo v ob č in ah, v okr a i u in o kro ž -i ir i n z eno krali ev sko vlado. N i k d ar pa nismo hoteli ne dualizma, ne razdelitve, n a i m a n i na takšnn, kakršno i e izvršit naš v e k ov ni s o -v r a ž n : k: na avstrifske in madžarske Juzoslovane in na Ingoslnvane srbsk e in r^-'^gorske. ^ovednV smn snmo t^likn. koV*?nr ir bitn votrebnn, Zntn trrdf ni tem me-stn prekini amo svofa izvajania. Vesti Iz Juioslovije. 2igosanje bankovoev na Hrvatskem. Zagreb. 21. januarja. Zi^osanje ban-kovcev napreduje Ie zelo počasi. Dasi je bil termin za ži^osanie bankovcev Dodaljšai;. ne bodo mo?*le, kakor vse sedaj kaže. po-samezne komisije dela obvladati. £e slabSe je na debeli. Naval h komisijam ie slej ko prej izredno velik Opaža se tuđi, da sku-šajo razni Spekulanti vtihotapiti velike množine avstro - o^rskih bankovcev iz so-sedne Osrrske. Na mejnih posta'ah Je bilo zaplenjeno že veliko število bankovcev. ki so Jih slni^ali vtihotaniti. Glede veliave ži-cosanih bankovcev izven države SHS. so merodaini krosi mnenia. da jih bodo filijal-ke avstro - o^rske banke in druj^e večje banke ^prejemal© tuđi v drugih državah bivše Avstro - Ogrske: ker je nemogoče, da bi ožigosane bankovec izključili iz prometa. Verojetno pa je, da ne bo več avstro-ogrska banka ožisosamh bankovcev. ki bodo prišli v njene roke. dala v promet, ker /jgosanja v principu ne prizna. Neobdelana zeralia na ffrvatsfceni. Znsrreb, 21 januarja. Iz raznih strani Hrvatske prihajajo poročila, da so ostali letošnjo jesen veliki deli zemlje in razna veleposestva na Hrvatskem neobdelana. Hati so je, da tuđi spomladi ne bodo mogli obdelati vsega polja, zato bo pa tuđi produkcija mnogo manjša. kakor bi lahko bila. Tako se zna zenditi. da bodemo tuđi pri-hodnje leto glede prehrane rdvisni od inozemstva. Ta okolnost bi lahko postala uso-depolna za naše narodno gospodarstvo. Razprave o svobrnH trgovine, Zagreb, 21. januar ja VčeraJ se je vršila s©'a tukajšnie zemaljske opskrbe, na kateri se je raznravljalo tudf o svobodl trgovine. ZaMopniki gospodarskih druStev so za^ovarjali stališće, da naj se pripusti svo-hodna trerovina z vsem blasrom, dočim so bili ostali elani mnenia. da je za sed^i to še prezgodai. Končno ie obveljal preding. da se vorašanje zaenkrat odstavi z dnev-nefca reda. Begunci Iz Dalmacije ▼ Saratevu Sarajevo, 21. januarja. V zadniem času prihaja v Sarajevo iz onesra dela Dal-maciie, ki so om naroliuif* č1*»ti N^rodn^^a veča nrof Veko«lav S^itiČk- Dodelieni so mu nazinski profesor Frane Novli.m. trfcnčki odvetni'k dr T^iiboniir Torn^ziČ in zadrški odvetnik dr Hueon Werk. Odbor posluie v Zasrrebu v saborski palači Novi Sad. 21 iannarja. Novosadska narodna vlada ie poslala brzojavni r»ozdrav oredsedniku češko - slovačke rerjnblike dr. Ma<:aryku, v kateri žeTi obilo uspeha in na-nredV^ bratski republiki ter Ka orosi, da naj ohrani *e za naorej svojo naklonjenost napram Jugoslovanom. Slovenska legija za Koroško. Kot prosti streK'i so odšli k prosto-voliski leeiii za Koroško se sledeči častniki in ča^tniški agpirantie. oziro-ma enoletni prostovoliM: nadnor Po-klukar Ciril. nadnor. dr Piknš Jnnko. ooroč. Poračar IahIoviU noroč Rulo-vec Aloizii. pra^or Sohener Ferdo, enol prostov desetnik Horvat Ivan. enol prostov desetnik Gerlovič Franc. enoL prostov. desetnik Blnžič Viki. enol. prostov. četov Knukler Mirko, enol prost kad aspirant č"errek Vlndi-mir, enol. prost, voi akad. Frankel Tjovrenr. LISTEK. Petar Mrkonjić (poveljnik slovenskih ustašer t Boso! — daoašojl Ju^oslovanski kralj.) (SpominL) Ćulo se je. da se neka) spletkari proti Mrkoniiću, ali nisem mogel dozi ati. kaj. On je bil zmeraj tako zamii-ljen, kadar je njegov kurir Nikola Zaf-ković prišel in mu prinesel novice. Se sam pop Stevo me je vprašal. Če kaj vem, kaj da namerava vojvoda. Vmil se je tuđi Hubmajer in je vsaki dan jahal v Bršlinac k ravnatelju Schonbu-cherju. Včasih sra ni bilo po dva dni Ni se dosti brigal za ustanek. Zadnje dni novembra smo šli v Bosno zopet na planino GrmeČ, a sneg visok povsod čez koleno. Vojvoda Mrkonjić je pri nas v ta-boriščv na planini Ormeč ravno tako ležal na zemlji, kakor vsaki drugi ostal. < Imel je samo eno pokrivalo. Po nočt je rad sedel v društvu pri osrniu in postu-šal stare hajduke, ki so pričali o bitkah s Turčin i. Neko noč je pripeljala naša spred-nja straža 6 Turkov in ene«:a častnika; zajeli so jih naši. ker so z^rešlli pot. Cc«stnik je bil »mulazim«. podporočnik Ahmed, drus:i so bili »rediti«, domo-branci. Vojvoda je vprašal mulazima, kdo da je zapovednik v Otoku. Bil je »bimbaša«. major Rustan bej. sin paše iz Jedrene. Nadalje mu je rekel. da jih oprosti in da morejo nazaj. Samo oroi-!e smo jim uobrail in konja vzelt. Naro-čil je, naj bim-baši sporoče, da ako ka-terena našega ujamejo, naj ga ne mu-čijo in na kolac nabijejo, dntgače bo on takisto postopal. (Na kolac nabiti je naj-hujša smrt. Obsekali so kos vele. jo zabili v zemljo in tako človeka od za daj na kol nasadili, tako. da se je kol skozi drob v prsi pabodel in Je čiovek izdih-ni! z velikimi mukami. faz sem samo eiikrat tako žrtev videl (pri Dobilinu!). Mulazim je vse obljubfi. da stori. ker mu je dal Mrkonjić znati, da nas je čez 2000 mož in da še pričakujemo drugih čet Turki so odšli s pozdravom: Alah te živio, gospodine? Edini ciko David ni bil zadovoljen s tem. Mrkoniić je precej videi. kaj da mu je. in ea ie Dotolažil: »Davide, saj bo§ ušes še dobil dosti!« David pa ma je odsrovoril: »Ako Boj? da!« Turki so biH v^i Bosanci, samo birn-baSa je bi! pravi osmanlija. Zaž^rali smo na več me>tih o^enj. da vidiio Turki. da nas ie mnogo v planini. Slišal se je večkrat turski »talam-ba§«. boben iz doline, ali na planino se nišo upali. Večkrat smo iih nenadoma iz zaledja napadli in razpršili. Bil je pri nas tuđi crnogorski časnika r Stojan Popović. ki je donisoval v različne časnike in dopise v Kostajnice pošiljal po naših Ijudeh. Vladal je hud mraz in Ijndje so bili prezebli. Skoraj vsak dan smo imeli kako prasko. Početka decembra nas je nekaj od-šlo na mejo, kier smo imeli zalogo za monicijo in k-uh. da Prinesemo kar nam treba. Tukaj je že čakal poslanec Mrkonjičev. da naj nridern z Dukičem v Jamnico. Ko smo tja prišli, smo viddi da se nekaj vr& Mrkoniić mi ie povedal, da je skli-cal odbonrke na posvetovanje, katero se bo vršilo v soli, da ima mnoj^o so-vrs?nikov. ki sra misliio odstraniti, in je ras stare tovarise vpra^ai. če borno za njesra. kar smo mu pritrdili. Prišli so drugi dan zastopniki za-grebačkesra, bclffraiskega in bosanske-ga odbora ter razni drugi veljaki. Kar se vem spominjati, je prvi priče! Vlajković jako oštro napadati Mr-konjiča. če5. da ni prišel raje osvobodit Turkov, ampak da ima osebne želje, da bi se proglasilo njegovo ime tildi v Srbiji kot osvoboditelja, Z njim so bili Hrvati, Hubmajer in nekaj četnkov. Bosanci pa so bili za Mrkonjiča. Oglasit se je tuđi sam. Lepo iim je dokazoval. da nima nikakih drugih želja, kakor. kar njemu v moči pomagati zatiranim !iu-dem. Tuđi PelagiĆ je z jako lepim govorom hvalil delovanje Mrkonjičevo, katero je pošteno. Tuđi Hubmajer je govori!, ali nišo ga razumeli vsi, ker je prehitro govoril. Lepo je govoril Zafo Bosančić, ki ie povdarjal. da se je zopet pojavila nesloga med brati in to samo zaradi osebnostt. (Kooec prlhodajift.) Sramotni oder. II. vojno okrožje objavlja imena vojnih begunov izza dne 15. ian^arja 1919: L. 1897 v Ljubljani roje-ni Doddesetnik Josip Podkrajnik; I. 1900 v St. Vidu pri Ljubljani rojeni enoletni prostovoljec desetnik Igna-cij Kavec: 1. 1894 v DuboŠnici rojeni peSec Ivan Maružin: I. 18«6 v Gori pri Kočevjn rojeni peSec Anton PeruŠek; 1. 1895 ▼ Fn-zini pri Novem mestu rojeni peSec Pranc ŠuštarSič: 1. 1897 v Loki ori Kamniku roj. pe^ec Fanez Buna ? 1900 v Brodu pri Novem mestu roj. oešec Franc Zupančič: L 1899 v St. Robcrtu pri Krškem roj Franc Knez; I. T.«*99 v Smokuču Dri RadovTJic! roj. pe.Sec Jakob Le^at; I 1S9S v Kamniku rol. pc^cc JosiD Povše: 1. 18S8 v Pitočn pri Kranju roj. pe^ec F'-anc Smiđ (stanuje Sava Jesenice \48); \. 1S92 v Medvodah rol. pešec (oddelek za strojnice) Viktor KuralL Mm napram Italllanom. WILSON PRIZNA VA ITALI JANOM SAMO TRST IN TRIDENT. London, 20. januarja. (Lj. k. u.) Ce-hosiov. tisk. urad poroča: »Daily MaiU otiavlia nastopno vest: Oscbe, ki so v stikih z itaUjansko misijo, so izjavile, da ]e HI ministrski pred&ednik Orlando po • .svojem razgovoru z\Vilsonomvideti ze-I lo presenećen zaradi stališča velikega državnika. Wilson je kratkotnalo od« Kkr.il priznanja itatijansklh zabtev po rfrugem ozemlju ražen po Trstu in po Tridentu. Kakor znano, je zahteval Son-nino važen del Dalmacije in tuđi mesto Reko. Orlando bi se bil zadovolji! z Reko, vendar pa W ilson niti v tej točki ni maral popusHtL Većina prebhralsrrm d^nattnske obali je slovanska, ako tuđi Ie v nekaterih mesttti, kakor n. pr. v Zadru, italiianska, »Tuđi na Reki |e večina italiianska«. Ie rekel Orlando. Wflson pa mu je odvrnil. da Je treba t gotovih razmerah ražen narodnostnlh nače! i meti tuđi gospodarske potrebe pred očmi. Ker morejo imefl avstrflsld Slovanl dohol k moriu samo preko R»* te. bi bilo krivično, ako bi Jim tega onemogočili zaradi nekoliko tisoč Itali-janov. ki bivalo v mestu. Ako bi se Ra* ticani branili priznati avstrijsklni Slora-nom pravico do dohoda k morjn« nako-pali bi si nove. nespravlilre soTražntke in bi s tem spravljali Evropo v neTar* n»>st Kot prosta luka v rokah Italijanor, je meni I VVifson, Reka ntkakor ne bi nudtla Slovanom zaledja in zadostnih jamstev. Italiiani Reke tvorilo Ie maj-hen jezikovni otočič sredi SlovanoT. Ako bi priznali Slovanom Ie pristan&ča dalmatinske obali bila bi njihova Ie po doigih železniških progah omosočena trgovina občurno oškodovana. Italijanl očitajo \Vilsonu. da med vodllnlmi načeli mirovne konference ne mara pripustiti onega po strateglčnih potreban, Posest Reke bi Jugoslovanom omoxo» čala obvladanje Adri;e. Edino oporišče, kl bi Italiianom ostalo med Trstom ia Peko, t. j. Puli, iih ne bi moglo dovol} ščititi pred mlado, raogočno slovansko federacijo. Italijani so mnenja, da 86 Wilson s tem, ker ne priznava načela strategičnih potreb, op?ra rai§i na za-dostno oboroženo zvezo narodov koi na najvažnejše jamstvo za mir. Zeneva, 21. januar ja. (Lf. k. q.) Ce» hoslov. tisk urad poroča: TurlnSko č*so-plsje označuje Doložaj v Italiji kot zelo napet Sicer se zdi, da Je vpliv so^alistor na vtado kaj neznaten, vendar pa Je njihov boj zoper imperializem zelo ljut — »li Feullle« ugotavija, da je bil PofncareJeJr govor ob otvoritvi mirovrte konference bCK je vit. dokler je razpravlial a iiaucoskih na-menih glede Porenja, ko Da je Kovorfl o Italiji, so njegova Izvajania bila vzjgledno Drizanesljlva. \t tega sklepajo listi, da Franci i a nasprotuje italUanskim osvajal-nim željarn. M1LSONOV ODGOVOR NA POZDRAV JUGOSLOVAN9KEGA MEE- TBVGA V BERNU. Zajreb. 21. januarja. Ban Mihaflo-vić je dobil iz Berna v Svici nasledno brzojavko: »Predsednik Wilson je od-Kovoril na brzojavni pozdrav jugoslo-vanskega meetinga v Bernu, da je prepričan, da bodo morali Italijani v nal-krajšem času zapustiti one pokrajine, v katerih prebiva jugoslovanska ve-čina. Namerava na izmena italijanskih čet z amerikanskim! bo na mirovni kon-ferenci predmet zelo resnih Stadi}. Podpisan: Gerasimović.« DEMONSTRACIJE V MILANU. Lngano, 21. januarja. (Lj. kor. wti Cehoslovaški tiskovni urad poroča; V Milanu je došlo v petek zvečer do vjp tikih izgredov. Med tem, ko ao ▼ vm Stran 2. •SLOVENSKI NAROD* šmt 22 januarja 1919. 1S. Itev. ttališčB »Seala« prtredffl nackMBahsfi de-monstracijsko zborovanje ca priklopite* Dalmacije Italiji, to demonstrirali na Oledališkem trn tn v okolici sociaH-stični delavcl za program predsednikm Wilsona. Došla je do ponovnih spopft-dov z oboroženo močja, pri Semur Ja bilo mnogo pollcistov in vojakov pehote in konjeniStva ranjenih od kamnja. Prt spopadih je bilo tuđi hinjenih 400 delav-cev od ploskvenih udarcev i sabljo* Nekaj oseb so zaprli. UR. P1TACCO ZAGOVARJA ITALIJA*. SKE ASPIRACIJE. Dr Pltacco, bivši državni poslanje tržalki, je prlšedši v Pariz Izjavil v uredništvu pari&kega časopisa »^ Temptt sledeče: Pri dine]u, prirejeuem na čast Ita-Hjanskega kralja, je predsednlk francoske republike izjavil: »da bo svet na podla«! načela samoodločbe narodov odobril vse nove izpremembe med narodi, kl se sedaj organiziraj© na pođlajrf naravne** sorod-stva, tradicij in oa po njih volji«. Volja naroda se je v obliki plebiscita že pokazala v vseh deželah, ki jih \c Italija odreštla. Trst ki vsi najmanjši kraji istrski so pokazati kakor hitro so se odteffnill nijemu naslt-stvu, da so ohranili kakor Alzacija-Loreiui ne samo neomajno zvestobo svoji narodnosti, ampak tuđi neomejno navduienje in srloboko liubezen do svoje matere domovine. Plebiscit ki sa ie IrvrSilo prebtval-5tvo odrešenih pokrajin ni dovolj poznan V resnief se Je pokazala Italija po tem, ko je doprinesla toliko žrtev v teku te straSne vojne, izvanredno skromnost DovoliU je gotovim osebam, ki so imele povsem dnrge interese, pačiti resnico in ornačevati kot dokaz italijanskega imperijalizma ta kar |e čisto naraven izvir etnieneza. godovi nske-ga, narodnostnesra prava, na drukera breg« Jadranskepa morja. Dr. Pitacco je nato navala! Stevflo nmČenikov. ki so oedli Ka Italijo hi katerih |e v ođreSenih pokrajinah nekai stottn ter naglašal pravo vsake narodnost! do mei, W zasicrurajo obrambo njecove cfvfllztcfje In Id je močnejse, kakor šte-vilčna veličina ter }e doda): Napoleonova Franciia !e smatrala Dalmacijo za iialijansko zemljo In Ie z dekretom fz leta 1806. združila Dalmacijo z ftalijo. Proklamacija generala Dumas po-vdarjala fe italiUnstvo tn pokrajine, W je 90 tem prav od franci je zadobilo močao podporo. Franci ja je pospeševala podufc in odprta Steviine italifanske Sole. Spoznala je, da )e Italijansko čutenie dovolj močno in dovolj razvito, tako, da je ustanovila vtšje Sole v Zadra. Reerio Dalmata, oradnl Hst fe bil Izdaian ▼ iiaUJanskem ieefka. ki Ie bil sploh priman kot urađen lezik de-iele. ftalifanstvo Dalmacije je Wlo splofe primano do onesra momenta, ko ie Avstri-ia, boječa se italijanskejra iredentizma, ta pa da bi zadostila svojim Imperijafističnim težnjam na Balkann, začela za ti niti z rso brutalno*tjo Italljane, Id so v obramM svo-lega jezika prestali naivečre mnčeniltvo. Kako bi mogli đvomitt đa bi Traftcfla, kf fe dala svetn najbolj občuđovanla vre-den vzgted svoje odanosti do domovine to pa llabczen do pravice, ne primala pravic Italije do Jadranske** morla in ne hotela obraniti Franciji in Italiji zgodpvinskih vrn-rnhov latinske civilizacje ter s tem ustva-rit! pođlasro za trdno zvero med drema ve-flkkna na rad oma. Preveč imam raupanfa ▼ poRtRno \z-obrarbo francoskei^ naroda in orevtč so ftalijanl žrtvo\-ali, da so omofroCili neodvts-•ost Ja^oslavlle, kl Je potrebna ▼ obranite v miru nove Cvmoe, da bi mok zauptaje v tem pojrledu ne bfio popolno. fTALUANI ZAPIFAIO dRIL-METO- DOVt SOLE. Reka, 21. januaiia. Haićanski okrai- ni Icomisar v Voloski in Opatiji je po naročilu guverneria v Trstu pustil ra-preti slovenske Ciril-Metoiove Sole r okolici. Nemške Šde smejo pottk netno- leno nadaljevati Tnrov«lko brodovi* ▼ Trsim. Ltae&no. 21. iannaria. CLA kor. nr.) >Corriera della Sefac ck>to^l da \e bivšo avstritsko treovinako brođorle v Trstu, ki fe v začetku italiiazuke lorar aaie razvilo italii&nsko MAta^o. dobilo sedai rovelio, u&i izvedi mednarodao zastavo. ttlta narodno skapfiina. Pra«a. 21. ianuaria. (U. kor. «r.> Cehoslov. tiek. urad poroda: V današnji seti Narodne 8knp6ćin« se i« koo-&n\(\ dohata o proer&maii&rf izlart mi-ni^trskogra pređSfednika, dr. ^ramahk Odgovor rainintra sa notraale strari na Tprasanie poslanceT Sokola, LakavT* ekesra. Alattusa in iovaričev m dne 1. In 2. decembra 1918. *ldrovortil elementi Da ee i zorne nadalfnlm pro-vokaciiam. ir policijski predeednik prepovedal no^tiie ▼elikon«»*kih sna* kov in barr. V stotih nadalinth isra-iantih fe ministar ponđarlal. da fe nle-cova dolžnost s vsenil sredstvi pre-pre<5iti enake provokacil«. 6odi6če ati policiia bo v?e krivce pozvala na odgovor. — Odirovariaioč na vpraianie posl. Svozila slede demokratizirania veleposestev. ie ministar za iavna dela odirovoril, da ie bilo vloienih mnoco predioerov. ki Mh bod© precenltt tn o katerih bodo veSčaki podali svoie mne-nie. Ko bo to storieno. bo ministar sU-vil zakonski predlocr o naciioaaUzoTa-nin rndnikoT. — Finančni minieter dr Ha^in je iziavil. da e© ▼ debati o Tladnl izjavi nekateri eovorniki od finanCne-fra ministra zahtevali. nai 1avno pore. kako namerava urediti davek na pre-moženie in dnire davke Ko \% Tiđti da Arstrooifrska banka roino posolilo se nadalie lombardira s 75%. ie dal tta-dalinie lombardiranie lutariti % pti-držkom. da ie za Tsako lombardiranie potrebno posebno dovoltenie. Sioar fe na ta način pri§el v konflikt « Av«tro-ootavH«m da ta- k*«a tportsuma med nafio ia iojrofllo-Tan«ko vlado ni bilo V Jueoalaviii no ramere dnuračne. nero *o nait. Način, kako se tam izvaia žieosanie ban-kovcev io tak. da s-a mi niknkor ne mo-remo po^nemati. Tam bankovce enu-sta\Tio pri davčnih uradih oprpemliaio s pečatom, tako da Ie ponarefante prav lanko moeroče. Kako nai se r>ostot>a pri nag. ni lahko re^L ker prave^a recepta ne more podati ne narodno-gospodarska teoriia ne prftk?« Prevrat 1e nam-r*Č takien. kakrsnesra svet $e ni ridel Zato treba potroeti Vsekakor bo vlada «torila Tse. da doseže kolikor moco^e visok zneeek davka in ne pusti v nemar nobene?a vira Storila bo tikren. kakr^en v Avstriii nikdar ni bil etor-in. ki pa bo imel sa nosledico. da se popolnoma šatre davana nemorala. Na d*a mora priti vse. kar se prikriva. Tvdi tištim bo davek naloSen, ki knji* ■e vodile. (Živahno odobravanie.) — Zatem ie srovoril če^ki sociialni demokrat Bechvne. Z ogtrimi besedami ie ob-sofal atentat na minittrakeea predsed-nika dr Kramafa in eiiaino Bavračaf bol*ševizem — Končno ie posl Udržal ueotovil. đa ie harmonična debata o vladni iziavi pokazala, da pri na* ni tal ca boliševifiko revolucijo. — Nato oe ie seta zakliaćila. AMERICAN1 ZA CESKE TE2NJE. Prosa, 20. januarja. (L|. k. u.) Ccho-slovaškt tiskovni urad poroča: »Pravo Lidn« objavlja razgovor z nekateHmi članl ameriSke informacijske komisije. U razgovora je mo*oće posneti, kako razumevajo Amerfćani pravico aanio-odločbe narodov. Oni so sicer pripad-niki teorije o samoodločbi narodov, vetidar pa ne brezpoirofno, ker prizava-jo samoođločbo z nekaterimi telemami. AmeriCani stavljajo nastopna vpra§a-nja: AH Je zasotovUen nemškemu narodu gospodarski obsto] broz Severne češke? Na to odfcovarjajo z: Da! Drugo vprašanie se glasi: AH je mogoč obstoj Cehotloraiko ropuMIke brez Serorae Češke, k$er so Četil v doigih letlh zbi-mll pfodovo naravne*« bogastva Iz vse dožofo? Odgovor na to Ie W odločeti: Ne! Za AmcriCane Je to zadosten vzrok, da se iriavljaio za prlKPofitcv Severne CeSke k CehoslovaSki repubfiki in za ohranitev zsrodovinskih mel deželc. Te mejc so postale vsied arospodarske važnosti naravne me je in «o »amo po sebi timevno naravne meje. ako tudl bo ie vnapre! obstofalo v Cehoslova^kl repubfikf manjinsko nemštvo. Član američke komisije je sporočil. da Ie predsednik Wilson zvedel o delovanju Cchov v Inozemstvu, zlastf tndi o dlplo-iratičnih spletkah osrednjih drftav. Iz te*« Je razvidel. da so amerlški Cehi s tem, da so Čuvali ameriške koristi, de-lovali tuđi protf nem§kem« In avstfU-skemtt imperilallzmii. Tako to il pridobili njegovo zaupanie. Velik tttis je napravilo na pfedseđnlka hidi lej^tvo. da oo nameravano revoluciio g lastnlffii Kniotniml sredstvi onetnoitodlf. Vale ubogo ljudstvo, fe rekel član komliije.je doprineslo najvećje frtve. zato to Wil-■ooove simpatije na vaši strani. • rortt, at. jaiiuarla, (U. K. •) Dm. i. vrtd porote: »dteJtUor« oOfavlla o iater-jfm 9 ffllnSttrtktm j>re4§*4fiffcofn dr. KrtnaFom. KrtmaP Ic Ulavfl, oa zaateva sa Ceflnv Moravsko In sledio ifodo-▼ Intkc me Je. 2t Wovalko se dotoftlo mole ▼ mlrt^vni konferend. Prajea* 20. lamiarla. (U«M1 koresp. •rad) Ceho - slova Mrt tiskovni ttrad doto-ea: Vterz] fe Wlo tnkal zborovanje ttmi-irtikih oln eeho • ^ovaSke driavoo- pravne v jc- opirala ca tujc vojaikc čete in na re-akcMonarne poltti£ne krofe Rusije, Id so pred boDlevttklni terorlem pobetiiill v Ukrajina je strmoglavila nataja vtcga ukrajioikega narodi. OrganUacila vstajt i« biia v rokah narodne sveze, kl »o |i pripadali ukrajinski mali msščani. rasumni-štvo m socijalistični kruti izvzemši komuniste skrajn« levlc« in stranke skranej desnice, ki ao se ravzemate za centralizacijo. Narodna zveza J« Irvolila direktorij petih člaitov i Vinlćankotn na ćelu. kl se mu je posrećilo, tekom enega meseca organizirati veliko republikansko in dobro disciplinirano armado, katera je 14. decembra, torej en mesec po proglasltvi vstaje, zasedla meMo Kliev, tadnlo posloltnko reakdj« Nova vlada si je nsdcla naloio, da vzno-stavi mir In red v dežell, kar pa )e Ie mo-goče, če se upoitevajo načela narodnih pravic in će se nemudoma izvadaio agrar-n« in drug« gospodarska reforme v obliki zakonov. S lega vidika Jc direktorij obnovit zakon o narodni avtonomffl in izdat ćelo vrsto naredh. ds se uredilo raslifina agrarna In delavka vpralanja. Z oelrom na žu-nanjo politiko je direktori) sklenll, varovatl strofo nevtralnott. S«ryJ. 21. iamiarta. (U k. a.) Ukrajinski tisk. urad poroča: Direktoriju In vladi blizu stojeća oseba J« Islavila. da Je Ukrajina na najboij&l potl, da se sporazumi t entento. Stanlsfavav, 21. Jannarja. Hj k n) iTkrafinski tisk. nrad poroča: Za dlploma-tfffne^a eastopnlka nVr«)rnskc * narodne rermhlike ea Romunl)r> fe hU Imenovan 1e-sacljskl jtvetnfk Oassenko. StanlsiaTov. 21. iantiarja. (Li. k. a.) Ukrsiinskl tisk. urad poroča: Porobilo tenora Ine jra Itaba z dne 90. Januaria: Sever-no Lvova so na5e čete v napadu v smeri proti Pavaruskl dosegle Crto Hulcee-Sidel-nlkJ - Pohor/eli*ko In nala ored<;tražc so zavžele Llpnik, Mole Rawskle In Czajko-wlce pri Lvovu. Večjf volhki oddelek )e naoadcl barake vzhodno Kozlelfllkov in Jih EaJeal. Poljaka smo % vellklrni Izgubami odbili. Severoo Lvova smo na progi vzhodno Chyrowa unlčlli poljski oklopni vlak. Na ostali fronti mir. StrvJ, 21. januarja. (U k. y.) Ukrajinski tisk. urad poroča: Včerai se Je skozi Stry| na poru k provizorni vladi zapadno-ukrajln5;ke narodne republike pdjala čeho-slovalka delefcacHa v Stanlstavov. Variava, 21. Januar Ja. (Ljubi), kor. urad.) Poljska braojavna agentura poroCa: Kabinet Padercwskf energično nadaljufe svoje delovanje, da zatre raz&irjevanje boljševizma. Ste vilo aretiranih raste od dne do dne. Vlada ne aretira samo splošno znanih boljševičkih agitatorjev. temveč jc začela nadzirati tudl delovanje sovražni-kov družbenega reda. Vsi privatni avtomo-biH v Var i a vi so pod strogo kontrolo. V sobo to zvečer so prei skali več komuni stični h kljubov In areifrali vet oseb. Komuni-stični list »Sztanda.r Sozialismus«. Id je v svoji soboinl itevilki proslavljal Llebknech-ta in Rozo Lux embutrovo in kl ie označi! umor obeh ea krvavo katastrofo, ie bil v soboto na povelje policije ustavljen. Javnost odobrava vse te odredbe. Mesto je mimo. To delstvo 1© tem znamenltelSe, ker Ie voli Ino ribanje zelo živahno tn ker Imalo vse stranke vsak dan svoje volllne shode. Tri ekstremne struje, kl so se združile % imenom »Komuni*tKna stranka«, so sklt-nile, vzdržatl se votltev. Brezdvomno je, da so denarna sredstva, s katertml razpo-laaajo komunisti, dali ne samo ruski bolj-scvtki, temvoC tudl nfihovl nemsJd prijate-Jlf. Vesti o atentatlh na Padtrewske*a so neresnične Vlada )e včeral eavezniSkim državam nasmuitla. da )• prevzela poslovanje. Iz AvstrOe. ŠTAJERSKI SOCUAL. DEMOKRAT-JE PROTI GENERALU MA ISTRU. Gradec, 21. iaruaria. (L). k n.) Du-najski kor. uraJ poroča: Dcželno za-stopništvo socMttlnodcmokratlćn« stranke na fttajerskem In klub sociiainode-mokratsklh članov Itaferske laCasne deželne »kuplčine »ta ^klcnlla, obrniti se do slovenskih socijalnih demokra-tov tcf do »ocllalnfh dcitiokratov na Uf-vatsketn in na Šrbsketn ždradl nasto-panja Renerila Malstra v kraj Ih ob italerftkl ježikov-nf meji. kakar tuđi v Oovseit! nemlklh krnjih na Štajerske m. Obrazložila bosta nasllstva, ki ifh Je sasrreiilo vofaStvo ob Jc^ikovni fflcjl In v čisto nemiklh kraflh. V dotičnih dofHsIh bodo navedena vsak a nasilja In se bo ftovdarflo, da se nfkakor ne skfadajfj t pravom iamoodločbe narodov. Socijalna demokracija Imenovanih dežel bo ftorvana. ntl nveUavi svoj «rlfv. da %t odpmvi rtt«dba Jeeikovno ftpornfh oeottielj. ttaiti fm «asedba elito ftemikfh kra|€V IfldiM nttvarl no-to*4|, ki nikakor m krit Mimodnločbe-fieft prava đotiefitti kraiHi tn kraje*. Ta poziv t€ bo na primerMi nadn ob-lavfl tuđi mednarođsoimi tociiaUstične-m« birolsL m fasMMst 20. fttitiarla. ft-Nb. koresp. flrftđj Olaaotn dun«|. korts#. erada poro-61 ttt»ftv»< o#stk Hrotekt tftftta« aktipi«-ne, da je pred par dnevi »Bottjer ZefU« »Hiobcita elan«* posl naslovom »Pismo iui-p#Ka Tlfok««, kler m sav»en« sa spojitvv Mfnlte AvstHl« 7 ftalfio. Ta cianck, ki Je bit prtpovtdan tn« v mosomstvifc, It v nal-itftUi trogin rib*đ\\ veliko o*o*etfile. Kr-Icanito - sodlafnt sAH«ememtr Tlroler-Antelfert tJtrotsvlU v wnN pod najlo-vom »fzdalalei na dela«* da H talstl cia-SNk >Plssao t«ia»sa Tirosca« Ettors) Tolo- SMl, II ara ie Haliiaaska vlada povertla propagando za gori imenovani nacrt in ki Je vsakemu od Stirih bolcanskih listov po-nusW po 5O0t Nr za objavo tega članka. EdftftoJ« »BoMamr - Zaltttnjr« Ie nodlegla Iz-kuSalavi in dobila za to 15.000 lir. Dtmal II. lanoarja (Ljublj. koresp. urad.) Olaaom dunaj. koresp. u rada poro-čajo HstiM ds) se v kratkem uradno objavi dogovor, kl so ga sklenile narodne driave na Mviefli avsrro - otrskem ozemljuf torel Nemilu - Avstrija, čeho - slovaška drlava, Jugosiovaiiska država in Pollska. in kl se nanaia na neovirani prevoz blaga, kl %m ena tefc držav dobiva iz Inozemstva po ozemlfti druf« teh narodnih držav. Ma Ogr-sko sa ta dogovor ne nanaia. pričakovsrl pa Je, da se bo tudl ogrska republika pri-drufita tunu dofovoru. Iz Mađiarslie. Đadlssiiešta, 21. januarja. (L| k. n.) Ogrskt kor. urad poroda: »Az Est« je glede ogrsklh odnošajev do dogovora, sklenje-nes:a med NemŠko Avstrijo. Cehoslovasko državo, Jugoslavije fn Poljsko Klede neo-vlranega prevoza blasa dobil nojasnilo, da ovirajo državnopravni pomisleki sodelo-vanje Ogrske rrri tem dogovoru. Budimpešta. 21 jantiarja (Li. k. u.) CeJioslov tisk. urad poroC*: Ogrski pehot* ni polk št. 21 se }e v soboto razpostavil pri Klralvffirdo. da obustav* prođlranfe Rnmn-nov proti VeJfkemu Varadinu. Začel se |e bof, po katerem an1u tiHf'i čet na Ojr»-skem. Budimpešta, 2\. januarfa. (Lf. k. u.) Cehoslov tisk. urad ooroCa: Panes poool-dne je hil minj^trskl svet, kf se le nosveto-val n vpra«a?!]u Imenovanja narodnostnejca ministra. Imenovan ho blv^i tainlV trsjov-sko in obrtne zbornice v Aradu, Varjasy. Iz Nentiile. Volitve t NemčiO. BtrolJn, 21. januarja, (Ljub. kor. ur.) VVolffov urad poroda: Po doslej it neurad-nlb poročllih se more 5-atrati, da je do danes opolUnc izvoljenih 274 poslancev narodne skupščine iz 24 krogov od skupaj 37 krogov s 433 poslancl. Iz drugih krogov je zaznamovati veliko itevilo đelnlh rezulta-tov, ki pa ne dopuSčaJo nikakrSne gotove sodbe o razdelitvi mandatov. 274 poslancev Ie razdeljeno na razne stranke tako - le: Nemlko - narodna stranka 24, krščansko-•ocijaJna ljudska stranka 46, ncmSka ljudska stranka 11, nemška demokratična stranka 53, socijalno - demokratična stranka 114, neodvisna socijalno - demokratična stranka 19 Razenteea je dobila dernokra-tiCna stranka kmetiških in poljedelsklh de-lavcev 1 mandat v Šlezvig - Holsteinu. bavarska kmetiška stranka po 2 mandata na Gornjem in Đoljnem Đavarskem, meščan-ska stranka in zveza kmetov in vinogradni-kov na Virtemberškem 2 mandata. Berolin, 21. januarja. (Ljub. koresp. urad.) Glasom dunaj. koresp. tirada se uradno naznanja sledeči izid volitev: Socijalisti većine 365.564 glasov (5 sedežev). \i-voljeni Scheidemann, Fischer, Pfanrtkuch, Schmidt in Heimann: neodvisni socijalisti 275.915 glasov (4 sedeži).izvoljeni Eichorn, Haase, Laukant in Luise Zietz; nemSka demokratična stranka 165.445 glasov (2 sede-Ža), iivoljena Neumann in flartmann; nem-ško - nacijonalna ljudska stranka 92.374 glasov (en sedež), izvolien Leverrenz; nemška ljudska stranka 54.370 glasov (en sedez), Izvoljen Kahl; krSčanska ljudska stranka 51 021 Rlasov (en sedež), tevoljen Pfefffer, Vsega skupaj je bilo oddanlh 1,002.671 Rlasov. Prankfart. 21. ianuarfa. (U. k. u.) Glasom cehoslov. tisk. urada ceni »Frankfurter Zeitung« SteviJo socualistov većine v narodni skupščin! na približno 200. Nem-Skl demokratje bodo najbrle Imeli sedem-deset sedežev. Berolln, 21. januarja. (Ljublj koresp. urad.) Olasom dunaj. kore*p. urada poro-Ča »Lokalartzef«er«. da sta «^e skupna In pruska vlsda odločili. da ne skllčeta narodne skupSčine v kakem pruskem mestu. Kakor ie 11*t izvedel na pristojnem mestu, so se odločlll za \Veimar. kjer se bo torej se-stala narodna skupSčlna Berofln, 20. januarja. (LJublJ. koresp. urad.) Dunatski korespod. urad poroča: Wolffov urad obavlja nastr>pno posebno ftdtnte: BeroHn. 21 ianuaiia. DržaNtta vlada je sklenCa sklicati narodno skupfECI-no dne 6. februarja v WeimaL Skup^čfna bo skHctna v VVeimar zato, da se uc;odi zlasti želji južnoncmških držav. Ne mislijo pa na to. da bi premestili tuđi državno vlado v VVeitnar. Bcrolln, 21. Januarja. (LJublf. koresp. urad.) DiifiafsM korespod. urad poroča: »Netie Berilrrer ZeUun*« pf^e: Merodnfno «a sklep vlade, da ie skllcala narodno *kttp*?lno v Weimar.. Jc uvaževanje, da se sktip$čimi ne bo bavila z dnevnfmi vpra^a-nli, marveč, da bo vršila svoje trudaoolno defo brez vpllva dnevnih dotrodkov. Za to detovanfe fe \Ć\UV\ VVrfmar r^nlčno naf-hotj prffcladm. Prthnđnji đr^avnt ^or bo kakor do*ilef sevedfl žboroval v Rerlfnu. ki bo ttidi v dobi rt>nrovania narodne slnttjtJl-nr v \Veimarju osfal sedr*?? vlade. Prav-tafto |c fe danp^ eotovo. da bo fbnrovala tt«;tavoda|na pruska narodna skupSCfna v Berlinu. Berlff*. ?!. tantiaria (II. k. u.V Dttn. k. urad poroča: Promet oocesfne ^elefnlce po slavnih uticah le ustavljen. Tndl elek-trlcfl? ttzsvetHava fe v večiem delu mesta ustavi i ena Barel, 21. laniiaHa. (LI. k. nJ Cehrv-^fov. tisk iirađ pornča: Luksemburška vlada fe Iz * a vita. da so vse pogodbe z NemCI-fo neveliavtte. Mete. 30. iaftisrfs. (LJnb. koresp. tir. Brer^no.) V neđeTh 1c \r Pariza setnfcaj m\*\r> rrnioc^brofno odnntlan^tvo. W jja fe Ml« na narodno roman!« v Meti mvOala IMrf^ka zvera me^ke omladine. Obkoljeo od brc7?tev!!ne mno?fce fe ndnoslanstvo ob soomenfku mar'nt^ Nera in Favra r^ofo^fio palmovn ve?o V katedrali fe ndnoslatistvo na rrrtb fkofa Dnoonta po?o?«!o vrtiec. Na ▼et'Vem ^hcdn. H so se *a ndcfcžila ra^na ttttrltnfsVa društva fn ka teretnu so nrfso-Stvovalf rencral"! jtnv^rner. za^tonntv re-l*«Wlfee, f"nan In oh^fnsM svrtova!cf. Je n*»Vi jjnvr»rnfV v snomin noVtieal bf^ede, kl jih je bil Škot Dupont des Logee izprego- vorfl o prfflld svojegt nja leta 1871.: »Ostalo nam Je upanje!« množica Jc navdušena vikala ln manlfesrJ-raia sa Praocijo. Postimo je rasplamlelo navdulenle, ko je naofleo nafovorfl Član zvei# udeltftncev bitka pri Ortrelottf Id bivUh pripadilikov reflate armađt. Berllsv 11 januari«. (LJ. k. «-> Ctb»-slov. Usk. «rad poroča. da ie v Berlin iz Vratlslave dospela vest da je včeraj tjutra) v 24 litned 63 Korujelleških prisndKov-nikov Jelo stavkati već ntzo 30.000 ćelavce v. Kot poročajo, SO sklenili ttftopniki rudarifv skvpno » potjskimi ttrokovnimi zastopnikt da se v vseh rovih saCae delo v polnem obsegu- Ifaue«. 21 lanuarlt. (Litib. kor. wnL BretŽICno.) Tskanfe trupla Rom Losero-burjfove le Se vedno bremspeSne. Derflfi. 21. fannaHa. (L| k. n.) Dm. fc. nrad poročs: Kakor poročaio listi s vsro* d os toj ne strani, se je Radek pred dvema dnevoma zopet pojavft v BerMnu in je žc poizkusll stopiti v sHk 9 sedaj «elo raz-kropljenimi moimi spartakovskeaa ffibanja RadeVa «;premtja ruski zdravnlk. Berolln, 21. januaria. (Ljub. kor. nr.) Kakor poroča dunaj. koresp. nr^fL se veliki glavni stan preloži v Kolberz. Razne vesti. WILJEMOVO PISMO FRANJU JOSIPU. Ž©neva, 21. januarja. (LJ. Ic. o.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Listi priob-čujejo pismo, kl Jc je poslal cesar Viljem cesarju Francu Josipu. Pismo Se glasi: »Srce mi krvtvi, toda preplaviti moram vse z ognjem fn krvio. Zen% mote, otroke in starce le treba pokonCatL Prt-zanesti ne moremo ne hišam In ne drsv vesom: kajti le s taklm terorjem ie no. goče premazati degenerirani frtneoski narod tekom dveh mesecev. Ce se ozi-ramo na humanost more trajati voina ie leta.« BOLGARSKE FANTAZIJE. BudlmpeSta. 21. januara, (LJ. k. fl.) Glasom Cehoslov. tisk. uriđa poroča >Az Est« iz Pra*e, da je po naročUu bf»!?arskega minlstrskeira predsedntka Teodorova v P*ra^o došel bd^arskl za-stopnik dr. B a 1 a b a rt o v , da naprosl predseđnika dr. Masarvka, naj bi pre-vzel posel nepristranskega oo«rednika pri uredbi odnošajev med Boljcarijo in JnKoslavifo. J3olgarija predlaga, naj Makedonija postane avtonomna država, Srbija pa republika. Na Balkanu naj bi se osnovala federativno republika. Id na] bi obsegala Srbilo, Hrvatsko, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno. Hercegovino in Slovenije V tem prhneru bi Bolga-rlja bila pripravljena, pridružiti se Ju* coslovanskl repnbttki, Wilson o Franeiii Pariz. 21. ianuaria. CL\. kor. ur.V Affenoe Harao? Doroča: Pri spreiennt Dredsednika Wilsona po senatu, ae ie Wilson v svojem odcrovom zahvalil predsedniku senata Dubosta za Diisrčnl soreiem. ki mu era ie priredila Frftncila. Wilson ie iziavil: >Amerika le poznala prav dobro nevarnoeti. katerim le bila i zt> ostavljen a Franci i a. Ko eta fle Fran-ciia in Bosedna Beleiia mirno posvetili ćelu. 6O &e v veliki deželi. kl le bila ločena od nliiu samo do slabi mei-ni crti. pokazale zločin^ke namere ili nezdrava častihlepnost. Francila ni i*-zivala. ako tuđi ie bila Dripravlieaa. Dostaviti ee proti nevarnoatl. Ako bi bilo mogote. da bi oirroževanle trajale vedno. bi bila Franci i a kot prva lzpo-stavliena nevarnosti. Toda Franci Ja bodi mirna Obnova, se vr§i in ako bi bila Franeiia nartožena. bil bi osrrožea ves svet Oni. ki bo se boievali ea ivo« bodo. bo ne pm«io nikdar lo£lti od Franci i e Franciia ei ie ft itvoiimi žrt-vami pridobila priiateiistvo vseca sveta. < I tal i 1a zabteva đvnaiske cunetnfaie. Chiasso. 21. ianuaria. (X»i. ker. ur. — Cehoslov tiek. urad.) Milanski >Corriere della Sera< pile. da ie državna nmetnostna komiRiia ie \zttoto-vila nacrt, kako nai bi se umetnine, shraniene po avstrijaklh in nemSklb muzcUh. Izrodile Italili Ravnateli milanske caleriie >di Brera<. Mođicrliani. navala kot oficiozni izvedenec vede Jtevilo umefnln dnnalakeffa dvornetra muze i a Italila zahteva te umetnine pod naslovom, da §»o po letu 1816 za av-striiskecra coapostva v Benečili bile prenesene iz Benetk na Dunai. Kot od; škodnino za Škodo. povzro^?©no proti medna rodnomu pravu v Benečlii, se za-htevati obe crlavni đliki draždannke ga-lerile: Sikstinska madona in Sveta noč od Correffarla. eventualno Giorftionova Venora. kakor tuđi slike iz drugih mest. tako n. pr. obe CriveUiievt Iz Frankfurta. O zved narodov. Wew York, 21. Januarja. (Lf. kor. w.T Reutcrjev urad poroCa: V pofavora z dopisnikom »Asocciated Press« v Parizu je dejal lord Robert Cečfl, da bi Nemčija, Avstrija, Bolgarska In TurOla mojtle pri-stopiti zvezi narodov. Rekel je, da je glede Ncmčiie po^oj neodvisnosti vlade od vsa-kesa voja^kesra višjega nadzorstva. Jasno je, da *e NtmčUa nt more orloustlti k zvezi. preden ni naredila reda v sedanji zmeš-njavj. Polo?a| Avstrije je drujsačeti, kakor v NemSfli in slcer Je rmrnco tefltoC odkar ie revclMcila raztrirala Avstrifo, dočtm }c ostala Nemčija doslci sknpaj. Nobenejra vzroka ni, da razne države ne bi mogle pridružiti se zvezi, ako so se vsaka zase pokazale zato sposobne. CeSka na pr. kaie več znakov reda, kakor vsak drug det • Parfz. 21. lamiarla. (Li. k. o.) Glasom Dtin. kor. urađa poročaio llsrl te Llibrme: Uradno se ohlavlja: Vlada obvlađule polo-faj. Monsrntstfčno jrlbtnje se omejuje na Ooorto. na Brauo In Vlzeu. kler so Dona Mannefa proti nlecovl vol|l izkilcaH sa kralja Don Manuel |e oortudtl vladi svojo pomoč in ne odobrava demonstraeil za obnovo monarhije. Luksemburg, 20. Januar Ja. fLjub kor. urad.) niasom dunal. koresp. tirada poroča Asrence Havas: Velika vojvođltila Char-Intta je Itiavtla v proHajnacUI, da ^prejme krono, da 5?itt ooverjeno H blatlr'f favmli nanr*v. kl fam«!o ta neodviaaos tokaeas- » burškeca naroda. 1&. Stev« JfcOVEMKI MAIIOfr tfet M. Jamatfa Itt9. Stran •. i - L°m*?t Vi' iwiuar^ 0-1 k. « Ri»-fefjev urad.) Usti poročato ir Lizbone, da »e je Povoa Conceiro postavi] na čelo mo-narhistične zarote v Portu, Bragi in Vizen-iu. Irklical je don Manuela za kralja por-tugalskeKa. Bivli kralj je brzojavil, da tega ci ban.i a ne odobrava. Mirovna bonferenca. Mirovna konfcrcficft. Pariz, 20. januarja. (Ljub koreso. uradJ Punajskl korespnd. urad poroCa: L'radno se javlja: Predsednik Wi!son. mi-nistrski predsedniki in ministri za zunanje stvari so imel ob prisotnosti zastopnika Ja-ponske v ministrstvu za zunanje stvari sejo, ki je trajala od 10. dopoidne do opol-dne. Veleposlanik Noulens je dal pojasnila o položaju na Ruskem. V prihodnji seju kl bo v torck dopoidne, bo govoril danski poslanik v Petrogradu Scavenius. London. 20. ianuaria. (Li kor. ur \ Posebni poročevalec Reuterieveea nra-da na mirovni konferenci v Parizu ia\-11a: Sklen mirovne konference. da se bodo o načelih zveze narodov poevofo-val© samo države, ki so ee udeležile voino. ie povzročil med zastoimiki nov-tralnih držav nr*»eei§n1o nezadovoli-nost. Iziavili so. da nameravaio zavez-niki tLBtvariii zvezo narodov in potem reci: »Načela zveze so ta in ta. Pristo-piti inorete zvezi, ali na tndi ne t Za-6topniki nevtralnih držav so iziavili. da bi se niih pristop zvezi z istim i po-jroii kakor Nemeiia ne Mrinial « Šft^tio niihovih držav. Parit, 20. januarja. (Ljub. kor. urad.) Duoaj. koresp. urad poroča: Zastoonlki zveznih in asociiraniti držav so se danes sestall k seji. — Italijanski minlstrski pred s«dnfk Orlando ter Salandra In Barzilat so ffopotđne dospelf v Pariz Pariz. 21. Januarja. (LJ. k. u.) Asence Htvas poroča Klasom Dun. kor tirada: V nedeljo popoldne je Dredsednik VVilson imcl dalJSI razgovor z Bourgoisom, Rohcrtom Cecllom In r generalom Smutsom o prr>-hlemu združbe narodov. Pokazalo se je. da vlada med vodilnimi đržavniki Zedinknih držav. Velike Britanije in Francfjc popolno srtflaije. Včerai popoldan Je predsednik VVilson Inul enouren razgovor s član! arre-riške delegacije. Pariz, 20. januarja. (LI. k. n.> Ajrcnc« Havas poroča: Francoski veleDoslanik v Rubili Noulens ie na mirovni kmiferend iz-favil. da Je zavcznISka intervencija v Rusiji neobhodno potrebna, da se zatre bolj-Sevjgki anarhizem. Parit, 21. ianuarja. (Li. k. u — Brez-žlčno.) Predsednik zvozne države $vice, Otistav Ađor. se danes ob oo!u enajstih v pnsebnem vlaku pripelje v Pariz. \Ta kolodvoru ga fprejme predsednik Po*ncar6. Ador bo ves čas svoiesa bivanja v Parizu ktanoval v vladni palači. Kat pred^ednik modnarodnejta T?deče*a krf£a bo Chutav Adnr svoje bivanje v Parfzn porabf! za konferiranje z mnoKoStevilnimi ondi zbra-nfmf d^avnikf ententnih in z entento združenih «n. Pariz, 21 jannarja. (Li. k. u.) Glasom Dun. kor. nrada pornča Agence Hava<=: Švicarski z\Tezni predsednik Ador je nri-spe! davi semkaj. Politične vesti. ~ Velesile noćejo priznati Jugoslavije? Robert Cantalupo javlja v svojem listu >Idea Nazionaie« iz Pariza ane 15. januarja: Ker mirovna konfercn-ca priznava samo zastopnike Srbije, vlada med zastopniki države SHS veliko nezadovoljstvo. Najboij so Jugo-slovani nezadovoljni s tem, da se je Crni j^ori priznal en zastopnik na konferenci in da se smatra tuđi kralja Ni-kito šc vedno kot predstavitelja Crne-gore. Dne 16. januarja je isti dopisnik brzojavil svojemu listu, da so ju.sroslo-vanski zastopniki poslali pariškim listom tale protest: Sklep vrhovnega mtdza-vezni$ke*a sveta, da se na mirovno konferenco pripuste le delesrati kraljevine Srbije, ne pa zastopniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenccv, lahko povzroči nevarcn konflikt z dalekosežni mi posledicamL UvaŽeva-tj je, da danes ni več srbske vlade, ki bi mogla imenovati delegacijo za kraljevino Srbijo, ker je beojfrafska vlada se-daj zajednička vlada Srbov. Hrvatov in ^lovencev. Takisto so tuđi že vsa srb-ska zastopstva prervorjena v poslani-st\ra kraljevine SHS, katere regent je srbski prestolonaslednik Aleksander. Ako bi se na konferenco ne pripustila delegacija kraljevine SHS. bi Srbiji ne bilo mogoče vdeležiti se mirovne konference. Ta možnost pa bi sotovo ne odRovarjala željam zavezni-kov. Vrhovni medzavezniški svet f?o-tovo ni misMl pri svojem ukrepu na pre-obrat položaja v Srbiji in bo gotovo to vpraŠanje na novo proučil. — Ta protest ki je bil obebdanjen v franeoskih listih, so redigirali P a š i ć , dr. T r u m-b i ć in dr. V e s n i č, ki vodno z združenim! silami borbo za iusroslovanske zahteve. Izmed teh treh je najbolj zine-ren še dr. Trumbić. dočim zahteva dr. V e s n i ć , da se popolnoma razveljavi londonska pogodba. Kakor poroča Can-taiupo, protest jujfoslovanske delegacije, naslovljen na medzavezniški svet ni imel uspeh a. Vsled te^a je v kro.2:ih ju^oslovanskih delesratov zavladala skrajna nezadovoljnost Dr. Trumbić je bil 16. t. m. kot minister zunanjih del kraljevine SHS zapnsežen. Zapri-stgel ga je poslanik dr. Milenko Vesnić. = Anna*Jno poveljništvo v Zagrebu. Armadno povcljstvo v Zagrebu se je že osnovalo in za povefjnika }e imenovan general Boza Janković. ki prisne te dni v Zagreb. General Boza Janković Je bi! v balkanski vojni poveli-nik tretfe armađe. ki je preko Sandžaka prodrla na Kosovo in zavzela Alba-nijo. Leta 1913. je bil poveljnik srbske vojske, ki potolkla Bol^are na Bregal-liici. V času vojne z Avstro-Ogrsko je l)il Janković delegat srbske vojske v Crni gori, kasneie je bil na Krfu predsednik vojne?a disciplinarnega sodišča. Od let« 1906. Je bil general JankevK f rredseđnfk mane srtMfce namdne om- r.jzacije »Narodne Obrane«, katefe tajnik in glavni organizator ie bil sedauii Pukovnik Milan Pribičević. Zaslure 'Narodne Obrane« za osvoboditev )*» firoslovanskega narod izpod tujega jarma je znana. Ako prevzamc sedaj pred-SCđnik te organizacije armadno poveU-stvo v Zagreba, je to z narodnesa sta-iiS^a samo pozdravljati. = o reorganizaciji naše anaado. V Zagreb je prispel bataljon JuKoslovan-ske lotriie pod poveljstvom podpolkov-nika Brkića. Batalion Je nastanjen v vo-jašnici v Kolodvorski ulici in bo tvoril kader za nov zagrebški polk. -- Za člana fraocoske Akademije je Izbran naš poslanik v Parizu dr. Mi-lenko Vesnić. Akademija ga je izvo* lila za svojega člana skupno z ministr-skim predsednikom Clemenceaufin in z generaloma Joffrom in fochom. Dr. \ esnić je izvolicn v Akademijo ne samo kot predstavitelj Srbije, ki je tako ćast-no in verno izvršila svojo nalogo kot zaveznica slavne franeoske republike, nego tuđi zbos: svojih posebnih vrlin. Kot kriminalist in kot pisoc mednarod-nekra prava %i je pridobil dr. Vesnić svetovno ime. Ta!nl avstrijski dokumenti v Sarajevu. »Times« javljaio iz Sarajeva, da so v palači svojećasne hosenske uprave našli dokumente velike politične važnosti. Med temi dokumenti se na-haia tuđi tajno m^roćilo \t Niša, glasom katerega bi naj avstrijska armada poni orila vse civilno prebi v a I -s t v o v Nisu, ako bi bila primorana se umakniti v Srbijo. K sreći je prodirala srbska in zavezniška armada po pre-bitju solunske fronte tako hitro, da Av-strijci nišo mogli izvršiti tega svojega ndCrta. Javen poziv vsem, ki imajo v inozemstvu terjatve v avstro - ogrskih kronah. Na podstavi ukazov kr. mfniitrstev za finance in za notranje zadevc z dne 17.. oziroma 19. januarja 19IP. se poziv-licjo vs! denarnl zavodi, vse trgovske firme, defftl^ke In KomanJltne drttthe, zadruge, v^a industrijska podjetja, ka. kor tuđi vsj zasebnfkl, na) naznanijo poverjeni§tvu za finance v Ljubljani (Poljanska co>ta st. 2) najka. t m. eopet ve5 tav-liih -;hoflov. na katorih si» 1# razt>rav-lialo o nolitirnih in erosnodarskih vpra-naniih ter o nsMh narodnih tnoiah Po-vsod po se z navduAenjpin st>rcie1© to-znd^vne rrsoliieiiP Vršili so s*» sled#»c'i phodi: v »Senruriu pri Kraniu ferovorila Fra ne ftemrov in dr. LavrrnCi^^. v Straži?«.'ii pri Kraniu (sovotiU sođni pvotnik Dev. dr. Marn in RIbnikar). na skarutni fdr Ppstotnik). v Knmnikn (profesor Brrznik. Orar. dr Karba>. v Lukovici (Bpit. dr Krivlf). v Ltižar-iili nri Vel. Lnirah (I PuoeH. profesor Jus). v Probni nri Novem mostu fdr. Rež^k). na Vnnskpm Cdr. Kalan in Prekoržek). v 9t Petru V S&vinski dolini (dr Kalan in Prpkoršek). y Lim-bušu pri Mariboru in v Iranikovcib (profesor Voclar) V.ai ^tiodl bo bili lako dobro obi^kani Shoda v Orahove« pri Cerknici in v Starem trim pri Ložu Rta bila radi neuerodnetra vremena preložena na 26. ianuaiia. — LimbnS mi Maribora. V nedeljo, dnf« 2i\. prosinca se vr$l pri nas ob 9. dopoidne iaven sbod JDS v foetilftl C Jnlita Robiča Prideio ffovomlki iz Maribora. Po shodu «e vrši seetanek &»-upnikov pri s. FclikRU Roblcti in se osnuj© kraierna orfranizacila JD6. Pro-Bimo velike tideležbe. — Joffo»lora»9ki sfcod se vrsi v nedelio. dne 26. prosinca 1919 v Ovšt»* niu v Mežiški dolini na Koroftkem. Spo red: Ob 9. uri elavnostna Bluiba božja na Glavu em trmi. nato zapriseca koroakiii iuscoslovanskih voiakov In : filavnostni covori Jusroelovanl f Pfldl- ! te v obilnem itevilu na U ahod. kler i proalATimo nato srobotuo JwoeI»Ti]o * tri potr«*iiostl NeflieeT in Itallianor. ▼ nedelio vsi v GaftajaL — Siei saspiiikov JDB v Zerter-tSk pri Maribor«. V nođelio 19. ianua*-U ie bil skllcan eh od saupnikov JD8 v Zerkovrih Udeleiilo se ca ie lepo Mm> rilo mol ii domaće občiae. pa tndi Iz Pobrala in Doirod Zborovalci so iis^o-lili za ored^odnika Žud&ha A Zela. n*- kar le o poiitičnem položam in o atraa- Icinein programu rovoril m. dr. Roatna. 2a niira »ta eroTorila m dr Rarl Kodet-Bum In prof Vo^lar. UManovila ee ie krajevna orKanizaciia JDS in se 1* it-volil odbor z županom Zelom na Ćelo. Offlanito M ie takoi leno ^tnvilo ^lano% za oreanizaciio .TD8. 8hod ie pripravil e u^iteli Zemliič S tem se le Btoril uspe^en začetek za našu organizacijo na Dravs.kem poliu. — Peiaaailo erožni^ke«a povelini-itva. V pciasnilo k notici Hsta >Jn?o-alaviia« % dne 19. ianunria 1919 slede voiaških obvezanrev na^Iovlieno na poverienika sta notranie zadeve, si uiw>-ia višie orožniško povelistvo priiaviti. da nadzira orožništvo na i>odla£ri ob-^toječih zakonov kakor došle i tuđi *e-dai pravora^ni odziv vpoklicAnr«T ter 9O ?e isventeca Izdala tuđi tozadevna navodila Zaliho? se detaio orožniStvu. posebno od Rtrani poAameznih obrin-ftkih ^astopnikov v toliko težkooe. da isti ali ne smatralo zadevo dovoli re«-nirn. ali ne naftopaio ** ix>trebno ener-žiio. da bi tako prisilili obvezance vnai moralIčno k odzivu. Na vse orožniftk« l>Ot-.Laie io zšel .-trocr nkaz. vse vpokli-oanve mulzorovati. da se nemudoma od-aovtio pozi\-u oziroma tete k voinodo-polnilnemu povelistvu eakortirati. ViS-ie orožruAki> povAli^tvo pa se zanada na vt*e morodaine clnitetie. da zastaviio vefi Bvoi vpliT t to Bvrho. tako da tih Rtrorih odredb ne bo treba vporabliatl in upa. da iionvoti vnak vpoklicane*^ vso rvoIo moH v fflnzbo ouroženi. s tolikimi žrtvami pridobli^ni avoln>dni domovini. — Vi.4io orožniSko novelistvo — Kdo poreliuie nemškim IoIimjb aa Koredkeai. Povelinik nemAkih tolp. I ki bo svoie£a«no napad le Marilo na Žili ie bil. kakor iavliaio nemdki listi znani narodni odpadnik dr Ernit C h a m . okraini sodnlk t BeMaku. Ta ^lovek. ki ic svoie čaše roeovilil na Je-eenirah in se delal fanati^neira Slovenca. poMieie i>a presedlal in ee proglasi I za Nemejk ie torei iflrral slavno vloffo pri na*koku na Mariio na Zlli. Kdor pozna morali&ne kakovosti tecra indivi--tekte niesrov© kakovo?ti ni prostora. Kliub temu pa lahko računa z možnost-io. da era iz Avstriie kot roieneea Jusro-elovana izpode Ostai bi torei bre« nlužbe in kruha Da se svoiim nem^kim ffospodariem prikupi, ift vstopil r ar-j»tri.isko arraado in izvedel svo1 telovajr ski pohod na Mariio v Žili i. misler. da m m tem svoiim >iunaštvom< pridobi naklon ienoat neronkih kromov, da era bodo se nadali«* obdrž&H y službi. Ako pa sa mu bo to ponrerilo. i# dni^o vprašanie. Zakai poturice so dobrodošle le takrat kadar ?e iih rabi. drutače pa fi« iih na-vadno meče proč kakor izžete citrono. — (:r*n\kmrnke šelasniike iskani-re. Hrvatski listi iavliaio: Poverieni->tvo za železnice bo isdalo ineeeca fe-bruarift železnfško časnikarske izkat-nice, s ?©mer bo končno reAeno to razno vura£anie za «3ajinikarie. kl teh ugodnosti flvoiečasno ix>d avstro - oirr-pkim režimom niBo moirli dobiti. da*»i ie bilo znano, da oo se nem^ki in madžarski Žurnal isti udobno vozili po vseh železniskih proirah po območiu Avetro-Oerrske — Priiar© kronskih t«iial«v r inozemstvu. Z žiiro^aniem bankovc-cv započeto akcito nadaliuie kr minigtrFtvo v B^oeradu. « popisom kronukih terjatev t inozemstvu Vsak, kdor ima ▼ inozemstvu kai ▼ kronah torfati. iiai KToio toriatev sinimo f>riiavi 4o 5. februari* 1919 ooverieničtvu za finance ▼ Ljablfani. V*y"* nove na, drucem meRtu teira li^ta obiavlieni >Javni po«iv<. Kdor hode varovati svoio korist, nai ne zamudi po^tavlionosa roka — V akcif«ki odbor političnih pre-ranianrev io bil izvoiion dr. Janko Leskovpc in ne. kakor ^e ie napaC-no postavilo, dr. Tjo*kovar. — VIT. predavan ie * Akademii«« Ker ie slikar e Ivan Vavpotič v sre« d o 22. t. m. zadržan radi predpriprav za pariSko. mednarodno. mnetniftko razstavo. ne vrAi predavan ie tele r oe-tek. dne 24 t ra ob 6. uri zvečer v real-ki I. nadptropie. Tema: »Mo4erne smeri v iimefnosti in Slovenci - — Potovanie na Će^ko. Linblian-ski korespondenrni urad ie izvede!, da io če^ka meia stroeo zanrta. da ee prepreci trrovanie % bankovci. izvos živi! in druerih potrebs^ln ter vdor boliAevie-ma. Kliub temu priđe v«ak Ju^osloTan. Tzlafiti velia to za nae> diiaštvo) ki bi Atudiralo v P^aci. izliJika cez meio. Treba io samo. da zaprosi potno dovo-lienie pri čeho**lova£kcm poslanifetTm na Dunaiu — tfttteliita Acmesa Zanaaora le volila rernim učenkam na šentjlakobakl dekliaki osemrazredni«! znatno svoto r raadelliev. PriporočuloS se nilhove-mu »©litrenomu s»K>raina \* želela, da bi obdarovankam po maleni olaiia&a bila letošnia sima in voina drajrfnia. Uči« telistvo ie u^tre^lo tei želii bivše kolo-tinie ter ie nieii prri posmrtni ffođor-ni oan. 21. t. m.. obdarovalo 9 to saon-Scino 36 učenk. Zaiedno ie Todrtvo dole odredilo, da ee ie ta dan ob & uri «|U-trai oprarila ▼ Aentiakobski cerkvi ma laslužno koleeifrio masa taduftnlea, *\ m ne ie udeležile vw ucenJce in oci-teljsivo Vsem nam, tt&teliicftm in ucen-kam nai pokornica — ki ie nad 31 let polijevala na na^i soli — bira r bla-KOTD — hvaležnem —• «ponrtnu — Sfireneaiba židovskih imtrn. Več Židov nacijonaliatov na Hnrat«kem ie vložito na vlado prošnio. da bi Um rla-da dovoli I a enremeniti niihora ijmraiia nja imena v narodno židovska. Forer- rt m s^lraato M 1e to nvotolo et-ia kakinin raaiogoT, ni snano. — Vwuri te ▼ Liubliani župnik v p. in slatomainilc c. Peter Režek, brat maatneffa ućitelia g. Jurai Režka. P. T m— LTra4al ttat Narodne vlade SHS T LjaUia^. Uli ata 39 in 40. številka. — VwaA* le v deielni bolnici edč dtefaniia Mar«, scrienka arftnlinskeffa aaiMOfttana, doma iz Viuavo. Pokoi nie-ai 4«ai! m — PiWaU Aalie. bikov im kimL N« deielni prisUvi ▼ Medvodah se bo prodalo pribodnii ponedeliek. 27 t m. 16 telic. 2 bika in 5 koni. Opocariamo na to prodaio nade ftivinoreice. V u4ii«B dopisa iz Trboveli se ie vrinila nemila pomota. Mesto imena Zežek bi se moralo pravilno tiskati France Guoek, kliučavničar^ki moj-fiter Trrovri, eartnflU in inđustrifeka pod i« ti a. t Marikoru in v celem okrožiu se potivliaio da ae nemudoma zsrlas^ kot člani ori Slov. trg in obrt. društvu v Mariboru V nai i Juro&Iavih treba nam ie nuino smotreneea ter skupnega dela. Društvo kot tako skrbi. da se odda delo raznih uradov in zavu-dov Ie brojim dlanom, ter se prepreci doeednino zapOBtavlianie slov. obrtništva in tutorstva. N'adalio bode društvo imelo na razpolacro ter v evidenei v«*e slovannke tovarne, oziroma nam naklo-niene tovarne in veletrerovin«*. ki bodo zalagala nano trurovino in obrt a potrebno Mirovino Itd. Tuđi se bo tkrbelo. da Drid«io domaji izdelki v dobro kuu-clisko roko itd Nameravamo prirediti velik shod Dan teera velevažnecra aho-da bode pravočasno obiavlien Trirovet; ali obrtnik, ki v tem velevažnrm čaa« noco oetati oeamlien. nai se iavi takoi 6vojemu Ftanovakeniu društvu. Kino Ideal predvaia ^e da ne ft in jutri v četrtak velezanimiv soored. ki ie žel pri včeraisnii vprizoritvi sDloSno pri znan ie. Obseira dvoie to^k: Prva ie »L/ola. plenalka s kačamic trodeiansk^ burka z Mani« Zienor v erlavni vlogi. Obravnava znano nnov na tw>-vsem orieinalen način: Veeeliak. ki ima sive laae. a premlado srce mora sledniir* radi nezvestobe uroniti gtroso ienico odnu^cania in ie ta pokoro ie vsem v zasmeh Druiara pa te drama v 4 deiftniih ^ Zlata namiia« avtoria Karla Sohneideria z znanima dunaipki-ma umetnikoma Ferdinandom Bonnom in Leontino Kiihn-b e r fir v elavnih vlosrah Ohoinstvo ie očaralo zlasti ćmtro deianie. ki na.« po-pelie nazal v pradavne čaše. v kralie-stvo effiDtovf=5kih faraonov. kier «e nam prikazuie niihova mocoćnost z. vpem siiaiem in bleskom. a mdi brezobzimo okrutnoetio. Leoa io nlesna vložka. Spored mladini ni primeien. Kino Ideal. Oruitvene vesti« — Obeni »kor društva slovenskih POdnikov &e vr^i v nedelio 26. ianuaria popoldne ob HS uri v iu?tični T»alači. — Ljakliaaski nahovski klnb oa-merava prirediti s 1. februariem t. 1. v kavacnl >Evropa^ turnir, k čijrar ude-lotbi vabi vse člane kluba in prijatelje šaha. Enkratna taksa sa turnir znaša 20 K. preplaclla in pro^tovojini darovi za dobitke se hvaležno sureiemaio. Tn-teresenti nai se i a vi i o pismeno na na-plov: Evgren Betetto. Jadranska banka, ^'fanarina za klub zna^a letno 12 K. — Saborski klub. NaroOo glrtalUfe. — I« ^l«dallške nisarne. Srcda 22 i a n u a r i a Ivo Voinovu-: >Smrt majke .lucovioev« — Ahonement >B< — Zverer ob H8 - O o t r t e k . 28. januari a. <"-aikov.-ki]: > Jevcpnii Onieffin«. — Abonement >C<. — Zve-čer ob ^8 — P e t e k . 24 ianmr-i a. Ivo Voinoviž: >Smrt maike Jneovi-čev€. — Abonma >Ac — Zvečer ob H8. — Sobo ta. 2^. \ an u ari a. <^ai-kovskii: >Jevtrenii Oniesim. Abonina >Br. — Zvečer ob >»8. Poizvedb«. Kdo v#? kie ie Mari i a Kvaliati. Zadnie pismo sem dobila 22 decembra iz rezervne bolnice vTrstu. Moi naslov: Marija Baraksadić, Osoie ^t. 3, Ljub-liana Prosoia. Prosim vliudno kdo i7.med vračaiocib fle voinih vietnikov iz Ru«ri-ie bi vedel kat o Franc Cankariu. ki ie bi i viet v Przemvslu 191?» Bil ie narednik pozneie denetnik Pi^al ie zad-niič 1915. Zdai pa ni ver; o niem trla5?u. Pronim nai se mi sporoči proti povrnit-vi atroHkov. KrnoKtina Cankar. Z^ornja ^i«ca stev. 47. pri Tviubliani. Kdo inned vraraio^ih ne voiakov ve kai od Antona j«nko. prideliene-V* strelskemu pešpolku »t. 3. 2. stotni-ia. 3. voi, voina pošta ster. 385. Zadnio dopinnino ie poslal meseca oktobra 1. I-. od takrat ni od nieira nobenec?a elami vec. Kdor o niem kai ve. nai sporoči ta nierovi soprosi: Manici Jenko. Rožna dolina St. 147 pri Liubliani. Stroški se povmefo. Na poiti pred oknom, kier se prc-daiaio brcoiavke. ie oetaril srbski časnik svoio liptnico. v kateri ie bila većja svota denarfa in razni zani važni dokumenti Ko i*e ie ^ez nekai minut vrnil. da poisče poereAano listmoo. io ni ve^ naieL O&vidno ^i io ie kdo prllastii. DoUcnika poziva^ nai mu vrne proti naeradi vsai v lietnici se nahaiaio^c dokumente, ki zani absolutno ni -naio nobene vrednogti in jih po«lie na naslov: Košta M i ž i ć . srb-aki konieniiki častnik. Liubliana, Do-mobranskm rofažnica Ha Sr. Petra cesti St 33 ie bila ei-no£i Iz predsobe ukradena tz Mirkot« Striclu kratka težka zimska suknia Grne barve at velikim perzijskim ovnn-nikom. V «*ukn1i ie bilo 950 K denarja Pred nakupom m svari. Kdor bi kai arsdel o tem, dobi dobro nagrado Mirko Strlcel. Unfcite m le srednia veota denar-fa veerai okoH 6. zve^cr v vestibulu na Ciavnem Kolodvoru. Denar fe bil v roC-ni torbici z voiadko lezitimacito. Sto-krooaki bankorec ie Kaznamoran g ter. »48, Colie PoStcn naiđiteli nai prinese na Karloveko cesto št 2, I nadh- stropje. Dobi naerađo. Halnoteiša poroOla. U PREKMURJA IN MED21MURJA- Po poročilih iz Prekmarja \rrwt& Madžari v Murski Soboti sedaj 500 vo* jakov, \2 topov in 10 strojnih pušk. V Beletincu je 200 vojakov s 4 topovi la petim! strojnicamL NajboH fe vtrieaa Lendava. kamor spravljajo Madiart veliko množino vojnega materijala. Ttt-di vojaki prihajajo z Madžarske tmmo-ma. Poveljnik madžarskih cet ie nad-poroOnik Tkalec ooturica, ki je bil svtv-j^ dni učitelj v Ceferoucu. Kakor smo izvedeli, nadporoCnik Jurisič ni padet marveč je Jiamo ranjen na roki in roto Sf» mu v laktu amputirali. Ko so ga bol-nićarji hoteli obvezati in m odpeljati y bolnico, so Židje in Madžari klicali: >Pi?stite *a. naj pojrine ta hrvatska svinja!« Madžari plačujejo svojim vojakom po 80 K na dan. ker za drugo ceno noće nihće opravljati vojaške službe^ zlasti ker se silno boje Srbov. — V Sanirah, v Medžimurju se nahaja vrelec petroleja. Iz tc^a vrelca je bilo tnogo&e vsak dan dobiti okros dva vaffona pe-troleia. Ko so se pa Madžari moral urrakniti, so razrušili vse stroje in tako oncmo^oćili dobivanje petroleja, toda nadejati se je. da bodo stroii v kratkem popravljeni in da bo zopet mojcoCe te-rabljati petrolejski vrelec. TREKRšCENJE ULIC V SARAJEVU Sarajevo, 21. januarja. V zadnji sci obćinske*a sveta je bila na dnevnem redu tuđi razprava o prekrščenju ulični imen. Tozadevni pretilog je stavil profesor M a r k o v i č. Predio^ je bil sprejet Izmed dolge vrste predm^ačenih iiličnili imen navajarno te-le: Strossmiverjeva* Pašićeva, dr. Skerličeva, Pr^radov»2e-va. dr. Krekova. Zaprrebška, Beogradska. Ljubljanska ulica, VVilsonova promenada, Clcmenceauov trg itd. MEDINA KAPITULIRA. London, 21. januaria. Medi« a* kjer so se še držale turske čete, je k a-p i t u 1 i r a 1 a in se vdala arabskenra kralju Husejinu. Kapitulacija se je izvršila na pritisk turske vlade, kateri je en-tenta sporoćila, da bo razrušila darda-nelske utrdbe, ako se Medina takoi brezpo.^ojno ne vda. Razne stvari. * One avstro - ugrske y&tnlke, id ao v svojem pokliču nujno pmrebni, nainerava baje Italija v kratkem odpustiti. Tato poroča i o hrvatski listi. * Direktna zvera Odesa - Praga - Trti. Praški -Narodni Lisiy« prina&ajo člandfe v katerem se naglaša potreba, da se Dunav; internaciionalLzira, da bodo mogli Ccho-Slovaki sodeloyati na internacijonalnc« prometa. Potrebna je direktna zveza Ode« sa - Praca - Trst. * (talijanska sarorost v AmerlkL Na raste samo v Italiji časniška surovost pnMI Juguslovanoni, ampak tuđi v Amcrtki v lt*> Ujanskem časopisju. V New Yorku iahaja -II Cittadino^, kl je strašno erdo napadi .Iuj;oslovane, ker so na svojem shodtf ▼ New Yorku oštro na stopili proti Italtlanska-mu imperijalizmu in italijanski srabežlH^a-sti. Nič stvarnega ne ve povedati proti pfO-testu, zato pa »U Cittadino« surovo psuH, prav po (talijansko pač. Pravi, da so itaJh jani balkanske narode: Srbe, Mrvatc lb Slovence smatrali vedno za surove toio-▼aje, ki io nevredni svobode, 2a rodove, II so rojeni za sužnje, ki so nehvaležni, ver^ lomni in nasprotni zapadni kulturi. Baikfli je pravo uiivo gnezdo Evrope. Srbiji oćfta> čjl je nehvaleina Italiii, ki je reiila ojeatt armado in srbski narod pred popofnim onft-čenjem. Nesramno zabavljanje in bedasto očitanje Srbiji radosti označa Italijaita, kako so knlturni. miroljubni in resnicoljul^ ni. Res je to, da Italija Srbiji ni hotela pfr-macati pravr radi londonske^a dogovor«, kateremu se Je Srbija odločno zoperstavlfa. In tak surov Italtjnn naj bi sco^nodoval na# na^im Primorjem in naslmi Ijndml?! -------------.-------------------------------------------------- t Aprovizaciia* *4- Prodajald sladkoria se vabf^ da se zsrlase zanesljivo v petek dne 24* in v soboto dne 25. t. m. v sladkornl centrali pri *osp. ravnatelju Lillcku, ra* di nakazila sladkorja. + Prodaja sladkorfa. Od ponedelfc ka dne 27. t m. do vštetega petka 3L. t. m. se dobi na vsako siadkorno izkas* nico za januar šc po en kit<>«♦ gram sladkorja. ki stane 3 krone 20 v. Kdor bi sladkor draži« prodajal. bode strogo kaznovan. To velia tneti za tiste, ki bi skusali proda jati sladkor draž je pod roko. 4 Sol se rrakazuje stnuikan sama v ponedeljkih, sredah in petkih v mest-nf posvetovalnici od 9. do 12. nre dopoidne. — Krompir na rdeče izkaznice Ai. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko A, dobe krompir v četrtek, dne 23. t m. pri Muhl-eisnu na Dunajski cesti po nas led nj cm redu: od 6. do 9. stev. 1 do 90, od 9. do 10. štev. 91 do ISO. od 10. do II. stev. 181 do 270, popoldne od 2. dol, štev. 271 do 360, od 3. do 4. štev. 361 450. od 4. do 5. štev. 451 do konca. Stranka dobi za vsako jsebo 3 kg krotnpirja. kilogram stane 30 vin. -t- Nasoljene kumarce za U II^ IIL i« IV. uradoiiko skupino. Stranke I., IL, III. in IV. uradniške skupine, dobe naso* Ijene kumarce v cetrtek. dne 23. t. m. pri MiibleisntL Določen je ta-le red: I. uradniška skapina dopoidne od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 330, od 10. do II. šter. 321 do konca. II. uradniška stjpina popoldne od 2. do 3. III. aradniška sku pina od 3. do 4. IV. uradniška s k u p 1 n a od 4. do 5. ure. Vsaka stranka dobi lahko pol kg, kar stane 30 vin. Izđaiatefl in odgovorni arftfalks Valentin Kopitar. Lastnin* ia đak »Narodne tiiiarni **"» * ________________ ,MQVtNSIQ NAgOP«, đm 42 jMMIj« t»lS 16 ttt«. JVMJ Utn, mestni učitelj, naznanja vsem sorodnikott, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njegov predobri, srČno ljubljeni brat, velečastiti gospod Peter Reiek iupnik v p^ stalotnainik, iastnl oMm starotrlkJ, ocSGkovaut i stotim zaslužnim krliatn > Icrono ttd. danes ob pol 10. nri popolcJne mirno v Gospodu z*spal. Pogreb predragega pokojnika bo v čeirtek dne 23. januarja 1919 ob 3. uri popoldne iz ža~nišća pri Sv. Petru na pokopališče k Sv. Križu. Sv. taaša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra ▼ Ljubljani. V Ljubljani, dne 21. jannarja 1919. 913 Potrti neizmeme žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pretresnjočo vest, da je naša iskreno]] u bijena b^erka, oziroma sestrica, gospod čna Štefaniia Mare golenka urfullftskega samostana v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 5. uri popo'dne, po daijši bolezni, previđena s tolažili sv. vere, boguvdano preminila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 23. januarja 1919 ob polu 4. uri popoldne iz nrtvaske veže v deželoi bolnici na pokopa Usce k Sv. Križu. Sv. maše zadjSnice se bodo darovale v već cerkvah. Ljubijana-Vtpava, dne 21. januarja 1919. 912 KaroHaa Mare, mati; Ivan, Ba(kof brata ; Viktor 1* a, Ha* riea, Angala, Karla lofka, Anftca* Roman«, Ladica, sestre Zahvala. Ob prebrldki izgnbi našega prtljubega siaa, brata itd. Franca došlo nam je toliko tolažil, da ni mogoče vsakenio posebej se zahvaliti. Izrekam tem potom vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Šmartno pri Litiji, dne 21. januarjt 1919. 907 Žalujoča rodbina Knaflič. Zahvala.. Za mnoge dokaze to labilne ga sofutja ob smrti naSega pre-dobrega soproga in oče ta, ozir. brata, starega očeta in Usta Franca UolauscKa veieposestnlka izrekatno tem potom najiskrenejSo zahvalo. Zahvaljujemo se veleč. gospodoma župnikoma iz Boštanja in Sevnice in vsem, ki so spremili nepozabneg* pokojni kn na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo veleč. gg. salezljanskim duhovnikom in dragim gg. salezijancem v Radni za vse, kar so našemu Jjubijcnemu pokojniku in nam storili v teh brid kost i poinih dneh. Radna pri Savalct, dne 20. jannarja 1919. 883 ialojoča rodbina VoUniak. POZOR! POZOR! Uečjc šteollo slomoreznic trpefne konstrukcije v raznih izvedbah je došlo. Vsakdor, ki potrebni 'i- moreznico, naj si jo priđe takoj ku~ft, ker je povpraševamie zanie ztl:> ••»>-£no. V zaloci so tuđi vsakovrstni dragi stroj! — Fme M\tH, zaloga no ifeielaUb itrojev, Lt*»ljaaa, Martinov« ctata stav. 2. 889 879 Opravilna številka A 1 1259/18-9. Oklic, f katartm sa skUc^eio zapattlukl sprtkL Dne 22. oktobra 1918 je umri Fraae Vakavlea, poslovođi v Ljubljani. Vsi, ki imajo kako terjatev rio zapušč»ne, se pozivljafo, da napovedo in đokažejo svoje terjatve pri tem sodišču da« 10. itferuarla 1919 predpoldne ob 9. mi v izbi 34. ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki. ki nišo zavaravani z zastavno pravico, nikake nadaljne pravice do te /MpuJćmc, ako bi vsled pUčila napovedaoih terjatev pošla. Okrajno sodiKe SHS v Liubijani, odd. L, dne 16. januarja 1919. Št. 674. 880 Razglas. Vsled izrednih razmer na mestnem magistrata letos ni mogoče dostaviti strankam pravočasno plači Inih nalogov o vodan ni, gostaSčimni kanalski pristojbini, odmerjeni na pođlagl zadnje na povedi o hiSni naiemnini. Stranke se torej opozarjajo^a^ tipida !• fabraarja^ ***** prvi V.\ se naj vplaca po do se danjem predpisu pri mestni blagajnici aajfcwwja ska br«>z ottok. Pismene ponudbe na urravntStvo »Slov. Naroda« pod mU*r-aa ttraoka §04*. DO4 PreSalla ii Ma SnM^s isceta. Nastop takoi. Reflektantje z dežeie imaio prednost Pon idbe na tvrdko hr. Mtller. Zaferfe ah Sari. 906 Vsiraor ne pod 14 let star*s Dnmer- lUjtUcl no naobrazbo ter prodaj alka iste stroke ?- sprejmeta takoj 2a špe- ceriislco trcovinr> VpraSa se pri tvid ki Ceruk * Val ?odaikar trg 2, od 11 do 12. dop. 921 rlDDu tfC. cevmi. nov pločevinast šte-dilnik in počinjen kotel. Poizve se v treovini Cemak * Vat v Ljabljaai, Vod-■ikoT trt 2, — Istotam se kupi em sflakatmlca (preša). 97Z Iha mthllii f|es) in 2 moćroca na pe-UIB pniBIJI resa dalje več knvanih zaboiev s ključavnicami, večiih in manjih se skuono alt tudi oosame zno proda Dvaajska cetta 9. a>wi$ee. lev« p0 stepalcah. 890 IflUUlUlIlBlB, Scine In nemSeine zmožne^a v besedl in risavf i§£e tvr-đka A. Stiger ta tla v Sl«v. Bistrid. Po nudmki naj se s preofsi izpričeval obrnejo na revnost na firmo. 9 3 ToianBb mm ^a'TXZ'^ zemliiSčem :n v blizini žeieznice, pripravna za vsako tovarno ali drugo oodtttje, se ■?•«■« prodaf«. Pismene poudbe pod „TtttnuiUT11 na imr »Slov. Naroda«. 887 Dtf9hi ffnii nuino P^trebuje .Glasb rUHliinil na Matica« v Liubl|am in st obraća do svojih dobrotnikov z vljudno prošnjo, da bi H eden ali drugi ods opi) dobro rabljiv pisalni »troi proti pnmernemu odnlačtlu. Ponudbe na odbor Glasbene Matice. 916 StasBTaDje ii Ima ^,"*;, '^", slovenski obtelji za 15. februar, &ko mogoče v družbi 2-3 dijakov Plača v denar'u, po želji tudi v živi Ih. Pismene ronudbe na upr. »SI. Nar.« rod ^rea!cc9M". 9)0 Lekaroa na Mali, ^tz \ lastni hi5i na jelo prometni točki v blizini kolodvora, M odda w aafaai. Ta najemnika je na razpolago tadi družinsko stanovanje. Pojasnila dale oskrbnik premoženja E. KožeMev h deđičov Ivaa Se!ine Sari. pošta Jesenfee fntlet. 891 izoHnffii WMlm "ž% t^t rl lepo slovenščino, se i5če k dvema deklicama v starosti 13 In 18 Fet v prav dobro h'5o na ŠtaieisKo za po-uk ▼ slovcnSčini. Prednost imajo, Ce ■ grajo klavir in znajo francošlino. — Pon 'dbe z navedbo place se prostio na po*tnl preaal 35. Ljabljaaa, tit ZEBfna rartiai S^S^r irgovsko naobraiena, muz.kaličn.i simpatična ter leoega značaja, se že t seznaniti z mladim izobraŽenim jro* spodom v svrho ženitve. Tajnost strogo zajamčena, r'onudbe s sliko pod Šifro .Goreta ijaieienaH* na uprav »Siov. f»aio m* ^ m Ceneaenshaiajo pn sT;';T. S»bt*r«ft9 a. 1—a, Marifcf iL T4. Posorl A taaw da«ej. a^kler |a Mag* w zategl! Zimsko blago na priroer: moike ao-gavtce, lapestnke, zimske čepke, tre-buSni pasovt, ženski lopiči z roka vi in brez nj a, moSki jopiCi in voineni otroiki jopići so po posebno nizki ceal aaamšal« Urin imiiB jjor itaw^ar $L 74. 350 ULi^ a^i •* oddm v sp &*** ■■flBI H Naslov pove upr. Slov. Naroda. 892 Haa aamtat M **&> ft mogo^e sistem UBI Hflflt ernemann. Naslov: Kino Jugoslavija, Novo mesto. 699 fflbl m*ibaa' neopremljena, se išfe •801» južno Zverdc: Ponudbe na uprav-ništvo St. Naroda pod rJužoo' 909. hiti i ttaS nffiii ^rf^ «edbo časa, honorarja i. di. na upr. SI. Naroda pod šifro »italijanščina* 917. Hliipiiistiairijip^nrza^: ce ali ribiče se prodajo. Poizve se: Mestni trg 9, 111. nadstr. 915 Paun in. stršio il;e ^b"."-'.',:k^,: Ponudbe na .Tovarno uraetnega skrila v Lažkem trguV 881 ĐjlfffHf fjfa '-5 kfir za električne na-DflMflC Lll" peljave, z gumijevo izolacijo, se proda. Cena po dogovora. A. Repe, Bled. 884 flCaCluO JIUMi mesta, ako mogoče z uporabo klavirja. Pismene ponudbe pod .klavir* 901 na upr. SI. Naroda. MflllK I/BtllK razpoSilja takoi % Lećaik, B»r«¥l|e, Koraško. 8215 Prnriatallfo ki ima vese|Jc do ročnih iUuUJrlO, del snrejmem. Naslov v upravništvu pod ,,78J". 789 fnliritatnria sten°Rraf« a!i stcno ra- tfUlIUlalulfflt f'nijo (stroiep:«ko) spreime odvetniška pisama v Ljubljani. — Kje. pove uprav. .Slo«. Naroda'. 786 Ifflfif&f ^ ^ruSe kovine triaškega uvoza nllMlHi kupuje in prodala Ođon mu*. ay. tr^ovec Liubljana-Šiškaf Kolodvorska ctsim St 149. 609 Dobio đsuie pnln mila l^i^t be razpošiija po dnevni ceni manjše ali večje množine Jos. Krivec, Krško. 398 ilSIVE \Wl ta Ušao«* rais^šllja v vse iugoiiovanske krajc Btibael Sa* ■riia. Maiibor o. D. Stolni trg i 84^ nn i£ Vefjo mno2ino proda tvidka UULJL Aptoa Ku^laa. Karlovška cesU 15 Ljabl'taa. Dalje se odda tadi večja množina vermut«*ina, sladkega. 43 ae i.46a- FonuLDe s sprlčevaft in event. sliko na« se poSlieio do 30 t. m. na tvrdko Oaricar A Leskovšek v Celja. llhiif ^ let* Cvrst 'n zdrav» ki ie UlCicl, dovrtil 2 razrela roeA>Canske < le, 2eli vst»piti v kako večjo trgovino. Naslov pove uprav. »Slovensk, Naroda« 280 IlfiBUr l4 'ct *t*r, čvrst in ?drav, ie-UlUCl, Ii vstoplti v kliučavniča ska ^li podobno obrt. Ponudbe na Marije Rakusa, vdova dlmnikarskega mojstra v Ormolu. 811 Vsrilrf 0<* 10° ^ ftaprej y 2eTezno -nUflll pločtvluastih zabojth v vsa< ' množini ra7no§ilja trj*no proti "ed-ofačtlu Tveraica za daiik (d. dr.) t Etiah ori Mariaora. Na dal jr a pojasnila so p omenjeni tvornici na razp«lago. 458 ff«Mwnaia prijazno z električno r-~-ilSmMJt, svetljavo. obstoječe iz 2 do 4 sob s pritiklinamt i$čc za suje? ter« i n^ledna mirna stranka (2 odrasM • sebi). Ponudbe na apravnUtvo .Slov. Naroda* pod .nijalk 802- ZeniiefilJiiKlffOegomoieizud.d„'u„ Dobne se u upravi »Riječ SHS« Zagreb, Ilica 40. Zapada 1 K Prepro- vi3vnocima 30 posto poputta. Šilje se samo uz gotov novac. Pouzećem se ne Šalje. 803 leiia tnifska fc'ža |ss.>s. f^i zeniij;5t*a na prometnem kraju Gorenis'-cc Dolenj^ke ali Sp. Štajerske se išče za večlefno dobo v najem oziroma se p^>-znejc kup!. Ponudbe pod „Jigosforaa" 391 upravništvu .SL Narodi". 39d Samosrslia frUajaika JZL™^. in nemSicega lezik^ v govotu m piša-vi, z večletnimi spričtvalt, zgovorna in prijazne zunan;csti se rajno nastavi. GdC. x navedenim! lasnostmi, ka-tere irnajo veselje ostati sploh pit tigovtni, naj po5l*ejo natančno spisa-ne ponu ibe z navedbo žvlier.e piače ood »Voditeljica s kauijt 754". na unr. .S.ov. NaiođaV 764 SBHIBB suhe ^Ibl* nOuJJSH xa «ctI>c v ftovinastih oozah, '^ doze po K >x >\ doze po K 28 za tuc, nast u tevije. fevlje z lescvinl ta ■saUrioi* aa^plan, Mrfcave (a tisaat« krtaće. taalcta« silo, itotemiz, trlae tcriice. leseae ta ptret->«našle lipe« tralni arašek Ltd. p« aatattjia ceaaa,