Poštnina olafana v ?o<ovint LctO LVII.
V Liubliani, v sredo, dne 29 maja 1929
St. 120
St. 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meseCno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meitčno 40 Din nedeljska Izdata celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S£0 VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. pelU-vrsla mali oglasi po 150 In 2 D.veCJl oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, V uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn večjem □ noroeiiu popust
Iztde ob 4 zjutraj
razen pondellk« in dneva po prazniku
/Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6/1/1 K okopisi se ne vrača/o, ne franki rana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328
Informativen Ust za stovenshi narod
Oprava /e vK.opitarievl ul.šl.S - Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.650 in 10.349 xa inseraie, Saralevo&1.7563, Zagreta it. 39.011, Vrana In Vunaf S/. 24.797
Kakšna bo bodoča
Rusija ?
Mladina je bodočnost naroda in kakršna Je danes ruska mladina, takšna bo tudi bodoča zgodovina Rusije. Ne komunistični teoretiki, ne sovjetski diktatorji in ne boljševiški imaterialisti, temveč mladina bo določila bodočo pot Rusije. Kajti sedanja mladina je že bodočnost Rusije in ko bodo trohnele komunistične knjige in ko se bodo ljudje saino še z začudenjem spominjali sovjetske dobe, bo sedanja mladina že gradila novo Rusijo. Takšen je zakon življenja in noben sovjetski diktator ga ne bo spremenil.
Toda najvažnejše vprašanje: Kakšna pa je danes sovjetska mladina?
Na to vprašanje odgovarja komunist A. Popovhin v »Revoluciji in kulturi« (atkole:
»Žganje je največja nevarnost.« Med kmečko in posebno delavsko mladino v starosti od 14. let naprej je vse polno pravih žganjarjev. Pijejo, izbruhajo in pijejo zopet. Neki fantič si je v sličnem stanju odgriznil in pojedel lastni palec. Navidezno komunistični sestanki se navadno zaključijo z zoperniini spolnimi orgijami. Izginilo je spoštovanje do življenja in smrti. Na podstrešju Igrovske šole se je obesil obupani učitelj. Njegovo truplo se je valjalo skoro dva tedna v šolski veži. Učenci si. se samo veselili nepričakovanih počitnic. Vtaknili so mrliču pipo v iis:'a in ga posadili na stolico v razredu. Sede in s pipo je bil tudi pozneje odpeljan k zdravniku, ki je dobil nalog raztelesiti samomorilca.
Živčne bolezni so se tudi razpasle kakor nikoli poprej. Lani jo izvršilo samoumor skoro 14.500 mladeničev, in vsako leto je ta številka večja.
To je ena, temna stran celotne slike, a vpoštevati moramo še drugo, svetlo, ki kaže, da ne smemo obupati nad bodočnostjo naše mlade garde. Še nikoli ni romalo toliko kmečkih mladeničev v šole vseh panog. Vsako jesen potujejo peš stotine kilometrov daleč do gubernskega mesta ali Moskve. Šolske oblasti so brezpomočne napram tem romarskim procesijam. Ljubiteljsko gledališče, izobraževalni krožki, radio, šport so postali dnevno razvedrilo po izobrazbi hrepeneče ruske mladine. Poraja se svojevrstna, romantično navdušena ljubezen do domovine in vera v njeno ooljšo bodočnost.
Zgodovinski in tudi pustolovski romani so
priljubljeno čtivo, '-"r večkrat dosledno posnemajo čitatelji njih junake, katere si določijo za vzgled. Edison je n. pr. malik vaške mladine, ker »je sam vse dosegel in premagal vse zapreke na poti do svojega cilja«.
V	Moskvi tvori mladina v starosti 16 do 25 let pretežno večino (čez 70 odstopov) obiskovalcev vseh javnih knjižnic (šolske tu niso vštete). V Ljeningradu se je zvišal iz istega vzroka obisk čitalnic v primeri s predvojnimi leti za 300 odstotkov.
Pisatelj zahteva nato, naj se vodstvo komunističnega omladinskega gibanja pobriga za boljšo izobrazbo na deželo poslanih voditeljev, ki so sicer dobri marksisli, a premalo podkovani v literarnih, državnopravnih, naravoslovnih iii drugih vprašanjih. Čas je, da se pobrigamo za kulturno in ne samo za politično delovanje, sicer bo podlegel naš materialistični svetovni nazor idealističnim in verskim strujain, ki so širijo mod mladino.
Nad vse zgovorna in jasna je ta slika. Ruska mladina je razdeljena na dvoje. En del je pobral vse ugodnosti, ki jih daje pripad-ništvo h komunistični stranki, ker ta del je čisto materialističnega svetovnega nazora in r u je užitek — vse. Ta del propada v pijanosti iu razuzdanosti ter si ubija živce, da beži s samoumorom pred življenjem.
Drugi del pa je idealističen. Išče novo resnico, se vedno bolj zateka k verskemu življenju, upa in veruje v Rusijo in tako silna je njegova vera, da bi hotel celo s pustolovščinami dvigniti domovino. To je mladina, ki ima uprt pogled naprej, ki je zadovoljna le, kadar ustvarja in ki ima v sebi tudi potrebno ljubezen za ustvarjanje. Ta mladina jc bodoči kvas Rusije, ki bo dvignila neizmerne zaklade Sibirije in ustvarila na njenih tleh večjo in lepšo Ameriko.
V	življenju odločujejo idealisti in ne ma-terialisti. Vedno je bilo tako in tudi v bodeče bo tako. Zato bo zmagala tudi v Rusiji verujoča in idealistična mladina in popeljala Rusijo na pot napredka ter blagostanja, pa čeprav bo pri tem v popolnem nasprotju z nauki sedanjih gospodarjev Rusije.
Mladina je bodočnost tudi sovjetske Rusije in to je sreča Rusije in edina rešitev za ruski narod.
Razprava proti Puniši Račicu
Račicev zagovor
Belgrad, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Zjutraj ob osmih se je pričelo nadaljevanje razprave proti Puniši Račiču.
Račič je nadaljeval s svojim zagovorom. Naglašal je, da je bila atmosfera junija zelo težka. Podrobno navaja različne medklice, ki so padali pri skupščinskih sejah. Njihovo naštevanje je izzvalo v dvorani smeh. Podrobno popisuje, kako je prišlo do prepira in spopada. Pravi, da ni noben človek imel nanj vpliva.
Obširno popisuje, kako je dobil svoj mandat. V volitve je šel kot opozicion-v.ee. Mandat mu je prav za prav prinesel Stjepan Radič, ker je bil njegov mandat na Radičev predlog verificiran. Zato je večkrat glasoval za predloge Stjepana Radiča in ostalih radičev-cev in je bil ves čas njihov najboljši prijatelj. Radi tega ga je napadel dr. Krnjevič, ki je napadel tudi našega prijatelja Hernianna Wendla.
Radi tega in radi deklaracije KDK iz lela 1927 sem spremenil svoje mišljenje o HSS, kajti, ako bi se ustanovile zgodovinske individualitete, bi spe; nastale razmere, kakršne so bile za časa Rimljanov, Turkov in Grkov. Radi tega so se te ideje mogle pojaviti le v bolnem mozgu HSS.
Radi tega, pravi Puniša Račič, se je on odločil, da tako ne more iti naprej, ter pravi, da so bili radičevci organizirani od zunaj. »Jaz sem njihova dela pazljivo proučeval.
V nadaljnjem Puniša Račič pripoveduje, da je Radiča opominjal in opozoril na to, da naj govori dosiojnejše. S tem delom, pravi, »-sem storil samo svojo dolžnost. Jaz sem hotel vstati na branik časti države in naroda, največ pa branik samega hrvatskega naroda. Trdim, da sem jaz rešil čast parlamenta.« Račič zatrjuje, da je njegov čin tak, da je prepričan, da če bo živel, da se bo pojavil med Hrvati, in da bo postal med Hrvati najbolj omiljen politični nasprotnik.
Račič navaja podrobnosti o odnošajih po- j sameznih naših plemen do države. Hvali so- j dišče in pravi, da je prepričan, da mu bo do- j voljeno, da v svoj zagovor navede vse in da i se bo lahko zagovarjal. Pravi: »Prosim vas, gospodje sodniki, da mi to dovolite. Zaupam v svoje zagovornike. Prosim vas, da poslušale njihov strokovni zagovor. Moral sem delati po svoji dolžnosti kot narodni poslanec. Moral sem vstati in se boriti. V sodišče gledani z največjim zaupanjem. Prosim vas, da dovolite, da se na tem mestu zagovarjam.«
»Jaz sem v prvi vrsti nacionalni delavec in politik. Kot narodni poslanec sem vršil svojo dolžnost. Branil sem svojo čast in čast svoje domovine. Pozneje vam bom dokazal, kako je formalno neopravičeno, da sedim na zatožni klopi. Poglejte, kaj se dela na Bolgarskem in kaj se dela v Rusiji. Tako stenje so hoteli napraviti pri nas, v naši državi. Zato sem jaz tukaj, da odprem ljudstvu oči in da načnem diskusijo o tem, kaj se je delalo. Jaz ne dopuščam, da bi se delalo proti tej državi. Ko so radičevci videli to akcijo, so se protivili.
To je bila njegova taktika. Prav t ah o je vložil prijavo zoper mene.
Jaz nisem eden izmed tistih ljudi, ki so ; letali po ministrstvih in intervenirali za pare. ! Jaz sem samo razlagal stanje v posameznih ' krajih države in ministri so mi šli na roko, i ker so uvideli upravičenost mojih razlogov, i Ko so radičevci videli, da mi gredo ministri na 1 roko, so koncentrirali ves boj proti meni.
Trdim, da nisem od nikogar sprejel niti pet par in da nisem delal ničesar drugega, česar bi ne imel pravico storili vsak državljan. Ko sem videl, da je ves narod angažiran za vojno škodo, sem zahteval za ves narod, ne za sebe.«
V nadaljnjem Račič pripoveduje, kdo jo poslal sožalje ob smrti Stjepana Radiča. So-žalje je poslal tudi sam patriarh, ki je s tem obsodil njegov (Račičev) čin, čeprav je (Račič) dobil mnogo pohval od svečenstva za predlog o pravoslavni cerkvi.
Prehaja na zasebno življenje. Pravi, da je pošten človek. (Nek zagovornik prosi predsednika, da stavi Račiču vprašanje, kdo bi mogel pričati, da je Pernar 20. junija pokazal revolver: »Prosim vas, da bi vprašali Račiča, katere priče so videle revolver pri dr. Pernar-ju?«) Račič odgovarja, da je neprimerno, da se kličejo vse priče.
Predsednik pokliče Dragotina Jovanoviča, da se zagovarja. Jovanovič izjavi, da bo govoril na koncu. Popovič pa izjavlja, da bo govoril sedaj.
Zagovor Popoviča.
Nato prične Tomo Popovič čitati svoj zagovor. Navaja ludi pisanje tiska, stenogralske zapisnike, v katerih so zbrani vsi »pogrdni« (žaljivi in sramotilni) izrazi, ki so padali na račun vladne večine. (Ko to čita, nastane v dvorani smeh.) Izjavlja, da vse to dokazuje, kakšno je bilo stanje v narodni skupščini.
Podrobno navaja, kako se je zgodil do gedek od 20. junija. Čita stenografske zapiske in pravi, da je potem, ko se je seja prekinila, odšel v ministrstvo za javna dela, kjer je imel konferenco s Sveto Gutičem. Nikdar v življenju se ni povzdigoval s svojimi zaslugami za to državo Ln je prisiljen o njih govoriti. Navaja, kdo vse je padel od njegove rodbine v borbi za csvobojenje. Pri tem prične jokati. Prav tako je plakalo več zagovornikov in tisti del občinstva, ki je bil navzoč. Pravi, da bo dal svojo glavo, aiko je potrebno za slogo Srbov in Hrvatov.
Pravi, da ni imel nikdar nobenega spora z Radičem. Radiča ni nikdar napadel. Radiča je redkokdaj videl. Ako bi so bila videla, bi se bila morda pozdravila, morda pa ne. »Ako je Radič videl v mojih besedah ščuvanje, zakaj ni odšel, ampak je obsedel? Moje besede so bile v resnici samo opomin. Da bi bila kaka zarota in da sem bil pri njej v resnici udeležen, tedaj bi bil neumen, da bi bil izirekel te besede pred dejanjem. Čutim se popolnoma nedolžnega in s popolnim zaupanjem gledam v sodišče.«
Ob pol dveh se je razprava prekinila in se je nadaljevala ob štirih popoldne.
Belgrad, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Ob 4 popoldne se je razprava o Punišu Račiču zopet nadaljevala. Zagovornik Boža Popovič je takoj v začetku razpravo predložil predlog v imenu vseh braniteljev, v katerem predlogu v glavnem pravi:
Tožitelji so inesto, da bi prišli osebno k sodišču, oddali pismene izjave, da ničesar ne zahtevajo niti v civilnem niti v kazenskem pravcu.
Oni gredo s temi izjavimi isto pot, kot so hodili pred 20. junijem. S to izjavo so užalili državne organizacije. Če bi se z vsem tako postopalo, kam bi to vodilo. Zadeva je poslala stvar javnega reda. Izjem dr. Pernarja in Grandža ne sme biti.
da je segel z roko v zadnji žep?«
Priča: »Nisem mogel videti.«
Odvetnik dr. Ljubič: »Ali se spominjate na duševno stanje Puniše Račiča v tem momentu?«
Priča: »Bil je zelo vznemirjen. Hotel sem ga prijeti za roko, pa me je sunil s tako silo, da sem skoraj padel.«
Odvetnik dr. Ljubič: »Ali ste imeli vtis, da Puniša ne bi bil streljal, če bi se bil Pernar opravičil?«
Priča: »Situacija je bila zelo kritična. Prepričan sem, da ne bi bil streljal, ako bi se bil Pernar opravičil. Na razne fizične stvari nisem mogel paziti, ker sem mislil na druge zadeve.«
Predsednik: Ali sle videli Luno Jovanoviča?«
Priča: Pozitivno se spominjam, da ga ni bilo tam,«
Odvetnik Lunikolič: »Ali ste videli, da so prišli Pavle in Stjepan Radič ter Basariček bliže k Puniši?«
Priča: »Bila je v skupščini velika kon-sternacija, da nihče ni mogel videti. Preje sem bil videl Pavla Radiča. a je bil precej daleč gori.«
Nato je bil zaslišan kot priča Milo r a d Vujičič, tedanji minister pravde. Ta je izjavil sledeče:
»Sedel sem v ministrski klopi ter gledal neke zapiske. Slišal sem, da je Puniša Račič klical: Oprosti se! Videl sent v njegovi roki revolver in prijel sem ga za ramo. Nisem pa videl, na koga je nato streljal. Videl sem na to le, kako je padel Pernar pod klop.«
Predsednik: Ali ste videli Jovanoviča Luno v tem momentu?«
Priča: »Nisem ga videl. Ostal sem v skupščini samo pri prvih dveh strelih. Nato sem pa šel v ministrsko sobo, kjer sem slišal več strelov. Da-li je Pernar držal roko v žepu, ne vem. Pavla Radiča nisem videl.«
Za ministrom Vujičičem je bil zaslišan Svctislav Milosavljevič, general in minister v pokoju, ki ni prinesel s svojimi izvajanji nobenega novega momenta.
Bivši narodni poslanec Smodej jc izjavil:
»Bil sem v skupščinski dvorani do 11. Potem sem odšel v sobo Jugoslovanskega kluba. Tomo Popovič je govoril mirno in sc ni menil na žalitve opozicije. Kako ga je opozicija žalila, se nc spominjam. Njegovih besed tudi ne vem. Vem lc toliko, da je zahteval, naj se preišče duševno stanje Stepana Radiča, ker jc veljal la pri mnogih kot abnormalen.«
Bogdan Kujundžič, minister pošte in brzo-java je kot priča izjavil:
»Bil sem prisoten na takratni seji Narodne skupščine. Ko sem videl v roki Puniše Račiča revolver, sem ga prijel za roko, toda on sc mi jc otresel. Slišal sem še, da je Račič klical: »Kdor sc postavi med mano in Pernavjem, bo poginil.«
Odvetnik Ljubič: Kako je bilo duševno stanje Puniše Račiča?«
Priča: »Bil je zelo razburjen, ker so bile žalitve tako težke, da sc jc moral razburiti.«
Puniša Račič: »Priča jc izjavila točno. Rekel sem, da sc nihče ne sme postaviti med mano in Pcrnarjem, ker sva imela oba revolverje v rokah.«
Odvetnik Todorovič: »Ali ste videli Luno Jovanoviča?«
Zakon o kazenskopravnem postopanju zahteva prisotnost tožiteljev in vseh onih, ki iščejo svojo pravico. Navzočnost teh je važen moment, da se ugotovi pri obstoječem materialu vsa resnica. Treba je iskati reelne res niče, treba je kontraditornega postopanja, treba je jasnosti sodišču in javnosti. Če bi bila oba tožitelja osebno navzoča, bi bila možna konfrontacija prič proti pričam. To bi bilo brezdvomno za dosego resnice vielike važnosti in bi lahko sodišče osvojilo povsem dtugo sodbo, nego v njihovi odsotnosti. Zato predlagam v imenu vseh javljenih odvetnikov, naj sodišče sodnim potom privede v Belgrad dr. Pernarja in Ivana Grandžn ter naj sc radi (ega proces ozir. razprava odloži.
Zasliševanje prič
Predlogu ui bilo ugodeno in se je takoj začelo pri zaslišanju prič. Prvi jc bil zaslišan Dragomir Obradovič, bivši radikalni poslanec in minister v pokoju. Izjavil je:
»Nisem bil na običajnem svojem mestu v skupščini. Nastalo je kričanje in ropot. Ra-
čič je govoril. Med njegovim govorom je za-klical dr. Pernar: »Oplačkajte begovei«. Puniša Račič se je obrnil na predsednika Narodne skupščine dr. Periča in zahteval od njega, naj ga vzame v zaščito.
od 30. maja do 9. junija 1 9 2 9.
Najboljši nakup vsakovrstnega blaga.
SpecijaSne razstave:
pohištvo, automobili, poljedelski stroji, radio, perutnina, zajci. Razstava meščanskih šol Slovenije.
700 razstavljakev, 30 glavnih blagovnih skupin.
Legitimacije
po Din 30"— prodajajo denarni zavodi, flPutnika, gospodarske ustanove. - 'An stanovanje preskrbljeno.
50% popust na železnicah in avljonih.
Popust na parobrodih.
Priča: »Nisem ga videl. Če bi bil v skupščinski dvorani, bi ga moral videti.«
Odvetnik dr. Orel: »AH ste mnenja, da Puniša Račič ne bi bil streljal, ako bi se bil dr. Pernar opravičil?«
Priča: »Prepričan sem, da ne bi bil streljal«
Predsednik: »Ali ste videli Basarička in Pavla Radiča v tem hipu?«
Priča: »Videl sem, kako je stopil Basariček med Pernarja in Punišo Račiča.«
Nato so bile vse dosedanje priče zaprisežene. Nobena od njih ni zahtevala odškodnine. Nato je bil zaslišan Stjepan Kobasica, bivši narodni poslanec, ki je dejal:
»Med vsemi radičevci je najbolj kričal Pernar. Slišal sem ga: Šutite lopovi! Puniša Račič »c pobledel. Zahteval je od Pernarja, naj sc oprosti. Nato je streljal. Vedel sem, da nosijo poslanci KDK seboj revolverje. Za Po-poviča sein vedel, da je odšel v ministrstvo za javna dela in da ni bil na seji prisoten. Poslance sem videl, kako so bežali. Lahko bi bil videl, ako bi bil kdo stopil med Punišo in Pernarja.«
Odvetnik dr. Orel: »Ali je dr Pernar zagrabil za revolver?«
Priča: »Videl sem, da je večkrat grabil za revolver. Ta moment pa nisem gledal ravno na njega. Prepričan sem, da ne bi bil streljal, ako bi se bil Pernar oprostil. Jovanoviča Lune nisem videl, niti slišal.«
Nato je bil zaslišan kot priča Radovano-vič, načelnik ministrstva pravde, ki je izjavil:
»Puniša Račič me je kot dobrega tovariša m prijatelja prosil, naj mu posodim za 20. junija popoldne avtomobil, da se bo ž njim peljal, ko se bo izročil oblastem, češ, da noče hoditi peš, ker bi ga na ulici napadli.«
Nato je bil zaslišan dr. Dragoljub Jevre-movič, bivši tajnik radikalnega kluba. Izja-vil je:
»V ropotu in kričanju je prednačil med vsemi radičevci posebno dr. Pernar. Puniča Račič se je javil k besedi. Slišal sem Pernar-jeve žalitve in videl, kako sta Pavle Radič in Basariček obračala proti njemu roke. Prostor med Pernarjem in Punišo je bil prazen. Pernar je klical Jovanoviču Luni: »Ti si Čaruga, lažni vojvoda!« Jovanovič ie ostal miren.«
Odvetnik dr. Orel: »Ali srte prepričani, da Puniša Račič ne bi bil streljal, ako bi sc bil Pernar oprostil?«
Priča: »Gotovo ne bi bil streljal. Pavle Radič in dr. Basariček sta hitela proti Račiču.«
Po izpovedi priče dr. Jevremoviča so bile zaprisežene te dosedanje zaslišane priče. Predsednik je ob pol 6 prekinil sejo za četrt ure.
Po odmoru sc je nadaljevalo zaslišanj« Eprič. Prvi je prišel na vrsto dr. Dušan Ivečič, bivši radikalni poslanec, ki je podal prilično Izjave, kot prej zaslišane priče.
Nadalje je bil zaslišan dr. Pavle Čubrovlč, bivši demokratski poslanec, ki je navajal sledeče:
»Smisel Tomo Popovičevega govora je ta: Naj se preneha z žalitvami, ker bo sicer nastalo stanje, v katerem nihče ne bo varen za svojo glavo. Ni slišal nobene izjave, da bi bil streljal on, ako ne bi Puniša Račič. Dodal je še to, da ni videl med Punišo in Pernarjem nobenega drugega poslanca. Račič je izgledal zelo razdražen. Situacija je bila v tisti periodi zelo napeta in to radi demonstracij pri »Ruskem carju«. Nisem slišal, da bi bil rekel Račič Pavle Radiču: »Baš tebe sem iskal«.«
Sledeča priča, dr. Milan Kostič, bivši radikalni poslanec in sedanji gimnazijski ravnatelj, je potrdil izjave prej zaslišanih prič. Tudi on je potrdil, da je bil Puniša Račič zelo razburjen.
Priča Branislav Nenadovič, skupščinski uradnik, ki je vodil na seji 20. junija zapisnik, je izpovedal:
»Račič je dvakrat zahteval od Pernarja, naj se oprosti. Nisem čul, da bi bil Račič rekel Pavletu Radiču: »Baš tebe sem iskal«.«
Priča Ljubislav Petrovič, polkovnik v pokoju, je izpovedal, da je slišal ob priliki neke diskusije pred dvema letoma Punišo Račiča izjaviti se, da bi bilo v interesu države potrebno, Radiča ubiti. Prepričan da je, da Račič teh besed ni mislil resno; sicer je pa slične besede slišal tudi od mnogih drugih ljudi in to tudi od Hrvatov.
Priča Dragomir Jovanovič, sedaj advokat, tedaj komisar Narcdne skupščine, je navajal:
»Seja je bila 20. junija izredno burna in slišalo se je glasno žvižganje. Dal sem takoj naredbo, da se aretira Puniša Račič. Telefo-nično sem obvestil takoj ministrstvo za notranje zadeve, upravo mesta ter šefa javne varnosti. Puniša je odšel skozi ministrsko sobo ter po Masarykovi cesti.« Na vprašanje odvetnika Stojanoviča, kdo je bil v okolici Pu-niše Račiča, je Jovanovič dejal: »Za njegovim hrbtom je bil Milorad Vujičič, desno od njega Dragomir Obradovič, med Pernarjem in Punišo Račičem ni bilo nikogar. Videl sem nekoč v roki Nikole Drljeviča revolver, s katerim je pretil nekaterim poslancem.«
Priča Djordje Isakovič, bivši stenogral Narodne skupščine, je potrdil izjave prejšnjih prič. Med streljanjem ni bil več v skupščinski dvorani, temveč je javljal belgrajskemu listu »Pravda« poročilo o poteku seje.«
Po zaprisegi teh prič je bila razprava ob pol 7 prekinjena ter se bo nadaljevala jutri dopoldne ob 8. Zaslišale se bodo ostale priče.
Kralj odpotuje v kratkem na Bled
Pred veselim dogodkom — Zdravniki že bili pozvani na Bled
Belgrad, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor smo se informirali, bo Nj. Vel. kralj bival še nekoliko dni v Topoli in se nato povrnil v Belgrad. Iz Belgrada bo Nj. Vel. kralj odpo-
toval na Bled in sicer najbrž še v teku tega tedna, ker se v najkrajšem času pričakuje vesel dogodek. Kraljičini zdravniki so bili že pozvani na Bled.
Pred prieethom pogajanj z Italijo
Belgrad, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor doznavamo iz diplomatskih krogov, se bodo v
najkrajšem času začela pogajanja z Italijo. Zadnji Mussolinijev govor, ko se je zelo obširno bavil z razmerami z Jugoslavijo, se tolmači ravno na ta način, da tudi Italija forsira ureditev političnih in gospodarskih vprašanj z našo državo. Pogajanja bodo obsegala cel kompleks
vprašanj in to ne samo političnih, ampak v prvi vrsti gospodarsko-tarifnih. Obe stranki čutita pri obstoječi gospodarsko-trgovski pogodbi mnogo primanjkljajev, radi česar bodo potrebne precejšnje korekture. Istotako je naša jadranska tarifa neurejena. Preliminirani razgovori se vodijo istočasno z našim poslaništvom v Rimu kot v zunanjem ministrstvu v Belgradu.
Turške aspiracige na Hios in Mitilene?
Atene, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor se govori, je Venizelos izjavil, da prijateljski tur-ško-grški odnošaji izključujejo vsako možnost vojne v bližnji bodočnosti, vendar pa je potrebno, da se grška mornarica bistveno ojači.
Listi ugotavljajo, da se Turčija zaradi svojih ženje.
zmag nad Grki v Mali Aziji zopet vrača k stari vojni politiki s tajno mislijo, da bi zopet ugrabila Grkom otoka Mitilene in Hios. Listi zahtevajo, da se pozovejo v službo vsi mornariški častniki, ki so bili stavljeni na razpolo-
Stresemann bo zahteval
izpraznitev Porenja
Pariz. 28. maja. (Tel. »Slov.«) Iz situacij-skih poročil listov je videti, da je prišlo na konferenci strokovnjakov do drugačnega razpoloženja. »Petit Parisien« smatra, da želi nemška delegacija vsekakor končati konferenco še tekom tega meseca ali najpozneje začetkom junija, da bo mogel dr. Stresemann na zasedanju Sveta Društva narodov v Madridu že predlagati izpraznitev Porenja. »Echo de Pariš« napada Owen Younga, češ, da kot razsodnik ni nepristranski, ker je tajil priori-
teto reparacijskih plačil, ko je olajšal v Ne\v-yorku dovolitev nemških kreditov. Zato je obvezan nasproti ameriškim kreditorjem.
Dro Schacht zbolel
Pariz, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Predsednik nemške državne banke dr, Schacht je bil iz zdravstvenih razlogov prisiljen, opustiti za nekoliko dni delovanje v pariški konferenci strokovnjakov. Odšel je na oddih v Versailles.
Krvavi režim Mahih Ulaha
Nadir Kan pridobiva na moči
London, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Velika večina inohamedancev sekte Šiah, večinoma Perzi iu Afgani, bežijo iz province Herat, da se izognejo pokolju, ki ga vršijo ortodoksni pristaši Habib Ulaha med prebivalci. Perzijski konzul v Heratu je v namenu, da prepreči nadaljnje klanje, zbral ob perzijski meji veliko število čet.
London, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Trgovinski minister afganistanskega kralja Aman Ulaha Hadi kan je izjavil zastopnikom listov
Grška bo povečala
svojo mornarico
Atene, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Na konferenci, katere so se udeležili Venizelos, mornariški minister, načelnik angleške instruk-cijske komisije za grško mornarico in več višjih častnikov vojne mornarice, se je razpravljalo o ojačenju grškega vojnega brodovja z lahkimi in hitrimi bojnimi ladjami in vodnimi letali in posebno o reorganizaciji pomorskega letalstva. Višji častniki so zahtevali, da se zgradijo nove oklopne križarke. Listi opozarjajo Društvo narodov na veliko oboroževanje Turčije na morju, ki ni ogrožena od nikogar. Pričakovati je, da bo sprejet sklep, da se grška mornarica ojači.
Kitajci aretirali sovjetskega gen. konzula
London, 28. maja. (Tel. »Slov.«) »Exchan-ge Telegraph« poroča iz Harbina, da so kitajske oblasti udrle v ruski konzulat in aretirali ruskega generalnega konzula in 70 oseb. V strogi preiskavi so zaplenili mnogo listin z dokazi proti generalu Fengu o tem, da je zasnoval zaroto s sovjeti proti kitajski vladi.
Dve težki ital. letalski nesreči
Milan, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Velika nevihta je vrgla veliko napadalno letalo o priliki, ko je iz Pize letelo preko Apenin v severno Italijo, ob siklae Monte Ersara. Mrtvih je 5 letalcev, med njimi dva častnika. V letalskem pristanišču v Spezzii je padlo neko letalo v morje in se potopilo z dvema pilotoma.
Senzactonelen proces v Berlinu proti Stinnesu in tovarišem
Berlin, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Danes se je začela pred berlinskim kazenskim sodiščem sodna razprava proti trgovcem Hugo Stinnesu j in Nothmannu iz Hamburga, proti posestniku • Aleksandru Waldowu iz Gornje Avstrije, trgovcu Beli Grossu z Dunaja, trgovcu Leopoldu Hirschu iz Berlina, trgovcu Evgenu Wirthu iz Pariza in proti Schneidu, ravnatelju berlinske tako zvane Delfi-palače, in sicer zaradi goljufije. Na razpravo je bilo poklicanih mnogo prič iz Pariza, Amsterdama, Dunaja in Bukarešta ter več strokovnjakov.
v Bombayu v imenu kralja, da si je kralj s svojim potovanjem v inozemstvo hotel izogniti nadaljnjemu prelivanju krvi po vstaji reakcionarnih voditeljev plemen. Vrnil se bo v Afganistan samo tedaj, če bo ljudsko glasovanje izteklo zanj ugodno. Habib Ulah se ne bo mogel trajno držati, temveč bo moral končno prepustiti oblast Nadir kanu. O ostalem pa se govori, da hoče Nadir kan sklicati ljudske zastopnike k izvolitvi novega kralja.
ponarejanje menic
Pariz, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Sedaj je končana preiskava proti bratu ruskega ljudskega komisarja Litvinovovu zaradi ponarejanja menic. Sodna razprava se bo začela prihodnje dni. Litvinov je leta 1926. izstavil več menic v znesku 206.000 funtov na rusko trgovinsko delegacijo v Berlinu. Delegacija trdi, da Litvinov k temu ni bil upravičen, dočim Litvinov trdi, da je za to dobil pooblastilo od Turova, šefa ruske trgovinske delegacije. Turov je bil med tem v Rusiji umorjen na tajin-stven način.
Povečanje ital. bojne mornarice
Milan, 28 maja. (Tel. »Slov.«) Kakor je razvidno iz proračuna mornariškega ministrstva, se bo število moštva italijanske mornarice zvišalo na 46.000 mož. Poročevalec, poslanec Magrini, je priporočal vladi zgraditev velikih podmornic za transportne namene, da se zagotovi Italiji v slučaju blokade najnujnejši dovoz za obrambo. Magrini je poudarjal, da jc v tem oziru treba slediti primeru Nemčije, ki je bila blokirana med svetovno vojno.
Nemški katoliki iz Rima pri papežu
Rim, 28. maja. (Tel. ;,Slov.«) Rimski katoličani nemškega jezika so se včeraj poklonili papežu v slavnostnem sprevodii, v katerem je bilo 1500 oseb, med njimi tudi diplomatski zastopniki Nemčije, Bavarske in Avstrije. Papež jih je nagovoril v nemškem jeziku in naglašal, da se posebno zanima za šolsko deco. V sprevodu so peli Beethovnove zbore.
Ital. kmete se bodo naselili v ASbancji
Atene, 28. maja. (Tel. :;Slov.«) »Elevteron V ima« doznava iz Korice, da je dospelo v Albanijo mnogo italijanskih častnikov na topo-grafična merjenja ob grško-albanski in jugo-slovansko-albanski meji. Po neki vesti, ki še ni potrjena, bodo kolonizirali v Albaniji 40.000 italijanskih kmetov in viničarjev.
Lhi4bcr% se poročil
Nevryork, 28. maja. (Tel. »Slov.«) V najožjem rodbinskem krogu je bila včeraj poroka oceanskega letalca Lindbcrgha z Ano Morrow, hčerko ameriškega poslanika v Mcxiki.
Rusija gradi svojo
trgovsko mornarico
»Nacionalistični socializem« sovjetov se je vsaj v eni stvari izkazal uspešen. Rusi so prijeli sami graditi svojo trgovsko mornarico, dočim so se za časa carske Rusije gradile v Rusiji samo bojne ladje.
Od leta 1924—1925, ko so se pričele graditi v Rusiji trgovske ladje, je bilo zgrajenih 13 novih ladij. Vse te ladje so Čisto posebnega tipa in 11 je namenjenih samo prevozu lesa, 2 pa prevozu mesa, moke in drugega blaga, ki se hitro pokvari. Ladje za prevoz lesa imajo večinoma 3800 ton nosilnosti, refri-gatorski ladji pa po 2800 ton. Vse so Imenovane po sovjetskih voditeljih ko Stalinu, Ri-kovu, Zinovjevu, Rudzutahu, Tomskem itd. V tem oziru gre torej sovjetska Rusija čisto po stopinjah carske Rusije in drugih kapitalističnih držav. Vse te ladje so zelo dobro zgrajene in angleški Lloyd jih je klasificiral kot prvorazredne in kot take bile zabeležene tudi v njegov register. — Kar se tiče dela v ladjedelnicah in graditvi trgovskih ladij je danes Rusija v Evropi na sedmem mestu. Pred njo so le: Vel. Britanija, Nemčija, Holandska, Francija, Italija in Švedska. Glavne ladjedelnice so v Leningradu, v Nikolajevem in Sevastopolu ob Črnem morju ter v Sormon-skem zavodu pri Nižnem Novgorodu za rečne ladje in Kaspiško morje.
V Baltiškem zavodu pri Leningradu se gradi sedaj 12 ladij, vsaka z nekaj nad 5000 ton obsega. Na Črnem morju se gradi 15 ladij, od katerih so tri določene za prevoz nafte in ki imajo po 15.000 ton obsega, dve ladji za nafto imata po 4000 ton, 4 ladje so za premog in 2 za osebni promet. Na Kaspiškem morju grade 4 ladje po 10.000 ton, ki so določene za prevoz nafte. V vsem se torej gradi 39 ladij, pri čemur manjše ladje in vlačilci niso všteti.
Na vseh ladjedelnicah je zaposlenih okoli 4000 delavcev. Ladjedelnice pa so večinoma že zastarele in samo doki v Nikolajevu so moderni.
Petletni sovjetski gospodarski načrt hoče tudi tu doseči zboljšanje, toda veliko vprašanje je, če bodo imeli sovjeti dovolj denarja in dovolj energije, da te svoje namene tudi do konca izvedejo.
Litavske pritožbe
proti Polfsfci
Kovno, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Litva namerava spraviti vprašanje atentata na ministrskega predsednika Voldemarasa pred Društvo narodov. Kakor se čuje, se bo litovska vlada pri Društvu narodov pritožila proti Poljski in prosila za intervencijo proti terorskim akcijam vilenskih emigrantov. V obsežni obtožnici hoče litovska vlada naprtiti Poljski odgovornost za atentat na Voldemarasa. Litovska vlada trdi, da hoče Poljska Litvo od znotraj razgnati in da so atentat izvršili emigranti, ki so bili plačani s poljskim denarjem. Dalje trdi, da so bile granate poljske konstrukcije in da so jih atentatorji dobili od 6. brigade poljskega mejnega kora.
Izvršitev lateranskih
Rim, 28. mja. (Tel. »Slov.«) Vatikanska komisija za izvršitev lateranskih pogodb bo pod predsedstvom msgr Pizzarda sestavila protokol za izmenjavo ratifikacijskih pogodb med Italijo in Vatikanom. Izmenjava se bo izvršila na dan sv. Rešnjega Telesa ali pa prihodnji ponedeljek'.
Nove vatikanske poštne znamke
Rim, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Nove pape-j ževe poštne znamke so že izgotovljene in se bodo izdale, čim bo izvršena ratifikacija late-: ranskih pogodb. Izdale se bodo s 15 vrednostmi od 5—75 centesimov. Na njih se nahaja t-ojna papeška krona, kakor na znamkah bivše cerkvene države. Znamke višjih vrednosti imajo sliko papeža Pija XI. Poštna tarifa bo trojna, ena za promet v vatikanskem mestu, druga za Italijo, tretja pa za ostalo inozemstvo.
Belgijske volitve
Pariz, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Po dosedaj znanih volivnih rezultatih bo nova belgijska poslanska zbornica sestavljena takole: katoličani 76 (dosedaj 78), liberalci 30 (23), socia-j listi 71 (78), flamski aktivisti 9 (6), neodvisni katoličani 1 (0), komunisti 0 (2).
Drobne vest«
Budimpešta, 28. maja. (Tel, »Slov.«) Uradno se objavlja, da se bodo lomunsko-madijarsika optantska pogajanja obnovila na Dunaju jutri 29. maja.
London, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Z otoka Cipra se poroča, da je bil o premoženju bivšega kralja Hcdžasa Huseina, ki živi na Cipru, razglašen konkurz.
Atene, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Epidemija legarja v Solunu se širi. Dosedaj je bilo prijavljenih 200 primerov obolenj.
Dunftj, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Danes bo poljski primas kardinal nadškof Hlond /■ letalom dospel iz Katovio na Dunaj. Jutri bo v spremstvu nekega redovnika v zraku nadaljeval pot v Rim.
Odmev 20. junija pred sodiščem
Urednik „Slovenca" oproščen
Včeraj popoldne se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava o zanimivi tiskovni tožbi. Razprava je bila nekak odmev žalostnih dogodkov v bivši skupščini 20. junija ter je tvorila nazadnje tudi skromen ljubljanski pen-' dant sedanji veliki razpravi v Belgradu.
Obtožba.
»Slovenec« je namreč dne 22. julija objavil članek »Vzgoja Jutra«. V njem je bila navedena trditev, da je na dan žalostnih dogodkov, dne 20. junija ob 5 popoldne v Ptuju pred magistratom odvetnik dr. Franjo Šalamun izrazil vpričo več ljudi: »Sedaj bi bilo treba ustreliti Vukičeviča in dr. Korošca.« Ko je nekdo pripomnil da dr. Korošca pač ne, je dostavil: »Tudi Korošca!«
Isto trditev je »Slovenec« ponovil tudi dne 28. julija 1928.
Dr. Šalamun je »Slovenca« tožil in se je včeraj vršila razprava.
Predsedoval je razpravi v. s. s. Mladič. Obtoženca je zastopal g. dr. Brejc. Tožitelja dr. Šalamuna, ki je bil sam prisoten, pa dr. K n a f 1 i č. Obtoženec je ponudil dokaz resnice.
Priča dr. Cvetko Ažman, sodnik v Ptuju, pripoveduje, da je prisostvoval opisanemu dogodku: »Prišel sem popoldne iz knjižnice in stopil pred kavarno »Evropo«, ko je avto pripeljal časopise. Kupil sem »Mariborski večernik« ter stopil k gruči, ki je živahno debatirala. Pri tej gruči sta bila moja tovariša dr. Muha, Stefanciosa in še nekaj drugih gospodov. Govorili so zelo razburjeno. Zelo se je razburil ludi dr. Šalamun. Jaz sem mu pokazal članek »Ve-černika« /. naslovom »Ohranimo mirno kri«. Točno, kaj je dr. Šalamun tedaj govoril, ne morem repro-ducirati. Smiselno pa je govoril približno takole: »Ah, kaj hladno kri! Treba je iti doli in ustreliti (ali ubiti) Vukičeviča in dr. Korošca.« Ko sem mu dejal, da dr. Korošca pač ne, je dr. Šalamun odvrnil: »Tudi dr. Korošca!« Predsednik: »Kak vtis ste imeli? Ali je bil dr. Šalamun razburjen, ali je obsojal umor, ali je odobraval protimere za ta zločin?« Dr. Ažman: »Imel sem vtis, da je dr. Šalamun zelo razburjen in da ni bilo resno mišljeno, kar je govoril.« Dr. Knaflič bi rad od priče nekaj natančnejših podatkov, kaj je govoril dr. Šalamun.
Dr. Brejc: »Ali morete pod prisego potrditi, da je izjava, ki ste jo dali v preiskavi nn zapisnik, točno reproducirana?«
Dr. Ažman: »To izjavo sem sam diktiral na zapisniki«
Dr. Brejc citira tedanjo dr. Ažmanovo izjavo, ki potrjuje »Slovenčeve« navedbe.
Dr. Muha, sodnik v Ptuju izpove, da so tedaj razburjeno govorili, da je dr. Šalamun oslro obsojal zločin, da se pa na besede ne more točno spominjati, pač pa ve. da je bil njihov smisel tale: »Ne bi biio izključeno, da bi opozicija po zločinu tudi uporabila orožje in izvršila sličen zločin.« Dr. Muha izpove, da je ena glavnih prič v tem procesu g. major v p. Rudolf Ferenčak bil tedaj od te gruče oddaljen kakih štiri do pet korakov in čital časopis.
V istem smislu, kot dr Muha, je izpovedal tudi odvetniški koncipient Jurij Sluga. Tudi on se ne more točno spominjati besed. Pravi pa, da je na ta razgovor sam napeljal, ker kot bivši orož-niški poročnik v Belgradu ve, da je skupščinska policija preiskovala gotove poslance za orožjem. Dr. Ažman je tedaj vprašal: »Ali bi streljali tudi dr. Korošca, je Šalamun odvrnil: »Tudi dr. Korošca kot nosilca režima. :
Dr. Brejc: Opozarjam Vas, da ste v zapisniku v preiskavi izjavili: »Dr. Šalamun je dejal, najpravilnejša reakcija bi bila, da bi tedaj kdo ubil Vukičeviča in Korošca.« To ni zgražanje nad zločinom, to je odobravanje novega eventualnega zločina.	.
Sodnik Franc Stefanciosa pove: »Točno i se ne spominjam dogodka, vem toliko, da je bilo | govora tudi o Vukičeviču in Korošcu, toda v kakšni j zvezi se ne spominjam. Zločina dr. Šalamun ni odo- ! braval, pa tudi ni odobraval event. nasproinili j
Priča Rudolf Ferenčak
orožniški major v pokoju, pripoveduje: »Oddaljen sem bil tedaj štiri do pet korakov od skupine, v kateri so bili dr. Šalamun, dr. Ažman, dr. Muha in drugi. Čital sem svoj časopis ter sem bil zatopljen vanj. Naenkrat čujem, kako je dr. Šalamun z močnim glasom dejal: »Najbolje bi bilo ustreliti dr. Korošca in Vukičeviča!« Postal sem pozoren. Dr. Ažman je tedaj vprašal dr. Šalamuna: »Dr. Korošca pač ne?« Dr. Šalamun pa je odvrnil: »Da, tudi dr. Korošca.« Bil sem tako presunjen radi tega načina govora, da sem se takoj odstranil in zapisal besede dr. Šalamuna.« Dr. Knaflič hoče vedeti, če je tožitelj res rekel »tedaj...« Priča to potrdi. Zališan je bil še odvetniški koncipient Janko šegula iz Ptuja, ki se pa ni vedel ničesar bistvenega spominjati. Izključuje možnost, da bi dr. Šalamun govoril v tistem smislu, kot je to poročal »Slovenec«. Tudi ni pozival na nove atentate.
S tem je bilo dokazovanje sklenjeno.
Dr. Knaflič je v svojem plaidoyerju najprej razlagal ves članek »Slovenca«. V nadaljnjih izvajanjih pa je zavračal pričevanje obeh prič, ki nista povoljno izpovedali za dr. Šalamuna t. j. dr. Ažmana in Ferenčaka, priznaval pa je veljavnost izpovedi ostalih prič.
Dr. Brejc
opozarja v obrambnem govoru, da se v le malo katerih slučajih more dokazovanje naslanjati na tako kvalificirane priče kot danes. To so sami ju-risti, sodniki, advokati in orožn. major. Dve priči potrjujeta določno to, kar je »Slovenec« pisal. In to je dovolj. Kar so druge priče izpovedale, je prav možno, da je dr. Šalamon res tudi govoril, toda govoril je tudi to, kar sta izpovedala dr. Ažman in Ferenčak. Celo v logični zvezi bi bile druge izjave dr. Šalamuna s to izjavo, ki je sedaj v pretresu. Tedaj se je govorilo vse mogoče in mnogo o zločinu v Belgradu. Opozarjam na to, da ostale priče ne morejo reproducirati sploh nobenega besedila dr. Šalamuna, pač pa sta jih dr. Ažman, ki je sam sodnik in je sam diktiral v zapisnik svojo izpoved in pa Ferenčak. Da je sodnik sposoben spoznati resnico in da jo je zmožen reproducirati, o tem ne more biti dvoma. Dr. Šalamun je tedaj izjavil: »Najboljši odgovor bi bil, da sedaj kdo ubije Vukičeviča in dr. Korošca. To je potrdil Ferenčak in skoraj dobesedno tako tudi dr. Ažman v preiskavi po svojem takratnem še bolj svežem spominu. Res je, da je Ferenčak slišal le del vsega razgovora, toda to, kar je slišal, je dovolj dokaza za to, kar je trdil »Slovenec«. To kar je dr. Šalamun rekel, ni bila nobena obsodba eventualnega napada na Vukičeviča in dr. Korošca, ampak odobravanje take protiakcije. Ferenčak si je to besedilo notiral. To besedilo je kratko, jasno in ne dovoljuje prav nobenih drugih razlag. Zago\ornik končno opozarja na čudno obnašanje zasebnega obtožitelja po teh člankih,-ko so izšli v »Slovencu.-. Obdolžitev je res zelo težka, č: bi ne bila resnična. Zato bi moral obtožitelj takoj reagi-ra,! nanjo. Ako pa tega ni storil, tako, da ga je »Slovenec« čez teden dni moral na njegov molk opozarjati. In sedaj je šele poslal čez nadaljnji teden popravek, v katerem snmo zanika, kar je »Slovenec« trdil. Zas?bni obtožitelj je advokat, ki bi popravek lahko drugi dan poslal, če je bil tako l<ruto žaljen, kot sedaj trdi.
Dr. Brejc predlaga, naj sodišča obtoženca oprosti spričo jasnih in točnih dokazov resnice, ki jih je ugotovila preiskava in razprava.
Oprostilna razsodba.
Senat se je nato umaknil k posvetovanju. Ko se je čez malo časa vrnil, je razglasil sodbo, s katero se obtoženi Franc Terseglav oprošča obtožbe. V razlogih navaja razsodba, da sc je obtožencu posrečil dokaz resnice. Zlasti pričevanje Ferenčaka je bilo tako jasno in določno, da o njem ne more biti dvoma. Jasno ugotavlja smisel dr. Šalamunovih izvajanj tudi pričevanje dr. Ažmana in ta smisel se krije s »Slovenčevimi« trditvami. Pričevanje ostalih prič ni merodajno, ker ni nobena mogla reproducirati dr. Šalamunovih izvajanj.
Ministri male antante odpotovali
Fran Šuklje:
Zakopan zaklad
Žalostna je istina, da se mi Slovenci, zlasti pa mi Kranjci, mnogo premalo zanimamo za one dobrote, s katerimi je božja narava v izobilju oblagodarila našo slovensko zemljo. Koliko je pri nas bogastva premalo izrabljenega, koliko je nedvignjenih naravnih zakladov! In tak zakopan zaklad so tudi Dolenjske Toplice!
Rekli boste: Reklama; Da, nič se ne sramujem, saj sem sam živa reklama za preime-nitno to kopališče. Ker sem danes, ko bom čez par mesecev dopolnil svojih 80 let, vendar še dokaj svež na duhu in telesu, moram to vsaj deloma pripisovati pogosti uporabi Dolenjskih Toplic. Saj je imel angel varuh z menoj izredno dosti opravka in posebno trikrat sem bil s položaju, na lastnem telesu skušati blagodejni učinek topliških vrelcev. V prvič sem bil gost novomeških Toplic 1. 1868. Težka rana, ki mi jo je prizadela ruska krogla 1. 1866, m ije vedno nagajala, se je večkrat odpirala, koščeki razdrobljenih reber so ven silili — nekaj tednov v Toplicah in dobro je bilo! Devet let kasneje, 1. 1877 sem se zopet podal v Toplice. V členku zlomljena noga, kasneje zanemarjeno vnetje sklepa in pokcstnice so zapustile take posledice, da so zdravniki v mojem tedanjem prognanstvu v Wienerneustadtu resno zmajali z glavo, češ noga utegne postati karijozna. Komaj sem začetkom z dvema palicama prišepal iz zdravilišča do prve klopi v parku. Toda šest tednov sem vzdržal v Toplicah in zapustil sem jih, veselo švigajoč z lahko palčico. In 1. 1925 sem prišel iz dalmatinskega Raba z zlomljeno ključnico in zlomljeno mečnico, vse nevravnano — zopet nekaj tednov topliške vode in ozdravljen sem se vrnil starec na svoj »Kamen«. Pa recite mi sedaj, če nisem opravičen, da celo dolžan, priporočati to zdravilišče!
Zakopan zaklad so Toplice danes, včasih je bilo drugače. Že naš starina Valvasor piše v svojem znamenitem delu: »Ehre des Herzog-tums Krain« sledeče o dolenjskih Toplicah: »Anlangend die Warmbader, so ist in diesem Mittelkrain ein iiber die Massen gutes Warm-bad, so von Weitem haufig besueht wird.«
Danes bi ta veliki naš pisatelj težko kaj enakega mogel pisati. In vendar združujejo Novomeške Toplice vse lastnosti, ki jih zahteva 9vetovno kopališče. Poznam več ali manj 23 kopališč v raznih državah, pa lahko rečem, nikjer še nisem našel tako bogat vrelec kristalno čiste vode, vedno enake temperature 38—39° C, kakor jo imate v Toplicah. In v kakih prostorih! Zlasti veliki bazen, prenovljen po načrtih slavnega našega arhitekta Plečnika je taka krasota, kakor ga z lepa ni več dobiti.
Pa zakaj celo domači ljudje, potrebni zdravljenja v Toplicah, rajši nesejo svoj denar v druge, posebno v inozemske toplice? Pravijo, Toplice so dolgočasne, puste. Še so gospodje, katerim se vidijo kake toplice zabavne šele tedaj, če vidijo na promenadah lepo oblečene gospodične. No, jaz za svoj del, se zahvaljujem za tako zabavo. Drugi hočejo imeti boljšega razvedrila — zahtevajo muzikalne, gledališke predstave. Priznavam, da tega dandanes v naših Toplicah še ni, ampak večji obisk in tudi to se bo napravilo. Sicer pa od kopališča zahtevamo predvsem ozdravljenje in to je glavna stvar; zabava je le postranska reč.
Cujejo se glasovi: Toplice so predrage. Pet let zaporedoma, od leta 1913 do 1917 sem zahajal v Bad Gastein in z mirno vestjo lahko rečem, da je letos v grajski restavraciji prehrana in pijača prav dobra za razmerno ceneni denar. Isto blago je v Bad Gasteinu najmanj za 150% dražje nego tu. Ce pa hoče kdo prav po ceni živeti, dobi vso prehrano za 30 Din dnevno v prav dobri kvaliteti.
In naposled okolica! So nekateri, ki pravijo, da so Toplice uničene, ker so posekali staro drevje v parku. Silno pretiravanje! Saj je cela topliška okolica en sam naraven park z najlepšimi sprehodi, ki bi se z malimi stroški dala spremeniti v naravnost dražestno pokrajino. Mene spominjajo novomeške Toplice na svetovno znane Marijanske lažni (Marienbad) na Češkem, le s tem razločkom, da za Marjan-ske lažni skrbi bogati teplski samostan, ki je njih lastnik, dočim se za Toplice domačini le premalo potrudijo.
Enega pa je treba za Toplice, kar presega moč lokalnih faktorjev. In to apelujem na oblastnega komisarja, ki danes v svoji osebi združuje območje bivšega deželnega odbora. Toplice so dejansko težko pristopne, čeprav je železnica oddaljena le 4 km. Gospod oblastni komisar dr. Natlačen, ki po pravici velja za razsodnega, za deželne koristi vnetega moža, naj nikar ne prezre dejstva, ki danes postaja čimdalje bolj evidentno. Kakor je svoje dni železnica ubila cesto, tako danes cesta z avtomo-bilnim prometom »fenta« železnice. Resno dvomim, da se bo železniška proga, ki bi tekla od Straže ob Krki do Dvora, tam premostila Krko ter se razvijala do Kočevja, navzlic svoji evi-dentni vojaški pomebnosti, gradila v dogledni bodočnosti. Sodim, da bomo morali še dokaj let čalfttti na to občilo. Ali eno se lahko zgodi takoj in to je neizogibno potrebno za topliško kopališče: Cesta, ki drži od Straže do Toplic, se moTa popraviti. Teh ubogih 4 km je treba spraviti v boljši stan. Izpeljana je popolnoma dobro, saj Sica in Krka kažejo pot. toda zdai 3e vrši po tej cesti ves ogromni lesni izvoz iz Roga; vsak dan 100 do 150 težko obloženih voz po lej cesti. Naravno je, da je cestišče popolnoma razorano, polno jarkov in kadunj, po-
Bclgrad, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo obvestilo, da se je danes končala turneja ministrov in časnikarske male antante po naši državi. Ministri in časnikarji so se razšli v Zagrebu ter 'odpotovali odtod vsak v svoj kraj. Dr. Beneš je odšel preko Avstrije v Prago. Do meje ga
je spremljal češki poslanik v Belgradu g. dr. Seba. Romunski zunanji minister Mironescu ! je odpotoval preko Subotice v Bukarešt in ga je istotako spremil romunski poslanik na našem dvoru do meje. Zastopnik našega zunanjega ministra dr. Kumanudi se je danes vrnil s svojo soprogo v Belgrad.
Po konferenci
male antante
Ministri male antante so dospeli v Zagreb . in pred svojim odhodom v domovino podali še kratke izjave o delu male antante in o | vtisih, ki so jih doživeli na potovanju skozi našo državo S temi izjavami je zaključena gospodarska konferenca zunanjih ministrov male antante, s temi izjavami pa je tudi najlepše povedan uspeh konferencc. Zato objavljamo Benešcvo in Mironescovo izjavo, ki sla obenem lepo priznanje naši deželi.
Izjava dr. Bencša.
Jugoslovanska vlada je imela v resnici zelo srečno misel, da nas jc po tako uspešni konferenci v Belgradu popeljala na to potovanje, ki nas je privedlo celo do Kotora in Črne gore. Tako smo imeli priliko, da smo videli jugoslovansko motije in razne druge nad vse zanimive kraje Jugoslavije. To pot smo prešli skoraj vso državo, ker smo iz Slovenije prišli na Hrvatsko in bili nato v Srbiji, poleni pa v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Črni gori, sedaj pa potujemo po vašem divnem morju, ki ga žal mi nimamo, a se zato na vašem čutimo ko doma. Ta obisk vaših krajev ;e od posebne važnosti.
Hočemo podčrtati, kako gre mala antanta za tem, da se vedno bolje medsebojno spoznavamo in da na tem spoznavanju zgradimo čim bolj trdne prijateljske in zavezniške vezi. Jaz sem bil sedaj prvič v Dalmaciji'in trni gori, kar pomeni za mene nenavaden dogodek, s katerim sem izredno zadovoljen.
Ta naša pot ima tudi svoj velik političen pomen. Bil sem iznenaden, ko sem mogel osebno ugotoviti, kako dobro je znana v teh krajih Češkoslovaška in tedaj sem videl in se prepričal, kako so nas iskreno bratsko in prisrčno sprejeli. Zlasti me veseli potovanje v Split, ker mi je znano, da jc Split ena najbolj nacionalnih točk vaše domovine. Najboljši dokaz za življenjsko silo in za važnost politike male antante je njeno delo, ki smo ga izvedli v devetih letih. Krona vseh naših uspehov pa je bila sedanja konferenca, ki je v konkretni obliki očrtala vse naše večletne tendence.
Na koncu svojega govora je min. Beneš še poudaril velik pomen male antante tiska in zlasti važnost, da se časnikarji vseh treh držav čim najbolj dobro spoznajo.
Izjava min. Mironesca
»Jaz sem zelo zadovoljen z bclgrajsko konferenco.
Mi vidimo, kako vaš narod soglaša z našim delom in kako veliko razumevanje ima za malo antanto. To činjenico zlasti poudarjam, ker ona pomeni, da ni ostala naša zveza samo nekaj zunanjega, temveč da je prešla v žile in kri naroda, kar je najboljše in najbolj trajno jamstvo, da bo dal vaš narod pozitivne rezultate za vse naše zemlje.
Na nas so ti lepi in iskreni sprejemi napravili nenavadno lep vtis in se globoko vse-jali v dušo.
Prosim vas, da izrečete narodu v mojem imenu in v imenu vse naše delegacije našo iskreno in prisrčno zahvalo.«
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. majs\. (Tel. »Slov. ) Predsednika vlade Peni Živkoviča je danes posetil dr. Nimko Perič kol delegat vrhovnega zakonodajnega sveta. Dr. Perič je obvestil predsednika I vlade o novih zakonskih načrtih, katere obravnava VZS. Danes se je bavil VZS 7, osnutkom zakona o invalidih.
Danes se je zglasila dcputacija Pokojninskega zavoda v Ljubljani pri ministru za promet dr. Korošcu. — Pri njem je bil tudi dr. Ravnihar, ki je kot predsednik Glasbene ma-
Uradniki ne bodo smeti
kandidirati
Belgrad, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Pravosodni minister dr. Srskič je že svoječasno, ko je dajal navodila za setavo uredbe o organizaciji ministrstev, obljubil, da se bo takoj pristopilo k redakciji uradniškega zakona. Sedaj so dogo-tovljeni členi, ki govorijo o dolžnosti uradnikov in zlasti o njihovih odnošajih do javnosti. Uradnikom bo prepovedano kakršnokoli javno kandidiranje.
Dne 2. jimija se začnejo trgovska pogajanja med našo državo iu Poljsko. Vodja naše delegacije bo Pakotič, poljske pa poljski poslanik na našem dvoru Papinski.
L—■—1 I !■!!«■>» I ll I IU " I III —t——
vsem nemogoče za promet zlasti z avtomobili, ki dandanes nikakor niso več luksus, temveč prvovrstna prometna potreba. Tukaj bo morala oblast resno se lotiti svoje dolžnosti ter to cesto, dokler se napravi druga cestna zveza za lesni eksport makadamizirati. Naj se nič nikar ne ugovarja, da bi to preveč stalo! Moji tovariši, ki so 1. 1926 napravili z menoj prelepo potovanje po Sredozemskem morju, so videli v Tunisu, v Alžirju, kako Francozi potratno skr-be za dobre ceste. Videli smo ceste dolge na stotine kilometrov, dvanajst do petnajst metrov široke, makadamizovane in katranizovane, brez prahu, brez blata, ceste kakor biljard. Kar je francoska država storila za afrikanske kolonije, le drobtinico tega naj stori naš oblastni odbor za kratko progo 4 km od Straže do Dolenjskih Toplic!
Toplice so zakopan zaklad, treba ga dvigniti! -
Upravni uradniki
prevedeni
Belgrad, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Pravosod-| ni minister dr. Srskič je danes podpisal od-; lok, s katerim se vsi upravni sodniki v Slo-I veniji in Dalmaciji prevedejo na plače po no-| vem zakonu o sodnikih. S tem je torej vse j sodniško osebje v Sloveniji prevedeno skupaj z državnimi .pravdniki. Kot upravni sodniki pridejo v Sloveniji pri tej prevedbi v poštev dr. Steska, dr. Vrtačnik, dr. Brence, dr. Likar in dir. Lininger, vsi upravni sodniki upravnega sodišča v Celju.
Min. odposlanci pri maturah
Belgrad, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Za ministrske odposlance pri zrelostnih izpitih v Sloveniji so določeni: Za I. drž. r. gimn. v Ljubljani inšpektor v pok. dr. Lončar; za II drž. r. gimn. univ. prof. dr. Stojkovič, za III. drž. r. gimn. univ. prof. dr. Ilešič; za realko inšpektor dr Vester, za privatno žensko r. gimn. v Ljubljani univ. prof. dr. Vidmar; za gimn. v Kočevju univ. prof. dr. Zupančič; za gimn. v Kranju inšpektor dr. Bevk, za gimn. v Novem mestu univ. prof. dr. Nachtigal, za žensko učiteljišče univ. prof. dr. Ozvald; za gimn. v Mariboru univ. prof. dr. Kidrič, za realko v Mariboru univ. prof. ing. Forster, za gimn. v Celju gimn. ravn. v pok .dr. Pippenbacher, za gimn. S ! v Ptuju univ. prof. dr. Hodža, za gimnazijo v i ' Murski Soboti univ. prof. dr. Ibrovac iz Bel- j : grada, za učiteljišče v Mariboru prosv. inspek- ' : tor v Karlovcu Matkovič.	r
tiče prosil g. ministra Korošca, kakor jc že zaprosil druge ministre, naj gre Glasbeni matici na roko pri njeni turneji po Franciji, da se ta čim uspešnejše vrši.
V finančnem ministrstvu je izšel ukaz, s katerim napreduje več uradnikov finančne kontrole, med njimi: Kosti za inšpektorja finančne kontrole v Ljubljani, Bonač za člana finančne kontrole 11-2, Pajlc ter Merčin iz Maribora v II-2, Grilc iz Slovenske Bistrice v 11-2. v 1-3 jo napredoval Alojz Megle iz Ljubljane.
Naša delegacija za razstavo v Barceloni je
danes odpotovala.
Komtesa kratila dragulje
Berlin, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Radi senzacionalne tatvine draguljev jo bila aretirana v Berlinu 24 letna, zelo lepa in elegantna komtesa Helda Monroy, ki je že priznala, da je ukradla dragulje v vrednosti 100.000 mark svoji teti, grofici Hermersberg. Danes so našli njenega ženina, vpokojenega ritmojstra Fritza von SVotlol v Griinevvaldu ustreljenega. Pri sebi jo imel poziv policije in je bil na sumu, da je v zvezi s tatvinami svoje neveste. Nevesta je vedno govorila, da jo bogata. Ritmoj-ster pa ni imel nobenega premoŽenja, živel je samo od svoje pokojnine, Komtesa Monroy je po smrti svojih staršev živela pri teti in ji ukradla dragocen nakit. Pozneje se je ločila orl tete in živela v hotelu, kjer je izdajala mnogo denarja. Ko jo v neki trgovini prodajala nakit, so jo aretirali, nakar je priznala tatvino.
Dunajska vremenska napoved. Zelo verjetno je, da bodo sedanje lepo vreme motile nevihte, potem nc več lako toplo. Kmalu pa bo zopet lepo vreme.
J^u
/ /
aj/e novega
Koledar
Sreda, 29. maja: Marija Magdalena Pazzi.
Spominska plošča Valvazorju
Slovesno odkritje.
Lj u b 1 j a n a . 28. maja.
Naš slavni zgodovinar Janez Vajkard Val-v a z o r je danes dobil spominsko ploščo na hiši na Starem trgu št. 4, kjer se je pred 288 leti rodil. K slovesni otvoritvi so prišli mncgi odlični gostje, med katerimi naj navedemo te le: veliki župan dr. Frari Vodopivec, oblastni komisar dr. N a 11 a č e n , zastopnik div. generala general Popovič, za mestni magistrat clr. Zarnik, za mestno občino g. Potočnik in L i k o z a r, rektor univerze dr. Vidmar, višji drž. pravdnik dr. G r a s s e 11 i, tajnik Zbornice TOI dr. Pless, za zgodovinski seminar na univerzi univ. prof. dr. Milko Kos, za umetnostno zgodovinski seminar univ. prol dr. Soria, za narodni muzej prof. dr. Kos, dalje univ. prof. dr. Dolenc, prosvetni inšpektor v p. W e s t e r, ataše češkoslovaškega konzulata dr. S i b e r in mnogi drugi.
Gostje so se zbrali pred poslopjem, kjer je bila pripravljena mala estrada. Predsednik muzejskega društva vi. svetnik dr. Andrejka je v slojem slavnostnem govoru navajal, da.se je leta 1641. rodil v II. nadstropju te hiše tedanjemu deželnemu odborniku Jerneju Valvazorju 12. sin Janez Vajkard. Kratko je očrtal njegov pomen in delo, za katero je žrtvoval imetje in posvetil vse življenje. Vzrok je bila njegova ljubezen do naše zemlje, čeprav je bil potomec italijanske rodbine, ki se je preselila k nam iz Bergama. Kljub temu, da ima Valvazor že svoj spomenik in da je po njem imenovan lep trg, je bilo muzejsko društvo mnenja, da je treba postaviti spominsko ploščo tudi na njegovo rojstno hišo in s tem pokazati, da je bil Valvazor ne samo sin naše zemlje, temveč tudi sin Ljubljane, ki jo je posebno ljubil.
Govornik je nato razvil kratek historiat spominske plošče, za katero je po arh. Plečnika navodilih napravil načrte njegov učenec stud. arh. Ciril Tavčar, izvršilo pa kamnoseško podjetje Vodnik. Zahvalil se je zasnovalcem te lepe plošče, ki je edina po koncepciji in izvršitvi ter tudi vsem onim, ki so z denarnimi sredstvi pripomogli društvu do vzidave te plošče, predvsem ljubljanskemu oblastnemu odboru, mestni občini, Zvezi za tujski promet. Trboveljski premogokopni družbi in vsem zasebnim mecenom. Zahvalil se je hišnemu lastniku trgovcu g. Petkosigu za pripravljenost, da se je vzidala plošča na hiši, zn njegovo osebno zanimanje in materialno pomoč ter ga prosil, da spre.ime to ploščo v svoje varstvo.
S tem je bila slovesnost zaključena. Novo odkrita plošča, katero sliko smo priobčili včeraj, je krasno delo in je resničen okras mesta ter je vzbudila že priznanje tujih umetnikov. Okrog nje se vije sedaj lovorjev venec, ki jo bo dalj časa krasil.
Strela zazida
Št. Jernej, 26 maja.
V nedeljo, dne 26. maja nekaj čez poldne je v kratkem presledku dvakrat udarila strela v vasi Groblje pri Št. Jerneju. Prvič v Černetov kozolec, ki je ves pogorel, drugič pa v svinjak posestnika Korošca, kateremu je ubilo edino svinjo, ki jo je še imel. Druge svinje so mu poginile vsled prehude zime. Svinjaka ni zažgala, kar je edina sreča. ker sicer bi najbrž pogorela vsa vas, ker ni nobene tekoče vode v bližini.
Podgrad, 26. maja.
Treščilo je minulo soboto dne 25. maja med hudo nevihto v gospodarsko poslopje Jožefa Gaz-voda v Koncu št. 1, župnija Podgrad pri Novem mestu. Pogorela sta skedenj in hlev, ki sta bila oba pod eno streho. Živino so rešili. Strela je pa ubila psa, ki je bil privezan na verigi; gospodarju, ki je popravljal žlebove pri strehi pa se ni nič hudega zgodilo. Ker je bilo vreme mirno in je dež hudo lil in je prihitelo tudi veliko ljudi na pomoč, se ogenj ni razširil na druga v bližini stoječa poslopja.
Poglavje o zagrebškem ,rekordu'
Zagreb, 26. maja.
Z ozirom na članek »Nov zagrebški rekord« v »Slovencu« z dne 24. maja 1929, po katerem hoče hrvaški statistik sramoto zagrebške morale naprtiti tam uslužbenim Slovenkam, se mi zdi nujno pripomniti to-le: Res je marsikatero slovensko dekle tako uesrečuo, da si mora iskati svoj kruh v Zagrebu. Doma navajeno na nušo slovensko iskrenost iu poštenost, seveda tam kaj hitro in lahko nasede ta propade. Saj je znana spretnost hrvaških »kavalirjev«, ki dobro vedo, kako rado verjame slovensko dekle njihovim sladkim besedam, častnim obljubam zakona. Znano je pa tudi, da se »uporabljajo« Slovenke tudi v »boljših krogih«, kjer jih držijo in lovijo pod pretvezo dobre službe itd. Znan mi je celo slučaj, da je hrvaški akademik slovenski služkinji podtaknil v »kremšniti« Dočim slovenski fant čuva svoje dekle m ga v nesrečnem slučaju z zakonom reši sramote, išče zagrebški >dečko« z vsomi mogočimi obljubami samo ugodno priliko, da upro-pasti naivno neizkušeno a čedno Slovenko. Potem pa izgine brez sledu iu nesrečnica mora poleg sebe vzdrževati še nezakonskega Hrvata. O, ko bi bilo mogoče izdati še druge statistike, v kaki drugi luči, bi se pokazala zagrebška morala. Tako pa naivna Slovenka je še vsaj toliko poštena, da svojega otroka rodi ta če tudi s krvavimi žulji, vzdržuje. Zalo pa bi Slovenke, ki morajo iskali kruha v tujini, morale najprej poiskati dobro slovensko organizacijo, kjer bi jih morali poučiti o nevarnostih v dotičnem kraju. Organizirati je treba Slovenke povsod, da ne bodo po krivici valili sramoto in s prstem kazali na slovenske služkinje.
Težka nesreča očeta in sina
Litija, 28. maja.
Lesni veletržec Boris Samsa jc svojo parno žugo prestavil iz Poganjka v Litijo nasproti kolodvora. V to svrho je kupil od topilnice v Litiji par tisoč metrov nasipa ob Savi, kjer je zidarski mojster Nikola Krlilikur iz Litije zgradil primerno poslopje.
Ker se za dovršitev stavbe zelo mudi, je včeraj sam Krhlikar s svojim sinom Francetom dozidal 25 kva. metrov stene. Ob pol 6 pu se je naenkrat podrl oder, in oba sta padla nad 3 m globoko na trdo tla. kjer sta si pri padcu, pač iziedeu slučaj, oče in siu zlomila levo nogo v členku.
Prvo pomoč jima jc nudil okrožni zdravnik dr. Polde Ukmar.

so najdragocenejši dar, ki ga je poklonila narava, toda ta dar je treba skrbno in redno negovati. Kdor vsak dan vporablja Odol, neguje
najbolje svoje zobe in usta.
Truplo utopljenca - Amerikanca
Vavta vas, 27. maja.
Danes 27. t. m. je priplavalo po Krki do vavtoškega jeza moško truplo. Ko so ga ljudje opazili — so ga brž potegnili na suho. Čudno pa je, da ie imel utopljenec še vedno klobuk na glavi, dasi je bil že dalje časa v vodi, ker so mu že roke razpadale — gnile. Preiskali so mu žepe in našli zlato uro in denarnico z 2200 Din, poleg tega pa njegovo sliko ta listek z imenom: Franc Ažlin iz Mačkovca pri Žužemberku. Star je okoli 30 let. Pravijo, da je koncem aprila prišel iz Kanade. Dvakrat ie torej srečno prejadral široko Atlantsko morje, po kratkem bivanju v domačem kraju pa ga je doletela smrt v hladnih valovih Krke — itako — kdo to ve?
Vzorni učiteljici v slovo!
Sv. Miklavž pri Ormožu, 27. maja.
Včeraj nas je zapustila upokojena učiteljica, ga. Ana Trstenjakova, ki je celih 36 let sejala v mlada srca dobro seme in trga«! iz njih plevel. O njenem delu bi se dale spisati knjige, toda zadostuje naj, ako omenimo, da je za svoje vzorno in vestno vzgojno delo prejela pohvalo od vseh nierodajnih višjih krogov. Ni bila samo učiteljica, marveč druga mati vseh otrok, ki jih jo tekom dolgih 36 let poučevala in vzgajala. Gospa pa ni delovala samo na šolskem polju, marveč se je udejstvovala tudi izven šole. Podpirala je vse dobrodelne ustanove. Več let je vodila šolarsko kuhinjo. Slovo je bilo težko. Posebno žaluje za njo tnlado učiteljstvo, ki se je pri njej zbiralo in jo je klicalo enostavno za »mamo«. Svojo nalogo je gospa izvrstno dovršila. Želimo ji, da bi leta zasluženega pokoja prijetno preživela v krogu svojih dragih.
Osebne vesti
•fr Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v štab II. konjeniške divizije zu vršilca dolžnosti častnika za pravne posle sodni kapetan H. razreda Dragotin Počubaj; zu vojnega izslednika jioveljstva dravske divizijske oblasti administrativni kapetan I. razreda sodne stroke Josip Marinčič; na službo v sodni oddelek poveljstva dravske divizijske oblasti sodni kapetan Lav Malnar; na službo v sodni oddelek poveljstva osješke divizijske oblasti administrativni kapetan II. razreda sodne stroke Matej Tot; nu službo v poveljstvo mesta Surajevo — za pravne posle sodni kapetan II. razreda Andrej Klančič; na službo v bosensko divizijsko vojno sodišče sodni kapetan" I. razreda Otokar Žlindr; na službo pri vojno-držav-nera tožilcu bosenskega divizijskega vojnega sodišča sodni kapetan t. razreda Albin Omahen; nu službo pri vojno-državnem tožilcu morav-skega divizijskega vojnega sodišča sodni kapetan I. razreda Vladimir Dolezil; na službo v mornariško poveljstvo — za pravne posle sodni poročnik Dragotin Bari; na službo v poveljstvo mesta Zagreb konjeniški podjx>lkovnik Oto Klobučar; zu poveljniku II. čete 49. pešpolka pehotni kapetan 1. razreda Franjo Zaherl; za vodnika 5. divizijona tiinoške topniške brigade topniški jx>dporočnik Franc Mladič; za pobočnika 5. pionirskega bataljona inženerski poročnik Vladimir Skarlovnik; za kapelnika pančevaške vojne godbe nižji kapelnik IV. razreda Maksimilijan Mikšik; za kapelnika zeuiunske vojne godbe nižji kapelnik 1. razreda Ilinko Marži-nec in na službo v hidrografski urad mornarice poročnika korvete Anton Zupan in Franc Breš.
Svetovno ooino i> žitsiBi slikati
KHLVHRIJ
vidite, ako posetite bojno igro
na Sf.aie fsoem. — Predprodaia vstopnic pri
dne 30. maja, 1. in 2. junija ob 20 uri
,Orieni", Dunajska cesta 14.
Ostale vesti
•A Včerajšnja prva izdaja »Slovenca« je
bila zaplenjena radi poročila o popoldanski razpravi proti Puniši Račiču.
-A- Svetovaclavski orlovski dnevi v Pragi.
Sprejmemo še nekaj prijav za III. razred po prvotni ceni Din 650.— za telovadce in Din 750.— za ostale udeležence, kakor je to že objavil g. župnik Hafner. Zlasti opozarjamo vse one, ki so se že odločili, da gredo v Prago in bodo lam tudi nastopili pri telovadbi, pa se še vedno niso prijavili, naj nemudoma vpošljejo svoje prijave na naslov: Jugoslovanska Orlovska Zveza, Ljubljana, Ljudski dom. V prijavi morajo biti sledeči podatki: 1. rojstni dan in leto; 2. rojstni kraj; 3. poklic; 4. sedanje bivališče (ločen naslov); 5. domovinska občina in srez (okr. glavarstvo). Dalje naj vsakdo v svoji prijavi sporoči, kje se želi priključiti posebnemu vlaku med Ljubljano in Mariborom ter ali želi obiskati Vele-hrad ali Olomuc. Kdor teh podatkov še ni poslal, naj to čimpreje stori. Prijave sprejemamo samo še do 10. junija 1929. Na prijave, ki bi prišle po tem datumu, se pri najboljši volji ne bomo mogli več ozirati. Do 10. junija mora biti plačana tudi vsa potnina. Prijav, pri katerih v tem času ne bo poravnana cela potnina, ne bomo vpoštevali. V Prago odpotujemo v ponedeljek 1. julija 1929 popoldne s posebnim vlakom iz Ljubljane. Vrnemo se v sredo 10. julija 1929 zvečer. Medpotoma si ogledamo tudi Dunaj. — Pripravljalni odbor.
★ Za univerzitetni sklad. Fantje, včlanjeni v Cirilmelodskem klubu v Belgradu, oddajamo "0 glasov za za Univerzitetni sklad. — Bog živi! — Eden v imenu vseh.
-fcNaši umetniki v Ameriki. Kakor poroča »Glasilo K. S. K. Jednote« od 14. maja, se je v Clevelandu mudil slovenski slikar Perušek, čegar dela so razstavljena ta mesec v Mihvaukee. V soboto 11. maja sta se na domu rojaka Janka Roglja v Clevelanu sešla na prijateljskem sestanku slikarja Perušek in Jakac, ki se mudi sedaj v Ameriki.
•k K vprašanju o bon tonu. V »SlOv. Narodu« z dne 24. maja je izšla notica, kjer se v poročilu o dijaški absttaenčni prireditvi koncem aprila 1. I. očita med drugim »raznim funkcionarjem »Svete vojske«, da so med omenjeno prireditvijo »vsako pavzo krenili v unionsko klet, da si privežejo dušet. Ta očitek je dijake, ki so vso stvar priredili, hudo žalil, kajti dorašča jočem u fantu, ki se v njem že močno razvija čut časti, ne moreš skoro očitati hujšega nego hinavščino Iu hiuavščina liajgrše vrste bi bila to, če bi dijaki, ki so manifestirali za boj proti alkoholizmu, še med manifestacijo samo hodili piti V nedeljski štev. smo objavili odgovor, ki res priča o ogorčenosti, ki je pograbila dijake spričo grdega očitka. Pisec >Narodoves notice g. Fran Božič se pritožuje v »Narodu« z dne 27. maja nad toiiom, v katerem je napisan naš odgovor. Na to odgovarjamo takole: pozivamo javno g. Božiča, naj navede imena tistih funkcionarjev Svete vojske, ki so se tako diskvalificirali ta osmešili sebe, pa tudi škodovali stvari, ki jo zastopajo! Če bo g. Božič navedel imena in se bo resničnost njegovih navedb izkazala, kakor se pač taka stvar mora dokazati, potem bomo pa govorili o tem, v koliko se je pri tej debati grešilo proti bon tonu ta kdo vse je grešil. Dokler pa ni rešeno vprašanje o hi-navščini, ki tako živo sega v čast prirediteljev omenjene manifestacije, ni umestno razpravljati o vprašanjih manjšega pomena, ki jih je mogoče pravilno presojati šele, če se izkaže, ali je očitek g. Božiča utemeljen ali ne.
Likovič Joža^
Zamudov Lovre
Od Žalostne gore do Brega je stokrat ku-ku, ku-ku. Z Brega preko barja do dolskega Drašlerja je petdeset pet-pedi, pet-pedi. Tam se vije srebot z medeno kapljico vinčka; črn tra dehti, češmilje diši tako opojno, da bi se v omami opotekel in legel na mehki mah ... Beli pomladanski oblaki gledajo izza Grede in Kapi-tovega griča, solnce išče skrito Bistro, v Bevkah žgejo šoto, ozek, modrikast dim se zgublja v jarkem ozračju. Za barjem pa želite polhograj-ske peči...
Majski popoldan smo posedeli pri dolskem Drašlerju, ki je z veščo dobrohotnostjo natakal sladkobno vince. Zamudov Lovre iz Soboče-vega, beraški potegon s sedmimi križi in dolgo brado, nam je pravil svoje popotne zgodbe in bajke. Sedem jezikov govori, v Romuniji se je klatil, vse instance pozna, od vaškega biriča ao gospodov za belimi vratmi vladne palače.
»Odkod pa pravzaprav prihajaš, Lovre, ali od Tirol ali iz Romunije?« se je zopet obrnil krčmar Drašler k beraču s sivo brado.
Ta je pa varno odložil prazno malho in se postavil sredi pivnice:
— »Zarana sem že roso ometal po horjul-ski gmajni. Poti so težke in dolge. Pa sedem križev prenašati iz hriba v laz, iz doline na goro! Noge se mi niso hotele nič več sklepati, kite so otrdele, ritensko sem šel k sv. Trem kraljem ... Ljudje so me začudeno gledali, sv. Trije kralji so se mi pa smejali. Opoldan sem obšel polžarski konec, sedaj sem pa meu cokiarji.
Zadnjič sem bil zaradi svoje pravice zopet pri uradniji v Ljubljani. Vedite, tista hiša je široka, kakor da bi večni Bog v njej stoloval..
Dolgo sem se oziral po oknih. Rad bi dognal, pri katerem oknu delijo pravico, milost in tolažbo, pri katerem pa žalostne reči. Pa nič tacega nisem mogel razbrati. Okna so bila pusta in prazna, nikdo se ni zmenil za berača na cesti; še policaj me ni pogledal... Počasi sem šel po svetlih stopnicah, seve, noga mi ne teče več tako kot tisti krat, ko smo se z Laškarjem in Kurnskim Jozlctom pretepali po malnih v Šumniku ... Na hodniku me je ustavila deklina, drobna in bistra, kakor da bi zagledal vilo iz naše golobje jame. Zavrtela se je okoli mene in se nasmejala:
»Ste revež?!«
Jaz sem ji pa raztolmačil:
»Revež sem! Postava pravi tako, da moram biti občinski beračon. Huda je taka postava, težko jo prenašam. Gospoda Boga spoznavam, ljudi spoštujem, po postavi pa moram biti občinski revež, ŽLamudov Lovre iz Soboče-vega ...«
»Nate!« mi je stisnila dinar. »M gospodom pa nikar ne hodite, da jih ne motite.«
Jaz sem jo pa poučil:
»Gospodična, dobra ste! Ampak pravica je moja in božja. Ce me bode zaprli, so stroški borovniški! Ljubljančanov ne bom oškodoval. Nisem restant, da bi moral škrličiti komis. Prosim pa lahko, Kristus je učil: Le presite, le trkajte!«
Potem sem pa res potrkal na bela vrata s svetlo kljuko. Soba je bila visoka, dišalo je po dobrih cigarah, kakor pri nas ob žegnanju...
»Kaj bi pa radi?« mi je mežiknil žlahten gospod s posvedranimi laščki.
»Ponižno se poklonim!« sem stopil k njemu in razgrnil občinske papirje. »Jaz sem Zamudov Lovre iz Borovnice, po postavi občinski revež.«
»Aha, prošnja!« je takoj uganil gospod s
posvedranimi laščki. »Ali prosite za denarno podporo ali za muziko?«
»Ne za muziko, ne za podporo! Ampak pravico terjam, žlahtni gospod. Jaz ne morem več pobirati uši in mraza. Naj me domača občina vzame in preskrbi. Samo v hiralnico na Ba-jerju ne grem, svoboda je le ena in ta je zlata. Te si ne dam vzeti... Sto dinarjev naj mi da Borovnica na mesec, pa sem zadovoljen in vesel. To izposlujte za me, žlahtni gospod!«
Gospod pa je neverno zmajal z glavo, kakor Kristus nad Iškarijotom. Listal in iskal je po debelih bukvah.
»Slaba bo, Lovre,« sem pomislil in poškilil v črne bukve. »Še v ječo te vržejo, sv. Jukund, božji soldat z Žalostne gore, te ne reši več...
»Vi ste pa v imeniku zaznamovanih delo-mržnežev; občina vam je kupila dve suknji, pa ste obe zapili!« me je strogo ošinil gospod izza debelih bukev.
»Tepka, gospod! Sedem križev prenašam, naj vrag vzame občino in suknje, jaz sem pa le zmrzoval. Kdo me je pa zopet zatožil?«
. »Le počasi, Lovre, le počasi! Dva odbornika ...«
»A tisti z dolgim nosom? Laže, laže.. « sem se začel prerekati Takrat sem pa storil greh, čast in kralja sem žalil, ker sem se upal oporekati in upreti zlobni laži. Ničvreden črv se je uprl...
»Tiho bodite, se je razsrdil žlahtni gospod in poklical hudega moža, ki me je pahnil skozi vrata. Kar grmelo je za menoj, kakor ob nevihti.
»Vsak dan imaš pol litra pred seboj!« je kričal za menoj in žugal... Vidite, v razpredelnico so me dali, med ničvredneže so me zapisali --«
»Torej šc vedno nisi prišel do piavice,
Lovre?« je prekinil krčmar Drašler berača s sivo brado. Nalil mu je čašo vina; starec je otrnil solzo, zvrnil čašo in stopil na prste:
»Pojdem pa na višjo inštanco!«
»Ja, Lovre, ti si pa cel advokat, kaj poznaš vse človeške in božje inštance?« ga je podražil krčmar.
»Gospod Drašler! Ne bodo me zmetlali. Brado nosiva samo jaz, Zamudov Lovro in pa grajski gospod v Bistri. Moj advokat je moja malha, kadar je polna. Vem pa še za eno instanco, ki je nad borovniško: to je sam veliki župan, ki ima celo oblast. On bo s svojega mesta odločil, ali mi bo dajala borovniška občina sto dinarjev ali ne... če pride njegova vizita-cija, pa ne pojdem na Bajer v hiralnico. Ne, ne...«
Jezno je vrgel vase ostanek žgane pijače, pobral malho in odmrmral v vežo ...
Večer je legal na barje. Dišalo je po večerni rosi, grenkobnem dimu in kmečki domačnosti. Na brezah je mrlel slaboten, rumen žarek. La-stavice z belimi trebuščki so se smukale pod ostrešji. Murni so kričali ob jaških, pod Tre-bevnikom se je oglašal samoten ku-ku, sredi Lazov so prepevali pastirji. Preko paskih reber se je metala železna kača, ki ves božji dan neusmiljeno ovija in oklepa prelepo borovniško dolino z njeno deviško milino.
Pred vrati je pel in rotil Zamudov Lovre:
»Na gori je jogrov devetnajst, na gori zlata hišica stoji... na zlati mizi kelih zlat, Jezus milost tam deli... Mama! Drašlerjeva mama! Samo pograbek listja mi dajte, da si ga vržem pod glavo in zaspi m v staji...«
Skozi okno nas je gledala njegova strgana malha; kdo je zamudil srečo, ali mi ali Zamudov Lovre iz Sobočevega, ki mu svet ne more dati pravice in pokoja...
ir Izletni koncert mariborske Glasbene Matice v Šoštanj in Slovenjgradec. Dne 15. in
16. junija pohiti mariborska Glasbena Matica nt' umetniški izlet preko Celja po šaleški in Diav&ki dolini. Na povabilo merodujnih krogov koncertira dne 15. junija v Šoštanju, kjer nastopi prvikrat. Matica izvaja z majhnimi izjemami čisto narodni program. Izleta se udeleži 60—70 pevk in pevcev.
if Društvo Zoo v Ljubljani razpisuje natečaj za najboljši osnutek ureditve Zoološkega vita ob Tivolskem ribniku. Predvidene so tri nagrade v skupnem iznosu 15.000 Din. Natečaja se morejo udeležiti arhitekti, inženerji in zain-tcresiranci v stroki vrtnarstva odnosno zooloških vrtov. Vsi podrobni podatki se dobe pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2, brezplačno med uradnimi urami. — Za odbor društva Zoo: Dr. A. Šerko, s. r., predsednik.
if Ferijalnn kolonija Rdečega križa. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani je povabil uprave moških učnih zavodov v Ljubljani, da predlagajo za to kolonijo socialno in zdravstveno najpotrebnejše dečke, od katerih bo sprejetih 30 najrevnejših brezplačno. Kolonija se bo vršila meseca julija pod nadzorstvom dveh učiteljev in zdravnika na Trati v Poljanski dolini. Krajevni odbor zbira za to kolonijo potrebna sredstva in apelira na ljubljansko prebivalstvo, da mu pomaga pri izvršitvi te človekoljubne akcije. — Privoščite našim malčkom vode, zraka, solnca in tečne hrane!
if V Uradnem listu od 27. maja so objavljene naslednje uredbe osrednje vlade in to: »Pojasnila o uvoznem ocarinjanju spaiterij in prepletov za izdelovanje klobukov« (SI. novine kraljevine SHS z dne 16. aprila 1929); Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju kamenov iz tar. št 478 uvozne carinske tarife« (SI. novine z dne 29. aprila 1929); »Odločba o izpremembi denarne kazni v zaporno kazen zaradi tihotapljanja carinsko monopolskih predmetov« (SI. novine z dne 13. maja t929); »Pravilnik k zakonu o iz-premembah in dopolnitvah zakona o ncposred-njih davkih« (SI. novine z dne 15. maja 1929); »Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju obuval iz tkanine in klobučine v zvezi s kavčukom« (SI. novine z dne 18. maja 1929) in »Pravilnik o vknjiževanju, voditvi in trošenju dohodkov od eksekutivnih stroškov in dohodkov od uradnih obrazcev« (SI. novine z dne 18. maja 1929).
if V Službenih novinah od 27. maja je objavljena »Uredba o izplačevanju pokojnin be-ležnikom, njih vdovam in sirotam« in »Uredba o ureditvi ministrstva za pravosodje«.
•k Smrt med ameriškimi Slovenci. V cleve-iandski bolnišnici je umrl Jože Gole, star 46 let,
doma od Trebnjega, ki je 22 let bival v Clevelandu. — V Clevelandu je umrla 67 letna Marija Muzič, rojena Zigmond, doma iz Poloma pri Kočevju. — Umrla je istotam 60letna Jera Ske-be, prva slovenska naseljenka v Clevelandu. — V clevelandski bolnišnici je umrl 33 letni Jožef Lesar iz Ribnice. V Ameriki je prodajal knjige, bil pa je izučen mizar. — V Leadville, Colo, je umrl Janez Vidmar, rojen 1882. v Crnl vasi pri Ljubljani. Zapušča soprogo Julijano in šest nedoraslih- otrok, tri sinove in tri hčere, v stari domovini mater in štiri sestre, v Ameriki pa brata Petra in Franca.
-rfr Važno za potnike po Jadranu. Od 15. maja t. 1. dalje veljajo na glavnih ladijskih progah vozne karte Jadranske Plovidbe d. d. Sušak tudi za Dubrovačko Plovidbo d. d. Dubrovnik in obratno. Zaradi tega se smatra Trst in Sušak istim začetnim in končnim pristaniščem Jadranskih prog.
if Vreme je bilo včeraj v Ljubljani lepo in mirno. Barometer ob 8 zjutraj 761.9, toplomer minimum 11.6° C, maksimum 24c C. — V Mariboru: lepo in mirno. Barometer .761.6, toplomer min. 12° C, maks. 24° C. — V Zagrebu: poloblačno, mirno. Barom. 761.7, toplomer min. 14° C, maks. 27° C. — Belgrad: lepo, mirno. Baroni. 761.6, toplomer min. 14" C, maks. 26° C. — V Skoplju za-padni veter, poloblačno. Barometer 760, toplomer min. 14» C, maks. 27" C. — V Splitu 30» C.
if Izgubila sta so. Dne 27. maja sta odšla od doma dva dečka, 11 letni Adolf in 9 letni Pavel. Oblečena sta bila v rjavo cajgasto oblekco in bosa. Kdor kaj ve o njima, naj blagovoli takoj sporočiti proti nagradi na naslov: Ivan Cuzak, Sadinja vas, Hrušica pri Ljubljani.
ic Vaši otroci bodo pridobili na teži ter se telesno in duševno okrepili, ako bodo dobili za zajuterk in južino 2 do 3 kavirie žlice Ovomaltine.
if 0TR0ČIČKK SLIKAM pred procesijo in po procesiji. Foto Staut, Kolodvorska ulica.
if »Sehulz Universal« tehtnica Vam daje točno težo in s tem zavaruje Vaš zaslužek do zadnje pare. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali po-set zastopnika. Jugo Schulz d. z o. z. Ljubljana.
ir Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne s-Franz-Josefc grenčice. Predstojniki vsen^ili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno Franz-Josek vodo, ker se lahlko zaivživa in se, gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nocoj imata nočno službo lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
© 40. pešpolk »Triglavski« (prejšnji Slovenski planinski polk) je včeraj dopoldne praznoval slavo v spomin desetletnice zloma odpora sovražnika pri vasi Kofle ob koroški ofenzivi 1. 1919. Na dvorišču lepo okrašene vojašnice Kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja se je zbralo vojaštvo. Duhovniki Jan kovic. Ahmetaševič in Klobovs so po vrsti opravili službo božjo za pravoslavno, muslimansko in katoliško veroizpoved. Poveljnik polka polkovnik Cvejič je nagovoril vojake in obrazložil dogodke 28. maja 1910. Divizijski general Tripkovič pa jih pozval, naj bodo vedno pripravljeni žrtvovati vse za domovino. Veliki župan dr. Vodopivec, oblastni komisar dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Puc, zastopnika JOZ in SOZ dr. Kržan in dr. Žitko ter zastopniki drugih oblasti in korpo-racij, ki so se slave udeležili, so čestitali poveljniku polka polkovniku Cvejiču k slavi. Nato se je vršil defile. Na čelu je korakal podpolkovnik Knez, ki je bil pred 10 leti ob tej ofenzivi poveljnik. V V častniškem zboru je bil tudi zastopnik češkoslovaške armade generalštabni podpolkovnik Josip Dvorak. Po defileju so bili gostje povabljeni na prigrizek. Popoldne se je na dvorišču iste vojašnice vršila vojaška veselica. Vmes je igrala vojaška godba.
O Paziic na drevje! V javnih in zasebnih parkih in nasadili v Ljubljani in najbližji okolici je iglasto drevje radi mraza v pretočeni zimi zelo trpelo. Mnogo drevja se je sploh posušilo, še več ga pa hira. Na takem drevju se najraje ugnezdi lubadar. Napadeno drevjo se spozna na lesni moki pod luknjicami, ki jih hrošč izvrta m po smoli, ki izstopa pozneje iz teh luknjic. Z ozirom na veliko nevarnost, ld preti bližnjim gozdom v slučaju razširjenja tega škodljivca, se naroča vsem posestnikom nasadov na podlagi §§ 50 in 51 gozdnega zakona, da nemudoma pregledajo smrekova drevesa in odstranijo vse po lubadarju napadeno drevje. Debla teh dreves se morajo olupiti ter lubje, vršiče in debelejše veje pod nadzorstvom odraslih na varnem kraju previdno sežgati. Tistim posestnikom, ki se ne bi odzvali temu ukazu se bodo na podlagi ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. zak. štev. 198 izvršila potrebna dela uradnim potom na njih stroške.
0 Na naslov občinske uprave. Prejeli smo: Dve leti od tega kar -so nenadoma pričeli razkopavati in napeljavati slavbui materijal na prostor med Gerbičevo ulico in Gradaščico v Koleziji. Prebivalstvo in posestniki vil okrog tega tereua smo se začudeno vpraševali med seboj kaj to pomeni. Zvedeli smo od strani, da se postavlja stanovanjska kolonija, katero grad i mestna občina. Od strani Ljubljančanov so se oglasili pogosti ostri protesti proti nameri, da bi se tako lepi idilični kraj iz-premcnil v naselbino barak. Mi prebivalci smo upali, da se zgrade lepe hiše v slogu vil z vrtovi in ograjami. Namesto pričakovanja, da nam bo občina postavila lepo soseščino, nas je oropala tega radi česar smo se tukaj nastanili in si postavili domove in je napravila barake. Zahtevamo, da mestna občina, ki je dopustila to naselniško po-kveko, pošlje svoje arhitekte pogledat to ponesrečeno naselbino in jo skuša vsaj nekoliko popraviti s tem da postavi barakam ograje, vzdolž ceste pa nasadi drevesje.
© Od glndu onemogel. Na Kralja Petra trgu se je v jioncdeljck zvečer od gladu zgrudil na tla in onemogel 20 letni brezposelni delavec G. Miku iz Buzeta. Prepeljan jc bil z rešilnim vozom v bolnišnico. Žalostno znamenje časa...
© Pri javni borzi dela v Ljubljani je v čnsu od 19. do 25. maja iskalo dela 951 moških in 309 žensk, skupaj 1260 brezposelnih. Prostih mest je bilo 153 moških in 13 ženskih, skupaj 169. Posredovanj sc jc izvršilo za 82 moških in i za 13 žensk, skupaj 95. Odpadlo j>a jc 179 moških in 4 ženske, skupaj 183 brezposelnih. — Delo je na razpolago: 15 hlapcem, 11 rudarjem, 1 vrtnarju, 3 delavcem za ročno opekarno, t cementarju, 2 stavbnima ključavničarjema, 2 kleparjema, 1 strojniku, 1 kurjaču, 5 strojnim
ključavničarjem, t elektrikarju za močno stru-io, 11 mizarjem. 2 kolarjema, 1 Žagarju, 1 cir-kularistu, I sedlarju, t usnjarju, 2 tkalcema, 1 tapetniku, 11 čevljarjem, 5 krojačem, 2 pekoma, 1 slaščičarju, t mlinarju, 24 zidarjem, 22 tesarjem, 6 pleskarjem, soboslikarjem, 9 zidarskim težakom, 4 tesnčem, 20 gozdnim delavcem, 1 pečarju, 1 lakirarju, 14 vajencem, — 1 pletilki, 1 tamburirurici, t natakarici, 2 kuharicama, t postrežnici, 2 služkinjama.
© Dva poskusa sainoumoral Dve osebi sta si hoteli vzeti včeraj popoldne življenje in to skoraj ob istem času. Oba samomorilna poskusa sta se izvršila v dokaj čudnih okoliščinah. Okrog poldne so ljudje, počivajoči na klopeh v Zvezdi, opazili, da se je neki moški, sedeč na klopi, pričel zvijati v krčih. Opazili so tudi, d« je pijan in nezavesten, toda širil je silen duh po zavžiteni vinu. Poklicani so bili reševalci, ki so nezavestnega pijanca odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je možakar zavžil silne količine vina, pomešanega s strupom. Možakar je bil vse popoldne v globoki nezavesti, tako da do večera ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je prav za prav, imel pu pri sebi tudi ni nobene legitimacije. — Drug slučaj poskušenega samoumora se je prioetil ob treh popoldne na Karlovški cesti 15. Uradnik g. A. P. je radi nerednosti odpovedal službo svoji 14letni služkinji Juliji P. ter ji izplačal plačo za osem dni. To je de-klico zelo potilo, zlasti, ker se nekoliko nagiblje k histeriji. Zaklenila se je v kuhinjo ter se tam obesila. Gospodar je nekaj slutil. V kuhinjo ni mogel drugače, kot da je udri v služkinjin kabinet, odtam pa v kuhinjo. Hitro je prerezal vrv, na kateri je deklica visela že v skoro zadnjih zdih-Irajih. Gospodar je nato obudil deklico'z umetnim dihanjem k življenju. Istočasno je bil poklican tudi rešilni avto, ki je dekleta odpeljal v bolnišnico. Tu je j>a brez zdravniškega spričevala niso hoteli sprejeti. Avto je moral z de-klico k zdravniku po spričevalo in nato nazaj v bolnišnico. Tam so jo nato sprejeli in jo oddali na opazovalni oddelek. Dolgo vozarenje sem in tja je deklico razburilo. Pričela je v avtu na ves glas jokati in tuliti, tako da so pa-santje na ulicah postajali, gledali in ugibali, kaj se vendar godi v rešilnem avtu.
© Voziček se prevrnil na delavko. V opekarni Stavbne družbe na Viču, Cesta dveh cesarjev, se je pripetila včeraj dopoldne težja nesreča. Marija Meden, 22-letna delavka, je porivala z ilovico naložen vagonček po tiru. Vagonček se je pa k nesreči prevrnil na delavko, ki je obležala pod njim. Dobila je težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnišnico.
© F1LZ KLOBUKE, domske in moške, kemično čisti in lika tovarna JOS. REICH. Izvršitev o 24 urah.
Maribor
□	Ljudska univerza je na svojem občnem zboru v ponedeljek zvečer razgrnila sliko svojega živahnega delovanja. Iz poročil posameznih odbornikov je bilo posneti križe in težave, s katerimi se ima boriti omenjena kulturna institucija, ki je v pretekli poslovni dobi organizirala 57 prireditev. Ob zaključku je bil izvoljen sledeči odbor: inž. Kukovec, predsednik; prof. Kos, tajnik; Ažmanova, blagajuičarka in knjižničarka; dr. Dolar, prof. Druzovič, dr. Strmšek in dr. Travner, odborniki.
□	Posestno gibanje. Kupili so: Roza Spelec, zasebnica, od posestnika Franca Lešnik hišo št. 2 a ob Izvirku za 67.000 Din. — Franc in Marija Lešnik od Antonije Horvat hišo v Vojašniški ulici št. 21 za 40.000 Din. — Miloš in Nataša Bencina od Lojzeta Domicelja hišo v Tattenbnchovi 26 za 399.000 Din. — Viktor Glaser od Marije Marin posestvo v Rušah 26 in 95 za 150.000 Din. — Franc Schlamberger od Karla in Roze Schlambarger hišo št. 1 v Pobrežju za 300.000 Din. — Rok Hrastnik od Leopolda Pavliča hišo št. 16 v Nasipni ulici za 110.000 Diu.
□	Regulacijski načrti Magilalenskn pred- j mestje in sredino mesta, ki jih je izdelal gradbeni : urad, so vsem interesentom na vpogled v uradnih urah v uradu v Frančiškanski ulici 3-1. med uradnimi urami. V istom času je vložiti morebitne ugovore. Vsak interesent mora pri ogledu navesti številko parcelo oziroma hiše,
delov zemlje
in vseposod Palma
U! Azijai 11 lAtrkai! i »i Ameriki! 11) i isvrop« I! i Amerika! 1 ! !Aastralij al!!!!: Evropa: !! AzU*^ tralia!!! Evropa!« »Azija!! U Afrika!!!1 ^—l^nTtt0 Azija!!!Afrika!!!! I !Amerika! !!• * !!! i !Afrika!!!!!! AnerikaJJ-^gS* ! H M ! H Afrika!	^ ^T	'



Opa!!!!!!!
3trai it1 a!!!!.'!!. Amorika! mm! !&aat?
I 1 i ; ; ; s^ ......t >.. „ | . , I i ( ,
□	Kri... V tukajšnjo bolnico so pripeljali 24 letnega Adalberta Reiharta, cigana iz Slov. Bistrice, ranjenega na levi rami z nožem. Sredi Slov. Bistrice so se namreč razporedili cigani v bitki; bogsigavedi zakaj. Eden izmed njih je obležal mrtev na tleh, A. Reihart pa je moral v bolnico. — V Zg. Polskavi pa so se v gostilni Rečnik spopadli fantje do krvi. Pri tem je dobil 22 letni Rihard Novak težje poškodbe z nožem na obeh rokah. Prepeljali so ga v bolnico.
□	Poselska zveza priredi v nedeljo, dne
2.	junija, ob 16 v dvorani Zadružne gospodarske banke poučno igro Sv. Notburga.
U Na današnji soji občinskega sveta se bo med drugim razpravljalo o zadevi gradnje kopališča OUZD, napravi novega kopališča na Felber-jevem otoku ter o napravi igrišča v novem delu mestnega parka Seja je tajna.
□	Materinski dan proslavi mariborsko Slov. žensko društvo v petek 7. julija v tukajšnjem Narodnem gledališču z vprizoritvijo izvirnega dra-matskega igrokaza »Mati« od Ljudmile Poljančeve. Uglasbil Vasilij Mirk. Nastopijo učenke I. in II. meščanske in IV. ljudske šole. Čisti dobiček je namenjen feriatni koloniji na Pohorju.
□	Z delovnega trga. Takoj dobi zaposlitev preko tukajšnje Borzo dela 5 drvarjev — na razpolago dvoje stanovanj — 2 sodarja, 1 mesar, 3 črevljarji-prirezovalci, 2 krojača in 3 nitarji za zidanje mostu v Pančevu.
□	Vlomilska smola. Zlezel je tiček v dalmatinsko klet pri Kosovu in računal z »jurčki« in
| klobasami. Jurčkov ni bilo, klobase so isti večer pošle, do vinčka mu pu pri praznem želodcu ni bilo.
□	Slovenski »Obilic« — akademski pevski zbor iz Ljubljane — koncertira v ponedeljek, dne
3.	junija, v Mariboru ter nastopi z izredno pestrim sporedom. Dolžnost mariborske javnosti je, da se z obilno udeležbo oddolži idealnim stremljenjem naše akademsko mladine. Na sporedu so med drugim Adamič, Dev, Pavčič, Lajovic, Ravnik in Kogoj.
□	Dobrodelno prireditev ima prihodnjo nedeljo radvanjsko prostovoljno gasilno društvo na gostilniškem vrtu J. Pšunder v Zg. Radvanju. Od Glavnega trga do vesclicnega prostora vozi avtobus.
□	Zveza rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru je imela v ponedeljek zvečer pri »Zamorcu« lepo uspelo zborovanje, na katerem je poročal predsednik osrednjega Zvezinega odbora polkovnik Milan Radosavljevič o velikem pomenu njenega delovanja v kulturnem, nacionalnem in socialnem jiogledu ter o pripravah za letošnji kongres, ki se vrši dne 1. septembra v Belgradu. Tudi je izrekel pohvalo nad delovanjem tukajšnjega pododbora, ki je eden najboljših v celi državi. Zlasti se je izrekel pohvalno o delovanju predsednika P e r h a v c a , tajnika Juter-š n i k a , blagajnika P a r m e ter predsednika nadzornega odbora mag. svetnika J. B a r 1 e I a. Po zborovanju, ki se ga je udeležilo članstvo skoraj polnoštevilno, se je vršil prijateljski večer na čast dragega gosta.
Dopisi
Metlika
Radio v našemu mestu vendar napreduje. Sedaj imamo zopet tri abonente, vse tri z dobrimi aparati. Morda se bo polagoma še kdo zavzel za to lepo napravo. Pri nas smo pač malo bolj počasni, a kadar je, je pa sigurno. Sliši se pa radio sedaj res imenitno. Tudi Ljubljana je vedno bolj jasna, Res so še one inotnjave iz pomorske brezžične telegrafije, pa smo se že navadili tudi na to. Osobito nas razveseli kaka prireditev, kot je bila binkoštne praznike, ko nas je lako imenitno zabaval šaljivi Ribničan. Z veseljem prebiramo tudi vsa poročila in vse dopise, ki prihajajo na radio postajo in jih objavlja v tem listu. Čudno se nam zdi, da so ljudje lako sitni. Nikdar ni mogoče vsem ustreči, saj še Bog ne more, kako bo pa ljubljanska »kukavica«. Zakaj smo pa drugi smrtniki zadovoljni? Kake so pač tujezemske postajo s svojimi programi, pa se nihče ne pritožuje. To pač nekoga srbi, kjer se mu ni treba praskati.
Kranj
V nedeljo je prejelo skupno 123 otrok prvo sv. obhajilo. Po sv. inaši je bila na čast prvoobha-jancem v dvorani Lj. doma napravljena mala pogostitev, ki jo je pripravil dobrodelni odsek Marijine družbo pod vodstvom gdč. M. Grošljeve.
Izlet, Orlovski odsek v Kranju priredi v nedeljo dne 2. junija izlet na Golico. Odliod z vlakom, ki odhaja iz Kranja ob 6.5!
Trbovlje
Orlovska okrožna prireditev za celjsko okrožje sc vrši na 4. avgusta t. 1. Vsa druga društva na to prireditev opozarjamo, da ne bodo na ia dan prirediie svojih veseiic aH kaj stičnega.
Vinccncijeva konferenca. V nedeljo, dne , 2. junija 1929 bo ob 8 zjutraj v Društvenem domu i II. redni občni zbor tukajšnje Vincencijeve konfe- i renče. Podala se bodo poročila o delovanju in o 1 stanju blagajne. O važnosti te karitalivne druibe,
posebno za Trbovlje, bo predaval centralni tajnik Vincencijeve družbe v Ljubljani g. Fran Lav-tižar. Kor se naši širši krogi še premalo vne-majo za karitatlvno delo, največ radi tega, ker ne Iioznajo zadosti ustroja Vincencijeve konference, se uljudno vabijo na to predavanje vsi, ki imajo kaj srca za naše reveže. Posebno bi potrebovali mnogo novih vnetih delovnih činov, ki se bodo po občnem zboru sprejemali.
Volitev v cestni odbor. V cestni odbor je tukajšnji občinski odbor izvolil v nedeljo sledeče tri gosjjode: inž. Julij Pauer, Ahac Rudolf in Roš Ferdo.
»Nedelja«. Za Trbovlje-Zagorje izhaja, v Mariboru »Nedelja«, lednik za versko življenje. Opozarjamo naše občinstvo na to glasilo, ki jc sicer že precej razširjeno, pa še vendar premalo. Vsebina lista je verska, prinaša pa tudi zgodovinske članke o Trbovljah, v zadnjih številkah se j>a objavljajo smrtne nezgodo pri našem rudniku od začetka rudnika do danes, kar je gotovo zanimivo za naše delavstvo. List se naroča v župnijski pisarni v Trbovljah in Zagorju. — Pridno segajte po njem!
in tekočino za odstranitev istega na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska ul. 1
Prireditve in društvene vesti
Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani.
Vabimo tovariše, da se udeleže na Telovo, 30. t. m. ob 8 sv. maše v stolnici in nato sledeče procesije. Zbirališče med stolnico in semeniščem. — Odbor.
Slov. kat. izobraževalno društvo v Dolu pri Ljubljani priredi na praznili sv. R. T. 30. maja ob pol 4 popoldne zgodovinsko žaloigro >Zmotua luč v Delhi«.
Zveza slovenskih vojakov Ljubljana-Mostc, Ker smo lik pred prireditvijo in jo opraviti še mnogo ogromnega dela, pozivam vse reditelje kakor tudi ostalo članstvo za danes v sredo 29. t. m. ob 19. uri na prireditveni prostor na Kodeljevem, da končno uredimo še zadnjo priprave. Reditelji j>rej-mejo istotam vsa podrobna navodila glede službe.
Predsednik.
Kalvarija (bojna igra). Zveza slovenskih vojakov Ljubljana-Moste objavlja cenj. občinstvu, da ga jio končani predstavi pričakujejo vozovi električne ceslne železnice, kakor tudi avtobusi za zvezo s kolodvorom in na ostale strani pred garnizijsko bolnico. Ponovilo prosimo, da si vsakdo po možnosti nabavi vstopnice v jiredprodaji, da no bo navala na blagajne in da se predstava nc zavleče.
Odbor.
Pevski zbor Vinohradskega Hlahola, ki
koneortira v Ljubljani v soboto, dne 1. junija je eden najslavnejših zborov velike Prage. Bil je jio-novnokrat odlikovan za svoja umetniška izvajanja s prvimi nagradami češkoslovaške države in j>o-sebnost njegova je, da sprejema v svoj program v prvi vrsti skladbe mlajših avtorjev ter jih na ta način propagira v češkem zborovskem petju. Vinohradsky Hlaliol jo mešani zbor v pravem pomenu besede in njegov ljubljanski program je nekako reprezentativen za češko glasbo v kolikor jo je mogoče predstavili v enovečernem programu. Prvi del nam prinaša skladbe slavnih avtorjev: Foersler, Novak in Suk ter Axman in Krička. Drugi del pa obsega razne, v prvi vrsti slovaške, narodne pesmi. — Začetek koncerta točno ob 20 v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Zbor donskih kozakov. Nad 1000 koncertov so že odpeli ti znameniti, po vsem svetu znani iu priznani ruski ljudski pevci. Vsi so sinovi Ukrajine Ier so bili za časa svetovne vojne v Lagerju znanega ruskega generala. Zvečer so popevali svoje stare melanholične ruske pesmi o reki, gozdovih, o cerkvah in vaseh in od skupine do skupine je hodil tnlnd, majhen oficir ter si točno zabeleževal najboljše pevce in najlepše melodije. Prevrat jih je združil pod vodstvom Sergija Jarovn ter 'jih vrgel v Sofijo, kjer so dve leli peli v ruski cerkvi in se. ob prostem času pripravljali za koncertno nastope. Takrat je cela Sofija hodita k maši v rusko cerkev, kjer so nastopali emigranti — Donski ko-zaki. Po dveh letih so zapustili Sofijo in jirepoto-valt cel svet, povsod navdušeno sprejeli kot izvajalci pesmi, katerim ni nihče kos. Ti pravi Donski kozaki, katere ne smemo zamenjati 7. zborom, kj je pred dvomi leti pel pri nas, bodo nastopili v Uuionu v ponedeljek, dne 3. junija. Vstopnice v Matični knjigarni.
^ K nocojšnjemu konccrtu Orkestralnega društva Glasbene Matice. Opozarjamo na nocojšnji koncert Orkestralnega društva Glasbene Malice, ki se vrši ob 20 v dvorani Filharmonične družbe. Pred koncertom predava o skladbah in skladateljih, ki so zastopani na sporedu gospod dr. M. Rupel. Predprodaja v Matični knjigarni.
Poizvedovanja
Mala papigira. zelena s črnimi valovitimi progami, dolg temnoplav rep (Wellensittich), je v nedeljo 26. t. 111. ušla iz kletke v Ljubljani. <> bi se slučajno kam zatekla ali bi jo kdo ujel, so prosi, naj jo prinese v uredništvo »Slovenca«.
K otvoritvi kopališča „itirije"
Kot smo že poročali, se je v nedeljo vršila slovesna otvoritev novega kopališča »Ilirije«. Prva naša slika nam kaže pokroviteljstvo na tribuni v momentu, ko čita predsednik »Ilirije« dr. Milan Dular svoj govor. Od leve na
desno: zastopnik oblastnega komisarja dr. K o -vačič, divizijski general Sava Tripko-vie, zastopnik velikega župana vludni svetnik dr. An d rej k a, župan ljubljanski dr. Puc, dr. Dular, gospa t ranja Tavčarjeva iu
gospa Puco v a. — Druga slika nam kaže lepi bežen z 10 metrov visokim skakalnim stolpom. V bazenu so že plavači pri tekmi.
Šport
ZANIMIVE ŠPORTNE VESTI
Reprezentančna tekma juniorjev Ljubljane in Celovca je odpovedana. Bržkone se bo od-godilo tudi srečanje reprezentanco LNP in Karntner Fussball Verbanda. Odpovedala sta sodelovanje dva mariborska igravca. Igravce Primorja se pa v team ne more postaviti radi predstoječih tekem za državno prvenstvo. — V Gradcu sc v četrtek igra tradicionalna medmestna tekma Zagreb—Graz. Ker IIA.ŠK in Gradjanski sodelujeta v tekmah za državno prvenstvo, je podzvezni kapetan postavil drugo garnituro. Team je sestavljen iz sledečih igrav-ccv: Vokaun. Malec, Kovačič, Ralič, Šeb, Bro-zovič, Vidrich, Martinovič, Armano, Pavelič II, Praunspergcr. Ker jc graška reprezentanca zelo močna, bodo Zagrebčani imeli težko stališče.
SK Ilirija (ženska sekcija). Daucs ob 19 v posebni sobi kavarne Evropa važen sestanek za sledeče igravke: Iva. Sonja, Mara, Reui, Niki, Stana, Nada. Milena. Udeležba obvezna. — Načelnik sekcijc.
Službeno iz LHP. Seja upravnega odbora se vrši danes ob 20 v damskem salonu kavarne Emona. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se seje sigurno udeleže. — Tajnica.
Propagandni lahkoatletski ineeting SK Ilirije. Kot smo že poročali, izvede SK Ilirija v četrtek 30. maja svoj prvi letošnji lahkoatletski meeting. Zn sodelovanje je pridobila poleg domačih tudi zagrebške atlete, katerih imena, kakor Kumer I. Zemljak itd. jamčijo za dober šport. Pa tudi Ilirija ima v svojih vrstah mnogo dobrih atletov, ki bodo Zagrebčanom sigurno vzdržali konkurenco. Meeting prične točno ob 15. Vstopnina propagandno nizka.
Gradjanski (Zagreb) v Ljubljani. V nedeljo bj nastopil v Ljubljani proti našeinu prvaku zagrebški Gradjanski. Pisati o zagrebških spur-garjih« bi bilo skoro odveč, kajti malokateri klub v naši državi uživa tak renome kakor Gradjanski. Poset tekme bo brezdvomno dvignilo dejstvo, da se Gradjanski nahaja v izvrstni formi, kar nam priča rezultat, ki ga jc dosegel v nedeljo proti zagrebškemu prvaku Ila-šku v razmerju 4 : 1.
Športni dogodki
Sedaj je pa Angleže gotovo že sram. Recimo, da so bili prvi porazi slučajnostni. A da premaga Bratislava klub Nevv Castle 8 : 1, to jc pa vendarle preveč. Sicer je bil tudi Hud-dersfield v Leipzigu premagan, pa ne tako hudo, 3 : 5. Edini Sheffield Wanderers sc dobro držijo in so dobili doslej v Švici vse igre; zadnja igra, v Lausanne, n. pr. 4 : 0. Kakor vemo, jc bil angleški pokalni zmagovalec Boston Wan-derers premagan v Barceloni 0 4; ii Barce-lonci bodo prišli sedaj gostovat v Srednjo Evropo, v Budimpešto, na Dunaj itd. Na Dunaju velika senzacija: zadnji je premagal prvega, torej BAC Rapida, 2:1. Drugo presenečenje, čeprav ne tako veliko, jc bila borba Viennu — Admira 3:1. Točk ima Rapid sedaj 26, Admira 25, FAC 24. Nicholson je igral proti graškemu Sturmu 6 : 1, Belgijci proti Francozom 4 : 1, Škoti proti Norvežanom 7 : 3.
Amerika jc v borbi za Davisov pokal igrala proti Japonski 4 : 1 in pride v Evropo na boj proti zmagovalcu v evropskem pasu. Borotra si je izvojeval francosko teniško prvenstvo posameznikov, Lacostc in Brugnon pa prvenstvo parov.
Francozi so priredili kolesarsko dirko med Bordcaux in Parizom, 600 km. Dobil jo jc zuuni Ronsse v 21:39:45.
O sunku krogle 17.71 m beremo šc tole: Rekord v sunku male krogle ima olimpijski zmagovalec Kuck s 17.875 m; če jc prišel Elvin Dees na 17.71 m, jc torej rekordu prav blizu in bomo brali gotovo prav kmalu tudi o rekordih z običajno kroglo. Vse seveda s predpogojem, da je vest o 17.71 m resnična.
DAVISOV POKAL
Za pokal sta se borili prvič, 1. 1900., samo dve deželi, Amerika in Anglija. I.eta 1913. jih je bilo že osem; leta 1923. so vpeljali razdelitev v dva pasova, v ameriški in evropski; 1. 1924. so tekmovali že vsi peteri kontinenti, udeležencev jo bilo 22; 1. 1925. jih je bilo 23, naslednje leto 24, nato 26, lani 32, letos 29. Torej leto- tri države manj kot lani, kar seveda spričo absolutnega števila nič ne pomeni. Vsaka država pošlje dva do štiri igravce. Tekma obstoji iz štirih iger posameznikov in iz ene igre parov; točk je torej zmeraj pet, in beremo zato 5:0, 4:1, 3:2. Pri igrah posameznikov nastopita ista dva igravca obeh moštev drug proti drugemu samo enkrat. Recimo, da postavi prva dežela igravca A iu B, druga C in I), tedaj se vrši boj takole: A proti C in H proti D, nato A in B proti C in I), nato A proti 1) in B proti C. Ker je točk zmeraj pet, ne more ostati tekma nikdar neodločena. Zmagovalec vseh rund v evropskem pasu nastopi končno prnli zmagovalcu v ameriškem pasu, in zadnji zmagovalec proti branitelju pokalu. Letos ga branijo Francozi.
V letih 1901, 1910 ter 1915 do 1918 se tekme niso vršile. Imena zmagovalcev se vgravirajo v pokalov podstavek; doslej so zaznamovane samo štiri
države; Amerika, Avstralija, Anglija in Francija, in sicer Amerika desetkrat, Avstralija sedemkrat, Anglija štirikrat in Francija dvakrat To tudi nič čudnega ni; saj sta se borili v prvem času sploh le Amerika in Anglija, pozneje šele tudi Avstralija in še pozneje druge države Leta 1900 in 1902 je dobila pokal Amerika; v letih 1903. 1904 in 1905 Anglija; v letih 1906, 1907, 1908, 1909 in 1911 Avstralija; 1. 1912 Anglija; 1. 1913 Amerika; I. 1914 in 1919 Avstralija; 1. 1920 do vključno 1926 Amerika; 1. 1927 in 1928 Francija. Z izrazom Amerika mislimo seveda na Zedinjene države Severne Amerike.
KNJIGA L0WEJA.
Znani pariški in amsterdamski olimpionik na 800 m, Lovve, je skupaj z novozelandskim sprin-terjem Porritom izdal knjigo »Athletics«. Govori v njej prav lepe in značilne besede. Pravi, da je za Amerikanca v nasprotju z evropskim pojmovanjem o športu zmaga največje in najvažnejše o športu; dejstvo, ki je utemeljeno v bistvu mlade generacije — kot je ameriška. Zato se je mogel v Ameriki povzpeti profesionalizem na tako visoko višino. V Evropi hočemo tudi videti lepe uspehe, a ti so nam le pobuda in vzor. Dalje se vprašuje Love, kje je meja med pojmom amater in profe-sional, in se zavzema za razširjenje pojma amater do največje dopustne mere. Vidimo, da se je pričel tudi na Angleškem tajati led in da ne vztrajajo več tako zelo pri strogem pojmovanju ama-terstva, kot so prej.
ŽENSKE OLIMPIJSKE IG I{ L V LOS ANGELES.
V raznih evropskih državah je že od pričetka olimpijskih iger 1. 1896, zlasti pa po igrah v Amsterdamu, prevladovalo mnenje, naj se pripustijo v bodoče k igram tudi ženske. Nasprotno so pa Angleži in Amerikanci že dalj časa proti ženskim olimpijskim igram. Angleška ženska športna zveza tudi ni poslala v Amsterdam nobenih svojih zastopnic; pravi, da prireditev svetovnih prvenstvenih tekem ni v skladu z angleškim naziranjem o smislu in ciljih ženskega športa. Angleži vztrajajo zato tudi še danes na stališču, da nima ženski šport nobenega opravka z bodočimi olimpijskimi igrami.
Amerika je poslala sicer zastopnice v Amsterdam, a je dobila tukaj prepričanje, da ženske športnice niso za takšne igre. Benska športna zveza Amerike je napravila zato v svoji zadnji seji tozadeven sklep, glaseč se: »Smo proti udeležbi žensk pri olimpijskih igrah. Merodajni za to so trije razlogi Igro vodijo do pretiranega lova za rekordi posameznic, pospešujejo prvenstvarstvo pri deklicah in ženah ter vodijo slednjič tudi — med treningom in ob času tekem — do prenaporov udeležnic.c
Ta sklep ameriške zveze je že zalo zelo značilen, ker se bodo vršile olimpijske igre leta 1932 ravno v Ameriki in ker so bili ameriški uradni krogi ženskemu športu doslej zelo naklonjeni. Bo še dosti borbe in polemike, preden bo izrečena zadnja beseda.
Nevarnostna lestvica v športu. To vprašanje je tako staro kot šport sam. Navadno slišimo: »Boks jc surov in nevaren.« Iri vendar, kje zadaj jc v tem pogledu boks! Neki angleški strokovnjak je sestavil nevarnostno lestvico o 11 športnih panogah in je prišel do zaključkov, ob kojih branju bo marsikdo migal z glavo. Zlasti sc bori proti naziranju, da bi bil nogomet tako nevaren kot sc običajno misli. Da sc pa pri vsakem športu lahko kaj pripeti, je pač jasno. Saj ti tudi lahko pade opeka na glavo, ko sc po cesli sprehajaš. Tale je lestvica 1. Bob. 2. Sankanje. 3. Hockey. 4. IIockcy nu ledu. 5. Polo. (>. jahanje. ?. Kriket. 8. Nogomet. 9. Boks. 10. Tenis. 11. Goli'. Torej jc bob najbolj nevaren, in takoj za njim sankunjc. Nekaterih športnih panog Anglež ni upošteval, ker pač niso tain običajne.
Radio
Programi Radio-Ljubljana:
Sreda, 29. maja: Opoldanski spored odpade. 17 Koncert Radio-orkestra: Wachlin: Zračila pošla, Lndsay: Poranek, Kalmann: Grofica Marica, Nel-son: Rdeči mlin. — 18 Otroški kotiček, radio-tetka. 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 19 Bled in okolica. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, sestavil ravn. Pin-tar. — 19.30 1'. Kunaver: Pomen niešč. šol za ljud. izobr. — 20 Sckubert: Simfonija v ll-molu, na ploščah: His maslers voice. — 20.30 Prenos v Zagreb: L Jereb: O kresu, Jereb: Pelin roža, Pavčič: Pesem o kapitanu poje slov. akademski oktet. — II. Beethoven: Trio B-dur, op 11, 3 stavki, izvaja klavirski trio Glasbene Matice v Ptuju (Anka Stohr, K. Pahor, Sedlbauer) — III. O. Zupančič: Duma, recitira g. M. Stare. — IV. Adamič: Polo-nica. Ravnik: Solnce v zenitu, Dev: Kvišku plava moje hrepenenje (slov. akad. oktet). — V. Dvorak: Trio I)umky, op 90, 5 stavkov (trio Glasbene Matice, Ptuj). — VI. Adamič: Kregata se baba in devojka, Schvvab: Večer na morju, Gotovac: Pod jorgovanom (slov. akad. oktet). — 22.30 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 'Ml. rimjii. 9 Slovesno pritrkavanje \z cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 10.30 Trio Glasb. Matice iz Ptuja: Smetana: Trio G-moI op. 15, Suk: Trio C-mol op. 2. — 11.30 Otvoritev ljublj. vele-sf jma. Govor preds. lj veles g. Fr. Bonača. Otvoritveni govor vladn. zastopnika; nato promenadni
koncert Dravske div. godbe. — 15 Reprod. glasba.
—	15.30 Caldaron: Stanovitni kraljevič, drama v treh dej. Izvaja ljublj. kat. društvo rok. pomočnikov. — 16.30 Petje ljublj. katol. društva: 1. Jenko: Rojakom. 2. Vodopivec: Na poljani. 3. Vodopivec: V večerni uri. 4. Ipavic: Imel sem ljubi dve. 5. Schvvab: Usehli cvet. 6. Mirk: Na trgu. 7. Krek: Ljubezen in pomlad. 8. Hajdrih: Slabo sveča je brlela. 9. Kocjimčič: Popotna pesem. Vmes godba terceta ljublj. katol. društva. — 18 O pomenu rokodelskih društev, predava prof. dr. J. Lavrenčič.
—	20 Evharistični oratorij, izvaja cerkveni zbor iz Viča: 1. Goller: Slavospev. 2. Sattner: O Jezus naših src radost 3. Hochreiter: Praznika sveta. 4. Mav: Moli zemlja. 5. Hochreiter: Beseda večna. 6. Dr. Kiinovec: Srce Kraljevo. 7. Premrl: Do Marije. 8. Sattner: Vijemo ti vence. 9. Vodopivec: Imaculata. 10. Bunc: Spomni se. 11. Sattner: Zdrava morska zvezda. 12. Ribar: Zbogom dan's Marija pravi. — 21 Religiozna glasba, izvaja Radio-ork.: Schubert: Prošnja, Gounod: Ave Marija, Noren: Arija Religiosa, Schubert: Ave Marija, Beethoven: Narava slavi Boga, Kreutzer: To je Gospodov dan, Mozart: Zbor duhovnov iz op. Čarobna piščal, Men-delsohn: Bartholdy, Liszt: Consolation, Chopin: Preludij. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila.
Drugi programi s
Sreda, 29 maja.
Praga: 11.15 Plošče. — 16.30 Ura za otroke.
—	19.05 Dvorak: Jakobinci, opera. — Katovire: 17.55 Koncert iz Varšave. — 20.15 Koncert iz Poznanja. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Orkester. —
21	Vokalni in orkestralni koncert. — Berlin: 16 Tehnična kramljanja. — 20.30 Lahka glasba. — 21.15 Haydnov večer; plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Orkestralna glasba. — 17.25 Pravljice. — 20 Liliencronov večer. —■ 21 »Znorel je s, burka: lahka glasba. — Milan: 11.15 Plošče.
—	13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 20.30 Lahka glasba. — 21.05 Koncert kvinteta. — Buda-pest: 9.15 Plošče. — 12.05 Vojaška godba. — 17.45 Orkestrabii koncert. — 20.20 Solistični koncert. —
22	Koncert vojaške godbe. — 23 Ciganska godba.
Cerkveni vestnih
SPORED PROCESIJE PRESV. REŠNJEGA TELESA V STOLNICI.
O osmih slovesna pontifikalna sv. maša. Po maši gre ob vedrem vremenu procesija: Pred Škofijo, Stritarjeva ulica, pred frančiškansko cerkvijo I. blagoslov. — Wolfova ulica, Kongresni trg, pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov, ki se ga udeleži že prej tam zbrana šolska mladina. — Emonska cesta, Cojzova cesta, čez most, pred šentjakobskim zuamenjem III. blagoslov. — Stari trg, Mestni trg, pred mestno hišo IV, blagoslov.
Razvrstitev.
L Društva: 1. Prosv. zveza z zastavo, Stolna prosveta. 2. Krščansko žensko društvo. 3. Kat. mladeniško društvo. 4. Kat društvo rokodelskih pomočnikov. 5. Krekova mladina in krščanski socialisti 6. Akademska društva Danica, Zarja, Borba, Starešinstvo.
II.	Ženske Marijine družbe: 1. Dekliška iz Lichtenthurna. 2. Dekliška iz križank. 3. Uršulin-ska tretja. 4 Marije Pomočnice. 5. Notranja uršu-linska. 6. Stolne. 7. Gospodičen in gospa pri oo. jezuitih.
III.	Bandcro Naše Ljube Gospe: ženske svetilke, narodne noše.
IV Bandero presv. Rešnjega Telesa: moški svetilci, moške Marijine družbe, stolna Vincenci-jeva konferenca.
V.	Dečki in deklice.
VI.	Prva četa vojske z godbo.
VII.	Mestni magistrat, trg. zbornica, uradni-Slvo, univerza, oblastni odbor.
VIII.	Oo. frančiškani, duhovščina, Presvetli z Najsvetejšim.
IX.	Veliki župan in divizijonar, uraduiki in častniški zbor.
X.	Druga četa vojske.
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se naprošajo, da iz spoštovanja do evharističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto.
Občinstvo naj procesije ne trga. Krščanski takt zahteva, da verniki pokleknejo, ko neso mimo Najsvetejše.
Sv. maše so od 4. do 8. vsake pol ure, ob 9. in pol 12.
Kat akad. starešinstvo in kal. iuteligenra, se
vabi, da se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa v četrtek 30. t. m. v stolnici. Ob 8. uri je sv. maša nato zbirališče za zastavo Prosvetne zveze v ulici med stolnico in semeniščem
Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se jutri zanesljivo udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa skupno pod društveno zastavo v stolnici. Društvo gre iz Rokodelskega doma pred osmo uro do glavnega vhoda šen-klavške cerkve, kjer se uvrsti v procesijo. Kdor bi ne mogel iti zjutraj k sv. maši, uaj bo pri sveti daritvi ob 8. uri v stolnici ali naj počaka sv. maše. ki bo takoj po procesiji.
Pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni
Socialna vprašanja
ŽENSKO VARSTVO ALI ENAKOPRAVNOST.
O tem vprašanju se razpravlja, odkar je postalo žensko vprašanje v prvi vrsti socialno vprašanje. V socialni zakonodaji je doslej vseskozi obveljalo stališče, da je ženska kot šibkejša in posebno zaradi svoje materinske naloge potrebna še posebnega varstva. Med ženstvom samim je pa ostalo to vprašanje do danes sporno in na Anglškem se je pred par leti ustanovila posebna organizacija, ki zastopa politiko »odprtih vrat«, to je polno ravno-pravnost ženske delavke z moškim delavcem, brez vseh omejitev v obliki posebnega varstva. Ta organizacija — imenuje se »The Open Door Councik — razvija silno živahno delavnost in ima za seboj angleško Zvezo za žensko volilno pravico in tudi Zvezo britanskih ženskih društev. Isto more na mednarodnih zborovanjih nastopati z vsem poudarkom. Njena načela so: Ženski je treba priboriti polno svobodo dela in jo zaščititi pod istimi pogoji kakor moškega delavca. Vsa zakonodaja v zaščito dela (delovna doba, mezde itd.) naj se ozira zgolj na splošne pogoje in ue na spol delavstva. Ženski je treba priznati pravico, da neglede na zakon in materinstvo sama odloča, ali hoče izvrševati plačano delo ali ne. — Zadnja točka odklanja torej tudi delavsko materinsko varstvo.
To skrajno stališče angleških feministinj je s pomočjo francoskih, holandskih in skandinavskih zastopnic zmagalo na mednarodnem kongresu za žensko volilno pravico v Parizu leta 1927. Na kongresu Mednarodne ženske zveze v Ženevi istega leta je pa voditelj Mednarodnega urada za delo, Albert Thomas, tako prepričevalno govoril o potrebi posebnega varstva za delavke, da je bila sprejeta resolucija, ki določa, da Mednarodna ženska zveza in včlanjene narodne ženske zveze ne smejo zavzemati stališča nasproti posebni zaščiti zakonodaji za delavke, ne da bi preje stopile v stik z vpo-štev prihajajočimi zvezami delavk.
Dejstvo je, da organizacije delavk odklanjajo stališče feministinj in se izrekajo za posebno varstvo. Tako je »Stalni skupni odbor zvez britanskih delavk« že leta 1926. objavil obširno izjavo, v kateri razglaša, da dokler splošno delavsko varstvo ui popolnoma izvedeno, posebnega varstva za delavke ni mogoče pogrešati: Najšibkejšim se vedno nalaga najneprijetnejše delo in daje najmanjša plača ia med delavstvom so najšibkejše ženske. Razen tega so nekatere oblike posebnega varstva potrebno za delavko v njeui lastnosti kol mati.
Open Door Council pa vztraja na svojem stališču in pravkar pripravlja veliko mednarodno akcijo za njegovo uveljavljenje. Že leta 1926. se je na pariškem kongresu sestavil mednarodni odbor za proučevanje tega vprašanja. Ta odbor sklicujc sedaj mednarodni sestanek v Berlinu za dne 15. in 16. junija tek. leta. Sestanek je tain važnejši, ker se vrši neposredno pred kongresom Mednarodne ženske zveze. Sklepi, ki bodo tu sprejeti, utegnejo bistveno vplivati na mednarodno delavsko varstveno zakonodajo.
LAKOTA TLAKUJE CESTE Z MRLIČI.
O težkih razmerah, ki jih je ustvarila lakota v kitajski pokrajini Soei-Juang, kjer prodajajo domačini žene in otroke, ker jih ne morejo pre-hraniti, smo že opetovano poročali. Toda lakota ni prizadela samo Kitajske, marveč tudi sosedno Korejo, kjer so lani pridelali za 7 milijonov hektolitrov manj poljskih sadežev nego običajno. Stiska je tolika, da se ljudje trumoma izseljujejo na Japonsko. Prave žrtve lakote pa so zopet ženske in otroci, ki jih prodajajo v tovarne, kjer morajo izvrševati najslabša in najtežja dela proti sramotno nizkim mezdam. Mlada dekleta in otroci se uporabljajo za nočno delo, ki traja po 10 do 15 ur. V predilnicah v Nagoyi na Japonskem je 4000 Korejcev, od tega je 70% mladih deklet od 15. do 25. leta. Tako napredna Japonska, pod katere nad-oblast spada Koreja, je pač uvedla v deželi javni red, ne pa gospodarsko-socialnega.
A ne samo azijske, marveč tudi nekatere afriške pokrajine stiska grozna lakota. Tako je v biv ši Nemški Vzhodni Afriki, nad katero ima sedaj mandat Belgija, samo v okrožju Rukira, pokrajina Ruanda, umrlo od lakote v letošnjih mesecih 00.000, hmsko jesen pa 30.000 ljudi. Poročila pravijo, da prebivalstvo trumoma beži iz dežele; pota so posuta z mrliči; preostali so kakor živi okostnjaki. Dovažanje živil je skoraj brez pomena, ker manjka železnic in cesta in nosaci na svojem nmogodnev-r.em potu porabijo skoraj vse zase. — Lakoto jc povzročila deloma suša deloma pa dejstvo, da se iz teh pokrajin, vedno ogroženih po suši, prisilno izvaža na tisoče ton pridelkov v rudniške jiokraji-ne v Katangi (Belgijski Kongo). Še lani so izvozili iz že stradajoče dežele 5000 ton živil. Visoki davki silijo domačine, pa tudi sami prodajajo celo pridelke, ki jih potrebujejo za seme. Slednjič so domačinom odvzeli ogromne površine plodne zemlje in jih prisilili, da pridelujejo namesto živil bombaž in kavo za bogate farmarje in koncesijske družbe. Ne dovolj tega, pa izrabljajo kapitalisti nastopivšo lakoto v to, da nabirajo več ali manj prisilno nove trume delavcev za bakrene rudnike v Katangi, kjer tifus strahovito pustoši med ubogimi črnimi delavci. Pri naborih gredo evropskim kapitalistom na roke podkupljeni črnski poglavarji. Kolonije so še vedno madež vladajočih kulturnih narodov.
SEDEMURNI DELAVNIK V RUSIJI.
Ob priliki desetletnice boljševiške revolucije je centralni komite Sovjetske Unije izjavil v manifestu, da bo morala industrija v teku petih let preiti na sedemurni delavnik. Uveljavljati se je začela ta reforma takoj v letu 1928. s tem, da so uvedli sedemurni delavnik v 28 podjetjih z 123.700 delavci. Prvi uspeh tega odloka je bil, da so morali zvišali število delavcev za 20%.
Morali so takoj začeti z velikimi spremembami in zvečali so število delavskih oddelkov, vendar se je načelo treh dnevnih moralo ohraniti.
Bilo je treba zvišati nočno delo. 50% delavcev približno mora delali ponoči, dočim jih je pri osem-urnem delalo le 32%. Zvečalo se je ludi število ur nočnega dela za vsakega delaven. Dočim je prišla pri osemurnem delavniku na vsakega delavca 1,64 ure nočnega dela, pride pri sedemurneni delavniku na vsakega delavca 2,20 ure nočnega dela. Pn tudi gospodarski rezultati reforme niso bili ugodnejši. Vendar hočejo z reformo nadaljevati tudi v I. 1929. in razširiti na 158 nadaljnjih podjetij z 206.000 delavci
gospodarstvo
Carine in industrije.
Gospodarska struktura naše države je agrarna in s tem dejstvom mora računati tudi avtonomna carinska tarifa. Toda fatalna pogreška bi nastala, če bi ne polagali govolj važnosti na industrijsko delo. Mi ne moremo ostati agrarna država, ker naš izvoz ovira agrarni protekcionizem Srednje Evrope, čeprav moramo stremeti za pocenitev in intenziviranje agrarne produkcije, nadalje ker moramo ustvariti nove prilike za delo, da preprečimo izseljevanje. I< temu spada tudi problem pasivnih krajev.
Carinska zaščita za agrarne produkte ie znatna. N. pr. sveže grozdje 52% vrednosti, suhe slive 92%, krompir 15%, prešiči 50%, jajca 15%, sveže goveje meso 48%, mast 35% itd. Ko je postala kriza našega kmetijstva akutiiejša v zvezi z naraščajočim agrarnim protekcionizmom srednje evropskih držav, so se kmetijski krogi začeli zavzemati tudi za znižanje ali pa celo ukinjenje uvoznih cann za predmete, katere naše kmetijstvo nujno rabi. To se je le deloma v[x>števalo.
Kolika je carinska zaščita.
Po jxxlatkih mednarodne gospodarske konference v Ženevi 1. 1927 je znašala carinska zaščita po naši carinski tarifi sledeče (v procentih vrednosti): kmetijski proizvodi 48.3, kemični prozvodi 37.8, tekstilni proizvodi 29.9, blago iz kavčuka 35.3, usnje in čevlji 33.7, lesni izdelki 44.7, jiapir iu lepenka 32.7, izdelki iz kamna 48.6, iz stekla 53.3, iz neplemenilih kovin 25, stroji in aparati 22.8, prevozna sredstva 23.6. Agrarne carine so v naši državi razmeroma znatne, kar pa je v zvezi z gospodarsko strukturo države.
Naša država postaja vedno manj ktnelijska izvozna država, v vedno večji meri pa država, ki dobavlja sirovine: Tako vedno bolj raste naš izvoz rud in sirovih kovin, boksita, cementa ild. Napori, da bi izvažali namesto sirovin še več industrijskih izdelkov, dosedaj niso rodili velikih sadov. Poleg drugih neraeionelnosti v naši zunanji trgovini moramo omeniti dejstva: uvoz kmetijske industrije je bil za 64 milijonov večji kakor izvoz, pri tekstili-jah znaša pasivnost 2319 milijonov, pri usnju in kožah 103 milijone, pri steklu 85 milj., pri jeklu 903 milj. Tako vidimo, da se j:>asivnost začenja od carinske tarifne |X>stavke 264 in traja s par izjemami do konca tarife (700). Naše stremljenje pa mora biti, da se pasivnost nnanjša. Zato treba preiti od uvoza fabrikatov na uvoz polfabrikatov in potem še dalje na uvoz sirovin.
Industrija predvojne Srbije je deloma delala za agrarni izvoz, večinoma pa za notranjo porabo. Industrija v prečanskih krajih" pa je imela veliko avstrijsko tržišče, ni se pa mogla .razviti v nekaterih skupinah radi prevelike konkurence drugih avstrijskih dežel, zlasti radi sudetskih. Po vojni so se razmere temeljito spremenile. Mimogrede omenjamo, da je zelo velik del naše industrije koncentriran tudi na periferiji države (Dalmacija in Slovenija). V teh povojnih razmerah je prišla razširjena srbska carinska tarifa iz 1. 1921, nato pa nova tarifa 1. 1925. Ta nova tarifa pa ni bila definitivna linija naše industrijske politike, pač pa je služila predvsem kot podlaga za tarifna jx)gajanja. Dosedaj smo sklenili z inozemstvom sedem tarifnih f>o-godb. Naša trgovina s temi državami predstavlja 43% celokupnega uvoza. In v teh jiogodbah smo znižali odnosno vezali 142 carinskih postavk v celoti, 240 pa samo deloma. Pri celokupnem številu 700 postavk je bila to velika imobilizacija. Poleg tega pa so te pogodbe bolj kratkotrajne: Pogodba z Grčijo in Nemčijo jx>teče že letos, pogodba z Italijo in Avsirijo 1. 1931, s Francijo 1. 1932, z Anglijo in Belgijo pa 1. 1933. Vpošlevati pa je treba, da nas čaka še več važnih jx>godb. Zato je sedanja carinska zaščita industrije nesigurna, zlasti, ker je naša trgovinska politika preveč liberalna. Avstrija n. pr. je že trikrat novelirala svojo carinsko tarifo iz I. 1924. Čehi in Italijani so uvedli koeficiente na carine. Poljaki so n. jjr. carino valorizirali itd. V carinski tarifi se nahaja sicer jDooblastilo za ukrepe povodom dumbinga, diferenciranega tretiranja, v slučaju, da to zahtevajo državni interesi. Ministrski svet se je sicer parkrat poslužil pooblastil, vendar ne v svrho zaščite industrije. Pri marsikaterih industrijskih izdelkih carinska zaščita ne dosega 25% vrednosti, na drugi strani pa je previsoka zaščita važnih jx>lfabrikalov za naše industrije.
Tekstilna industrija nima povsod enako visoke carinske zaščite, deloma pa je v drugih državah carinska zaščita večja. V teh postavkah se zlasti vidi neracionelnost carinske politike. V usnjarski industriji je premalo zaščiten domači boks calf (10.9%). Brutto carina za čevlje znaša 32% oziroma 36% vrednosti. Slabo je zaščitena produkcija rotacijskega papirja. Železarska industrija ima sicer znatnejšo zaščito, vendar je treba vpoštevati, da so tudi jx>lfabrikati zelo podraženi ravno zaradi znatnih uvoznih carin. Carinska tarifa vsebuje tudi zlasti mnogo ugodnosti. Toda pri praksi pride do zelo mnogih težkoč glede tolmačenja odredb. Zalo je potrebnejši, seveda liberalnejši postopek najbolje pa bi se rešilo to vprašanje, če bi se uvedel moderen zakon o jx»sj3eševanju industrijske delavnosti, kakor ga je imela predvojna Srbija in kakor so ga že zahtevale zbornice.
V	teku pogajanj so se mnogokrat znižale kake postavke, ne da bi se istočasno znizale tudi druge, ki so bile s prvimi v organski zvezi; to seveda nujno zahteva revizijo avtonomne carinske tarife. Na-daljni razlog za čimprejšnjo revizijo tarife je v tem, da so se razmere od 1, 1924. oz. 1925 v innogočem spremenile in nabralo se je že tudi dovolj materiala za to. Pasivnost naše trgovinske bilance ravno tako narekuje revizijo; potrebno pa bi bilo, da se k temu delu pritegnejo v zadostni meri zbornice kot interesna zastopstva. Poleg tega se opaža pri naš že dolgo časa potreba stalnega foruma, ki bi vzdrževal zvezo gosjx>darstva s pristojnimi ministrstvi glede carinske in zunanje trgovinske politike. Sedanji carinski svet, ki ga tvorijo načelniki glavnega carinskega ravnateljstva, je nezadosten in naj bodo v njem tudi zastopniki gospodarstva seveda z uvaževano besedo!
Vinarski kongres v Krškem
V	soboto in nedeljo se je v KrSkem vršil prvi slovenski vinarski kongres, ki je bil izredno dobro obiskan. Predsedoval mu je g. Alojzij Zupanič iz .larenine. Kongres je poslal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju nadalje je brzojavno pozdravil min.
fredsednika gen. Zivkoviča in kmet. ministra dr. langeša. Zastopani so bili vel. župani obeh oblasti kakor tudi hrvatski vinogradniki po baronu Tur-koviču in dr Berču.
Prvi referat je imel vpok. višji klet. nadzornik Gombač o trsnem izboru za ljubljansko oblast. Vinogradi naj pri predstoječi obnovi »krčijo, naj bo manj vinogradov, pn skrbtio zasajenih in obdelanih. Ugotovljeno je bilo, da naj se zasajajo v Kiškem okraju največ trle za rdeče vino, v brežiškem napol rdeče, napol bele, v novomeškem in v
Beli Krajini pa pretežno belo. Za rdeča vina pridejo v poštev: žametasta črnina, modra frankinja, lovrenčevka in portugalka, za belordeča kraljevina, rumeni plaveč (ua Bizeljskem), laški rizling, rde-čebeli veltlinec, bela žlahtnina, tramlnec, silvauec in burgundec. Samorodnice referent odklanja kakor tudi nekatere stare trte.
Smernice za obnovo vinogradov marib. oblasti je podal ravnatelj A. Žmavc, ki je tudi za zmanjšanje vinogradov in izboljšanje njih kvalitete, kar je razumljivo radi ceneno banaške in dalmatinske konkurence. Vse trsnice naj pridejo pod strogo kontrolo in število vrst naj se zniža. Jako koristna bi bila produkcija namiznega grozdja.
Med predlogi navajamo: Vinarsko društvo naj določi primerno vsoto za sestavo in proučevanje trsnih sortimentov; uvede naj se stroga kontrola trsnic; krediti za obnovo vinogradov naj se dajejo potom zadrug in samouprave; v vinarskem zakonu, ki naj se čimprej uveljavi, naj bo določeno strogo kletarsko nadzorstvo; po deželi naj se ustanove vzorne kleti; tudi trošarina za vino naj se zniža.
Glede stanja vinogradov so zbrani delegati ugolovili, da so bile pozebe vkljub optimističnim j>oročilom znatne, po nekih krajih in legah celo 20 do 50 odstotkov. Splošno letošnji nastavek grozdja ni ugoden.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 22. maja 1929 (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. maja 1929). — Aktiva: kov. podlaga 347.1 (+53.2). Posojila menična 1.307.3, lombardna 220.2, skupaj 1527.5 (—38.2), saldo raznih računov 514.8 (+3.5). — Pasiva: bankovci 5.032.8 (—82.3). drž. terjatve 230.9 (+95.1). obveznosti: žiro 543.7, razni računi 430.5, skupaj 974.3 (+5.6); ostale postavke neizpremenjene.
Desetletnica Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu. Dne 7. in 8. junija se v Zagrebu vrši svečana proslava desetletnice Zveze denarnih iu zavarovalnih zavodov v Zagrebu. Ob lej priliki se vrši tudi kongres bank iz cele države. Referati na tem kongresu bodo naslednji: Pomen in funkcija našega bankarstva v tušem narodnem gospodarstvu — referira organizacija denarnih zavodov za Bosno in Hercegovino. Principi in temelji privatnega zavarovanja: Zagrebška zveza, Reforma delniškega prava; Društvo bančnih zavodov v Ljubljani; Javna skladišča iu organizacija žilarskega kredita — belgrajsko Zdiuženje bank. Po referatih bo Združenje vojvodinskih bank predlagalo osnovanje Delegacije združenja in zvez denarnih zavodov kraljevine SHS-
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo se bo vršil leta 1930, kakor je sklenil zadnji občni zbor v Murski Soboti, v Kočevju.
Konferenca borz. Dne 30. t. m. se vrši v Belgradu konferenca borz iz cele države. Ljubljansko borzo za blago in vrednote bo na lej konferenci zastopal njen tajnik dr. M. Dobrila. Na dnevnem redu je predaja agend predsedstva delegacije borz v letu 1929 od belgrajske na zagrebško borzo, nadalje razprava o novem zakonskem tarifu o sodnih taksah, o posebnih uzancah za žitno trgovino, o davčnih obveznostih borz po novem davčnem zakonu itd.
Iz zadružništva. V svrho sanacije Zadružne zveze v Splitu je bila njena jialača j Splitu prodana za 16.6 milj. Din. Zveza bo najbrž uspešno prove-dla sanacijo; sedaj šteje 255 zadrug. — V upravni svet Hrvatske seljačke zadružne banke so bili izvoljeni zastopniki Središnjega saveza hrvatskih seljač-kih zadrug v Sarajevu in Praštedione, iz uprave banke pa so šli člani bivše HSS. S tem bo utrta jx>t za usjiešneiše f>oslovanje banke.
Zadružni register. Vpisala se je: Agrarna za-jednica v Hajdini, občina Hajdina r- z. z n. z.
Občni zbori: Slavija, jugosrlov. zavarovalna banka v Ljubljani 13. junija ob 15 v Ljubljanski kreditni banki; Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravneh, d. d., 13. junija ob pol 16 v pisarni dr. Les-kovarja, Maribor.
Izpremembe v trg. registru. Vpisi: Mavri Peter & Coinp., trgovina z meš. blagom in dež. pridelki, Arclin; Al. Neudauer, lesna izvozna trgovina, d. z o. z., Gornja Radgona (10.000 Din, Neudauer Alojzij); Singer šivalni stroji, d. d., podružnica v Ljubljani; Gorenja vas, premogokopna družba z o. z. v Mirni (50.000 Din; Bulo Frane, Golob Rafael); F. Žagar in drug, d. z o. z.. Tržič (5000 Din; Žagar Fran; strojarna); izbrisi: Slokar & Riedl, d. z" o. z. v likv., Kamnik in Centralna nakupovatnica starega železa v Ljubljani, d. z. o z. v likv. (radi končane likvidacije).
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani se vrši piotoni licitacije dne 20. junija 1929 pri ljublj. žel. ravnateljstvu. — dne 18. t. m. pa se vrši licitacija glede oddaje zakupa kolodvorske restavracije na glav. kolodvoru v Mariboru pri ljublj. žel. ravnateljstvu. Oglasa sta na vjx>gled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
Tečaji za avtogensko varenje in za mizarsko luženje v Ljubljani. Zbornica za TOI v Ljubljani
{jriredi v delavnicah Tehniške srednje šole v Ljub-jani tečaj za avtogensko varenje in za mizarsko luženje. Avtogenski tečaj se bo vršil od 15. do 24. junija 1929. Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, profiluega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, automobilskih cilinderskih oblokov, štedilniških plošč, varenje bakra in medi z eleldrolitnim bakrom, aluminija in drugih kovin. V tečaj se sprejemajo predvsem mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi jx>močniki raznih kovinarskih strok (ključavničarji, kovači, mehaniki, kleparji, instalaterji ild.) Mojstri plačujejo učnino Din 100.—, ]x>močniki so prosti. Mizarski tečaj se bo vršil od 15.—17. junija f. 1. Poučevalo se bo luženje lesa različnih vrst, odnosno trdot. Mojstri plačajo učnino 50 Din, jx>moč-niki so prosti. Mizarski tečaj se bo vršil od 15. do 17. junija 1929. Poučevalo se bo luženje lesa različnih vrst, odnosno trdot. Mojstri plačajo učnino 50 dinarjev, pomočniki so prosti. Udeleženci avtogeu-skega in mizarskega tečaja dobe uradno izpričevalo o rednem obisku. Zbornica opozarja kovinarske in mizarske mojstre in pomočnike na la dva strokovna tečaja ter poziva one, ki bi se želeli teh tečajev udeležiti, da se prijavijo za navedbo tečnega naslova najkasneje do 7. junija 1929 neposredno Zbornici TOI v Ljubljani. O pričetku pouka in dmgih podrobnostih dobe udeleženci neposredno vsa potrebna pojasnila.
je bilo privatno blago zaključeno samo v devizah Newyork in Trst in deloma Dunaj, je Narodna banka inlervenirala v jlevizah: Berlin. Curih, London in deloma Dunaj.
Devizni teCaji na ljubljanski borzi
28. maja 1929.
	povpraš.	pou.	srednji	sr. 27 . V
Amsterdam		2288.—	_	. _
Berlin	1355.-	1358.—	13 S 6.50	1J 56.2 5
Bruseli	—	790.41	—	—
Budimpešta	—	992.49	—	—
Curih	1094.40	IG97.4C	1095.90	11.95.90
Dunaj	797.73	8C0.73	799.23	799.45
London	27?.65	276.45	276.05	_
Newyork	50.70	56.9: i	56.80	—
Pariz	—	222.47	_	_
Praga	—	168.60	_	168.44
Trsi	29o.7o	298.75	297.75	—
Borza
DENAR
Dne 28. maja.
V današnjem deviznem prometu se je učvrstila deviza Praga, na 168.60, pa Itidi Berlin, dočim jc Dunaj popustil od 799.45 na 709.23. Promet je bil srednji, največ |)a v devizah Berlin iu Dunaj. Ker
Zagreb. Amsterdam 2288 bi., Berlin 1355 do 1358, Budimpešta 990.90- 993.90, Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 797.73- 800.83, London 275.65 do 276.45, Newyork 56.705-56.905, Pariz 221.47 do 223.47, Praga 168.20-169, Trst 296.78-298.78
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.80, Budiin-pešta 90.50, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.94, Loudon 25.1925, Madrid 73.40, Newyork 519.475, Pariz 20.31, Praga 15.385, Sofija 3.75, Trst 27.185, Varšava 58.225.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.505, (valuta) 12.485), v Londonu 276, v Newyorku 175.70, v Pragi 59.275.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Vojna odškodnina 401 zaklj., Celjska 158 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den., Strojne 70 den., Vevče 123 den., Ruše 230—240, Stavbna 50 deu,, Sešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar 402 do 403.50, kasa 400.50-402 (402, 401.50). lermini: H. 403-405. 7 . 406—408.50, 12. 425—426, 7 odst. inv. pos. 85- 86, agrari 51.50 bi. Bančni pap.: Ilipo 200-203 (204), Poljo 15.60—15.75, Kred. 93 den., Jugo 83 -84 ( 83 -84), Lj. Kr. 123 den.. Medjun. 55 den., Nar. 7625—7800, Prašted. 850—855 (852), Srpska 150—152, Zem. 140—143. Industr. papirji: Guttmann 200—210, Sluvouia 180—195. Slaveks 103, Danica 130 den., Drava 395—410, Šefierana 410—420 (415), Osj. ljev. 175—185, Brod. vag. 105 do 125 (135, 125). Union 170-180, Isis 20 bi.. Ra-gusea 525 bi., Trbovlje 460— 465, Vevče 126 den., Nar. šum. 35 bl„ Piv. Sar. 215 den.
Dunaj. Don. sav. jadr. 81.30, Wiener Bank-verein 22.20, Bodencredit 100.20, Creditanstalt 53, Escompteges. 21.60, Živno 106.75, Union 24.80, Aussiger Chemische 252, Alpine 41.50, Trboveljska 59.05, Kranj. ind. 33.50, Leykani 7, Rima Mu-rany 113.60,
Žito
Kritični položaj na žitnem irgu dosega svoj vrhunec. Preveliki angažniani žitnih trgovcev za majski termin še vedno niso likvidirani in so dove-dli do paničnega prodajanja jx> vsaki ceni. Temu nasproti stopa rezerva kupcev, ki pričakujejo, da se bo cena še znižala iu nočejo kupovali. Verjetno je, da je jx>ložai trgovine !e prehoden, ne iionna-tfiven, dasi seveda ni pričVtovati velikega izboljšanja sedanje cene. Zanimivo je, da vkljub izredno nizkim cenam še vedno nismo godni za izvoz, kajti (udi na svetovnih žilnih tržiščih vlada velika besa. Srednji današnji tečaji so bili: za pšenico 215 gor-njebačka jx>staja. za koruzo 222.50 bačka in srem-ska postaja, za oves 215 bačka in slav. nakl. post. Promet je močno p-idci.
V	Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. postaja, plač. 30 dni, dob. pronipt): Pšenica bč. ml. tar. 272.50—275. za junij 280—282 51, moga Og vag. bi. fko Ljubljana, plačilo po prejemu 390—395; koruza laplatska ocar. maj 312.^0- 315 iunij 307.50— 310, julij, avgust in september 302 50- 305, bačka času prini. suha 297.50—300, ječmen bar. pivov. 68 do 69 kg 342.50—345, bč. oz. 67-6S kg 320-325; oves bč. nav. vozni na 295—29750.
Tendenca slaba. Zaključkov ni bilo.
Novi Sad. Pšenica- bač. 212.50—217.50, pot. 215—220. Oves: 210—215. Koruza: bč 220—222.50, bn. 217.50-220. Moka: Og 320—330, št. 2 300 do 310, št. 5 285—295, št .6 280—285. št. 7 265—275, št. 8 180—185. Otrobi: bč. 170—175. bn. 160—165. Tendenca nestalna. Promet: 10 in pol vagona pšenice, 17 koruze, 4 moke in 1 otrobov.
Sombor. Pšenica bačka. sremska in slavonska 207.50—212.50, jDotbka slep 205—210, iečmen bački 64-65 kg 210—215, 67—68 kg 225 230, bar. 69— 70 kg 250—255, o /cs bački, 3remski in .ilav. IGO-200, rž bačka 200—205, koruza bačka 217 50 do 222.50, za junij 220 -225, moka bačka 9g 315 -325, 2 295—305, 5 280 -290, 6 260 270, 7 250-260, 8 190—200, otrobi 150- ; 50. Tendenca slaba Promet 224 vagonov.
Budimpešta. Tendenca utrjena. Pšenica: okt. 22.30—22 55, zaklj. 22.54—22.55. marec 24.10—24, zaklj. 24.24-24.25. Rž: okt 18.20-18.36, zaklj. 18.40—18.44. marec 19.60—19.80, zaklj. 19.90 do 19.94. Koruza: julij 22.90—23.02, zaklj. 23—23.02.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: I vagon drv, 1 vagon na živ rob rezane jelovine, 1 vagon bukovih neobrobljeniii plohov in 1 vagon tramov, skupaj 4 vagoni. Tendenc« mirna.
Živina
V	Hrvatski =e opaža učvrstitev cen telet, ki so narasla za 4 Din pri kg. To učvrstitev cen je pripisovati večjemu povpraševanju za telečje meso, večjemu povpraševa.iiu za izvoz v Italijo. Cene /a j>ršutarje so se tudi učvrstile, lekaj je zanimanja za špeharje. Notirajo: špeharji 16 -17, pršutarji 14 do 16, voli 10-12, krave 8-10, II 6-8, Ul 5 6, biki 8—10 teleta, 18 -20 Din za kg žive leže.
Na mariborski sejem 28. t. m. je bilo prignanih 15 konj, 16 bikov, 67 volov, 342 krav in 23 telet. Skupno 560 komadov. Cene: debeli voli 9.50—9.75 Din, poldebeli 8.50—9, plemenski 6.50. do 8, biki za klanje 8—9.50, klavne krave 7.50 do 8.50, plemenske krave 6.50—7 Din, molzne krave 7—8, breje krave 7—8, mlada živina 7.50-10, teleta 12—13. Prodanih je bilo 378 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 43, v Italiio 35. Volovsko meso II 12—13, telečje meso I. 15—22.50 in svinjsko sveže meso 15—27.50 Din.
Dunajski prašičji sejem. — (Poročilo tvrdke Eduard Saborsky in Co., Dunaj). Prignanih je bilo 9905 pršutarjev in 2220 špeharjev, iz Jugoslavije 330 pršutarjev in 1215 Špeharbv. Cene: Špeharji: najboljši 2.42 I. 2.80—2.40, II. 2.20-2.25, kinetski 2.20—2.45. najboljši 2.60. Pršutarji: 2.20—2.70. — Cene za la š|>ehnrje vzdržane, za kmetske 5—10 grošev in za pršutarje 10—15 grošev višje.
PRVI ŠAHOVSKI IGRALCI.
Naziranja v zgodovini šaha so silno različna. Ne samo Rimljani in Grki, tudi drugi narodi so imeli igro, ki je bila zelo slična šahu. Takozvana igra s kamni.- je bila v marsičem podobna šahu. O zgodovini hi postanku šaha bomo spregovorili o priliki v posebnem poglavju. Danes naj samo ua kratico omenim, kakšna mnenja verzirajo o postanku šaha.
Mnogi menijo, da je iznašel šah grški učenjak Palainede«, ko je oblegal mesto Troja. Drugi so mnenja, da se je šah iznašel za časa babilonskega kralja Evilmersdaha. Italijanski jiesnik Vida je menil, da je šah iznašla lepa Italijanka imenom »Sahtida*. Nekateri zopet trdijo, da je šah iznašel perzijski filozof Šatzenselia ali Indijanec Jessa. Beseda »šali- je perzijska iu /Jiači kralja, vsled tega so mnogi mnenja, da šali izvira iz Perzije. V Evropi je šahovska igra poznana že preko 1000 let.
Cesar Karel Veliki in Oton III. sta bila velika ljubitelja šah. igre. Nič manj navdušeni šahisti so bili dalje tudi Ludvig Debeli, francoski kralj, Ludvig XIII., Karel XI., švedski kralj ild. Znano je nadalje, da je bil papež Leon X. zelo vnet za plemenito šahovska igro. Napoleon 1. je bil silno močan igralec, ravuotako so bili pravi šah. mata-dorji vojvoda Avgust Braunschvveig, Knez Johann Friedrich saški itd. itd. Prvi šahovski mojstri so bili Calabrio ali Joaehim Greco, rodom Italijan, Filip Stainma iu Angleš A. D. Philidor.
Danes prinašamo za naše začetnike zopet dve zauiaiivi in lahki partiji, obe pa zelo jioučni in obenem razumljivi Ravnotako prinašamo ua drugem mestu za začetnike lahek problem ali bolje rečeno končnico, ki je že na prvi pogled originalna in zanimiva.
14.	partija.
(Damski pešec proti kraljevemu pešcu.)
Prosta igra od neimenovanih igralcev.
Beli:	črni:
1.	e2—e4	d7—d5
2.	e4 ; do	Dd8 : d5
3.	Sbl—c3	Dd5—d8
Bolje bi bilo, da bi šla dama na ao.
4.	d2—d4	Sb8—c6
5.	Sgl—f3	Lc8—fj4
Ni jiosebno dobro, kar bo pokazalo drastično nadaljevanje.
6.	d4—d5	Sc6—e5?
7.	Sf3 : e5!
Lepa žrtev kraljice, ki bo začetnika gotovo frapirala.
7..............Lg4 : dl
8.	Lfl—b5+	c7—o6
9.	do : c6 in črni se že preda, ker kakor
je iz pozicije ravzidno, zanj ni rešitve. Na 9.....
Dd8—b6 na primer bi sledilo c6 : b7H- poleg b7 : a8 in napravi damo ter da enočasno šah.
Dasi kratka, vendar [>a zelo poučna partija!
15.	partija.
(Francoska igrd s skakači.)
Beli:	Orni:
1. e2—e4	e7—e5
2. Sgl-f3	(17—dt>
3. d2—(14	Lc8-g4
4. (14 : e5	Lg4 : f3
5. Ddl : f3	d(i : e5
6. Lfl—c4	Sg8—16 V
7. Df3—b3	Dd8-e7
8. Sbl—c3	c7—c6
9. Lcl—go	b7—b5
10. Sc3 : b5	c6 : b5
11. Lc4:b5+	Sb8-d7
12. 0—0—0	Ta8-d8
13. Tdl : d7	Td8 : d7
14. Tli 1-dl	I)e7—e6
Beli bi mogel s Lg5 : f6 na preprost način igro dobiti, hoče pa končati lepše, zato nadaljuje s
15.	Lb5 : d7+	SI6 : d7
16.	Db3—b8+!	Sd7 : b8
17.	Tdl—d8 šali mat.
PO ŠAHOVSKEM SVETU.
Lokalna šahovska tekma Ljubljl. šahovskega kluba za ljubljansko prvenstvo, ki bi se morala pričeti o Bkikostih, se je za par dni preložila, ker so nastale nepričakovane ovire od strani udeležencev. Tekma se je pričela v soboto 25. t. m. in bomo o poteku poročali sproti med dnevnimi vestmi.
(Izvirno.) Radio Ljubljana pripravlja z Belgra-dom in Zagrebom medmestne šahovske tekme po radiu. Svojevrstna senzacija, ki bo zanimala ludi izven šahovske kroge. Prva taka prireditev je predvidena okoli 10. junija t. 1. in bomo naše čitatelje o vseh detajlih točno informirali. Najpozneje v jeseni prične Radio Ljubljana oddajati tudi zanimive šahovske partije in sicer tedensko enkrat.
Problem štev. 13.
(Končnica od B. P. za začetnike.)
■ ii	m		SU 4mk		H B
K		m	k	UP	
i	M	i	m	m	f§
■	Wm.	Z		' IPV	Hi
ahcdefifb Beli na jx>tezi konča remls. Reištev problema šteT 12.
1.	Lal—h8l!	15—f4
2.	Dg5—g7!
Listnica šahovskega urednika: Nadaljevanje o šahovskih problemih sledi v naslednji šahovski rubriki.
V Milanu notirajo: voli I. 5-5.50, II. 4.50 do 4.90. III. 3.60-4.30. krave 1. 4.60- 5.20, II. 3.90 do 4.50, III. 2.50—3.70. biki I. 4.60—5.20, II. 3.00—4,40 lire za kg žive leže. Dogon živine iz Madjarske in Jugoslavije je znaten. Cene jugoslovanske goveje živine se gibljejo med 4.50-5 lir za kg žive teže. zaklana teleta iz Jugoslavije pa notirajo 7.75 lire za kilogram.

/ /
mid imgdigii? vrvenje
16 milijonom Kitajcev
preti smrt od lakote
Večmesečna suša, elementarne katastrofe in bolezni so povzročile na Kitajskem, kakor smo že poročali, strašno lakoto. Amerika je poslala v provincijo Kansu, ki je najbolj prizadeta, mnogo živil in posebno komisijo, ki je sedaj podala natančno poročilo o pravem obsegu katastrofe. Šestnajst milijonov! To poročilo nikakor ni pretirano. Beda je strašna.
Samo v mestu Sanyuan je en sam dan umrlo 45 ljudi za lakoto. Samo deset odstotkov vasi ima še dobro hrano, vse ostale morajo živeti od živil, ki bi jih sicer niti prašičem ne dali. Prebivalstvo se hrani s slamo, posušenimi listi, bombaževim semenom, osa-tom in koruznimi storži, pa še tega pogosto manjka. Veliko jih je, ki niti te hrane nimajo.
Naravnost grozno izgleda po stanovanjih. Obleka je do zadnjega krila prodana, pohištvo zamenjavajo za hrano, celo strehe mnogih hiš so že odnesli in prodali, da so si kupili kruha. V številnih hišah, ki so še nepoškodovane, leže ljudje bolni in tako slabi, da že ne morejo več vstati. Mnogi so prodali že svoje žene za živila, in še več bi jih to storilo, če bi se našel kupec. Nek mož je hotel prodati svojo devetnajstletno ženo, da bi mo-
gel ohraniti pri življenju svojo mater. Ponudili pa so mu za ženo samo malo posodico koruze. Pocestni trgovci so izginili, kajti, medtem ko trgovec baranta s kupcem, zgrabi tretji vso robo in pobegne.
Celo na pokrajini se že spozna neskončna beda. Dežela je podobna puščavi. Niti enega zelenega peresa ni videti, vsejanega ni čisto nič. Lahko greš skozi cele velike vasi, pa ne boš videl niti enega živega človeka, medtem ko se je običajno po vaških cestah igral cel kup otrok.
Mesta nam nudijo strašne prizore. Ubogi, shujšani ljudje leže ob vogalih hiš brez vsakega znaka življenja. Otroci se plazijo po cestah in milo prosijo kruha, a nikogar ni, ki bi jim ga dal. Umrljivost radi raznih bolezni — posledice stradanja — je tako velika, da že ne morejo sproti pokopavati umrlih. Znosijo jih zunaj mesta na kup, polijejo s kako gorljivo snovjo in zažgo. Najbolj strašno pa je, da se je zgodilo že več slučajev, ko so starši zaklali svojega lastnega otroka in ga požrli. Po poročilih očividcev ni dovolj besedi, da bi se mogle opisati strahovite posledice lakote.
Naslednik Rikova. Za predsednika sveta ljudskih .komisarjev je bil izvoljen 30 letni Sergij Ivanovič Sircov, ld .ie bil do^ej vodja agitacijskega oddelka v osrednjem odboru komunistične stranke.
Ahiturijentski dan na Švedskem
Matura je na Švedskem takorekoč javna zadeva vsega naroda, ali vsaj izobraženega dela prebivalstva, že zato, ker so za vse abi-turijente cele države maturitetne naloge enake. Po izvršenem izpitu objavijo te naloge v časopisih in vsakdo se na podlagi teh nalog lahko prepriča, koliko je že pozabil, odkar je zapustil šolo.
Po prestanem izpitu sprejmejo abituri-jente sorodniki in prijatelji na šolskem dvorišču, jih slovesno venčajo s pripravljenimi belimi čepicami in cvetlicami ter jih pevajoč in vzklikajoč spremijo domov, največkrat v ckrašenem avtomobilu, pogosto pa tudi na malem konjičku ali osličku. Večkrat se pripeti, da mlajši tovariši nesejo abiturijenta, ki se sedaj imenuje kandidat, na svojih ramenih domov. Ponovno slede starši, tete, prijatelji in tovariši.
Sedaj je zopet prišel čas belih čepic in po cestah Stockholma srečavaš pisane sprevode. Tudi hčerka neke bogate družine si je priborila belo čepico in številna množica tet in stricev, bratrancev in sestričen, prijateljev in znancev, posebno pa tovarišev je spremljala veselo dijakinjo domov. Kakor običajno so gostom doma postregli z vinom in potico, sledili so govori, uganjali so šale. se
smejali in plesali, najbolj vesela sta bila dva mlada, prikupljiva dijaka.
Ko so se ljudje razšli, so se domači v krogu ožjih prijateljev pogovarjali o dogodkih tega veselega dneva. Na splošno začudenje so ugotovili, da pravzaprav nihče ni vedel, kdo sta bila mlada gospoda, ki sta tako lepo plesala. Gostje so ju imeli za prijatelja družine, člani družine pa za znance gostov, starši so mislili, da sta iz kroga hčerkinih tovarišev. Kmalu pa je bila ta uganka rešena, seveda ne na prijeten način, ko so domači zapazili, da je zmanjkalo mnogo srebrnine.
pa ni razviden vzrok strašnega dejanja. Zdi se pa, da ima dejanje sledeče ozadje:
Že od leta 1922. je orožništvo iskalo neko Avrelijo Leitner radi večje tatvine, ker se je pa ta poročila s Francom Scheuchel, Avrclije Leitner niso več našli. Sedaj je mož hotel prijaviti izstop iz katoliške cerkve. Pristojna oblast je uradno vprašala, če žena privoli tudi na odpad otrok. Pri tem je orožništvo prišlo na to, da je Avrelija Scheuchel že dolgo iskana Avrelija Leitner z Dunaja. Orožniki so jo zaslišali in to je najbrže nesrečno ženo pripravilo do tega, da je šla s svojimi otroci v smrt, da bi ušla roki pravice. Baje je že večkrat pravila, da se bo s svojimi otroci obesila.
Na prižnici umrl
V franšoiškanski cerkvi v Wurzburgu se je te dni pri šmarnicah odigral tragičen slučaj. Na prižuico je prišel frančiškan, da bi pridigal. Komaj je hotel napraviti križ in izrekel besedi »V imenu ...«, mu je nenadoma p c stalo slabo in zgrudil se je mrtev. Pozneje se je izvedelo, da je umrli frančiškan, ki je bil izredno priljubljen iu znan kot dober govornik, isti dan opoldne dejal svojim redovnim sobratom: »Vse se mi zdi, da bom danes imel svojo zadnjo pridigo.« Pokojnemu frančiškanu so v par dneh umrli starši, brat in sestra; to ga je zelo potrlo in tožil je o srčnih bolečinah. Preden je šel na prižnico, je dejal cerkveniku: »Pozdravite patra gvardijana in naj mi bratje odpuste, če sem jih ra>zžalil.«
Zavarovanje proti - trojčkom
Mestni uradnik John Pear v Londonu je doživel preteklo leto srečo, da mu je žena povila trojčke. Tedaj se je uradnik bal, kaj bo, če se taka »sreča« ponovi. Šel je v neiko veliko zavarovalnico in se dal zavarovati proti — trojčkom. Zavarovalnica je radevolje sprejela njegov predlog, ker je bil risuko zelo majhen, da bi ta mož mogel že drugič postati trikratni oče, oziroma v tem slučaju že šestkratni oče. In Pear se je tako zavaroval za 10.000 funtov šterlingov (2,760.000 Din). Premija je bila zelo nizka; plačal je le par funtov na leto. In nedavno — sedaj se res lahko govori o sreči — mu je žena ponovno povila trojčke. Zavarovalnica je Pearu morala izplačati 10.000 funtov šterlingov. Ko se je takoj nato hotel ponovno zavarovati proti trojčkom, g:i je zavarovalnica — odklonila.
Vas, ki je bila sezidana, da j« porušijo. Pri Vincennes blizu Pariza so se vršile velike vaje francoskega zračnega brodovja. Glavno vlogo je igral bombni napad na vas, ki so jo nalašč v ta namen zgradili. Orožnim vajam je prisostvovalo okoli 500.000 oseb.
Mati obesila svoje otroke in sebe
V leseni koči župana v St. Georgen A. Resth je že nekaj let stanovala delavska zakonska dvojica Franc in Avrelija Scheuchel s štirimi otroki v starosti od desetih mesecev do sedem let. Ko je v ponedeljek zvečer po šestih prišel mož z dela domov, je našel stanovanje zaklenjeno, okna pa zastrta. Po kratkem čakanju in trkanju je zlezel skozi okno v stanovanje, kjer se mu je nudil strašen prizor. Na oknu obešena je visela njegova žena mrtva, na posteljah so pa ležali, lepo oblečeni, vsi štirje otroci z vrvicami okoli vratu. Žena je tedaj najprej obesila štiri otroke, jih nato položila na postelje in se nato sama obesila. Zapustila je kratko pisemce, iz katerega
Zagonetna smrt drž. pravdnika
Budimpeštanska policija se bavi z nepojasnjenim zločinom, ki je v mestu povzročil silno senzacijo. Višjega državnega pravdnika dr. Szaba so v soboto zvečer našli mrtvega v njegovi pisarni. Par minut po sedmih, ko so vsi uradniki že zapustili svoje pisarne, je neznana oseba poklicala telefonsko centralo na sodišču in rekla gospodična pri telefonu, naj gre takoj v sobo višjega državnega pravdnika, kateremu je zelo slabo. Telefonistinja je obvestila slugo. Ko je par slug prišlo v sobo dr. Szaba, so našli njegovo truplo na divanu. Dosedaj še niso mogli ugotoviti, je-li dr. Sza-bo izvršil samomor, ali je padel kot žrtev zločina. <
K volitvam v Belgiji. Poslopje parlamenta v Bruslju, kjer bodo zborovali dne 26. maja izvoljeni poslanci.
Bernard Shaw v anekdotah
Bernarda Shavva je neprestano zasledoval mlad dramatik, da bi mu prebral svojo dramo. Nekega dne sc mu je posrečilo, pripraviti Bernarda Shavva do tega, da mu je smel brati svojo dramo. Komaj je dramatik prebral par vrstic, ga je Shavv nenadoma prekinil z besedami:
Prosim, odprite okno!«
»Ali hočete, da bo tudi sosed poslušal?« ga je začuden vprašal mladi pisatelj.
»To ravno ne,« je odvrnil Shavv, »ampak
jaz rad spim pri odprtem oknu.«
*
Nek založnik, ki je videl Bernarda Shavva zatopljenega v misli, je nenadoma naskočil pesnika z besedami:
»Dolar za vašo misel, mojster Shavv!«
»Ni vredna toliko,« pravi Shavv.
»Tako? Na kaj ste pa mislili?« je vprašal založnik ves nestrpen.
»Na vas,« je odvrnil Shavv. . *
Bernard Shavv v razgovoru z nekim časnikarjem:
»Če me kdo, ki mi ni simpatičen, vpraša, kaj trenutno pišem, vedno pravim: Jaz sploh nič več ne pišem.«
»Imenitno!« se je razveselil časnikar. »In kaj pišete sedaj?«
Shavv je odgovoril: »Jaz sploh nič več ne pišem.«
Krvavi izgredi na newyorškem vseučilišču
Na vseučilišču v Nevv Yorku so dijaki pravne fakultete začeli stavkati radi nepravičnega postopanja nekega profesorja pri izpitih. Stavki so se pridružili tudi slušatelji medicine. Prišlo je do velikih izgredov na vseučilišču, tako da je morala nastopiti policija. Ko so namreč dijaki te dni demonstrirali v vseučiliški zgradbi, so nekateri profesorji in dijaki hoteli razkropiti demonstrante. Prišlo je do pretepa. Dijaki so pričeli streljati v zrak. Sedaj je naslopila policija, katero so dijaki napadli s palicami. V splošnem tepeižiu je bilo težko ranjenih deset dijakov.
Smešniee
Mlad mož: »Jaz te nisem poročil radi denarja, Milica. Denar sam še ne prinese sreče, nasprotno: čim manj denarja, tem več sreče.«
Milica: »No, potem bova pa midva brezmejno srečna — oče je včeraj napovedal kon-kurz.«
Zdravnik: »Vam manjka samo veliko počitka, nič kot počitek.«
Bolnica: »Ampak, gospod doktor, moj jezik ...«
Zdravnik: »Ja, gospa, tudi ta — nič kot počitek . ..«
*
Turist: »Zakaj ne napravijo na tem tako nevarnem mestu svarilne deske?«
Vodnik: -Svoj čas smo jo imeli, ker se pa doslej še nihče ni ponesrečil, smo jo zopet odstranili.«
Težka nesreča brzoviaka pri Fuldi. Pri [vstaji Kerzell, lOkm severno od Fulde, se je pripelila težka železniška nesreča, pri kateri se pa ni nihče smrtno ponesrečil. Pet oseb jo bilo težko ranjenih. Iztirala je lokomotiva, nakar so se vsi vagoni prevrnili in seveda razbili. K sreči je bilo v vlaku le malo potnikov, sicer bi bile smrtne žrtve gotovo neizogibne.
Juha
msvce
Naša umetnostna
zgodovina
France Štele: Sodni okraj Kamnik. Topografski opis. (Umetnostni spomeniki Slovenije I.) Izdalo in založilo Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani. 1929. Cena v platno vezanemu izvodu 120 Diu. Naroča se pri Um. zgod. društvu, Ljubljana Univerza.	,
Pred nami leži 1. del Umetnostnih spomenikov Slovenije, to je prvi kos slovenske umetnostne topografije, kateri je izšel baš v teh dneh. Obravnava spomenike kamniškega sodnega okraja in ima za avtorja našega konservatorja Fr. Steleta. To obširno delo, katero obsega 500 strani velikega oktava, 230 slik v tekstu, celo vrsto njih na umetniškem papirju ter izčrpne registre, je izhajalo od 1. 1922 kot priloga v Zborniku za umetnostno zgodovino, je bilo letos zaključeno in ga je zdaj dobiti kot samostojno, v lepo platno vezano knjigo po naših knjigarnah.
Strokovna sodba o tej za našo umetnostno zgodovino dragoceni publikaciji ne spada sem, dovolj bo tu, da opozorimo nanjo našo javnost kot na prvo slovensko zares po modernih znanstvenih vidikih izdelano topografijo, ki bo služila tako umetnostnemu kakor kulturnemu historiku, pedagogu kakor ljubitelju in zbiratelju umetnin in skratka vsakemu inteligentnemu Slovencu. Naj čimprej seže po tem monumentalnem delu, katero obravnava naše spomeniško bogastvo, a ki je zahtevalo tudi ogromno naporov, požrtvovalnosti in nesebičnosti od strani avtorja.
Zelo zapeljivo je na dela take vrste kot so umetnostne topografije, katalogi in podobno gledati kot na zgolj mehanično inventarizacijo spomenikov in virov in nič drugega. Toda tako početje ni le v svojem bistvu krivično, nego tudi nezmi-selno. Krivično je zato, ker prezre, da se topografije zaenkrat še ne dado pisati drugače in katalogi še manj in ker navadno bagatelizira napor in delo, s katerim je sleherna to]x>grafija združena. To niso za zeleno mizo pisane stvari, nego tako rekoč z nogami delana poglavja, često v najneprijetnejših in najnapornejših okoliščinah in o njih bi nam recimo konservator Štele vedel gotovo napisati še eno najmanj tako debelo knjigo kot je ta.
In potem je to početje nezmiselno. Znanost, ki nima svojega predmeta, ni znanost nego poezija, če pa ta predmet ima, torei je najosnovnejše pravilo, da se pouči, kakšno je stanje predmeta, to je koliko sploh ima materijala, skratka: zbrati in urediti spomenike je neobhodna |xxilaga vsakega znanstvenega dela. Vse drugo se more uspešno graditi le na teh osnovah filološkega dela, ki je sicer le sredstvo k cilju, a zelo važno, neobhodno nujno sredstvo. In tako bo tudi odnosno je že Steletova Topografija prav tak neobhoden temelj slovenski umetnostni zgodovini, kakor je n. pr. Kosovo Gradivo naši splošni zgodovini. Resnična naša um. veda, to je veda o umetnosti v naših deželah je brez teh Spomenikov nemogoča in čimprej naj zato prvemu delu slede ostali.
Mimo znanstvene vrednosti ima pa Steletova To|x>grafija za naše razmere še poseben kulturno in umetnostno pedagoški pomen. To je knjiga, ki bo našemu človeku pričala o tradiciji naše kulture in o njenih bogastvih nazorneje nego skladovnica apologetičnih in popularnih razprav, saj je najodlič-nejša popularnost pač le stvarnost. Topografija je kot nalašč sposobna, razbiti nevedneževo predstavo kot da nič nimamo odnosno, kar imamo, da je roba desete vrste. Saj vidimo že iz tega dela, da imamo silno mnogo, pa ne samo mnogo, nego tudi dobrega. Samo v pravo razmerje je treba stopiti do teh stvari in takoj bomo spoznali, da nismo revni. Temu razmerju bi dejal ljubezen do predmeta, jx>zna-nje ž njim, zajx>slenost ž njim, ne s stališča sistemov in teoremov, ki so predmetom vselej krivični, nego z onega drugega recimo spomeniško-estetske-ga. Ravno glede tega pa pozdravljam Steletovo knjigo navneteje ker uči zdravo in pravo gledanje naših spomenikov. Saj o tem pričajo vse njegove razprave in rečemo lahko o njem, da »ne govori besed, nego dejanja«.
V Topografijo nas uvaja interesantni umetnostno zgodovinski uvod, ki daje glavno orijenta-cijo. Izmed krajev, ki jih je Štele obdelal (gl. register), naj omenim Kamnik, jx>pis mesta, zbirk, meščanov itd., Groblje, Komendo, Mengeš, Motnik, Sv. Primož nad Kamnikom, Skaručino, Stranje, Vo-
dice itd. Štele obravnava vse spomenike in ne samo cerkvenih kot svojčas Stegenšek v topografiji gor-njegrajske in konjiške dekanije; tako pride tudi do veljave zlasti bogata privatna last, recimo gradov Habah, Križ itd.
Umetnostno-zgodovinskemu društvu gre založba te knjige v čast in lahko je ponosna nanjo.
A to smo tudi mi.	Rajko Ložar.
*
Desetletnica smrti hrvatskega istrskega pesnika. Dne 13. t. m. je preteklo 10 let, kar je umrl v Pazinu tamošnji dekan ntonsignore Anton Kalac, ki ni bil samo idealen duhovnik in odličen rodoljub, ampak i pesnik. Rojen je bil v Lindaru pri Pazinu 1. 1849 in je umrl 1919. Izdal je veliko svojih pesmi, spisal »Život sv. Cirila i Metoda«, uredil spominsko knjigo biskupa Dobrile in priobčil tudi več povesti v »Naši Slogi« v Pulju. Najbolj je znana njegova pesem »Predobri Bože«, ki jo je uglas-bil Matko Brajša in se poje splošno kot istrska himna.
*
Dela Novoborcev I — Oton Berkopec: Pesmi: Ivo Sever Slavica. Tragedija v treh dejanjih (knjižnica »Naša gruda«, štev. II.). — Oton Berkopec bi bil rad lirik, pa ni. Lirika je vselej prvobitna, lirik odkriva na lastne oči in oblikuje iz lastnih moči. Berkopčeva lirična doživetja so pa iz druge roke, oblika, v kolikor je je, je posneta (po raznih virih). Njegove pesmi niso nič drugega kot skromne »pevske vaje«, ponekod pa brez-miselno pačenje v brezmočni ironiji ter — praznota. Niti enega utrinka ne najdeš na vseh teh listih, ki bi te razveselili. Ko si dvakrat, trikrat prečital. odložiš knjižico in veš, da se ie prevaril up, ki si ga na skritem imel. — Tudi Ivo Sever-jeva tragedija »Slavica« ni nič kaj prida. Slavica reče v drugem dejanju o neki knjigi: »Ona je len-denčna in torej brez vsake umetniške cene.« Slavica res ni tendenčna (dasi bi zlahka ugenil, da je vendarle tendenčna). A nasprotno, da bi imelo kako delo brezpogojno umetniško '■eno, če le ni tendenčno — to je pa nemara tista zmota, v kateri živi Ivo Sever. Igračkanje, besedičenje, plitki izbruhi in na koncu obligatna steklenica strupa
—	brez te ni tragedije — to vse je premalo, da bi nas moglo prepričati o umetniški ceni tega tako rekoč breztendenčnega odra. Dve morda duhoviti frazi ne rešita tragedije Taliji. In — »novo-borci»7! No, zapišimo, da gre to na račun reklame. Drugače si tega naziva resnično ne moremo tolmačiti, četudi je nekaj samohvale v njem. Ampak — na uho! — reklama je pa tudi slaba.
s. š.
*
Nj. Vel. kralj je kupil iz spomladanske razstave likovnih umetnikov v Belgradu dela sledečih umetnikov Josipa Bužana (Tri peči), Dragana Renaiča (Moslavski pejsaž), Antona Kumana (Sie-sta), Ante Katunariča (Split), Kornelija Tomljeno-viča (Venecija), Line Crnčeč (Grižani), Terezije Šandor (Stari most), Sonje Tajčevič (Akt), Lize Kučere (Šibeniški kanal), M Sajverta (Pred nevihto) i Stanoje Jovanoviča (Turško pokopališče). *
Luč, glasilo hrvatskega katoliškega dijaštva, št. 8, prinaša topol skoro same doneske dijakov. Vsebina izraža vedno bolj določno smer religioznega gledanja vseh problemov.
*
Otto Eduard Schmidt: Die Wenden. Dresden. 141 strani z 8 četverobarvnimi slikami, 5 avtotipi-jami in narodno karto slovenskega prebivalstva v Zgornjih in Nižnjih Lužicah. — Jako lična knjiga, pisana sicer čisto z nemškega političnega stališča, vendar pa ne brez simpatij za narodno osobitost lužičkih Srbov; na vsak način poučna in |x>trebna.
Ima nekaj tudi o jeziku in kulturi lužičkih Srbov. *
Novosti knjižnice Francoskega instituta v Ljubljani. (Seznam št. 5.) Blaise Cendrars: L'Or; isti: Moravagine. — Roland Dorgeles: Partir...; isti: Montmartre mon Pays. — Jean Giraudoux: Su-zanne et le Pacifique. — Joseph Jolinon: Le jeune Athlete; isti: La Tete brulce; isti: Le Valet de Gloire. — Jacques de Lacretelle: Lettres espagnoles.
—	Valery Larbatid: Amants, heureur Amants ...; isti: Enfantines; isti: Fermina marquez — Andre Maurois: Ni Ange ni bete. — Montherlant: Chant funebre piour les Morts de Verdun; isti- Les Besti-aires; isti: La Releve du Matin; isti: Les Onze de-vant la Porte Dorče; isti: Le Paradis a 1'Ombre des
Epčes. — Paul Moraud: Magie noire. — Pierre Mac Orlan: Le Chant de l'Equipage; isti: A bord de l'»Etoile-Matutine«. — Marcel Proust: La Pri-sonnifere I et II; isti: Les Plaisirs et les Jours. — C. F. Ramuz: La Sčparation des Races; isti: La Guerison des Maladies. — Philippe Soupault: A la Dčrive. — Oilbert de Voisins: LeI Miens; isti: Le Jour naissant; isti: Le Dčition secret. — Jacques
Maritain: Primaute du Spirituel.
*
Hindemithov veliki kvartet op. 22, ki slovi kot eden najlepših pa tudi najtežjih kvartetov moderne komorne glasbene literature, bo proizvajal na svojem zadnjem koncertu v tej sezoni vZagre-bački kvartet« obenem s premijero Dobroničevega
kvarteta »Pjesma radovanja i milosti«.
*
Joseph Jolinon. V preteklem tednu je odlikovala jurija Josepha Jolinona s »Prix de ia Ronais-sance . Jolinon je morda najodločnejši individualistični pisatelj sodobne Francije. V njem tiči čvrsta volja kljubovanja slehernemu kolektiv isti enemu pojavu, kakršne dandanašnji vedno pogosteje opažamo pri sodobnih pisateljih. Njegovo serijsko romansko delo »Histoires eorpusculiennes«, čigar prve tri knjige »Lc Joueur de balle«, »Lc valet de gloire« in >La tete brulče« so doslej izšle, priča o pisateljevi veliki navezanosti mi domači kraj Cor-puscu in tvori nekak lastni življenjepis Jolinonov, dasi je seveda resničnost močno prepletena z domišljijo. V glavnem je moč označiti Jolinona kot izrazitega »Heimatsdichterja< v smislu Roseggerja in drugih. Značilno je, da je bil izbran torej baš Jolinon za odlikovanje, dasi so bili istočasno kom-petenti za odlikovanje tudi drugi, znameniti pisatelji, n. pr Paul Rival in Martin Maurice. — s. š.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 29. maja: »Utopljenca«. Ljudska predstava
pri znižanih cenah. Izven. Četrtek 30. maja: »Pegica mojega srca«. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 31. maja: »Oreh«. Red C. Sobota, 1. junija: »Bitka«. Red D.
OPERA.
Četrtek, 30. maja: »Pri treh mladenkah«. Ljudska
predstava pri zniž. cenah. Izven. Petek, 31. maja: TRAVIATA. Gostovanje gospe
Tinke Vesel-Polla. Red B. Sobota. I. junija: MIGNON. Red D.
Verdijeva opera Traviata se poje v petek, dne 31. maja z gospo Vesel-Pola kot gostom za abonma reda B in ne kakor je bilo prvotno jav-Ijeno že v sredo, dne 29. maju zvečer za pre-inierski abonma. Predstava se je morala preložiti, ker do danes še niso došlc dekoracije, ki so bile oddane v Splitu. Prosimo, du občinstvo to upošteva.
Schubert-Bertejeva opereta »Pri treh mladenkah« se poje na praznik, v četrtek 30. maja zvečer ob pol 20 v ljubljanski operi kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Zasedba posameznih vlog kakor pri vseh dosedanjih vprizoritvah z g. Mohoričem kot Schubertom. Opereto dirigira kapelnik Bn lutka.
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4.
Da damo vsem interesentom za
turbinske naprave
priliko, da izvršijo merjenje vodnih sil, smo se odločili poslati našega turbinskega strokovnjaka v prvi polovici meseca junija na potovanje po Sloveniji. Vsi oni, ki želijo postaviti
vodne turbine
naj nam to takoj javijo, da jih more naš strokovnjak obiskati in izmeriti vode. — STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D., LJUBLJANA.
Mariborsko gledališč«
Sreda, 29. maja: Zaprto.
Četrtek, 30. maja ob 20: »Grofica Marica«. Znižane cene. Kuponi.
Telovo v marib. gledališču. Uprizori se
zvečer menda zadnjikrat najpopularnejša vseh operet »Grofica Marica« kot ljudska predstava po znižanih cenah.
Človek in paragraI
Žival ti, neumna!
Je res hudik, če je človek v škripcih in ga tarejo različne nadloge tega sveta: treba je šteti zu to in za ono — denarja pa ni. še dobro, da je mimo teh težav vendarle kje mogoče kaj kupiti na kredit! Toda, kakor povsod, tudi tukaj velja: vsaka stvar do svojih meja! — Da je to res, je te dui skusil tudi ugleden ljubljanski gospod, celo umetnik takorekoč. Pleten gospod, kodrolas, finih mnnir — pa se jc kljub temu srečal s paragrafom in se ž njim prav resno spoprijel.
Stvar pu je takšna. Policaj Nace je prišel neki dun v hišo tistega gospodu umetniku. ImeJ je policaj Nace tamkaj službeni opravek: poklali so ga bili s službenim nalogom, du iztirja od gospoda umetniku neki znesek. Nace je gospoda srečal že na stopnicah. Vljudno se je tukrut obrnil gospod in Načeta lepo spremil do vrat svojega stanovunjn; notri ga pu ni pustil, češ, da nima kaj iskati tamkaj. Pred vrati jo gospod pozval svojo gospo soprogo iu ta je prinesla zahtevano vsoto. Nace je nu sodniji povedal, da je milostljivu denar kur vrgla pre-denj, tja nu neki zid. Ko pa je Nace odhajal spet nizdol po stopnicah, je milostljiva vrglu za njim prilično čedno opuzko: »Žival ti, neumna!« iakšnegn spoštovanega priimka po si Nace že kot osebu ne dovoli, kuj šele kot uraden človek, ki hodi okoli umetnikov po službenih opravkih. In je tedaj milostljiva morala pred sodniku z gospodom soprogom vred. Tudi njega je namreč objela moč paragrafa zastran kruto žaljene uradne osebe. Sodnik si je to zudevo ogledal od vseh pluti, jo vestno prere-šetul tčr tako ugotovil in utemeljil, da spuda pod objem purugrafu le gospa milostljiva, nikakor pa ne njen spoštovani gospod soprog. Njega jo tedaj oprostil krivde in kužni. Milostljiva pu je bila rudi »neumne živuli« obsojena nu sto Din kazni, ali pu, če ji je nemara zapor ljubši, na dva dni zuporu. Milostljiva se jo malo namrdnila, pogledala je ljubko in vprašujoče možu, s prezirom pričo Načeta — in jc šlu. Niti besede ni črhnila več!
Tovarnarji »odaviee In likerja kakor tudi brezalkoholnih pljad nabavljajo svoj« potrebe etra In esenc pri
DESTILERIJA D. D.
l'rva .luitoslavenska tovarna esenc ■/.« rum In likerje, eternega olja In etera. Zagreb, B. cesta 35. poŠt. predal 143.
Ceniki In navodil« brezplačno.
Obiava
Uprava državnih monopolov želi nabaviti potom 1. ponudbene licitacije, ki se bo vršila dne 29. junija 1929 ob 11 dopoldne v pisarni uprave
83.185 kg specialnega papirja
za potrebe državne monopolske uprave.
Pogoji, vzorci kakor tudi vsa ostala pojasnila se morejo dobiti v pisarni ekonomskega oddelka vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne.
Iz pisarne uprave drž. monopolov EM br. 11.085
z dne 23. maja 1929 v Beogradu.
Objava
Uprava drž. monopolov želi nabaviti potom direktnih ponudb, ki se bodo odprle 15. jun. 1929
12.000 kom. pločevinastih škatelj
za pakovanje po 20 kosov »Karadjordje« cigaret.
Pogoji kakor tudi vsa druga pojasnila se morejo dobiti v pisarni ekonomskega oddelka vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne.
Iz pisarne uprave drž. monopolov EM br. 10.961
z dne 23. maja 1929 v Beogradu.
=111=111
»> .5 »,3 t> a u t-> g
t. U >•
« S n2Q

- O«
Nlll'
■2 » . .
s * s*«
t* "

—I N-S >
a? ■aoO n
N « S
CM rt o >
— I .IM I ig	c-
»•S .
SQ a •ŠT oo
S s
iS--3
08 " ^ Q ^
t* i—I O)
-2™>Pj'j20 !*J , 'Z
SlilC-S U N
S! -r
a.zK^ S *
OS«^*a
a r,,;cm o j«
<oo c--s
JES^o s
iS.—. ■»0» . BOSO! O
J* SJ ^ ^ c-
■S &OS o -S .OSO fcj 00 » Xl/)b. CM
Ji s: o
T. Bridges:
Na pomoč!
45
Roman.
Jim se kar ustraši. »Ali ga niste videli? Šel je vas iskat že pred več ko dvema urama.«
Zdaj je pa Sama zaskrbelo in rezko rece: »Niti videli ga nismo!«
»Moral je stopiti v gozd baš tedaj, ko smo mi odhajali,« reče zdaj Greg. »Pojdimo ga iskat!«
»Jaz pojdem s Samom,« pravi Jim. »Vidva pa najbolje storita, da malo večerjata.«
»Prav,« reče Sam. »K sreči veter še močno piha. Pojdivab Prične torej napenjati jadro in v naslednji minuti sta z Jimom že dirjala po preriji. Jim je kar strmel nad vožnjo. Saj sta vozila povprečno skoraj dvajset milj! Strmel je pa tudi nad Samom, da je znal ta čudni stroj tako spretno voditi, kajti brez njegove gibčne roke bi se voz prevrnil na vsakih sto jardov.
V neverjetno kratkem času sta se približala lesu, kjer je stala zapuščena pristava; ko sta pa prišla vštric gozda, so drevesa prestregla veter in voziti sta začela počasneje. Naenkrat pa se razlegne iz temnega drevja oster pok.
»To je profesorjeva puška,« reče Jim hlastno.
^•Na kaj neki strelja?« vpraša Sam.
Kakor za odgovor udarita iz temnili gozdnih sene še dva odmeva.
44. Divji prešibki.
Jim in Sam skočita s svojega čudnega čolna in stečeta proti kraju, odkoder so doneli streli. Jim ir imel seboj puško, kajti Seca jim je med drugim tudi svetoval, naj se nikoli ne ganejo iz tabora brez orožja. Sam pa zadrži korak, ko se približata drevju in pravi:
»Stopaj previdno, Jim! Ni da bi morala kar na slepo dirjati v nevarnost, naj si že bo kakoršnakoli!«
»Kaj neki je?« vpraša Jim. »Indijanci ne morejo biti. Zarnbo pravi, da jih do reke sploh ni. Mislim pa, da tudi divjih zveri ni na tej planjavi, vsaj nevarnih ne. Tudi ti nisi še nobene videl, ali ne?«
»Samo škorpijone in eno kačo ali dve,« odgovori Sam. »Halo! Zopet strel! ;:
»In še prav blizu,« reče Jim. »Videl sem, kako se je posvetilo. Zdelo se je, kakor da prihaja z onegale drevesa.«
Mrak v gozdu je bil vedno gostejši in ko je počila puška, sta razločno videla, da prihaja strel iz vej velikega drevesa, ki je samevalo na odprti jasi.
Strelja na neko stvar na tleh,« pojasni Sam. »No poglej, svinje so!«
»Svinje!« ponovi Jim, nalo pa pograbi Sama za lakt in ga potegne nazaj. »Niso navadne svinje, to so brezrepi neresci, ki jim pravijo pekariji.«
»Kakor so malo svinjam podobni tako malo nam morejo škodovati,« pravi Sam.
»Pa so vendarle najbolj strašne zveri,« mu Jim hitro pošepeta. »Imajo tri colea' dolge čekane in strgali te bodo na drobne koščke, če to dobijo. Še hujše pa je, da ti jih ne kaže streljati, razven če pobiješ vse, kajti tiščali bodo za teboj, dokler bo kateri pri življenju.
»Takle trop postreliti bi bil hud posel,c pravi Sam. Gotovo jih je okoli petdeset.«
»In jaz imam samo kakili dvajset krogel!« pravi Jim. »Kaj naj storiva?«
Pokličiva profesorja pa mu poveiva, da greva po nove krogle-«;, začne Sam, u Jim ga hitro prekine:
»Neresci pa te bodo slišali in ves trop bo planil na naju!«
Sam stoji in gleda tja na jaso, kjer je čreda pe-karijev obkrožala drevo, profesorjevo zavetje. Štirje so bili mrtvi, pa to ostalih niti malo ni prepiašilo.
»Nekoliko nerodna je vsa ta stvar,« reče končno
Sam.
»Kaj pa, ko bi ti šel nazaj še po druge tovariše in po puške?« predlaga Jim. »Jaz bi pa med tem splezal na tole drevo in bi nekaterim zamašil rilce.«
Sam pa zmaje z glavo.
»Veter se bo ob solnčnem zahodu skoraj gotovo polegel in moral bom peš coklati nazaj. Preilen pridemo semkaj, bo tema kot v rogu in morali bomo čakati zore, preden bomo mogli streljati.«
»To je res,< reče Jim, a jaz ne vidim nobenega drugega izhoda; morda pa ti kaj veš?«
»Nekaj mi je prišlo na misel,« reče Sam. Ali sc te živali boje ognja?«
»Mislim vsaj. Ne poznam nobene živali, ki se ognja ne bi bala.«
»Trava je jako suha,« reče Sam »in veter ugoden. Kaj pa, če bi zažgala travo in jih skušala z ognjem pregnati?«
Vsaj poskusiva lahko, reče Jim. Zvljva nekaj trave skupaj, potem pa z njo ostalo travo v dosti širokem kolobarju zaegiva!«
Dočim je bila trava na prostem gosta, jc bila tu pod drevjem prav redka, zato sta morala iti nazaj in tam napraviti bakle. Ko sta se vrnila, je bilo skoraj temno. Pekarije sta mogla komaj še videti, pač pa sta slišala, kako so klepali s svojimi čakani, njihove divje oči pa so žarele skozi temo liki rdeče kresnice.
i Hitiva! Veter pojema, zašepeta Sam in Jim urno prasne užigalieo in prižge šop trave.
Tisti hip pa tam zunaj nekaj zašumi in Jim zasliši kopitljanje številnih parkelcev.
»Sam, pozor!« zavpije Jim. >Brž na drevo!«
	v Casjez/čto
	pa tudi dobra reklama v
	'SLOVENCU-
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic seračunajo visje.Za oglase strogo tt-govskega in reklamneqa značaja vsaka vntica 2Dirt.
Najmanjši znesek10Din.Pm5tojbinazasifro2Din.V>ako<3la>
treba plačati pri naročilu.Ne ' .....-t—;--j :
le.čejepriložena znamka.Ček.
treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo ............" ' :.račun LjubijanalM wel.5t.23-28
m
j
! I BB^BIMBHhsHBRSEH
Sobarica
zmožna slovenskega in nemškega jezika ter vajena tudi kuhati, išče primerne službe. Naslov G. Gabrovcc, Mencingerjeva 7/II, Kolezija, Lj.
I!
Službodobe
Učenca
za mizarsko obrt sprejme takoj, najraje z dežele ali okolice mesta: Feliks Zupan, Rožna ulica 35, Ljubljana.
Učenca
na 3 letno učno dobo in hrano opoldne sprejme trgovina z železnino. Naslov v upravi pod 5626.
Čevljarski pomočnik
s premoženjem se sprejme kot kompanjon (v komisijo), eventuelno lahko prevzame pozneje celo čevlj. obrt. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3607.
Pridnega učenca
sprejmemo takoj (event. s plačo). Žita Demkal, Gledališka ul. 4.
Žagarja
dobroizurjenega — sprejmem na venecijanski ga-ter. Samo resne ponudbe. Nastop takoj. Stanovanje na žagi. — Josip Borišek, Litija.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič,
Uemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Pohištvo
Več hrastovih, jesenovih in mehkih spalnic ter kuhinjskih oprav solidno izdelanih, proda: Avgust Černe, Zg. Šiška št. 122.
Kupimo
Kupim
hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Stanovanja
Sobo išče
v sredini mesta boljši gospod. Ponudbe upravi Slovenca pod: »Doktor«.
Stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritiklin, se odda za avgustov termin na Miklošičevi cesti. Pojasnila pri advokatu dr. Frlanu, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/1.
Na stanovanje
sprejmem dve gospodični ali gospoda z vso oskrbo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5846.
N. Sadlucki odpotuje!
Hirosof in psihografolog Sadlucki sprejema vsak dan od 9 do 12 in od 14 do 19. Celje, Hotel »Evropa« št. 14. Ostane v Celju le še do 1. junija. Potem odide v Trbovlje, Laško in Dobrno.
msssssu
Posestvo v najem
se odda — z gostilno na Dolenjskem v Št. Lovrencu. — Poizve se na Sv. Petra cesti štev. 83, Lavtižar.
cJnserati
v "Slovene U'
imajo največji uspeh!
Posestva
Proda se hiša
velika, visokopritlična, podkletena, primerna za gostilno, trgovino, ter troje gospodarskih poslopij s prešo in okoli 14 oralov prvovrstnega posestva, ob križišču dveh cest, 4 minute od cerkve, skupno ali na kose. Dalje se proda želarija s hišo, gospodarskimi poslopji, prešo in 8 oralov zemlje. Oglasiti se je pri Franc Koser-ju v Juršin-cih 4 pri Ptuju.
Razno
Kovaški premog
lin, kupite najceneje pri M. Seifried, Maribor, Gregorčičeva ul. 1. Prepričajte sej
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.
ZIMO
cvilh in druge potrebščine kupujte vedno samo pri
strokovnjaku Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2
Fiat-auto
501
brezhiben in dobro ohranjen, štirisedežen,
zamenjam
za VA tonski tovorni auto. Prijave pod »Ugod-prilika« pri upravi »Slovenca«.
Inserirajte v „ Slovencu"'
V Mariboru
je najugodnejši nabavni vir galanterije, drobnarij, pletenin, kravat, nogavic, otroč. čevljev in sandal, vrvi, motvoza, papirja itd. — na debelo in na drobno pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26.
Vte vrste moko
iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p.
Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba.
Krušno moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
Pšenltno moho
naj boljših mlinov nudi naje-roie veletrgovina žita in mlevskin izdelkov
A VOLK. Llubllona
ResIJeva cesta 24.
Na domačo hrano
dobro — sprejmem več abonentov. Naslov pove uprava »Slov.« št. 5845.
Več kot 500.000 voz v prometu
v manj kot štirih letih
Noben drugi avtomobil se ni tako naglo
priljubil javnosti
izume na polju avtomobilizma s kar najmodernejšo linijo karoserije.
Od radijatorja pa do usnjatih sedežev — povsod se kaže mojtrska umetnost Fisherja, najboljšega izdelovalca karoserij na svetu. Motor je danes že tako jak, da so proizvajalci izpreir.cnili njegove zavore v tip notranjih ekspanzijsk« zavor »Stecldraulic«.
Eleganten voz, ki nam je vožnja ž njim veselje, zmeren v ceni: to jc Pontiac. Vsak zastopnik Vam bo na željo takoj postregel s poskusno vožnjo.
Tudi nekaterih drugih avtomobilov je bilo izdelanih doI miljona — toda nobeden med njimi ni dosegel take popularnosti v kratki dobi štirih let.
Pontiacu ni bilo treba prestati preiskušnje večine »novih« proizvodov — dobe neodločnosti. Avtomobilisti vsega sveta so vedeli, da General Motors ne bo pustila novega voza prej v promet, dokler si ne bo na jasnem, da je na višku reno-meja organizacije, ki izdeluje devet dobro znanih voz in karoserij.
Preden je prvi prodani Pontiac javno prevozil prvi kilometer, jc motor Pontiaca tekel že mi-ljone kilometrov, tako da so imeli inženjerji dosti prilike preiskusiti ga do slednje podrobnosti in ga izpopolniti v vseh smereh*
Enake procedure je bil deležen tudi Pontiac 1929 — voz, ki združuje najnovejše mehanične
CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOBILE - OAKLAND - BUICK - VAUXHALL - LA SAI.LE CADI1LAC - CHEVROLET TOVORNI VOZOVI - (i M. C. TOVORNI VOZOVI
KAROSERIJ?! FISHERA
PROIZVODI GENERAL M O T O R S A
PONTIAC
v?1
V




»■* >S t / ^ .v*


v



#



ORGMIIZHTOR - LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 8
KARTOTEKA NAŠA SPEC13AL1IETA
Velesejem paolljon H, St. 441-445
Za okrepitev in osveženje krvi!
»Ulll«« «„„,.
MERGlIt

Sedaj je najboljši
letni čas!
Okrepitev krvi
je potrebna vsem
posebno slabokrvnim
onim. ki nimajo teka
kdor ima slabe živce
kdor je prebolel , ,	. .
kakršnokoli DOleZeil P0ZIIT1!
osobito otrokom
ki hodijo v ŠOlO. Za okrepitev krvi priporočamo
ii
'i JJ
ŽELEZNATO KBNft VfNO
FNFDfilN železnalo kina vino se do-tntnuin biya v vgel) |ekarnah itl
drogerijah. 1 velika steklenica btra Din 40'—. Po pošti pošilja Laboratorij „ALGA" Sušak. — 3 velike steklenice '/j litra za Din 128—. 6 velikih pollit. steklenic za Din 248'— in 1 zastonj.
Zdravniki trdilo, da za okrepitev otrok zadoščajo 3 veliki« Btcklcnler ln sicer po 3 male žilec nn dan pred jedjo. Odraslim treba .1-fi velikih steklenic po 3 velike žlico na dan pred jedjo.
Potrti naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena mama, tašča, gospa
Anfoniia Pogačnik
dne 27. maja 1929 po kratki, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil 29. maja ob pol petih iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. maja 1929. Žalujoči: Joško, France, sinova. Pepca, Francka, sinahi, in ostali sorodniki. Pogrebni zavod I. Gaj^ek, Vodmat - I.jubljuua.
f
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naša ljubljena, predobra mati, oziroma stara mati in tašča, gospa
Emilija Wagner
pl. Wasnersheim roj. Zeschko
vdova majorja
po kratki in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi, v 89. letu starosti, danes mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne se bo vršil v sredo, dne 29. maja t. 1. ob Vi3 popoldne od doma žalosti, Mestni trg št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. — Sveta maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv. Nikolaja, — Ljubljana, dne 27. maja 1929.
Hermina Pirnat, hči. Vladimir Pirnat, polkovnik v pokoju, zet. Alberta, vnukinja.
Biez posebnega obveslila.	Mestni pogrebni zavod.
Zahvala
Za velikoštevilne in tolažilne dokaze iskrenega sožalja ob priliki naše ljube, prerano izgubljene mamice, gospe
Marije Hribovšek
izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gosp. dr. Zamiku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zagorje, dne 27. maja 1929.
Žalujoči ostali.